Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.22 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk Književnost 0 167 5724931 5713394 2022-07-28T18:37:43Z 5.197.237.121 /* Zunanje povezave */3 Literatura wikitext text/x-wiki 5724935 5724931 2022-07-28T18:47:59Z Ljuba brank 92351 Redakcija 5724931 uporabnika [[Special:Contributions/5.197.237.121|5.197.237.121]] ([[User talk:5.197.237.121|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki [[Slika:Old book bindings.jpg|thumb|right|250px|Stare knjige]] '''Knjižévnost''' ali '''literatúra''', '''slóvstvo''' označuje poseben način [[komunikacija|komunikacije]], ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. [[roman]], [[sonet]], [[tragedija]], [[idilična povest]]. V ožjem pomenu obsega samo dela [[besedna umetnost|besedne umetnosti]] ('''leposlovje''', '''beletristika'''), tj. [[besedilo|besedil]] v [[umetnostni jezik|umetnostnem jeziku]], v širšem pa tudi [[žanr]]e drugačnega značaja: [[dnevnik (književnost)|dnevnik]], [[pismo|pisma]], [[spomini]], [[pridiga]], [[molitev]] itd. Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na [[Judje|judovsko]] ''[[Biblija|Biblijo]]'', pesnitev ''[[Beowulf]]'', ''[[Iliada|Iliado]]'', ''[[Odiseja|Odisejo]]'' ali [[roman]] ''[[Zločin in kazen]]''. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, ki obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja. == Književnost po izvoru == * [[Ljudska književnost]] * [[Umetna književnost]] == Zvrsti, vrste, žanri == === Pripovedništvo ali proza === {{div col|colwidth=24em}} * [[Anekdota]] ([[Smešnica]]) * [[Bajka]] * [[Basen]] * [[Črtica (književnost)|Črtica]] * [[Esej]] * [[Groteska]] * [[Kratka zgodba]] * [[Humoreska]] * [[Lastni življenjepis]] ([[Avtobiografija]]) * [[Legenda]] * [[novela (književnost)|Novela]] * [[Obraz (književnost)|Obraz]] * [[Poetična povest]] * [[Povest]] * [[Pravljica]] * [[Prilika]] * [[Pripovedka]] * [[roman]] * [[Slika (književnost)|Slika]] * [[Zbadljivka]] ([[Satira]]) * [[Življenjepis]] ([[biografija]]) {{div col end}} === Pesništvo ali poezija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Balada]] * [[Ep]] * [[Gazela (pesem)|Gazela]] * [[Glosa]] * [[Haiku]] * [[Himna]] * [[Oda]] * [[Elegija]] * [[Epigram]] * [[Ljubezenska pesem]] * [[Pesem v prozi]] * [[Pripovedna pesem]] * [[Romanca]] * [[Sonet]] {{div col end}} === Dramatika === V dramskih delih ena, dve ali več oseb govori, kot da so postavljene pred navzočimi poslušalci ali gledalci v neko zunanje dogajanje ali stanje. Čas je za govoreče osebe sedanji in tudi gledalec ima vtis, da se vse dogaja pred njim. [[Dramatika]] dobi nazorno podobo šele na odru in je tesno povezana z [[gledališče]]m, čeprav jo lahko tudi le beremo. * [[Tragedija]] ([[žaloigra]]) * [[Komedija]] ([[veseloigra]]) * [[Dramsko delo|Drama]] * [[Absurdna drama]] ([[antidrama]]) === Polknjiževne zvrsti === * [[Zgodovinopisje]] * [[Filozofska proza]] * [[Otroška književnost]] * [[Plagiat]] * [[Okvirna pripoved]] == Književnost posameznih zgodovinskih obdobij == {{div col|colwidth=24em}} * [[Orientalska književnost]] ** [[Egipčanska književnost]] ** [[Babilonsko-asirska književnost]] ** [[Perzijska književnost]] ** [[Arabska književnost]] ** [[Japonska književnost]] ** [[Kitajska književnost]] ** [[Indijska književnost]] ** [[Starojudovska književnost]] * [[Antična književnost]] ** [[Starogrška književnost]] ** [[Rimska književnost]] * [[Srednjeveška književnost]] * Književnost [[renesansa|renesanse]] in [[barok]]a * [[Klasicistična književnost]] * [[Razsvetljenska književnost]] * [[Predromantična književnost]] * [[Romantična književnost]] * [[Književnost realizma in naturalizma]] * [[Književnost nove romantike]] * [[Modernistična književnost]] * [[Postmodernistična književnost]] * [[Književnost in gledališče 60. let]] {{div col end}} == Književnost posameznih narodov == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ameriška književnost]] * [[Češka književnost]] * [[Francoska književnost]] * [[Italijanska književnost]] * [[Madžarska književnost]] * [[Makedonska književnost]] * [[Nemška književnost]] * [[Poljska književnost]] * [[Ruska književnost]] * [[Slovaška književnost]] * [[Slovenska književnost]] * [[Španska književnost]] * [[Švedska književnost]] {{div col end}} == Književne nagrade == * [[Nobelova nagrada za književnost]] * [[Newberyjeva medalja]] za [[otroška književnost|otroško književnost]] * [[Caldecottova medalja]] za ilustrirano otroško knjigo * [[Literarne nagrade|Slovenske literarne nagrade]] * [[Seznam evropskih književnih nagrad]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|književnost|Književnost}} {{normativna kontrola}} {{lit-stub}} [[Kategorija:Književnost| ]] [[Kategorija:Umetnost]] mwnkwpvcc08r805c1q5jqgbw4ex8bdt 5724985 5724935 2022-07-29T04:26:41Z 188.252.198.216 Redakcija 5724935 uporabnice [[Special:Contributions/Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[User talk:Ljuba brank|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki 5724987 5724985 2022-07-29T04:28:34Z Yerpo 8417 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.252.198.216|188.252.198.216]] ([[User talk:188.252.198.216|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Ljuba brank|Ljuba brank]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Old book bindings.jpg|thumb|right|250px|Stare knjige]] '''Knjižévnost''' ali '''literatúra''', '''slóvstvo''' označuje poseben način [[komunikacija|komunikacije]], ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. [[roman]], [[sonet]], [[tragedija]], [[idilična povest]]. V ožjem pomenu obsega samo dela [[besedna umetnost|besedne umetnosti]] ('''leposlovje''', '''beletristika'''), tj. [[besedilo|besedil]] v [[umetnostni jezik|umetnostnem jeziku]], v širšem pa tudi [[žanr]]e drugačnega značaja: [[dnevnik (književnost)|dnevnik]], [[pismo|pisma]], [[spomini]], [[pridiga]], [[molitev]] itd. Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na [[Judje|judovsko]] ''[[Biblija|Biblijo]]'', pesnitev ''[[Beowulf]]'', ''[[Iliada|Iliado]]'', ''[[Odiseja|Odisejo]]'' ali [[roman]] ''[[Zločin in kazen]]''. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, ki obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja. == Književnost po izvoru == * [[Ljudska književnost]] * [[Umetna književnost]] == Zvrsti, vrste, žanri == === Pripovedništvo ali proza === {{div col|colwidth=24em}} * [[Anekdota]] ([[Smešnica]]) * [[Bajka]] * [[Basen]] * [[Črtica (književnost)|Črtica]] * [[Esej]] * [[Groteska]] * [[Kratka zgodba]] * [[Humoreska]] * [[Lastni življenjepis]] ([[Avtobiografija]]) * [[Legenda]] * [[novela (književnost)|Novela]] * [[Obraz (književnost)|Obraz]] * [[Poetična povest]] * [[Povest]] * [[Pravljica]] * [[Prilika]] * [[Pripovedka]] * [[roman]] * [[Slika (književnost)|Slika]] * [[Zbadljivka]] ([[Satira]]) * [[Življenjepis]] ([[biografija]]) {{div col end}} === Pesništvo ali poezija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Balada]] * [[Ep]] * [[Gazela (pesem)|Gazela]] * [[Glosa]] * [[Haiku]] * [[Himna]] * [[Oda]] * [[Elegija]] * [[Epigram]] * [[Ljubezenska pesem]] * [[Pesem v prozi]] * [[Pripovedna pesem]] * [[Romanca]] * [[Sonet]] {{div col end}} === Dramatika === V dramskih delih ena, dve ali več oseb govori, kot da so postavljene pred navzočimi poslušalci ali gledalci v neko zunanje dogajanje ali stanje. Čas je za govoreče osebe sedanji in tudi gledalec ima vtis, da se vse dogaja pred njim. [[Dramatika]] dobi nazorno podobo šele na odru in je tesno povezana z [[gledališče]]m, čeprav jo lahko tudi le beremo. * [[Tragedija]] ([[žaloigra]]) * [[Komedija]] ([[veseloigra]]) * [[Dramsko delo|Drama]] * [[Absurdna drama]] ([[antidrama]]) === Polknjiževne zvrsti === * [[Zgodovinopisje]] * [[Filozofska proza]] * [[Otroška književnost]] * [[Plagiat]] * [[Okvirna pripoved]] == Književnost posameznih zgodovinskih obdobij == {{div col|colwidth=24em}} * [[Orientalska književnost]] ** [[Egipčanska književnost]] ** [[Babilonsko-asirska književnost]] ** [[Perzijska književnost]] ** [[Arabska književnost]] ** [[Japonska književnost]] ** [[Kitajska književnost]] ** [[Indijska književnost]] ** [[Starojudovska književnost]] * [[Antična književnost]] ** [[Starogrška književnost]] ** [[Rimska književnost]] * [[Srednjeveška književnost]] * Književnost [[renesansa|renesanse]] in [[barok]]a * [[Klasicistična književnost]] * [[Razsvetljenska književnost]] * [[Predromantična književnost]] * [[Romantična književnost]] * [[Književnost realizma in naturalizma]] * [[Književnost nove romantike]] * [[Modernistična književnost]] * [[Postmodernistična književnost]] * [[Književnost in gledališče 60. let]] {{div col end}} == Književnost posameznih narodov == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ameriška književnost]] * [[Češka književnost]] * [[Francoska književnost]] * [[Italijanska književnost]] * [[Madžarska književnost]] * [[Makedonska književnost]] * [[Nemška književnost]] * [[Poljska književnost]] * [[Ruska književnost]] * [[Slovaška književnost]] * [[Slovenska književnost]] * [[Španska književnost]] * [[Švedska književnost]] {{div col end}} == Književne nagrade == * [[Nobelova nagrada za književnost]] * [[Newberyjeva medalja]] za [[otroška književnost|otroško književnost]] * [[Caldecottova medalja]] za ilustrirano otroško knjigo * [[Literarne nagrade|Slovenske literarne nagrade]] * [[Seznam evropskih književnih nagrad]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|književnost|Književnost}} {{normativna kontrola}} {{lit-stub}} [[Kategorija:Književnost| ]] [[Kategorija:Umetnost]] mwnkwpvcc08r805c1q5jqgbw4ex8bdt 5724990 5724987 2022-07-29T04:46:32Z 167.57.165.131 Redakcija 5724987 uporabnika [[Special:Contributions/Yerpo|Yerpo]] ([[User talk:Yerpo|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki 5724991 5724990 2022-07-29T04:49:09Z Yerpo 8417 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/167.57.165.131|167.57.165.131]] ([[User talk:167.57.165.131|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Old book bindings.jpg|thumb|right|250px|Stare knjige]] '''Knjižévnost''' ali '''literatúra''', '''slóvstvo''' označuje poseben način [[komunikacija|komunikacije]], ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. [[roman]], [[sonet]], [[tragedija]], [[idilična povest]]. V ožjem pomenu obsega samo dela [[besedna umetnost|besedne umetnosti]] ('''leposlovje''', '''beletristika'''), tj. [[besedilo|besedil]] v [[umetnostni jezik|umetnostnem jeziku]], v širšem pa tudi [[žanr]]e drugačnega značaja: [[dnevnik (književnost)|dnevnik]], [[pismo|pisma]], [[spomini]], [[pridiga]], [[molitev]] itd. Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na [[Judje|judovsko]] ''[[Biblija|Biblijo]]'', pesnitev ''[[Beowulf]]'', ''[[Iliada|Iliado]]'', ''[[Odiseja|Odisejo]]'' ali [[roman]] ''[[Zločin in kazen]]''. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, ki obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja. == Književnost po izvoru == * [[Ljudska književnost]] * [[Umetna književnost]] == Zvrsti, vrste, žanri == === Pripovedništvo ali proza === {{div col|colwidth=24em}} * [[Anekdota]] ([[Smešnica]]) * [[Bajka]] * [[Basen]] * [[Črtica (književnost)|Črtica]] * [[Esej]] * [[Groteska]] * [[Kratka zgodba]] * [[Humoreska]] * [[Lastni življenjepis]] ([[Avtobiografija]]) * [[Legenda]] * [[novela (književnost)|Novela]] * [[Obraz (književnost)|Obraz]] * [[Poetična povest]] * [[Povest]] * [[Pravljica]] * [[Prilika]] * [[Pripovedka]] * [[roman]] * [[Slika (književnost)|Slika]] * [[Zbadljivka]] ([[Satira]]) * [[Življenjepis]] ([[biografija]]) {{div col end}} === Pesništvo ali poezija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Balada]] * [[Ep]] * [[Gazela (pesem)|Gazela]] * [[Glosa]] * [[Haiku]] * [[Himna]] * [[Oda]] * [[Elegija]] * [[Epigram]] * [[Ljubezenska pesem]] * [[Pesem v prozi]] * [[Pripovedna pesem]] * [[Romanca]] * [[Sonet]] {{div col end}} === Dramatika === V dramskih delih ena, dve ali več oseb govori, kot da so postavljene pred navzočimi poslušalci ali gledalci v neko zunanje dogajanje ali stanje. Čas je za govoreče osebe sedanji in tudi gledalec ima vtis, da se vse dogaja pred njim. [[Dramatika]] dobi nazorno podobo šele na odru in je tesno povezana z [[gledališče]]m, čeprav jo lahko tudi le beremo. * [[Tragedija]] ([[žaloigra]]) * [[Komedija]] ([[veseloigra]]) * [[Dramsko delo|Drama]] * [[Absurdna drama]] ([[antidrama]]) === Polknjiževne zvrsti === * [[Zgodovinopisje]] * [[Filozofska proza]] * [[Otroška književnost]] * [[Plagiat]] * [[Okvirna pripoved]] == Književnost posameznih zgodovinskih obdobij == {{div col|colwidth=24em}} * [[Orientalska književnost]] ** [[Egipčanska književnost]] ** [[Babilonsko-asirska književnost]] ** [[Perzijska književnost]] ** [[Arabska književnost]] ** [[Japonska književnost]] ** [[Kitajska književnost]] ** [[Indijska književnost]] ** [[Starojudovska književnost]] * [[Antična književnost]] ** [[Starogrška književnost]] ** [[Rimska književnost]] * [[Srednjeveška književnost]] * Književnost [[renesansa|renesanse]] in [[barok]]a * [[Klasicistična književnost]] * [[Razsvetljenska književnost]] * [[Predromantična književnost]] * [[Romantična književnost]] * [[Književnost realizma in naturalizma]] * [[Književnost nove romantike]] * [[Modernistična književnost]] * [[Postmodernistična književnost]] * [[Književnost in gledališče 60. let]] {{div col end}} == Književnost posameznih narodov == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ameriška književnost]] * [[Češka književnost]] * [[Francoska književnost]] * [[Italijanska književnost]] * [[Madžarska književnost]] * [[Makedonska književnost]] * [[Nemška književnost]] * [[Poljska književnost]] * [[Ruska književnost]] * [[Slovaška književnost]] * [[Slovenska književnost]] * [[Španska književnost]] * [[Švedska književnost]] {{div col end}} == Književne nagrade == * [[Nobelova nagrada za književnost]] * [[Newberyjeva medalja]] za [[otroška književnost|otroško književnost]] * [[Caldecottova medalja]] za ilustrirano otroško knjigo * [[Literarne nagrade|Slovenske literarne nagrade]] * [[Seznam evropskih književnih nagrad]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|književnost|Književnost}} {{normativna kontrola}} {{lit-stub}} [[Kategorija:Književnost| ]] [[Kategorija:Umetnost]] mwnkwpvcc08r805c1q5jqgbw4ex8bdt 5724992 5724991 2022-07-29T04:49:26Z Yerpo 8417 Zaščitil »[[Književnost]]«: [[ WP:PZAP/GRP]] spam ([Urejanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 04:49, 5. avgust 2022 (UTC)) [Prestavljanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 04:49, 5. avgust 2022 (UTC))) wikitext text/x-wiki [[Slika:Old book bindings.jpg|thumb|right|250px|Stare knjige]] '''Knjižévnost''' ali '''literatúra''', '''slóvstvo''' označuje poseben način [[komunikacija|komunikacije]], ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. [[roman]], [[sonet]], [[tragedija]], [[idilična povest]]. V ožjem pomenu obsega samo dela [[besedna umetnost|besedne umetnosti]] ('''leposlovje''', '''beletristika'''), tj. [[besedilo|besedil]] v [[umetnostni jezik|umetnostnem jeziku]], v širšem pa tudi [[žanr]]e drugačnega značaja: [[dnevnik (književnost)|dnevnik]], [[pismo|pisma]], [[spomini]], [[pridiga]], [[molitev]] itd. Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na [[Judje|judovsko]] ''[[Biblija|Biblijo]]'', pesnitev ''[[Beowulf]]'', ''[[Iliada|Iliado]]'', ''[[Odiseja|Odisejo]]'' ali [[roman]] ''[[Zločin in kazen]]''. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, ki obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja. == Književnost po izvoru == * [[Ljudska književnost]] * [[Umetna književnost]] == Zvrsti, vrste, žanri == === Pripovedništvo ali proza === {{div col|colwidth=24em}} * [[Anekdota]] ([[Smešnica]]) * [[Bajka]] * [[Basen]] * [[Črtica (književnost)|Črtica]] * [[Esej]] * [[Groteska]] * [[Kratka zgodba]] * [[Humoreska]] * [[Lastni življenjepis]] ([[Avtobiografija]]) * [[Legenda]] * [[novela (književnost)|Novela]] * [[Obraz (književnost)|Obraz]] * [[Poetična povest]] * [[Povest]] * [[Pravljica]] * [[Prilika]] * [[Pripovedka]] * [[roman]] * [[Slika (književnost)|Slika]] * [[Zbadljivka]] ([[Satira]]) * [[Življenjepis]] ([[biografija]]) {{div col end}} === Pesništvo ali poezija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Balada]] * [[Ep]] * [[Gazela (pesem)|Gazela]] * [[Glosa]] * [[Haiku]] * [[Himna]] * [[Oda]] * [[Elegija]] * [[Epigram]] * [[Ljubezenska pesem]] * [[Pesem v prozi]] * [[Pripovedna pesem]] * [[Romanca]] * [[Sonet]] {{div col end}} === Dramatika === V dramskih delih ena, dve ali več oseb govori, kot da so postavljene pred navzočimi poslušalci ali gledalci v neko zunanje dogajanje ali stanje. Čas je za govoreče osebe sedanji in tudi gledalec ima vtis, da se vse dogaja pred njim. [[Dramatika]] dobi nazorno podobo šele na odru in je tesno povezana z [[gledališče]]m, čeprav jo lahko tudi le beremo. * [[Tragedija]] ([[žaloigra]]) * [[Komedija]] ([[veseloigra]]) * [[Dramsko delo|Drama]] * [[Absurdna drama]] ([[antidrama]]) === Polknjiževne zvrsti === * [[Zgodovinopisje]] * [[Filozofska proza]] * [[Otroška književnost]] * [[Plagiat]] * [[Okvirna pripoved]] == Književnost posameznih zgodovinskih obdobij == {{div col|colwidth=24em}} * [[Orientalska književnost]] ** [[Egipčanska književnost]] ** [[Babilonsko-asirska književnost]] ** [[Perzijska književnost]] ** [[Arabska književnost]] ** [[Japonska književnost]] ** [[Kitajska književnost]] ** [[Indijska književnost]] ** [[Starojudovska književnost]] * [[Antična književnost]] ** [[Starogrška književnost]] ** [[Rimska književnost]] * [[Srednjeveška književnost]] * Književnost [[renesansa|renesanse]] in [[barok]]a * [[Klasicistična književnost]] * [[Razsvetljenska književnost]] * [[Predromantična književnost]] * [[Romantična književnost]] * [[Književnost realizma in naturalizma]] * [[Književnost nove romantike]] * [[Modernistična književnost]] * [[Postmodernistična književnost]] * [[Književnost in gledališče 60. let]] {{div col end}} == Književnost posameznih narodov == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ameriška književnost]] * [[Češka književnost]] * [[Francoska književnost]] * [[Italijanska književnost]] * [[Madžarska književnost]] * [[Makedonska književnost]] * [[Nemška književnost]] * [[Poljska književnost]] * [[Ruska književnost]] * [[Slovaška književnost]] * [[Slovenska književnost]] * [[Španska književnost]] * [[Švedska književnost]] {{div col end}} == Književne nagrade == * [[Nobelova nagrada za književnost]] * [[Newberyjeva medalja]] za [[otroška književnost|otroško književnost]] * [[Caldecottova medalja]] za ilustrirano otroško knjigo * [[Literarne nagrade|Slovenske literarne nagrade]] * [[Seznam evropskih književnih nagrad]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|književnost|Književnost}} {{normativna kontrola}} {{lit-stub}} [[Kategorija:Književnost| ]] [[Kategorija:Umetnost]] mwnkwpvcc08r805c1q5jqgbw4ex8bdt Mehika 0 5370 5724998 5705500 2022-07-29T07:16:10Z 145.14.6.19 /* Promet */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Country |native_name = ''Estados Unidos Mexicanos''<ref name="presidencia.gob.mx">[http://www.presidencia.gob.mx/index.php?DNA=91 Presidency of Mexico - Offical Name of the Country]</ref><ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html CIA World Fact Book], glej ''Country Name-Local Long Form'' pod ''Government''. Pridobljeno 22.2.2010.</ref>{{spaces|2}}<small>{{ikona es}}</small> |conventional_long_name = Združene mehiške države |common_name = Mehika |common_name2 = Mehike |image_flag = Flag_of_Mexico.svg |image_coat = Coat of arms of Mexico.svg |symbol_type = Coat of arms |map_width = 220px |image_map = Mexico (orthographic projection).svg |national_anthem = »[[Himno Nacional Mexicano]]«<br />Mehiška nacionalna himna |national_motto = |other_symbol_type = [[Pečat]]: |other_symbol = [[Pečat Združenih mehiških držav]] [[Slika:Seal of the Government of Mexico.svg|18px]] |official_languages = [[španščina]] <ref name="presidencia.gob.mx"/> |regional_languages = 62 avtohtonih [[Amerindijski jeziki|amerindijskih jezikov]]<ref name="ofc_lang">Splošni zakon o jezikovnih pravicah avtohtonih prebivalcev priznava poleg španščine vseh 62 avtohtonih jezikov in njihova narečja kot nacionalne jezike, enakopravne na območjih, kjer jih ljudje govorijo. [http://www.cdi.gob.mx/index.php?id_seccion=90 Comisión Nacional para el Desarrollo de los Pueblos Indígenas. CDI. México]</ref> |capital = [[Ciudad de México]] |latd=19 |latm=03 |latNS=N |longd=99 |longm=22 |longEW=W |government_type = [[Federativna republika|Federativna]] [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika]] |leader_title1 = [[Predsednik Mehike|Predsednik]] |leader_name1 = [[Andrés Manuel López Obrador]] |legislature = [[Mehiški kongres|Kongres]] |upper_house = [[Senat (Mehika)|Senat]] |lower_house = Poslanska zbornica |largest_city = capital |area_km2 = 1.964.375 <!-- see http://worldatlas.com/webimage/countrys/namerica/mx.htm --> |area_rank = 14. |area_magnitude = 1 E12 |percent_water = 2,5 |population_estimate = 128.649.565<ref name="autogenerated3">{{cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html|title=North America :: Mexico — The World Factbook - Central Intelligence Agency|website=www.cia.gov|access-date=2020-04-13}}</ref> |population_estimate_year = 2020 |population_estimate_rank = 10. |population_census = 103.263.388 |population_census_year = 2005 |population_density_km2 = 61 |population_density_rank = 142. |demonym = Mehičan |GDP_PPP_year = 2020 | GDP_PPP = {{increase}} {{nowrap|$2,715 bilion<ref name="imf-mx">{{cite web |url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=96&pr.y=12&sy=2017&ey=2024&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=273&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&grp=0&a= |title=Mexico |publisher=International Monetary Fund |accessdate=19 October 2019}}</ref><!--end nowrap:-->}} |GDP_PPP_rank = 11. |GDP_PPP_per_capita = 21.362 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 64. |GDP_nominal = 1,322 bilijona USD |GDP_nominal_rank = 15. |GDP_nominal_year = 2020 |GDP_nominal_per_capita = 21.362 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 64. |HDI_year = 2018 |HDI = {{increase}} 0,767<ref name="HDI">{{cite web |url=http://hdr.undp.org/en/2019-report |title= Human Development Report 2019 |year=2019 |accessdate=24 December 2019 |publisher=United Nations Development Programme }}</ref> |HDI_rank = 76. |HDI_category = <span style="color:#090;">visok</span> |Gini = {{decrease}} 49,8<ref>{{Cite news|url=https://www.coneval.org.mx/SalaPrensa/Comunicadosprensa/Documents/Comunicado-09-Medicion-pobreza-2016.pdf|title=CONEVAL INFORMA LA EVOLUCIÓN DE LA POBREZA 2010-2016|last=|first=|date=30 August 2017|work=CONEVAL|access-date=25 February 2019}}</ref> |Gini_year = 2016 |Gini_category = <span style="color:#e0584e;">visok</span> |sovereignty_type = [[Mehiška osamosvojitvena vojna|Osamosvojitev]] |sovereignty_note = izpod [[Španija|Španije]] |established_event1 = razglašena |established_event2 = priznana |established_date1 = 16. september 1810 |established_date2 = 27. september 1821 |currency = [[mehiški peso]] |currency_code = MXN |time_zone = Uradni časovni pasovi |utc_offset = -8 do -6 |time_zone_DST = različne |utc_offset_DST = -7 to -5 |drives_on = right |cctld = [[.mx]] |calling_code = +52 }} '''Združene mehiške države''' ali na kratko '''Mehika''' ([[španščina|špansko]]: ''México'', v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje ''Méjico'', vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], ki na severu meji na [[Združene države Amerike]], na jugovzhodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Belize]], na zahodu na [[Tihi ocean]], ter na vzhodu na [[Mehiški zaliv]] in [[Karibsko morje]]. [[Slika:Teotihuacán-5954.JPG|sličica|Piramida sonca]] == Zgodovina == ''Glavni članek: [[Zgodovina Mehike]]'' Mehika je bila zibelka številnih razvitih [[Indijanci|indijanskih]] [[civilizacija|civilizacij]], kot so bili [[Maji]] in [[Azteki]]. Prihod [[Španci|Špancev]] v 16. stoletju in njihovo osvajanje azteške [[država|države]] leta [[1521]] zaznamuje začetek [[kolonializem|kolonialne]] dobe Mehike kot dela Nove Španije. Leta [[1810]] je Mehika razglasila neodvisnost od [[Španija|Španije]], kar je po dolgotrajni [[vojna|vojni]] vodilo do samostojnosti leta [[1821]]. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodala [[Združene države Amerike|ZDA]], bodisi izgubila v [[mehiško-ameriška vojna|mehiško-ameriški vojni]], ter na račun osamosvojitve [[Srednja Amerika|srednje-ameriških držav]]. V 60. letih 19. stoletja so Mehiko zasedle [[Francija|francoske sile]], ki so jih izgnali nasprotniki pod vodstvom [[Mehičani|mehiškega]] domoljuba [[Benito Juarez|Benita Juáreza]]. Nezadovoljstvo z [[demokracija|nedemokratičnim]] [[režim]]om, ki ga je vodil [[Porfirio Diaz]], je leta [[1910]] vodilo do [[mehiška revolucija|mehiške revolucije]]. [[revolucija|Revolucionarne]] sile so porazile zvezno vojsko, zaradi notranjih trenj pa je država ostala nemirna še več kot dvajset let. Po koncu revolucije je [[Institucionalna revolucionarna stranka]] (PRI) ostala na oblasti vse do konca 20. stoletja. == Geografske značilnosti == Mehika je ena izmed redkih dežel, ki se lahko pohvalijo z zelo raznoliko pokrajino. Tu se raztezajo širne [[Puščava|puščave]] in [[tropski gozd]]ovi, visoke [[Gorovje|gorske verige]] in peščena obrežja. Skoraj polovica države leži na nadmorski višini višji od 1500 m. Najvišji je vulkan [[Pico de Orizaba]] (5610 m) in leži na meji med zveznima državama Puebla in Veracruz, najnižje je glavno mesto zvezne države Baja California, Mexicali in leži deset metrov pod morsko gladino. [[Slika:Mexico topo.jpg|levo|sličica|Topografska karta Mehike]] Mehika leži v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] med [[Mehiški zaliv|Mehiškim zalivom]] na vzhodu in [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na zahodu, na severu meji na [[Združene države Amerike]] (3326&nbsp;km skupne meje), na jugovzhodu na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Belize]] (962&nbsp;km meje) ter [[Karibsko morje]]. Površina znaša 1.972.550&nbsp;km². Ima 12.540&nbsp;km dolgo obalo, od tega pripada [[Pacifik]]u 8200&nbsp;km in [[Atlantik]]u 3200&nbsp;km. K Mehiki sodi tudi 600&nbsp;km oddaljeno vulkansko [[otočje]] Revillagigedo v Tihem oceanu. Največji je otok Socorro (129&nbsp;km²), ostali so še Clarion, Partida in San Benedicto. Edino naselje na otokih je na Socorru in ima 200 prebivalcev. Mehiško višavje, ki je po pokrajinskih značilnostih nadaljevanje ameriškega goratega zahoda, se razprostira od mejne reke Rio Bravo del Norte na severu do [[Tahuantepeška ožina|Tahuantepeške ožine]] na jugovzhodu. Sestavljajo ga visoke planote, ki jih razmejujejo vzporedne gorske verige in obrobljajo gorovja z zelo strmimi in globokimi soteskami. Na zahodu in jugozahodu se raztezajo široke obrežne ravnice. Na severu je visoko okoli 1300 m, proti jugu pa se dvigne do 2500 m. V severnem delu (Mesa del Norte) so obsežne puščave s slanimi kotanjami na dnu in obdane z nizkim gričevjem. Med krajem San Luís Potosí in [[Ciudad de México]] leži na nadmorski višini 2100 do 2300 m ''Mehiško višavje'' (Mesa Central, tudi Mesa de Anáhuac), ki je najgosteje naseljeno območje v državi. Tu so med gorami kotline: Mehiška, Pueblanska in Guadalajarska. Mehiško višavje je obdano z gorskimi verigami: * na zahodu je 1200&nbsp;km dolga in do 200&nbsp;km široka ''Sierra Madre Occidental'' z najvišjim vrhom Cerro Gordo (3340 m). Gradijo jo tektonsko premaknjene visoke planote in globoke doline ([[kanjon]]i) in se na JZ spušča proti obali Tihega oceana. Širše ravnice so nastale le na [[vršaj]]ih rek. * ''Sierra Madre Oriental'' je mlado nagubano gorstvo oziroma več vzporednih gorskih hrbtov in vmesnih dolin z najvišjim vrhom Cerro San Rafael (3710 m), ki se spušča proti Mehiškemu zalivu. * Na jugu se Mehiško višavje zaključi z gorsko verigo ''Cordillera Neo-Volcánica'' ali »vulkanska os«, ki jo sestavljajo mlajši vulkani. Mednje spadajo najvišje gore v državi - Pico de Orizaba, ki se dviga JV od glavnega mesta (5610 m), [[Popocatépetl]] (5452 m), [[Iztaccíhuatl]] (5220 m) in [[Nevado de Toluca]] (4704 m). * Južno od »vulkanske osi« je dolina reke Balsas - ''Grand Valle del Sur'', njej nasproti pa starejše gorstvo iz kristalinskih kamnin - Sierra Madre del Sur, ki ločuje Mehiško višavje in planote [[Oaxaca]], kjer so nekoč Azteki kopali svoje zlato. Tu je najvišji vrh Cerro Nube Flan (3750 m). Najožji del Mehike je 200&nbsp;km široka Tehuantepeška ožina, ki predstavlja mejo med Amerikama. Nizka planota deli verigo Sierra Madre med Sierra Madre del Sur na severu in Sierra Madre de Chiapas na jugu. Najvišja točka, Isthmus ima 224 m nmv. To območje predstavlja najkrajšo razdaljo med Mehiškim zalivom in Tihim oceanom. Še bolj proti jugu se 300&nbsp;km dolgo Chiapaško višavje dvigne več kot 3000 m visoko z gorskimi hrbti in dolinami, ki potekajo v smeri SZ-JV, nato pa se v stopnjah spušča proti severovzhodu na zakraselo ploščo [[Jukatan (polotok)|polotoka Jukatan]], kjer prevladujejo tropski deževni gozd in suhe savane. Na severu ni površinskih voda, ki bi odtekale v [[morje]], občasno se potoki stekajo v slane kotanje. V srednjem delu se [[Reka|reke]] iz višavja stekajo v morja skozi globoke kanjone. Največji mehiški reki sta: Balsas dolga 771&nbsp;km in teče v Tihi ocean in Usumacinta (mehiški del 602&nbsp;km, skupaj z gvatemalskim 970&nbsp;km), ki teče v Mehiški zaliv in je v dolžini 480&nbsp;km plovna. Druge reke so še Rio Grande de Santiago, Grijalva, Motagua, reka Ulua in Hondo. Največje sladkovodno [[jezero]] je Chapala s 1112&nbsp;km². == Družbena geografija == Po ustavi iz 5.2.1917 je Mehika predsedniška zvezna republika. Vsaka od 31 držav in zvezno okrožje je suverena v notranjih zadevah in prostovoljno združena v federacijo. Volilno pravico imajo vsi državljani starejši od 18 let, poročeni starejši od 16 let. Predsednika republike volijo za 6 let in ima le en mandat. Ima velike pristijnosti: je predsednik vlade, imenuje ministre, sodnike vrhovnih sodišč in vrhovnega tožilca ter diplomatske predstavnike v tujini. Zvezni kongres (''Congreso de la Union'') je dvodomen: predstavniški dom in senat. Predstavniški dom (''Cámara de Diputados'') ima 500 članov, voljeni so za tri leta. Senat (''Cámara de Senadores'') ima 128 članov, po 4 iz vsake države in okrožja, izvoljeni so za 6 let. Zvezne države imajo lastne ustave in parlament, vodijo jih guvernerji, ki so voljeni za 6 let, člani parlamenta imajo 3-letni mandat. Največja [[Mesto|mesta]] v Mehiki, vsa so ''Megacity'', so Ciudad de Mexico, Guadalajara, Monterrey, Ecatepec, Puebla, Nezahualcóyotl, Ciudad Juarez, Tijuana, Leon in Zapopan. Večinoma se nahajajo v notranjosti, obalna območja so redko poseljena. Metropolitansko območje glavnega mesta ima 18 % celotnega prebivalstva Mehike. To je tudi gospodarsko središče, ki združuje okoli tretjino storitvenega in trgovinskega sektorja ter porabi dve tretjini sredstev zase. Dve tretjini proračuna za visokošolsko izobraževanje v Mehiki in tri četrtine proračuna za raziskave se vlagajo v glavnem mestu.<ref name="humangeographie2">Paul L. Knox, Sallie A. Marston: „Humangeographie“. Spektrum Akademischer Verlag, Berlin 2001, S. 516.</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; background:#f5f5f5; margin-left:0px;" | colspan="9" align="center" style="background:#f8f8ff; font-size:120%;"|Metropolitanske regije v Mehiki <small>(Uradni podatki o prebivalstvu Mehike, 2009)<ref>Nationaler Beirat von Mexiko für Bevölkerungswachstum, 2009 [http://www.conapo.gob.mx/index.php?option=com_content&view=article&id=36&Itemid=199 Link]</ref></small> |- ! align="center" style="background:#ffffff;" | Številka ! align="center" style="background:#ffffff;" | Metropolitanska regija ! align="center" style="background:#ffffff;" | Zvezna država ! align="center" style="background:#ffffff;" | število prebivalcev ! align="center" style="background:#ffffff;" | Številka ! align="center" style="background:#ffffff;" | Metropolitanska regija ! align="center" style="background:#ffffff;" | Zvezna država ! align="center" style="background:#ffffff;" | število prebivalcev ! align="center" style="background:#ffffff;" | slike |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 1 || align="left" | '''[[Ciudad de Mexico]]''' || D.F., México, Hidalgo || 21.163.226<ref>Die aktuelle Bezeichnung für die [[Agglomeration]] 'Zona Metropolitana de Valle de México', nach Übereinkunft der Bundes- und Landesregierung von Mexiko, bezieht sich auf den Bundesdistrikt (8.841.916) selbst; 59 angrenzende Gemeinden des Bundesstaats von México (11.075.213) und 29 Gemeinden des Bundesstaats Hidalgo [http://www.edomex.gob.mx/poblacion/docs/2009/PDF/ZMVM.pdf Link]</ref> || align="center" style="background:#ffffff;" | 12 || align="left" | '''Querétaro''' || Querétaro || 1.036.154 ! align="center" rowspan="11" | <br />Tijuana<br />[[Slika:Plaza de Armas y Catedral.jpg|rand|110px|Guadalajara]]<br />Guadalajara<br />[[Slika:Plaza del Sol, Zapopan.jpg|rand|110px|Zapopan]]<br />Zapopan<br />[[Slika:IMG 2478.jpg|rand|110px|Monterrey]]<br />Monterrey |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 2 || align="left" | '''Guadalajara''' || Jalisco || 4.365.104 || align="center" style="background:#ffffff;" | 13 || align="left" | '''Mérida''' || Jukatan || 954.813 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 3 || align="left" | '''Monterrey''' || Nuevo León || 3.985.457 || align="center" style="background:#ffffff;" | 14 || align="left" | '''Mexicali''' || Baja California || 926.042 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 4 || align="left" | '''Puebla''' || Puebla, Tlaxcala || 2.647.099 || align="center" style="background:#ffffff;" | 15 || align="left" | '''Aguascalientes''' || Aguascalientes || 906.758 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 5 || align="left" | '''Veracruz''' || Veracruz || 2.584.034 || align="center" style="background:#ffffff;" | 16 || align="left" | '''Cholula''' || Puebla || 872.765 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 6 || align="left" | '''Tijuana''' || Baja California || 1.784.034 || align="center" style="background:#ffffff;" | 17 || align="left" | '''Cuernavaca''' || Morelos || 850.405 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 7 || align="left" | '''Toluca''' || México || 1.775.337 || align="center" style="background:#ffffff;" | 18 || align="left" | '''Chihuahua''' || Chihuahua || 839.129 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 8 || align="left" | '''León''' || Guanajuato || 1.554.786 || align="center" style="background:#ffffff;" | 19 || align="left" | '''Tampico''' || Tamaulipas, Veracruz || 834.983 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 9 || align="left" | '''Ciudad Juárez''' || Chihuahua || 1.407.849 || align="center" style="background:#ffffff;" | 20 || align="left" |'''Culiacán''' || Sinaloa || 793.730 |- | align="center" style="background:#ffffff;" | 10 || align="left" | '''Comarca Lagunera''' || Coahuila, Durango || 1.118.612 || align="center" style="background:#ffffff;" | 21 || align="left" | '''Saltillo''' || Coahuila || 792.697 |- | aligin center style="background:#ffffff;" | 11 || align="left" | '''San Luis Potosí''' || San Luis Potosí || 1.036.555 || align="center" style="background:#ffffff;" | 22 || align="left" | '''Acapulco''' || Guerrero || 786.830 |} == Upravna delitev == [[File:Political divisions of Mexico-es.svg|thumb|600px|Karta zveznih držav]] Mehika je upravno razdeljena na 31 zveznih držav (špansko ''estados'') in [[Mehiško zvezno okrožje]] (''Distrito Federal''), ki obsega glavno mesto, [[Ciudad de México]]. Države so razdeljene v skupaj 2400 občin, zvezno okrožje pa na 16 ''delegaciones''. Državam načeljujejo guvernerji. {| class="wikitable sortable" width=808px !Zvezna država !Glavno mesto !Ustanovljena !Prebivalstvo !Površina |- | [[Aguascalientes]] | [[Aguascalientes (mesto)|Aguascalientes]] | align="center"| 1835 | align="right" | {{nts|1.133.137}} | align="right" | {{nts|5.625}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Baja California]] | [[Mexicali]] | align="center"| 1952 | align="right" | {{nts|3.122.408}} | align="right" | {{nts|71.546}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Baja California]] | [[La Paz (Baja California Sur)|La Paz]] | align="center"| 1974 | align="right" | {{nts|558.425}} | align="right" | {{nts|73.943}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Campeche]] | [[San Francisco de Campeche]] | align="center"| 1857 | align="right" | {{nts|791.322}} | align="right" | {{nts|57.727}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Chiapas]] | [[Tuxtla Gutiérrez]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|4.483.886}} | align="right" | {{nts|73.681}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Chihuahua (zvezna država)]] | [[Chihuahua (mesto)|Chihuahua]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|3.376.062}} | align="right" | {{nts|247.487}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Coahuila]] | [[Saltillo]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|2.615.574}} | align="right" | {{nts|151.445}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Colima]] | [[Colima (mesto)|Colima]] | align="center"| 1857 | align="right" | {{nts|597.043}} | align="right" | {{nts|5.627}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Mehiško zvezno okrožje|Distrito Federal Ciudad de Mexico]] | [[Ciudad de Mexico]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|8.839.361}} | align="right" | {{nts|1.479}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Durango]] | [[Victoria de Durango]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|1.547.597}} | align="right" | {{nts|123.367}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Guanajuato]] | [[Guanajuato (mesto)|Guanajuato]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|5.033.276}} | align="right" | {{nts|30.621}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Guerrero]] | [[Chilpancingo|Chilpancingo de los Bravo]] | align="center"| 1849 | align="right" | {{nts|3.143.292}} | align="right" | {{nts|63.794}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Hidalgo (zvezna država)]] | [[Pachuca de Soto]] | align="center"| 1869 | align="right" | {{nts|2.415.461}} | align="right" | {{nts|20.856}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Jalisco]] | [[Guadalajara (Mehika)|Guadalajara]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|6.989.304}} | align="right" | {{nts|78.630}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[México]] | [[Toluca]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|14.739.060}} | align="right" | {{nts|22.333}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Michoacán]] | [[Morelia]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|3.971.225}} | align="right" | {{nts|58.667}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Morelos]] | [[Cuernavaca]] | align="center"| 1869 | align="right" | {{nts|1.668.343}} | align="right" | {{nts|4.892}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Nayarit]] | [[Tepic]] | align="center"| 1917 | align="right" | {{nts|968.257}} | align="right" | {{nts|27.862}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Nuevo León]] | [[Monterrey]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|4.420.909}} | align="right" | {{nts|64.203}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Oaxaca (zvezna država)]] | [[Oaxaca de Juárez]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|3.551.710}} | align="right" | {{nts|93.343}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Puebla]] | [[Puebla de Zaragoza]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|5.624.104}} | align="right" | {{nts|34.251}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Querétaro]] | [[Santiago de Querétaro]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|1.705.267}} | align="right" | {{nts|11.658}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Quintana Roo]] | [[Chetumal]] | align="center"| 1974 | align="right" | {{nts|1.290.323}} | align="right" | {{nts|42.535}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[San Luis Potosí]] | [[San Luis Potosí (mesto)|San Luis Potosí]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|2.479.450}} | align="right" | {{nts|61.165}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Sinaloa]] | [[Culiacán|Culiacán Rosales]] | align="center"| 1831 | align="right" | {{nts|2.650.499}} | align="right" | {{nts|57.331}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Sonora]] | [[Hermosillo]] | align="center"| 1831 | align="right" | {{nts|2.499.263}} | align="right" | {{nts|184.946}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Tabasco]] | [[Villahermosa]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|2.045.294}} | align="right" | {{nts|24.747}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Tamaulipas]] | [[Ciudad Victoria]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|3.174.134}} | align="right" | {{nts|80.148}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Tlaxcala]] | [[Tlaxcala (Kraj)|Tlaxcala de Xicohténcatl]] | align="center"| 1857 | align="right" | {{nts|1.127.331}} | align="right" | {{nts|3.997}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Veracruz]] | [[Xalapa|Xalapa-Enríquez]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|7.270.413}} | align="right" | {{nts|71.856}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Jukatan]] | [[Mérida, Mehika|Mérida]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|1.909.965}} | align="right" | {{nts|39.671}}&nbsp;km<sup>2</sup> |- | [[Zacatecas]] | [[Zacatecas (mesto)|Zacatecas]] | align="center"| 1824 | align="right" | {{nts|1.380.633}} | align="right" | {{nts|75.416}}&nbsp;km<sup>2</sup> |} == Podnebje == Zelo velike [[Podnebje|podnebne]] razlike so med puščavskim severom in tropskim jugom, med dobro namočenim vzhodom in suhimi tihoocenskimi obalami. Severno subtropsko puščavsko podnebje ima do 250&nbsp;mm padavin, na jugu ob visokih temperaturah pasatni vetrovi prinašajo dež (deževna doba traja od junija do oktobra). Ob Mehiškem zalivu je do 2500&nbsp;mm padavin, na nasprotni obali manj kot 250&nbsp;mm. Podnebje se zelo spreminja tudi z nadmorsko višino. Poznani so višinski pasovi: * tierra caliente (vroči pas) do 800 m nadmorske višine; * tiera templada (zmerno topli svet) od 800 do 1800 m nadmorske višine; * tiera fría (mrzli svet) od 1800 do 4000 m nadmorske višine; * tiera helada (ledeni svet) nad 4000 m nadmorske višine. == Tla, rastlinstvo in živalstvo == [[Slika:Mexican wolf lounging.jpg|sličica|[[Volk|Mehiški volk]]]] Mehika ima najrodovitnejša tla na mlajših rečnih naplavinah ob Mehiškem zalivu in na vulkanskih tleh (''andosoli'') v južnih predelih Mehiškega višavja. Puščavska tla (''jermosoli'') prevladujejo na severu, na jugu pa prevladujejo lateritna izprana tla (feralsoli). Rastlinstvo se razlikuje glede na višinske pasove. Tako najdemo polpuščavsko rastje, stepsko in trnasto v severnih delih države, v ''terri caliente'' je [[tropski deževni gozd]], v ''tierri templadi'' je subtropsko zimzeleno rastje, v ''tierri frii'' so [[hrast]]ovi in [[Bor (drevo)|borovi]] gozdovi, in na koncu visokogorske rastline. Snežna meja je na okoli 5000 m nmv. Mehika je ena od dvanajstih držav na svetu, ki imajo najbolj pestro [[Biološka raznovrstnost|biološko raznovrstnost]]. V Mehiki živi 200.000 različnih vrst, oziroma 10-12 odstotkov vseh prisotnih vrst na zemlji. Mehika je s 763 poznanimi vrstami na prvem mestu po plazilcih, s 448 vrstami na drugem mestu po sesalcih in četrta z 290 znanimi vrstami dvoživk. Flora obsega 26.000 različnih vrst. Približno 2.500 vrst je zaščitenih z zakonom. Mehika ima 170.000 kvadratnih kilometrov zavarovanih naravnih območij. To je 34 biosfernih rezervatov, 67 narodnih parkov, 4 naravne spomenike , 26 območij zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, 4 območja za zaščito naravnih virov (varstvo tal, zaščita podtalnice in gozdovi) in 17 zatočišč bogatih z različnimi vrstami). == Prebivalstvo == [[Slika:Ciudad.de.Mexico.City.- Paseo.Reforma.Skyline CDMX 2016 (cropped).jpg|sličica|[[Ciudad de México]]]] Med današnjim mehiškim prebivalstvom je le 9 % ameriških domorodcev, vendar se tudi mnogi ''[[mestici]]'' (skoraj 70 % jih je) s ponosom držijo starih običajev in ohranjajo kulturno dediščino svojih prednikov. V Mehiškem višavju živijo Nahuji, potomci [[Azteki|Aztekov]], na polotoku Jukatan so se še ohranili potomci [[Maji|Majev]]. Ohranila so se tudi manjša indijanska plemena: Seri v severozahodni državi Sonori, Tarahumari na planoti Sierra Madre Occidental, Vičoli na severu držav Jalisco in Nayarit, Taraski na jugozahodu Mehike, Čamuli v Chiapasu in še nekatera druga. Približno 2 % prebivalstva predstavljajo [[Španci]]. === Naraščanje prebivalstva === Mehika spada med latinsko ameriške države, v katerih je v štiridesetih letih izbruhnila tako imenovana »eksplozija prebivalstva«, saj se je zaradi boljših življenjskih razmer in večje zdravstvene oskrbe umrljivost močno pomanjšala. Medtem ko je leta 1940 živelo v Mehiki 19,7 milijona ljudi, jih je danes več kot 126,2 milijonov. Politika načrtovanja družine, ki jo je uvedla vlada, da bi omejila število rojstev, še ni prinesla želenih sadov in tako je delež mladih v prebivalstvu čedalje večji. Tako ostaja še vedno najresnejši problem države, kako zagotoviti hrano, stanovanje in obleko vsem prebivalcem. === Jeziki === Uradni jezik v Mehiki je [[španščina]], čeprav to ni zapisano v zakonodaji. Skupaj s španskim je v Mehiki uradno priznanih še 62 avtohtonih jezikov.<ref>Diario Oficial de la Federación el 13 de marzo de 2003, [http://www.diputados.gob.mx/LeyesBiblio/pdf/257.pdf Artículos de la Ley General de Derechos Lingüísticos de los Pueblos Indígenas] (PDF; 200&nbsp;kB)</ref> Mehiško ''Ministrstvo za kulturo'' deli govorjene jezike v enajst družin, 68 jezikovnih skupin in 364 [[Narečje|narečij]]. ''Komisija za razvoj staroselcev'' je v letu 2005 izvedla raziskavo, kjer je ugotovila, da prevladujejo avtohtoni jeziki pri približno šestih milijonih državljanov.<ref name="WK03062013">[[Weser-Kurier]] vom 3. Juni 2013: "64 Sprachen vom Aussterben bedroht"; S.21; verkürzte Online-Version [http://www.weser-kurier.de/news_artikel,-weser-kurier.de_arid,584315.html] vom 2. Juni 2013 auf www.weser-kurier.de</ref> Glede na popis iz leta 2010 6,8 % prebivalstva govori avtohtone jezike, od tega 15% ne govori špansko. 1,5 % populacije razume, vendar ne govori domačih jezikov. Med jezike z največjim številom govorcev spadajo [[Náhuatl]] (približno 1,6 milijona), [[Mayathan]] (okoli 800.000), [[Mikstek]] (500.000), [[Tzeltal]] (okoli 470.000), [[Zapotek]] (okoli 460.000) in [[Tzotzil]] (okoli 430.000). Še 16 avtohtonih jezikov ima več kot 100.000 govorcev, več kot v katerikoli drugi državi v Ameriki. Največji delež govorcev je v južni Mehiki v zveznih državah Oaxaca, Chiapas in Yucatan.<ref name="volkszählung2010">Instituto Nacional de Estadística, Geografía e Informática (INEGI): [http://www.censo2010.org.mx/default.aspx?_file=Principales%20resultados.pdf Censo de Población y Vivienda 2010, Principales resultados] (Volkszählung)</ref> Ker pri nekaterih avtohtonih ljudstvih le starejši ljudje obvladajo svoj ​​jezik, je vodja ''Inštituta za avtohtone jezike'' - Javier López Sánchez - v letu 2013 napovedal akcijski program z namenom preprečiti izumrtje teh jezikov. Zlasti Awakatekisch, Ixil, dve skupini Otomi in Zapotec so ogroženi. Zato se usposabljajo tolmači in prevajalci in ustvarjajo jezikovne atlase. Tuji jeziki, ki so jih prinesli v Mehiko priseljenci, se ne štejejo kot nacionalni jeziki, a so priznani v uradnih statistikah. To so angleščina, francoščina in nemščina, tudi mandarinščina, arabščina in Kečua. === Religija === [[Slika:Basílica de Nuestra Señora de Zapopan (Zapopan, Jalisco) - exterior and plaza.jpg|sličica|Bazilika Naše Gospe v [[Zapopan|Zapopanu]].]] 87% Mehičanov je katoličanov. Rimskokatoliška cerkev je sestavljena iz 18 nadškofij, vključno z nadškofijo v Ciudad de Mexico, 73 škofij in 3 krajevne prelature. Protestantska manjšina ima 7,5 % vernikov. Anglikanska cerkev obsega šest škofij. 3,5% prebivalstva ne pripada nobeni veroizpovedi, 0,36% pa je drugih religij, vključno z islamom. Vera ima velik pomen, predvsem med podeželskim prebivalstvom in manj za prebivalce mest. === Ples in glasba === Mehičani se strastno predajajo [[Glasba|glasbi]] in [[ples]]u. Glasba in ples sta del njihovega vsakdanjega življenja, veliko vlogo pa imata ob posebnih priložnostih. Najočitnejši in najmočnejši vpliv na glasbo ima španska tradicija, veliko pesmi pa izvira iz časa pred prihodom Špancev. Iz tistih časov so se ohranili mnogi plesi, deloma po zaslugi zgodnjih krščanskih [[misijonar]]jev, ki so spodbujali Indijance, da so jih izvajali v čast in slavo novega boga. Mehičani obožujejo javne prireditve in najrazličnejša praznovanja. Poleg številnih verskih [[praznik]]ov, ki jih spremljajo velike [[procesija|procesije]] in glasba, je v večjem delu Mehike skoraj ob vsakem času mogoče poslušati skupine ''mariachi'', ki jih sestavljajo violine, trobente in kitare, za južno Mehiko pa so značilni veseli zvoki [[Marimba|marimbe]]. Eden najstarejših plesov, ki se je ohranil vse do današnjih dni, je ''valador'' in je totonaškega izvora. Indijanec, ki igra na [[Flavta|flavto]] in [[boben]], pleše v krogu na majhni ploščadi, pritrjeni na vrh visokega stebra. Nato se »štirje wtfleteči Indijanci« spustijo z glavo navzdol po vrveh, ovitih okoli vrha tega stebra. Ta obred predstavlja vezi, ki povezujejo bogove, ki skrbijo za hrano, in rodovitno naravo, ki sprejema njihove darove. Približno do leta 1960 je bilo ta ples mogoče videti le ob posebnih slavnostih domačinov, danes pa jo kot turistično privlačnost izvajajo vsako leto. Čeprav je razvoj turizma povzročil na en način siromašenje kulture in domače obrti, je pa po drugi strani pripomogel k temu, da so se ohranile in celo oživele nekatere stare tehnike in tradicionalne oblike ter prireditve, ki bi drugače izumrle. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Mehike je v letu 2002 doseglo približno 640 milijard ameriških dolarjev in s tem doseglo 10. mesto na svetovni lestvici. Je vodilna sila v Latinski Ameriki. Mehika je trenutno uvrščena na 8 mesto po izvozu na svetu. Bruto domači proizvod (571 milijard €, doseglo 37.730.000 ljudi v letu 2004) je razdeljen na : * Kmetijstvo: 4 % BDP proizvede 18 % zaposlenih * Industrija: 27,2 % BDP proizvede 24 % zaposlenih * Storitve : 68,8 % BDP proizvede 58 % zaposlenih Mehiško gospodarstvo je bilo močno deregulirano in privatizirano leta 1990. Prevlada zasebnih podjetij se še naprej povečuje in privatizacija železnic, pristanišč in letališč se bliža koncu, kot tudi nadaljnja privatizacija bank. Liberalizacija energetskega sektorja se nadaljuje. V telekomunikacijah in petrokemični industriji so še vedno v teku reforme. Industrija ''Maquiladora'' (sestavljalnice) je okrepila svoj položaj v mehiškem gospodarstvu in v glavnem prevladuje v tekstilni industriji. Kmetijstvo pridela največ koruze, pšenice, soje, riža, fižola, volne, kave, sadja, paradižnika, govedine, perutnine, mlečnih izdelkov, izdelkov iz lesa. Proizvodnja / produkcija: hrane in pijače (vino, tekila), tobak, kemikalije, železo in jeklo, nafta, gradbeni materiali, mineralne surovine, tekstil, oblačila, motorna vozila, potrošniške dobrine, turizem. Izvoz: Blago iz naftnih derivatov, srebro, sadje, zelenjava, avokado, kava, volna, alkohol, tobak. Izvoz v ZDA: 81 %, Kanada 5,9%, Japonska 1,1% (2004). Uvoz : Metal - delovni stroji, tovarne (deli) za predelavo jekla, kmetijska mehanizacija, električna oprema, avtomobilski deli, stroji, letala in letalski deli. Uvoz iz: ZDA 65,8%, Nemčija 3,8%, Kitajska 3,7 % (2004). Mehika je članica [[WTO]] (World Trade Organization) ter [[OECD]] (Organisation for Economic Cooperation adn Development). Je tudi podpisnica sporazumov o prosti trgovini z EU, Severno Ameriko, [[EFTA]] (European Free Trade Association), Mercosur zvezo, Japonsko in Izraelom. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Viri: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ CIA World Factbook], [http://www.auswaertiges-amt.de/diplo/de/Laenderinformationen/01-Laender/Mexiko.html Informacije zunanjega ministrstva Mehike] == Promet == '''Železnice''': skupaj ima Mehika 17.166&nbsp;km železniških prog standardne širine 1,435 m, 22&nbsp;km elektrificiranih (2008). Železnice upravljati privatni družbi ''Ferrocaril Mexicana'' in TFM (''Transportacion Ferroviaria Mexicana''). '''Ceste''': skupaj je 366.095&nbsp;km cest vseh kategorij od tega moredniziranih 132.289&nbsp;km (vključno 6.279&nbsp;km hitrih cest) in makadamskih 233.806&nbsp;km (2008). S podljevanjem koncesij, hitro gradijo mrežo [[Avtocesta|avtocest]]. Skozi Mehiko poteka tudi [[Panameriška cesta]] '''Vodne poti''': 2.900&nbsp;km (plovnih rek in obalnih kanalov večinoma povezanih s pristanišči na vzhodni obali) (2012) '''Trgovska pristanišča''': skupaj 52 * po vrsti: za razsuti tovor 5, za tovor 3, za kemične tankerje 11, za utekočinjeni plin 3, za potnike/tovor 10, za naftne tankerje 17, roll on / roll off 3 * v tuji lasti: 5 (1 Francija, Grčija 2, Južna Afrika 1, ZAE 1) * registrirani v drugih državah: 12 (Antigva in Barbuda 1, Marshallovi otoki 2, Panama 5, Portugalska 1, Španija 1, Venezuela 1, neznano 1) (2010) '''Pristanišča in terminali''': Altamira, Coatzacoalcos, Lazaro Cardenas, Manzanillo, Salina Cruz, Veracruz. Naftni terminali: Cayo Arcas terminal, Dos Bocas terminal. '''Letališča''' Mehika ima državno mrežo modernih letališč. Sistem velja za varnega in zanesljivega. Vsako metropolitansko območje z več kot 500.000 prebivalci ima mednarodno letališče. V Mehiki je 1834 letališč, in je tretja po številu letališč na svetu. Sedem največjih letališč v državi, ki opravijo 90% prometa je: # Benito Juarez v Ciudad de Mexico # Cancún # Don Miguel Hidalgo in Costilla (Guadalajara) # General Mariano Escobedo (Monterrey) # General Abelardo L. Rodríguez (Tijuana) # General Juan N. Álvarez (Acapulco) # General Heriberto Jara (Veracruz) # Licenciado Gustavo Díaz Ordaz (Puerto Vallarta) Vsa letališča so v zasebni lasti z izjemo mednarodnega letališča v Ciudad de Mexico. To letališče je največje v Latinski Ameriki in odpravi okoli 26 milijonov potnikov na leto. V Mehiki obstaja več kot 70 letalskih prevoznikov. Največja letalska družba je Aeromexico. Manjše letalske družbe so regionalne hčerinske družbe Aeroméxica - Volaris, InterJet, Aeromar, VivaAerobus, Magnicharters in Republicair. Viri: [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/mx.html#Econ CIA World Factbook] == Naravne in kulturne znamenitosti == === Ciudad de Mexico === {{glavni|Ciudad de México}} [[Slika:Palacio de Bellas Artes.jpg|thumb|300px|Ciudad de México]] Okoli leta [[1325]] so [[Azteki]] zgradili na otoku v jezeru Texcoco mesto [[Tenochtitlan|Tenochtitlán]], ki je postalo prestolnica [[Azteški imperij|azteškega imperija]]. Potem, ko so ga leta [[1521]] zavzeli in porušili španski osvajalci, je njihov vodja, [[Hernando Cortés]], dal zgraditi na istem kraju špansko mesto. Mesto se je večalo in Španci so izsušili velik del jezera, da bi preprečili velike poplave med sušnimi obdobji. Nevarnost poplav pa so odpravili šele leta [[1910]], ko so zgradili velik odvodni prekop ''Gran Canal de Desagüe'', po katerem so speljali odvečno vodo v reko Tula. Tako so dobili nov prostor za gradnjo, čeprav se je zlasti leta [[1985]] pokazalo, da so visoke stavbe, zgrajene na neutrjenem dnu nekdanjega jezera, občutljive za potrese. Zaradi mehkih tal se Mexico (na dolgo Ciudad de México) močno ugreza. Tako kot vsa ostala ameriška velemesta ([[New York]], [[Los Angeles]], [[Čikago]], [[Sao Paulo]], [[Buenos Aires]], [[Lima]], [[Bogotá]], [[Caracas]], [[Rio de Janeiro]], [[Havana]] in tako naprej,...), spada mehiško glavno mesto med mesta z največ kriminala na svetu. Zaradi velikosti glavnega mesta sodi tudi njeno letališče med največja letališča na svetu. Je glavno kulturno, gospodarsko, industrijsko in politično središče države in je hkrati največja metropola na svetu. Leta 1988 je živelo v njem 18 milijonov ljudi, danes pa jih v tem istem mestu živi okoli 30 milijonov. V [[Ciudad de Mexico|Ciudad de Mexicu]] so naslednje znamenitosti: * ''Trg [[Zócalo]]'' (Plaza de la Constitución) z izkopaninami azteškega Templo Mayor, * ''[[[[Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico|Metropolitanska stolnica]]'' (1563-1681), * ''[[Palacio Nacional, Ciudad de Mexico|Palacio National]]'' s freskami (murali) [[Diego Rivera|Diega Rivere]], * ''Casa de los Azulejos'' (1596), * ''cerkev svetega Frančiška Asiškega'' (18. stoletje), * ''Torre Latinoamericana'', nebotičnik, * ''park Chapultepec'' z gradom, danes Narodni zgodovinski muzej * ''[[Narodni antropološki muzej, Mehika|Narodni antropološki muzej]]'' in drugi muzeji, * Bazilika ''Nuestra Señora de Guadalupe'', zavetnica Mehike in romarski kraj * središče mesta in jezero ''Xochimilco'' ter hiša arhitekta Luisa Barragana so del UNESCO-ve svetovne dediščine. === Teotihuacán === {{glavni|Teotihuacán}} [[Teotihuacán]] je arheološki park z zgradbami in trgi kultur iz obdobja 4. stoletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja. Leži SV od Ciudad de Mexico v njegovi neposredni bližini. Mesto je bilo ogromno, merilo je 20&nbsp;km², na višku moči je tukaj živelo 200.000 ljudi. Danes so vidni ostanki [[Piramida|piramide]] Sonca (stranica meri 222 m, višina je 45 m), piramide Lune, Quetzalcóatlovo [[svetišče]] in druga, ki se nahajajo vzdolž 2&nbsp;km dolgega trga oziroma ulice imenovane ''Calle de los Muertos''. Je del UNESCO-ve svetovne dediščine. === Puebla === {{glavni|Puebla de Zaragoza}} [[Puebla de Zaragoza]], tudi Puebla de Zaragoza, je [[glavno mesto]] istoimenske mehiške zvezne države. Leži južno od glavnega mesta Mehike, na nadmorski višini 2160 m. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja (so del UNESCO-ve svetovne dediščine). Znamenita je [[katedrala]] (1575 - 1649), [[Dominikanci|dominikanska]] [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Santo Domingo'' (1596 - 1659), ''Casa del Alfeñique'', danes pokrajinski [[muzej]] (15. st.), [[samostan]] ''Santa Monika'', danes Muzej cerkvene umetnosti in samostan ''Santa Rosa'' v katerem je danes Muzej obrti. === Oaxaca === {{glavni|Oaxaca}} [[Oaxaca]], tudi Oaxaca de Juárez, je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države. Nahaja se v regiji Siera Madre del Sur. Lepo je ohranjeno staro mestno jedro s stavbami iz kolonialnega obdobja, ki je tudi del UNESCO-ve svetovne dediščine. Pomembna je dominikanska cerkev Santo Domingo (16.-17.st.), [[Barok|baročna]] cerkev ''Nuestra Señora de la Soledad'' (1682-90) in Pokrajinski muzej. V bližini se nahaja arheološki park ''Mitla'' z [[Zapoteki|zapoteškimi]] in [[Misteki|misteškimi]] stavbami iz 10. - 15. stoletja. === Monte Alban === {{glavni|Monte Albán}} Arheološki park z izkopaninami Zapotekov se nahaja na vzpetini nad mestom Oaxaca. Vrhunec je mesto doživelo v letih med 300 in 900, opuščeno je bilo v 10. stoletju. Okoli ''Gran Plaza'', 300 m dolge ploščadi, so nanizane kamnite zgradbe, svetišča, velika kvadratna piramida in druge. Je del UNESCO-ve svetovne dediščine. === Calakmul === {{glavni|Calakmul|Biosferni rezervat Calakmul}} V notranjosti polotoka Jukatan v [[Deževni gozd|deževnem gozdu]] ležijo ostanki veličastnega [[Maji|majevskega]] mesta [[Calakmul]]. Mesto je bilo poseljeno od leta 1000 pr.n.št. in je svoj višek doseglo med letma 600 in 900 našega štetja. Tukaj se nahajajo ruševine palač, trgi, piramide, okrašeni stebri in grobnice. Calakmul je del [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-ve svetovne dediščine]]. === Campeche === [[Campeche]] je pristaniško mesto ob Mehiškem zalivu na polotoku Jukatan. Ustanovljeno je bilo leta 1540, v 17. - 18. pa obzidano zaradi nenehnih [[Piratstvo|piratskih]] napadov. Staro mestno jedro ima baročno zasnovo in številne kolonialne stavbe. Je del UNESCO-ve svetovne dediščine. === Chichén Itzá === {{glavni|Chichen Itza}} Arheološki park [[Chichen Itza]] z ostanki majevskih zgradb je med najbolj restavriranimi. Mesto je bilo ustanovljeno v 6. stoletju, svoj višek je doživelo v letih med 900 in 1200, v 15. stoletju pa je bilo opuščeno. Znamenite so zgradbe: Kukulcánovo svetišče (''El Castillo'') ali Svetišče pernate kače, Svetišče jaguarjev, Svetišče vojščakov z dvoriščem tisočerih stebrov, [[Astronomski observatorij]] (''El Caracol''), nogometno igrišče. V parku je tudi kraška udornica ''[[Cenotes|Cenote]] de los Sacrificions'' v kateri je Sveto jezero, ki so ga uporabljali Maji pri svojih žrtvenih obredih. Mesto je del UNESCO-ve svetovne dediščine. === Palenque === {{glavni|Palenque}} Izkopanine majevskega mesta [[Palenque]] ležijo v [[Tropski gozd|tropskem gozdu]] na obrobju Chiapaškega višavja. Mesto je svoj vrhunec doživelo v letih 600 - 900, nakar je bilo opuščeno. Svetišče v obliki piramide je ''Svetišče napisov'' z grbom kralja Pakala, sosednje zgradbe pa so še: skupina ''El Palacio'', ''Svetišče sonca'' in druge. V neposredni bližini je tudi muzej z razstavljenimi najdbami. Je del UNESCO-ve svetovne dediščine. === Aqua Azul === Na azurno modri kraški reki Tulijá v bližini Palequeja, ležijo znameniti [[lehnjak]]ovi slapovi. === Uxmal === {{glavni|Uxmal}} V nizkem gričevju Puuc na polotoku Jukatan je arheološki park [[Uxmal]] z majevskimi ostanki. Mesto je bilo na višku moči med letoma 800 do 1000. Vidna je Velika piramida, Guvernerjeva palača in Hiša želv ter dvorišče obdano s štirimi podolgovatimi stavbami - ''Quadrangulo de las Monjas''. Tu je še Čarovnikova piramida visoka 38 m. Je del UNESCO-ve svetovne dediščine. === San Luís Potosí === Je glavno mesto istoimenske mehiške zvezne države in leži v srednjem delu Mehiškega višavja. Je pomembno rudarsko mesto ([[srebro]]) že od španske kolonizacije dalje. Znamenito je staro mestno jedro z baročno katedralo (1670 - 1730), vladno palačo, karmeličansko cerkvijo in verkvijo Svetega Frančiška (1680). == Mesta UNESCO-ve svetovne dediščine<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/?search=mexico&searchSites=&search_by_country=&region=&search_yearinscribed=&themes=&criteria_restrication=&type=&media=&order=country&description= Svetovna dediščina]</ref> == * Zgodovinsko središče [[Ciudad de Mexico|Ciudad de Mexica]] in Xochimilco * Zgodovinsko središče [[Oaxaca]] in arheološkega najdišča [[Monte Albán]] * Staro mestno jedro [[Puebla|Pueble]] * Ruševine in narodni park [[Palenque]] * Predkolumbovsko mesto [[Teotihuacan]] * Biosferni rezervat Sian Ka'an * Staro mestno jedro Guanajuata in rudniki * Ruševine mesta [[Chichen Itza|Chichén Itza]] * Staro mestno jedro Morelie * Ruševine predkolumbovskega mesta El Tajin * Zgodovinsko mestno jedro Zacatecas * Skalne poslikave v Sierra de San Francisco * Zavarovano območje za kite El Vizcaíno * Samostani iz 16. stoletja na pobočjih [[Popocatépetl]]a * Spomeniki v Querétaru * Predkolumbovsko mesto [[Uxmal]] * Zavetišče Hospicio Cabañas v Guadalajari * Arheološka cona Paquimé, Casas Grandes * Območje zgodovinskih spomenikov ob reki Tlacotalpan * Arheološko najdišče Xochicalco * Mesto [[Campeche (mesto)|Campeche]] in njegova trdnjava * Majevsko mesto [[Calakmul]] in [[biosferni rezervat Calakmul|tropski deževni gozdovi v Campecheju]] * Misijoni v Sierri Gordi v Querétaru * Hiša in studio Luisa Barragána * Otoki in zaščiteno območje Kalifornijskega zaliva * Polja agave in destilarne tekile * Kampus neodvisne narodne univerze v Mehiki (UNAM) * [[Biosferni rezervat Mariposa Monarca]] * San Miguel de Allende in svetišče v Atotonilcu * Zgodovinska pot Camino Real de Tierra Adentro * Prazgodovinske jame Yagul in Mitla v dolini Oaxaca * Biosferni rezervat El Pinacate in Gran Desierto de Altar * Otoki in zavarovana območja Kalifornijskega zaliva * Akvadukt Padre Tembleque == Viri == {{opombe|2}} * Države sveta, Mladinska knjiga Založba, 6, ISBN 86-11-17160-6 == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Mexico}} * [http://en.presidencia.gob.mx/ uradna stran Vlada Mehike] * [http://www.visitmexico.com/en/ Mehika] {{wikislovar}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} {{APEC}} {{Mercosur}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Karibska skupnost in skupni trg]] [[Kategorija:Azijsko-Pacifiško ekonomsko sodelovanje]] [[Kategorija:Mehika|*]] {{normativna kontrola}} 9rbvucfmvmupwjkcizwbokack74qlea Druga svetovna vojna 0 8112 5724853 5723603 2022-07-28T16:34:09Z Romanm 13 /* Politično dogajanje */ [[Vojne reparacije]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Vojaški spopad |conflict= Druga svetovna vojna |partof= |image=[[Slika:WW2Montage.PNG]] |caption= ''Prizori iz druge svetovne vojne.''<br>Z vrha levo v smeri urinega kazalca: britanski vojaki v [[Severna Afrika|severni Afriki]]; japonski vojaki zakopavajo žive kitajske civiliste; napad na nemško podmornico; [[Stalingrad]] po sovjetski osvoboditvi; sovjetski vojaki po bitki za [[Berlin]]; japonska letala se pripravljajo na vzlet z letalonosilke. |date= [[1. september]] [[1939]] – [[2. september]] [[1945]] |place= [[Evropa]], [[Tihi ocean]], [[Jugovzhodna Azija]], [[Bližnji vzhod]], [[Sredozemlje]] in [[Afrika]] |casus= |territory= |result= Zavezniki zmagajo. Ustanovitev [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|SZ]] postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično [[hladna vojna]]. |combatant1='''Zavezniki''':<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Republic of China}}&nbsp;[[Kitajska]]<br /> ---- {{ikonazastave|Francija}}&nbsp;[[Francoska Tretja republika|Francija]]<br /> [[Slika:Canadian_Red_Ensign_1921-1957.svg|23px]]&nbsp;[[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}}&nbsp;[[Poljska]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}}&nbsp;[[Avstralija]]<br /> {{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]]<br /> {{ikonazastave|Nova Zelandija}}&nbsp;[[Nova Zelandija]]<br /> {{ikonazastave|Norveška}}&nbsp;[[Norveška]]<br /> {{ikonazastave|Češkoslovaška}}&nbsp;[[Češkoslovaška]]<br /> {{ikonazastave|Filipini}}&nbsp;[[Filipini]]<br /> [[Slika:Flag of Greece (1822-1978).svg|23px]]&nbsp;[[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Indija|Britanska}}&nbsp;[[Indija]]<br /> {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}}&nbsp;[[Kraljevina Jugoslavija]]<br /> {{ikonazastave|Južna Afrika|1928}}&nbsp;[[Južnoafriška unija]]<br /> {{ikonazastave|Luksemburg}}&nbsp;[[Luksemburg]]<br /> {{ikonazastave|Nizozemska}}&nbsp;[[Nizozemska]]<br /> {{ikonazastave|Brazilija|1889}}&nbsp;[[Brazilija]]<br /> <small>...''in drugi''</small> |combatant2='''Sile osi''':<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh]]<br /> {{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;[[Japonski imperij]]<br /> {{ikonazastave|Italija}}&nbsp;[[Italija]]<br /> ---- {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Bolgarija]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška|ND Hrvaška]]<br /> [[Slika:Flag of Manchukuo.svg|23px]]&nbsp;[[Mandžukuo]]<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Ogrska]]<br /> {{ikonazastave|Romunija}}&nbsp;[[Romunija]]<br /> {{ikonazastave|Tajska}}&nbsp;[[Tajska]]<br /> {{ikonazastave|Finska}}&nbsp;[[Finska]]<br /> <small>...''in drugi''</small> |commander1 = {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Franklin D. Roosevelt|Franklin Roosevelt]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Winston Churchill]]<br /> {{ikonazastave|Republic of China}}&nbsp;[[Čankajšek]]<br /> {{ikonazastave|Francija}}&nbsp;[[Charles de Gaulle]]<br /> [[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|23px]]&nbsp;[[Josip Broz Tito]]<br /> <small>...''in drugi''</small> |commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;[[Hirohito]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]]<br /> <small>...''in drugi''</small> |casualties1= '''Vojakov mrtvih''':<br />> 14.000.000<br /> '''Civilistov mrtvih''':<br />> 36.000.000<br /> '''Skupaj mrtvih''':<br />> 50.000.000 |casualties2= '''Vojakov mrtvih''':<br />> 8.000.000<br /> '''Civilistov mrtvih''':<br />> 4.000.000<br /> '''Skupaj mrtvih'''<br />> 12.000.000 }} '''Druga svetovna vojna''' je bila najobsežnejši in najdražji [[orožje|oborožen]] [[spopad]] v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina [[države sveta|svetovnih držav]] z več kot 100 milijonov pripadnikov [[Oborožene sile|oboroženih sil]]. Boj je potekal večinoma med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]], [[Francija|Francijo]], [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] proti [[Tretji rajh|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]] in [[Japonska|Japonski]], oziroma med [[zavezniki (druga svetovna vojna)|zavezniki]] in [[sile osi|silami osi]]. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Zaradi slednjega ter zaradi visokega deleža mrtvih [[civilist]]ov, pri čemer izstopata [[holokavst]] ter [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]], se drugo svetovno vojno označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini.<ref>{{cite book|title=The Complete Illustrated History of World War Two: An Authoritative Account of the Deadliest Conflict in Human History with Analysis of Decisive Encounters and Landmark Engagements|first=D.|last=Sommerville|publisher=Lorenz Books|year=2008|page=5|isbn=0754818985}}</ref><ref>Gilbert, M. (2000). ''Second World War''. London: Phoenix Press, str. 745-746.</ref>. Tem žrtvam je treba dodati še približno 6 milijonov pobitih v povojnih pobojih, ki so prav tako posledica fašizma kot vzroka 2. svetovne vojne. V povprečju je bilo po vojni usmrčenih 10 % na število žrtev med vojno. V splošnem je sprejeto, da se je vojna začela [[1. september|1. septembra]] 1939 z nemško invazijo na [[Poljska|Poljsko]] in posledično z napovedjo vojne Nemčiji s strani [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]], [[Francoska Tretja republika|Francije]] in večino držav [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] ter [[Commonwealth]]a. [[Republika Kitajska|Kitajska]] in [[Japonski imperij]] sta bila ob začetku [[druga kitajsko-japonska vojna|že v vojni]],<ref>Barrett, D.P. & Shyu, L.N. (2001). "China in the anti-Japanese War, 1937–1945: politics, culture and society". '''V:''' ''Studies in modern Chinese history'', 1. knjiga (str. 6); uredniki Barrett D.P., Shyu L.N. in Lang, P. ISBN 0-8204-4556-8, 9780820445564</ref> medtem ko so se druge države, ki sprva niso bile vključene v vojno, pridružile kasneje zaradi določenih dogodkov, kot sta [[Operacija Barbarossa|nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] ter japonski napad na ameriško pomorsko oporišče [[napad na Pearl Harbor|Pearl Harbor]], kar je sprožilo vojno napoved Japonski s strani ZDA, Commonwealtha<ref>{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/pha/timeline/411209awp.html|title=Australia Declares War on Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009}}</ref> ter [[Nizozemska|Nizozemske]].<ref>{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html|title=The Kingdom of The Netherlands Declares War with Japan|publisher=ibiblio|accessdate=3.10.2009|year=2007}}</ref> Vojna se je končala z zmago zaveznikov nad Nemčijo in Japonsko leta 1945. Kot posledica vojne sta se politično prepričanje ter družbena struktura močno spremenila. Medtem ko je bila ustanovljena [[Organizacija združenih narodov]] (OZN) za krepitev mednarodnega sodelovanja ter preprečevanje nadaljnjih spopadov, se je zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med takratnima [[supersila]]ma, tj. med ZDA in Sovjetsko zvezo, začelo obdobje [[hladna vojna|hladne vojne]]. V tem času je OZN-ovo zagovarjanje [[pravica narodov do samoodločbe|pravice narodov do samoodločbe]] pospešilo [[dekolonizacija|dekolonizacijska]] gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] pa sta se gospodarstvo ter proces [[Evropska integracija|Evropska integracije]] okrepila. == Ozadje vojne == === Evropa === [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-09042, Genf, Völkerbund, Sitzungssaal.jpg|250px|sličica|levo|Zasedanje Lige narodov v Ženevi, Švica, 1930]] S porazom [[Centralne sile|centralnih sil]] ([[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Osmansko cesarstvo|Otomanskim imperijem]]) v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni]] vojni ter vzponom [[Boljševiki|boljševikov]] v Rusiji leta [[1917]] se je korenito spremenil politični zemljevid Evrope. Iz razpadlih imperijev so nastale nove nacionalne države zmagovalke velike vojne (Velika Britanija, Francija, Belgija, Romunija, Italija in Grčija) pa so dobila nova ozemlja. Da bi preprečili prihodnje vojne je bila na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]], leta [[1919]], ustanovljena [[Društvo narodov|Liga narodov]]. Glavni cilj organizacije je bil preprečevanje oboroženih spopadov preko kolektivne varnosti, vojaška in pomorska razorožitev ter reševanje mednarodnih sporov z mirovnimi pogajanji in [[Arbitraža|arbitražo]]. Kljub močnim [[Pacifizem|pacifističnim]] čustvom, ki so jih spodbudile grozote velike vojne {{sfn|Ingram|2006|pp=[https://books.google.com/books?id=bREQibN9i-sC&pg=PA76 76–8]}} so se v več evropskih državah širil nevarni iredentistični in revanšistični nacionalizem. Ta čustva so bila še posebej izrazita v Nemčiji zaradi velikih teritorialnih, kolonialnih in finančnih izgub, ki so nastale zaradi [[Versajska mirovna pogodba|versajske pogodbe]]. V skladu s pogodbo je Nemčija izgubila 13 odstotkov svojega domačega ozemlja, vse kolonije, plačati je morala visoko vojno odškodnino in postavljene so bile omejitve glede velikosti in zmogljivosti nemških oboroženih sil.{{sfn|Kantowicz|1999|p=149}} [[Slika:Nürnberg Reichsparteitag Hitler retouched.jpg|200px|sličica|levo|Adolf Hitler na zborovanju Nacionalsocialistične stranke v Nurembergu, avgust 1933]] Nemško cesarstvo je bilo razpuščeno v nemški revoluciji v letih 1918 do 1919, iz njega je nastala [[Weimarska republika]]. V obdobju med obema vojnama je prišlo do resnega in globokega spora med privrženci nove republike ter nasprotniki iz desnega in levega tabora. Italija je kot del antante po prvi svetovni vojni dobila nekaj ozemlja vendar z izkupičkom ni bila zadovoljena saj ni dobila tistega kar sta ji obljubili Velika Britanija in Francija. Zaradi vse splošnega nezadovoljstva so v letih [[1922]] in [[1925]] oblast v državi prevzeli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ti so vladali z nacionalistično, totalitarno in razredno kolaboracijsko agendo, ki je odpravila demokracijo zatrla socialistične, levičarske in liberalne sile ter nadaljevala agresivno ekspanzionistično zunanjo politiko usmerjeno v to, da bi Italija postala svetovna sila po zgledu [[Rimsko cesarstvo|starega rimskega imperija]].{{sfn|Shaw|2000|p=35}} [[Adolf Hitler]] je po neuspešnem poskusu strmoglavljenja nemške vlade leta 1923 pristal v zaporu in s časoma po demokratični poti, leta 1933, postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]]. Po vzponu na oblast je ukinil demokracijo in se zavzel za korenito rasno motivirano revizijo svetovnega reda in začel obsežno kampanjo za oboroževanje.{{sfn|Brody|1999|p=4}} Medtem je Francija, da bi si zagotovila zavezništvo, Italiji dala proste roke v [[Etiopija|Etiopiji]], ki jo je Italija želele kot kolonialno posest. Stanje se je poslabšalo v letu [[1935]] ko je bilo [[Posarje]] vrnjeno Nemčiji, za tem je Hitler zavrnil versajsko pogodbo pospešil program obnove vojske in uvedel vpoklic.{{sfn|Zalampas|1989|p=62}} Da bi omejili Nemčijo so Velika Britanija, Francija in Italija aprila 1935 ustanovile fronto Strasa (sporazum iz italijanskega kraja Strasa ob jezeru Maggiore), ki je bila ključni korak pri vojaški globalizaciji. Kljub dogovorjenim omejitvam je Velika Britanija popustila in junija z Nemčijo sklenila neodvisen pomorski sporazum, ki je omilil predhodne omejitve. Ker se je Sovjetska zveza bala nemških načrtov po osvajanju vzhodne Evrope je začela pripravljati pogodbo s Francijo o medsebojni pomoči. Francosko-Sovjetska zveza se ni odnesla saj je izgubila svoj pomen v birokratskem stroju Društva narodov, ki bi moral sporazum potrditi. Združene države so bile nad dogodki v Aziji in Evropi zaskrbljene zato so avgusta istega leta sprejele zakon o [[nevtralnost]]i.{{sfn|Schmitz|2000|p=124}} Hitler se je dokončno uprl versajski in lucernovi pogodbi marca [[1936]] ko je militariziral [[Porenje]]. Zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred zaostrovanjem je naletel na malo odpora.{{sfn|Adamthwaite|1992|p=52}} Oktobra 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. Mesec dni kasneje sta Nemčija in Japonska podpisali pakt za boj proti Kominterni, ki se mu je Italija pridružila naslednje leto.{{sfn|Shirer|1990|pp=298–99}} === Azija === Na kitajskem je stranka [[Kuomintang]] (KMT) sredi dvajsetih let sprožila kampanjo združevanja regij, ki so jim poveljevali lokalni vojaški poveljniki s čimer je želel poenotiti [[Kitajska|Kitajsko]]. S tem je prišla v spor z nekdanjim zaveznikom, [[Komunistična partija Kitajske|Komunistično partijo Kitajske]], kar je privedlo do državljanske vojne. Bliskovit razvoj japonskega gospodarstva in prebivalstva, pomanjkanje surovin na otokih in militaristična vlada so sprožili ekspanzionistične težnje [[Japonska|Japonskega cesarstva]]. Vse bolj pa se je uveljavilo prepričanje, da Azija pripada Japonski. Leta 1931 so Japonci izkoristili incident v Mukdenu in zasedli Mandžurijo ter ustanovili marionetno državo Mandžurijo.{{sfn|Smith|Steadman|2004|p=28}} Kitajska je Ligo narodov pozvala naj ustavi japonsko invazijo. Potem ko je ta obsodila vdor v Mandžurijo je Japonska izstopila iz Lige narodov. Vojna se je nadaljevala dokler leta 1933 v Tanggu ni bilo podpisano premirje. Kljub temu se je kitajski odpor proti japonski okupaciji nadaljeval. Po incidentu Xi'an leta 1936 sta se Kuomintang in Komunistična partija Kitajske odločili, da združita sile v boju proti japonskemu okupatorju.{{sfn|Busky|2002|p=10}} == Dogodki pred vojno == === Italijanski napad na Etiopijo === {{glavni|Druga italijansko-abesinska vojna}} [[File:Mussolini truppe Etiopia.jpg|thumb|left|Benito Mussolini med pregledom vojakov v času druge abesinske vojne, 1935]] Druga italijansko-etiopska vojna je bila kratkotrajen kolonialen spopad, ki se je začel oktobra 1935 in končal maja 1936. Vojna se je začela z italijanskim napadom na Etiopsko cesarstvo ( Abesinija) iz sosednje italijanske Somalije in Eritreje.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |title=Cultural Sociology of the Middle East, Asia, and Africa: An Encyclopedia |author1=Andrea L. Stanton |author2=Edward Ramsamy |author3=Peter J. Seybolt |page=308 |accessdate=6 April 2014 |isbn=978-1-4129-8176-7 |year=2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210900/https://books.google.com/books?id=GtCL2OYsH6wC |archive-date=18 August 2018 |url-status=live}}</ref> Spopad se je končal z italijansko zmago in priključitvijo Etiopije novoustanovljeni italijanski koloniji Italijanska vzhodna Afrika (Africa Orientale Iataliana ali AOI). Iz svetovnega stališča je bil spopad lokalnega značaja in popolnoma nepomemben, po drug stran pa je razkril slabosti in nemoč društva narodov, ki bi moral zagotavljati mir. Člana Društva narodov sta bila tako Etiopija kot Kraljevina Italija.{{sfn|Barker|1971|pp=131–32}} Velika Britanija in Francija sta podpirali sankcije proti Italiji vendar te nikoli niso bile popolnoma uveljavljene tako, da na Italijo praktično niso imele nobenega resnega učinka.{{sfn|Shirer|1990|p=289}} Italija se je na sankcije odzvala tako da ni nasprotovala nemškim nameram po priključitvi Avstrije.{{sfn|Kitson|2001|p=231}} === Španska državljanska vojna === {{glavni|Španska državljanska vojna}} [[File:Bundesarchiv Bild 183-H25224, Guernica, Ruinen.jpg|thumb|Bombardiranje Guernice leta 1937, v času španske državljanske vojne, je prestrašilo ljudi v tujini, da bi v naslednji vojni bila lahko mesta glavna tarča letalskih bombardiranj kar bi povzročilo veliko žrtev med civilnim prebivalstvom.]] Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna sta Mussolini in Hitler španskim nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca zagotavljala vojaško podporo. Največjo podpore so zagotovili Italijani, ki so v Španijo poslali več kot 70.000 vojakov, 6.000 članov letalskega osebja in 720 letal.{{sfn|Neulen|2000|page=25}} Na drugi strani je Sovjetska zveza je podpirala uradno vlado španske republike. Proti nacionalistom se je borilo tudi preko 30.000 tujih prostovoljcev zbranih v Mednarodne brigade. Španska državljanska vojna je bila proksi vojna kjer sta Nemčija in Sovjetska zveza preizkušala svoja orožja in vojaško taktiko. Vojna se je končala aprila 1939 z zmago nacionalistov. Po vojni je general Franco ostal v dobrih odnosih z nacisti in fašisti vendar se v drugo svetovno vojno ni vpletal saj je Španija ostala nevtralna.{{sfn|Payne|2008|page=271}} Njegov največji prispevek drugi svetovni vojni so bili prostovoljci, ki jih je v pomoč Nemcev pošiljal na vzhodno fronto.{{sfn|Payne|2008|page=146}} === Druga kitajsko-japonska vojna === {{glavni|Druga kitajsko-japonska vojna}} [[File:Shanghai1937IJA ruins.jpg|thumb|left|Japonski vojaki med bitko za Shanghai, 1937]] Po incidentu na mostu Marca Pola je Japonska napadla Kitajsko in julija 1937 zasedla Peking nekdanjo prestolnico kitajskega cesarstva.{{sfn|Eastman|1986|pp=547–51}} Sovjetska zveza je s Kitajski podpisala pakt o nenapadanju in s tem Kitajski zagotovila nujno potrebno materialno in vojaško pomoč posledično pa se je s tem končalo sodelovanje kitajske z Nemčijo, ki ji je prav tako zagotavljala materialno in vojaško pomoč. Od septembra do novembra so potekali hudi boji ta Taiyuan, Xinkou in Pingxingguan.<ref name="Hsu & Chang 1971 221">{{Harvnb|Hsu|Chang|1971|pp=195–200}}.</ref><ref name=Tucker2009>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&pg=PA1873|title=A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East [6 volumes]: From the Ancient World to the Modern Middle East|first=Spencer C.|last=Tucker|year=2009|publisher=ABC-CLIO|accessdate=27 August 2017|via=Google Books|isbn=978-1-85109-672-5|archive-url=https://web.archive.org/web/20180818210935/https://books.google.com/books?id=h5_tSnygvbIC&pg=PA1873|archive-date=18 August 2018|url-status=live}}</ref><ref name=yang>Yang Kuisong, "On the reconstruction of the facts of the Battle of Pingxingguan"</ref> Konec novembra je kljub zagrizeni obrambi padel Shanghai, decembra pa še prestolnica Nanking. Po padcu mesta je japonska vojsko nad nemočnim prebivalstvom mesta izvedla enega najhujših pobojev v katerem je bilo ubitih več deset tisoč ljudi.<ref>Levene, Mark and Roberts, Penny. ''The Massacre in History''. 1999, pp. 223–24</ref><ref name=tot>Totten, Samuel. ''Dictionary of Genocide''. 2008, 298–99.</ref> Marca 1938 so Kitajci v bitki pri Taierzhuangu doseglo pomembnejšo zmago vendar so že maja izgubili Xuzhou.{{sfn|Hsu|Chang|1971|pp=221–30}} Napredovanje Japoncev so začasno ustavili s porušitvijo jezov na Rumeni reki in poplavami. S tem so pridobili čas, da so pripravili obrambo mesta [[Vuhan]]. Sledila je obsežna bitka, ki se je končala s taktično japonsko zmago, vendar sta imeli obe strani strahovite izgube tako, da se je japonsko napredovanje ustavilo. Za Kitajce kljub porazu v bitki vojna ni bila izgubljena; svojo vlado so preselili v Chongqing in nadaljevali z odporom, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.{{sfn|Eastman|1986|p=566}}{{sfn|Taylor|2009|pp=150–52}}{{sfn|Sella|1983|pp=651–87}} === Sovjetsko-japonski obmejni konflikt === Tekom tridesetih let prejšnjega stoletja je na mandžursko sovjetski in mongolski meji občasno prihajalo do večjih mejnih spopadov saj je imela Japonska Mandžurijo in Sibirijo za svoje interesno območje. Japonska je bila širitvi na sever zaradi surovin zelo naklonjena, vendar je to strategijo po izgubljeni bitki pri Khalkin Gol popolnoma opustila.{{sfn|Beevor|2012|p=342}} Aprila 1941 sta Sovjetska zveza in Japonska podpisali pakt o nevtralnosti, Japonska pa je vse svoje sile usmerila v širitev proti jugu s čimer je prišla v spor z ZDA in zahodnimi zavezniki.<ref>{{cite magazine |author=Goldman, Stuart D. |date=28 August 2012 |title=The Forgotten Soviet-Japanese War of 1939 |accessdate=26 June 2015 |magazine=The Diplomat |url=http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20150629092821/http://thediplomat.com/2012/08/the-forgotten-soviet-japanese-war-of-1939/ |archive-date=29 June 2015 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Timothy Neeno |accessdate=26 June 2015 |title=Nomonhan: The Second Russo-Japanese War |publisher=MilitaryHistoryOnline.com |url=http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20051124070956/http://www.militaryhistoryonline.com/20thcentury/articles/nomonhan.aspx |archive-date=24 November 2005 |url-status=live}}</ref> === Okupacije in sporazumi v Evropi === {{glavni|Münchenski sporazum|Anschluss|Pakt Ribbentrop-Molotov}} [[File:Bundesarchiv Bild 183-R69173, Münchener Abkommen, Staatschefs.jpg|thumb|left|Chamberlain, Daladier, Hitler, Benito, Mussolini, in Ciano fotografirani tik preden so podpisali münchenski sporazum, 29. september 1938]] V Evropi sta Nemčija in Italija postajali vedno bolj agresivni. Marca 1938 si je [[Anschluss|Nemčija priključila Avstrijo]], odziv nasprotnih sil (Velike Britanije in Francije) je bil zelo medel.{{sfn|Collier|Pedley|2000|p=144}} Dogodek je Hitlerja toliko opogumil, da je zahteval še [[Sudeti|Sudete]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kjer je živelo večinsko nemško prebivalstvo. V strahu pred novo vojno sta Francija in Velika Britanija, pod vodstvom mirovniške politike britanskega premiera [[Neville Chamberlain]]a, z Nemčijo v Münchnu podpisali [[Münchenski sporazum]] s katerim je Nemčija dobila Sudete v zameno pa se je morala odreči novim teritorialnim zahtevam.{{sfn|Kershaw|2001|pp=121–22}} Češkoslovaška pri dogovoru ni imela nobene besede kasneje pa sta jo Nemčija in Italija prisilile, da je dele svojega ozemlja odstopila še Madžarski in Poljski.{{sfn|Kershaw|2001|p=157}} Čeprav je Hitler s sporazumom dobil vse kar je zahteval je bil kljub temu besen ker so se Britanci vpletali v njegove načrte s katerimi je želel zasesti celotno Češkoslovaško. V javnem govoru je napadel Veliko Britanijo in Žide januarja pa nemški mornarici ukazal visoko vojno pripravljenost s katero je želel izzvati prevlado britanske mornarice. Marca 1939 je Nemčija zasedla še preostanek Češkoslovaške in jo razdelila na nemški protektorat Češka in Moravska ter nemško satelitsko državo Republiko Slovaško.{{sfn|Davies|2006|loc=pp. 143–44 (2008 ed.)}} Dvajsetega marca 1939 je Hitler od Litve zahteval regijo Memel (Klaipeda){{sfn|Shirer|1990|pp=461–62}}. [[File:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|right|thumb|upright|Nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]] (desno) in sovjetski vodja [[Josip Stalin|Josif Stalin]] po podpisu pakta Molotov–Ribbentrop, 23. avgust 1939]] Ko je Hitler zahteval še svobodno mesto Gdansk sta Francija in Velika Britanija potrdila podporo Poljski ter jamčili za njeno samostojnost. Podobno se je zgodilo na Balkanu po italijanski zasedbi Albanije, aprila 1939, kjer sta Velika Britanija in Francija jamčili za samostojnost Romunije in Grčije.{{sfn|Lowe|Marzari|2002|p=330}} Nemčija in Italija sta na to podporo odgovorili z jeklenim paktom (vojaško in politično zavezništvo med Italijo in Nemčijo).{{sfn|Dear|Foot|2001|p=234}} Hitler je obtožil Veliko Britanijo in Poljsko, da želita obkoliti Nemčijo ter razdrl britansko-nemški mornariški sporazum in nemško poljski sporazum o nenapadanju.{{sfn|Shirer|1990|p=471}} [[Slika:World War II alliances animated map.gif|thumb|left|400px|Zemljevid prikazuje ozemlje, ki so ga zasedle sile osi in zavezniki v različnih obdobjih druge svetovne vojne. ---- {{legend|#7CCC8C|zahodni zavezniki}} {{legend|#b39795|rusija in zavezniki}} {{legend|#CC641C|sile osi, in njeni zavezniki}} {{legend|#d3d3d3|nevtralne države}}]] Kriza je dosegla vrhunec konec avgusta 1939, ko so se nemške čete začele zbirati na nemško poljski meji. 23. avgusta, ko so pogovori o zavezništvu med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo zastali,<ref>{{Cite journal |jstor = 153322|title = Molotov's Apprenticeship in Foreign Policy: The Triple Alliance Negotiations in 1939|journal = Europe-Asia Studies|volume = 52|issue = 4|pages = 695–722|last1 = Watson|first1 = Derek|year = 2000|doi = 10.1080/713663077}}</ref> je bil med Nemčijo in Sovjetsko zvezo podpisan [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]].{{sfn|Shore|2003|p=108}} Pakt je vseboval tajen protokol, ki je določal nemško in sovjetsko vplivno območje na Poljskem, Litvi, Latviji, Estoniji in Finskem.{{sfn|Dear|Foot|2001|p=608}} Sporazum je bil tudi zagotovilo Nemčiji, da se rdeča armada ne bo vpletala v nemške operacije proti Poljski s tem se je Nemčija želela izogniti dvema frontama kakor se je to zgodilo v prvi svetovni vojni. Takoj po podpisu sporazuma je Hitler ukazal napasti Poljsko 26. avgusta, vendar je kasneje napad prestavil ko je izvedel, do bo Velika Britanija Poljski zagotovila podporo v primeru vojne in, da bo Italija v primeru vojne razglasila nevtralnost.<ref>{{cite web|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|title=The German Campaign In Poland (1939)|accessdate=29 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140524013551/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/DAP-Poland/Campaign-II.html#chapter5|archive-date=24 May 2014|url-status=live}}</ref> Britanci na vojno niso bili pripravljeni zato so se ji želeli na vsak način izogniti in so zahtevali nova pogajanja, Nemčija je na to odgovorila z nemogočimi zahtevami kar je položaj samo še poslabšalo.<ref name=ww2db_com>{{cite web |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |title=The Danzig Crisis |website=ww2db.com |access-date=29 April 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505010109/http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=162 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}</ref> 29. avgusta je Hitler od Poljske zahteval naj Nemčiji preda [[Gdansk]] ter izvede plebiscit na katerem se bojo Nemci živeči na območju poljskega koridorja sami odločili v kateri državi želijo živeti.<ref name=ww2db_com/> Poljaki niso želeli ugoditi nemškim zahtevam, na burnem sestanku v Berlinu med britanskim veleposlanikom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v noči iz 30. na 31. je Ribbentrop izjavil, da so bile po njegovem mnenju vse nemške zahteve zavrnjene.<ref name=ibiblio1939>{{cite web |title=Major international events of 1939, with explanation |url=http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |publisher=Ibiblio.org |access-date=9 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130310103815/http://www.ibiblio.org/pha/events/1939.html |archive-date=10 March 2013 |url-status=live}}</ref> Naslednji dan se je Evropa znašla v novi vojni. == Časovni pregled == {{glavni|Kronologija druge svetovne vojne}} {{glavni|Poljska kampanja (1939)}} Vojna se je začela 1. septembra 1939, ko so nemške čete vdrle na [[Poljska|Poljsko]], leta 1940 so napadli [[Norveška|Norveško]] in [[Danska|Dansko]], maja pa Francijo, [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska|Nizozemsko]]. Aprila 1941 je nemška vojska napadla [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]], 22. junija pa Sovjetsko zvezo. Pozimi leta 1941 so bili pred vrati [[Moskva|Moskve]], vendar so jih Rusi premagali in jih potisnili 200&nbsp;km proti zahodu. Vojna je postala svetovna z japonskim [[Napad na Pearl Harbor|napadom na Pearl Harbour]], nekaj dni kasneje pa se je v vojni znašla skoraj celotna vzhodna Azija in Pacifik. Zima med letoma 1942 in 1943 velja za preobrat v drugi svetovni vojni, ker so bili Nemci hudo poraženi v [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Propad Nemčije je bil zapečaten z [[Operacija Overlord|dnevom D]]. Vojna sreča se je postavila na stran zaveznikov tudi na pacifiškem bojišču, saj so Japonci začeli izgubljali otok za otokom. Vojna se je končala [[2. september|2. septembra]] 1945, ko se je vdala [[Japonska]]. V Evropi se je uradno končala že [[8. maj]]a s predajo Nemčije, v [[Slovenija|Sloveniji]] in na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ter ponekod drugod v Vzhodni Evropi pa so boji trajali še do 15. maja. == Vojaško dogajanje == === Bliskovita vojna (Blietzkrieg) === {{glavni|Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 101I-318-0083-28, Polen, Panzereinheit.jpg|thumb|Nemški tanki, 1939]] Druga svetovna vojna se je začela 1. septembra 1939 z nenapovedanim vendar pričakovanim [[Poljska kampanja (1939)|napadom na Poljsko]]. Nemčija je kot vzrok navedla [[Poljska kampanja (1939)|zaigran incident]] na nemško-poljski meji, v katerem naj bi poljska vojska uničila nemško radijsko postajo in pri tem ubila tam zaposlene Nemce. 3. septembra je Velika Britanija kot poljska zaveznica v [[Berlin]] poslala ultimat, vendar ni dobila nobenega odgovora, zato je napovedala vojno Nemčiji. Veliki Britaniji sta se pridružili še [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. Nekoliko kasneje, čeprav zelo nerada, je vojno Nemčiji napovedala tudi Francija, ki je bila zaveznica Velike Britanije. Tem državam so nato sledile še [[Kanada]], [[Južna Afrika]] in [[Nepal]]. [[File:Pol5.jpg|thumb|left|[[7TP]] je bil poljski lahki tank]] Kljub temu, da sta Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji, je Poljska zaman pričakovala pomoč zaveznikov, saj se Velika Britanija in Francija zaradi težav pri mobilizaciji čet še nista mislili zapletati v vojno. To je zaveznike na koncu drago stalo, saj v tistem času Nemci na zahodni meji niso imeli omembe vrednih enot, ki bi lahko ustavile napadalca. 28. septembra je nemška vojska ob podpori letalskih bombnih napadov zasedla skoraj popolnoma uničeno Varšavo, vendar poljska vojska še ni bila uničena in se je pogumno upira agresorju, pri tem pa mu zadala veliko izgub. Zadnji udarec je Poljski zadala Sovjetska zveza, ki je 17. septembra skoraj brez bojev zasedla vzhodni del države. Poljski vojski tako ni ostalo drugega, kot da 6. oktobra kapitulira. Državo sta si nato po [[pakt Ribbentrop-Molotov|dogovoru Ribbentrop-Molotov]] razdelili Nemčija in [[Sovjetska zveza]]: prva je okupirala zahodni del države, druga pa vzhodni del. [[Slika:LondonBombedWWII full.jpg|thumb|Porušene stavbe v [[London]]u po nemškem bombardiranju.]] Po kratkotrajni vojni na Poljskem se ja na francosko-nemški meji pojavila t. i. ''[[Bitka za Francijo#Lažna vojna|lažna vojna]]'', ko ne ena ne druga stran ni prevzela pobude in napadla sovražnika, ki se je skrival za močno utrjeno [[Maginotova linija|Maginotovo]] in [[Siegfriedova linija|Siegfridovo linijo]]. V tem času SZ ni počivala, poleg Poljske je okupirala še baltske države: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]], na daljnem severu pa se je v t. i. ''[[zimska vojna|zimski vojni]]'' spustila v krvave spopade s finsko vojsko, ki so Rdečo armado na koncu veliko stale, vendar pa so jo istočasno na nek način tudi rešile pred popolnim porazom v letu 1941, ko je Nemčija v operaciji [[Operacija Barbarosa|Barbarosa]] napadla SZ. Aprila 1940 sta se zavezniška in nemška vojska prvič srečali na odprtem bojišču. Do bojev je prišlo v [[Skandinavija|Skandinaviji]], vzrok zanje pa je bilo varovanje transportnih poti do rudnikov železa na [[Švedska|Švedskem]], od katerih je bila nemška težka industrija življenjsko odvisna. Za zagotovitev nemotene dostave rude preko [[Norveška|Norveške]] in Švedske so bili Nemci pripravljeni zasesti tudi skandinavske države. K temu jih je tudi prisilila britanska mornarica, ki je v teritorialnih vodah sicer nevtralne Norveške položila mine. Nemški odgovor na to je bilo [[Operacija Weserübung|zavzetje Danske in Norveške]]. V skandinavski operaciji so Nemci brez večjih težav v enem samem dnevu zasedli Dansko, nato pa so se usmerili proti Norveški, kjer so se spopadli z norveško, britansko in francosko vojsko. Po dveh mesecih krvavih spopadov na daljnem severu je bila zavezniška vojska poražena, zato se je morala umakniti. Zaradi poraza Velike Britanije in njenih zaveznikov je bil [[Neville Chamberlain]] kot ministrski predsednik prisiljen odstopiti, nadomestil pa ga je [[Winston Churchill]], ki si je zadal nalogo uničiti nacizem in fašizem. [[Slika:British prisoners at Dunkerque, France.jpg|thumb|upright|Britanski in francoski ujetniki, ki se jim ni uspelo pravočasno evakuirati iz Dunkerquea.]] 10. maja 1940 je vojna dobila popolnoma nove razsežnosti, ko je Nemčija napadla nevtralne države: [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]], nato pa se je usmerila proti Franciji in na ta način obšla nepremagljivo Maginotovo linijo. Istočasno sta britanski ekspedicijski korpus in francoska vojska prestopila belgijsko mejo in se spopadla z nemško armado. Zavezniški vojski sta imeli sicer premoč v orožju, vendar sta bili premalo gibljivi, zato so ju nemške tankovske enote zlahka obšle in s tem obkolile. Po več neuspelih protinapadih je v [[Operacija Dinamo|operaciji Dinamo]] sledil umik britanskih čet iz Francije. 10. junija je Francijo napadla še Italija, vendar njena vojska ni bila tako uspešna kot nemška, zato je francoska vojska njen napad odbila. Po umiku britanskih čet se je nemška armada usmerila proti [[Pariz]]u. Sledila je bitka pri [[Soma|Somi]], v kateri je bila francoska vojska poražena, zato je ta [[22. junij]]a podpisala kapitulacijo. Nemška vojska je nato vkorakala v Pariz in okupirala približno dve tretjini Francije, ostalo tretjino pa pustila neokupirano, vendar pod nemškim nadzorom. Po porazu Francije je ostala Velika Britanija edini nasprotnik nacistične Nemčije. Hitler je upal, da bo po porazu Francije Veliki Britaniji vsilil mir, ker pa se to ni zgodilo, je začel pripravljati [[Operacija Morski lev|operacijo Morski lev]], do katere pa nikoli ni prišlo, saj je bilo predhodno potrebno uničiti [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]. Tako se je začela na nebu nad Veliko Britanijo, [[Bitka za Britanijo]], v kateri so bili Nemci poraženi. Vojna se je po tem na zahodu za nekaj časa umirila. V tem času so nemška letala sistematično bombardirala Anglijo, ta pa je izvajala skrivne operacije na sovražnikovem ozemlju. V pričakovanju novega napada zaveznikov je začela Nemčija na obalah Francije, Belgije in Nizozemske postavljati mogočen [[atlantski zid]]. === Bitka za Atlantik === {{glavni|Bitka za Atlantik}} [[Slika:Allied tanker torpedoed.jpg|thumb|left|250px|Zavezniški tanker, ki je postal žrtev nemške podmornice, se potaplja v plamenih.]] Bitka za Atlantik se je začela skoraj istočasno z nemškim napadom na Poljsko in s torpediranjem britanske potniške ladje ''[[SS Athenia]]''. Nemci so v pričakovanju vojne svoje [[Podmornica|podmornice]] in bojne ladje poslali na [[Atlantik]] že nekaj tednov prej z namenom, da bi ob začetku vojne takoj začele napadati zavezniške trgovske in vojne ladje. Najbolj zloglasno orožje bitke za Atlantik so bile nemške podmornice (''U-Boot, okrajšava za Unterseeboot''), ki so z začetkom vojne začele napadati zavezniško trgovsko ladjevje. Sprva so se zadrževale okoli Britanskega otočja, kjer je bil ladijski promet največji. Z uvedbo varovanih [[konvoj]]ev pa so svoje lovsko območje preselile v osrednji Atlantik, kjer Angleži zaradi pomanjkanja spremljevalnih ladij in letal niso morali nadzorovati morja. Največji podmorniški podvig nemške mornarice na začetku vojne je bila potopitev britanske [[Letalonosilka|letalonosilke]] ''[[HMS Courageous (50)|HMS Courageous]]'' in nočni napad podmornice ''[[U-47]]'' na britansko pomorsko oporišče Scapa Flow na Orkneyskih otokih, kjer je bila potopljena ladja ''[[HMS Royal Oak (08)|HMS Royal Oak]]''. S porazom Francije leta 1940 se je začelo popolnoma novo poglavje v bitki za Atlantik. Nemška mornarica je na francoski atlantski obali dobila oporišča, iz katerih je lahko neovirano napadala britanske konvoje. To je pripeljalo britansko mornarico na rob obupa, saj je morala istočasno nadzorovati [[Rokavski preliv]] in [[Severno morje]] pred operacijo Morski lev, hkrati pa je morala varovati konvoje v smeri Amerike in Afrike. Temu obdobju so nemški podmorničarji pravili kar "srečni časi", saj so v njem potopili veliko trgovskih ladij, sami pa pri tem skoraj niso imeli izgub. Stvari so se za Britance nekoliko izboljšale s podpisom [[Atlantska listina|Atlantske listine]] med ZDA in Veliko Britanijo. ZDA naj bi Veliki Britaniji v zameno za nekatera ozemlja zagotovila skoraj neomejeno dostavo materiala in orožja. Pomembno vlogo v bojih za Atlantik je imelo tudi nemško površinsko ladjevje. To sicer ni bilo tako zelo uspešne kot podmornice, vendar je Britancem povzročalo velike preglavice. Tak primer je bila težka [[križarka]] ''[[Admiral Graf Spee]]'', ki je prvo leto vojne križarila po južnem Atlantiku in [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] ter potapljala zavezniške trgovske ladje, pri tem pa nase vezala velik del britanske flote, ki jo je zaman iskala vse do bitke pri ustje reke Rio de la Plata. Veliko vlogo so odigrale tudi [[Pomožna križarka|pomožne križarke]], ki so ogrožale zavezniške ladje vse do Avstralije in [[Antarktika|Antarktike]]. Največji udarec za nemško mornarico je bila pomorska operacija na Norveškem leta 1940, v kateri so izgubili skoraj polovico svojih najboljših bojnih ladij. Hud udarec je bila tudi izguba bojne ladje ''[[Bismarck (bojna ladja)|Bismarck]]''. Zaradi tega je Hitler preklical vse bojne operacije površinskega ladjevja, to je lahko do konca vojne delovalo le v vodah okoli okupirane Norveške in tam ogrožalo arktične konvoje namenjene proti Rusiji. [[Slika:Submarine attack (AWM 304949).jpg|thumb|250px|Napad zavezniškega letala na nemško podmornico.]] Maja 1941 so Angleži v potapljajoči se nemški podmornici zaplenili kodirni stroj [[Enigma (naprava)|enigma]]. Ta jim je v prihodnje pomagal pri razvozlavanju nemških kodiranih sporočil, namenjenim podmornicam. Tega leta so v vojno vstopile tudi ZDA, kar je pomenilo za Nemce druge "srečne čase", saj ZDA še niso bile pripravljene na vojno, zato njene ladje niso bile varovane, kar je pomenilo, da so bile lahek plen za nemške podmornice. Te so pričele z napadi tudi v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]. Februarja 1942 se je nemški mornarici posrečil izreden podvig. Skozi neprehoden Rokavski preliv, ki je bil posejan z minami ter ga je varovalo britansko ladjevje in letalstvo, jim je [[Operacija Cerberus|uspelo pretihotapiti več težkih križark]], ki so pri tem utrpele le manjšo škodo. Zaradi vse večjih izgub ladij v ameriških vodah so tudi ZDA uvedle sistem konvojev, zaradi česar se je ulov podmornic drastično zmanjšal, tako da so se bile te prisiljene umakniti nazaj na odprt Atlantik. Decembra je nemška mornarica začela novo ofenzivo proti [[Arktični konvoji|arktičnim konvojem]], ki pa se je za Nemce končala katastrofalno, saj jim ni uspelo potopiti niti ene zavezniške ladje, sami pa so utrpeli zelo veliko škodo. Zaradi tega je odstopil [[admiral]] [[Erich Raeder]], nadomestil pa ga je [[Karl Dönitz]], ki je v podmorniškem vojskovanju uvedel [[Taktika volčjih kardel|taktiko volčjih krdel]]. Junija 1943 se je sreča postavila na stran zaveznikov, ko jim je z vse večjimi protipodmorniškimi ukrepi uspelo uničiti 25 % podmornic, pri tem pa so sami izgubili le nekaj ladij. Decembra so Nemci v [[Bitka pri Severnem rtu|bitki pri North Capu]] izgubili še zadnjo križarko. Zaradi vse boljšega varovanja so se napadi na konvoje zmanjšali, zavezniki pa so potopili več podmornic kot kadarkoli Nemške podmornice so kljub porazu v bitki za Atalntik ostale na Atlantiku do konca vojne in napadale zavezniške ladje, vendar so bili njihovi uspehi skromni, izgube pa iz dneva v dan večje. === Vojna v severni Afriki === {{glavni|Vojna v severni Afriki}} [[Slika:Crusadertankandgermantank.jpg|thumb|250px|Goreči nemški [[tank]] poleg angleškega tanka Crusader med operacijo Crusader (angl. ''Križar'').]] Vojna v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] se je začela 11. septembra leta 1940, ko je italijanska vojska pod poveljstvom [[Rodolfo Graziani|Rodolfa Grazianija]] s petimi [[divizija]]mi preko [[Libija|Libije]] vdrla v [[Egipt]]. Po začetnih uspehih so se vkopali pri Sidiju Baraniju in čakali na britanski protinapad. Zavladalo je trimesečno zatišje, ki so ga Britanci izkoristili za okrepitev lastnih sil in za priprave na protinapad. Decembra je britanska armada, ki ji je poveljeval [[Archibald Wavell]], izvedla veliko ofenzivo in v dveh mesecih pregnala Italijane 800&nbsp;km nazaj v Libijo, pri tem pa zajela več kot 130.000 italijanskih vojakov. Britansko napredovanje se je ustavilo šele pri [[Benghazi]]ju, potem ko je padlo že več močno utrjenih italijanskih utrdb, vključno s [[Tobruk]]om. Ker je kazalo, da bo Mussolini kmalu ob vso Severno Afriko, mu je Hitler poslal dve diviziji, poimenovani [[Afriški korpus]], pod poveljstvom [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]], ki je prišel v [[Tripoli]] februarja 1941. Ta je začel svojo prvo ofenzivo 24. marca 1941, le nekaj tednov pred nemškim napadom na Jugoslavijo in Grčijo. V bliskovitem napadu je pridobil nazaj skoraj vso izgubljeno ozemlje, za seboj pa je pustil obkoljeno angleško posadko v Tobruku. Nemško letalstvo je iz oporišč v [[Tripolitanija|Tripolitaniji]] in na [[Sicilija|Siciliji]] napadlo [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Port Said]] in [[Suez]] ter tako uspešno preprečevalo dovoz čet in materiala v Egipt. V naslednjih štirinajstih mesecih se je fronta po krvavih bitkah premikala sem ter tja po [[puščava|puščavi]]. Enkrat so zmagali Angleži, drugič je zmagal nemški Afriški korpus. Spomladi leta 1942 je padel tudi Tobruk, ki je bil že dalj časa trn v Rommlovi peti, potem pa se je ta na 110&nbsp;km približal Aleksandriji. Fronta se je nato ustavila pri znamenitem kraju [[El Alamein]]. V tem času si je Rommel pridobil vzdevek "puščavska lisica". Zaradi angleškega poraza na Afriškem bojišču je Churchill avgusta 1942 odletel v [[Kairo]], da bi osebno reorganiziral svoje vrhovno poveljstvo. Za Auchinleckovega naslednika je določil [[Harold Alexander|Harolda Alexandra]] za poveljnika vseh srednjevzhodnih sil. Za poveljnika osme armade, poimenovane "puščavske podgane", si je izbral W. H. E. Gotta. Ker pa je ta umrl v letalski nesreči, ga je nadomestil [[Bernard Montgomery]]. Ta se je takoj lotil prerazporeditev v armadi. Po reorganizaciji britanske osme armade je začel pripravljati nov napad na nemško armado pri El Alameinu. 23. oktobra 1942 ponoči se je začela ena najbolj znamenitih bitk na svetu. Napad je bil za nemško armado popolno presenečenje. Ko se je Rommel 25. oktobra vrnil na fronto, sta mu ostali le dve možnosti: naprej ali nazaj. Čez dva dni je spoznal, da je bitka izgubljena, zato je 2. novembra ukazal umik, vendar je bilo že prepozno, saj je bila pot za umik odrezana. Kljub temu pa se mu je posrečilo, da se je glavnina vojske izmuznila skozi ovire, v veliko pomoč mu je bilo tudi deževje, ki je upočasnilo britansko napredovanje. 8. oktobra 1942 so se ameriške in britanske sile v [[Operacija Bakla|operaciji Bakla]] (angleško: ''Torch'') izkrcale v francoskem [[Maroko|Maroku]] in [[Alžirija|Alžiriji]]. S to invazijo so želeli zavezniki udariti v hrbet Afriškemu korpusu in ga na ta način dokončno uničiti, potrebno pa je bilo tudi ustvariti drugo fronto, ki bi razbremenila Sovjetsko zvezo. Francozi, zvesti vladi v Vichiyu, so se večinoma upirali izkrcanim četam. A boji niso trajali dolgo in Francozi v Severni Afriki so se kmalu pridružili boju proti Hitlerju, de Gaulla pa so končno priznali za svojega voditelja. Tri dni po izkrcanju v Severni Afriki je general Eisenhower začel z veliko ofenzivo, ki naj bi dokončno pregnala Nemce iz Severne Afrike. A napad se je končal katastrofalno, saj je Nemcem iz Italije uspelo pripeljati okrepitve, k neuspehu pa je prispevalo tudi zimsko deževje, ki je ceste spremenilo v močvirje. Tako se je vojskovanje decembra ustavilo, saj je bilo potrebno počakati Montgomerya, ki se je Tuniziji približeval z vzhoda. Februarja 1943 so Nemci izvedli nenaden protinapad proti neusklajenemu zavezniškemu napredovanju in porinili Američane nazaj čez prelaz Kassarine, a so se stvari kmalu obrnile. Marca je bilo v Berlinu in Rimu jasno, da je Afrika izgubljena, zato je Hitler odpoklical Rommla. Britanci pod Montgomeryevim poveljstvom so napredovali proti Tuniziji iz vzhoda ob podpori francoske enote Jeana Leclerca, ki je napadla s smeri [[Čad]]a. Medtem so Američani in Britanci pritiskali na Tunizijo z zahoda. 23. aprila se je začel končni napad. Montgomery je prebil staro francosko obrambno črto Mareth med Libijo in Tunizijo, drugi korpus ZDA pa je zavzel koto 609, ki je zapirala pot v [[Bizerta|Bizerto]]. Britanska prva armada je zavzela Longstop Hill, zadnjo veliko naravno oviro. 7. maja sta padla [[Tunis]] in Bizerta, s čimer je bila presekana smer umika nemških enot v smeri [[Rt Bon|rta Bon]], s čimer se je končala vojna v Severni Ariki. === Vojna na Tihem oceanu in v Aziji === {{glavni|Vojna za Tihi ocean|Burmanska kampanja}} [[Slika:USSArizona PearlHarbor.jpg|thumb|250px|[[USS Arizona (BB-39)|USS ''Arizona'']] v plamenih po japonskem napadu na ameriško oprišče [[Pearl Harbor]].]] Vojna na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] se je začela 8. decembra 1941 z japonskim napadom na angleško kolonijo [[Hong Kong]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]], [[Tajska|Tajsko]] in ameriške [[Filipini|Filipine]]. Dan prej, 7. decembra, se je zgodil tudi japonski napad na ameriško mornariško oporišče v [[Pearl Harbor]]ju na Havajih, s čimer so ZDA vstopile v vojno. Po japonski invaziji na Tajsko, ki je padla v 24 urah, je 25. decembra padel tudi Hong Kong, istega dne pa še oporišča na ameriških otokih [[Guam]] in [[Otok Wake|Wake]]. Da bi Angleži preprečili izkrcanje japonskih čet v [[Malezija|Maleziji]], so v boj poslali bojni ladji ''[[HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales]]'', ki pa sta kmalu postali tarči japonskih bombnikov, kar je bil eden prvih dokazov, da je čas velikih bojnih ladij mimo. Januarja 1942 je Japonska napadla [[Burma|Burmo]], Nizozemsko Vzhodno Indijo in [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]]. 15. februarja je padel [[Singapur]], mesto, za katerega so Angleži pravili, da ga ni mogoče zavzeti. Pred japonskimi napadi ni bila varna niti Avstralija; 19. februarja so japonska letala bombardirala avstralsko mesto [[Darwin, Severni teritorij|Darwin]] in ostala mesta na severu Avstralije. Po večmesečnih bojih so 8. maja padli tudi Filipini, s čimer je postala Avstralija praktično obkoljena. Do sredine leta 1942 so se Američani reorganizirali in zbrali svoje razbito ladjevje ter čete za ponovni napad na japonsko mornarico in njihove postojanke. Ker japonske čete v preteklosti niso zasedle mesta [[Port Moresby]] na južnem koncu Nove Gvineje, so želeli zdaj to doseči z izkrcanjem, kar je pripeljalo do [[Bitka v Koralnem morju|bitke v Koralnem morju]]. Rezultat bitke je bil sicer neodločen, vendar pa so Američani dosegli taktično zmago, saj so prekinili izkrcavanje japonskih čet na jugu Nove Gvineje. Junija so Japonci začeli novo ofenzivo, zasesti so nameravali [[atol]] [[Midway]] v havajskem otočju. Da bi svoje namere prikrili pred Američani, so zasedli nekaj [[Aleutski otoki|Aleutskih otokov]] ob obali [[Aljaska|Aljaske]], a to Američanov ni zmedlo. Tako je med 4. in 7. junijem 1942 prišlo do [[Bitka za Midway|bitke za Midway]], v kateri je bilo japonsko ladjevje poraženo, kar je bil jasen znak, da se je tehtnica prevesila na stran zaveznikov. V tem času so na Novi Gvineji in [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potekali krvavi spopadi med angleškimi, avstralskimi, novozelandskimi in japonskimi enotami, ki so si še vedno želeli zasesti Port Moresby ter okoliške otoke. Avgusta se je na [[Guadalcanal]]u izkrcalo 16.000 ameriških marincev, kar je bila prva večja kopenska operacija ameriške vojske po padcu Filipinov. Krvavi boji za otok so se končali šele 9. februarja 1943, ko je bilo z otoka pregnana večina japonskih vojakov, s tem pa se je končalo tudi obleganje Avstralije. Američani so nato skupaj z avstralsko, novozelandsko in angleško vojsko začeli prodirati vedno globlje proti severu Nove Gvineje, dokler se niso pred Filipini srečali z enotami, ki so prodirale iz vzhoda. [[Slika:SBDs and Mikuma.jpg|thumb|left|250px|Ameriška letala med bitko za Midway.]] Kljub zmagi v bitkah za Midway in Guadalcanal je Američane od Japonske še vedno ločil obsežen Tihi ocean, poln majhnih koralnih otokov, od katerih je vsak predstavljal močno utrjeno japonsko postojanko. Da bi Američani zavzeli te otoke, so si izmislili taktiko žabjih skokov, v kateri bi zavzeli otok za otokom in se tako postopoma približali Japonski na razdaljo, od koder bi jo lahko bombardirali iz zraka. Otoke, ki bi bili premočno oboroženi, bi obšli in se tako izognili nepotrebnim izgubam. Svojo taktiko so preizkusili na dveh majhnih koralnih otokih: [[Bitka za Taravo|Tarawa]] in [[Makin]] v skupini [[Gilbertovi otoki|Gilbertovih otokov]], ki so ju zavzeli z veliko težavami, vendar so se ob tem veliko naučili, saj so bile izgube v sledečih operacijah dosti manjše. Nato so nadaljevali v smeri [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokov]], kjer so zasedli pomembna atola [[Bitka za Kwajalein|Kwajalein]] in [[Eniwetok]]. Največji dosežek v tej kampanji je bil zasedba otokov [[Saipan]], [[Tinian]] in [[Guam]] v skupini [[Mariansko otočje|Marianskih otokov]]. Z zasedbo teh otokov je Japonska prišla v doseg ameriških bombnikov ''[[B-29]]'', ki so lahko sedaj brez prestanka bombardirali pomembna japonska mesta. Med 19. in 20. junijem 1944 je prišlo do [[Bitka v Filipinskem morju|bitke v Filipinskem morju]], kjer je japonska mornarica ponovno doživela poraz, od katerega si ni več opomogla. Med septembrom in oktobrom so padli še otoki [[Ulithi]], [[Yap]], [[Ngulu]] in [[Palau]]. Po uspešnih operacijah na Tihem oceanu so na vrsto prišli Filipini. Ameriške čete so se tam izkrcale 20. oktobra 1944, boji zanj pa so trajali do 2. septembra 1945, med 23. in 26. oktobrom 1944 pa je v [[Bitka v zalivu Leyte|zalivu Leyte]] pred filipinsko vzhodno obalo prišlo do zadnje velike pomorske bitke med ameriško in japonsko mornarico, v kateri je bila slednja ponovno poražena. Obroč okoli Japonske se je začel vedno bolj ožiti, kmalu so padli otoki, kot sta [[Iwo Jima]] ter [[Okinawa]], ki sta sestavni del Japonske. Nič bolje ni Japoncem kazalo v Burmi, kjer so angleške čete prebile japonsko obrambno črto in začele osvobajati malezijski polotok. Svoje so prispevali tudi Rusi, ki so napadli [[Mandžurija|Mandžurijo]] in zasedli [[Kurilsko otočje|Kurilske otoke]]. Vendar se Japonska kljub brezizhodnemu položaju ni želela predati in se je nameravala, tako kot Nemčija, boriti do samega konca. Tako nesmiselno upiranje bi Američanom povzročilo strahovite izgube, zato so se odločili, da bodo uporabili novo čudežno orožje, za katerega svet vse do tedaj še ni slišal: [[atomska bomba|atomsko bombo]]. Prvo bombo so odvrgli na [[Hirošima|Hirošimo]] 6. avgusta leta 1945, ker pa se Japonska kljub uporabi tega strahovitega orožja ni želela predati, so 9. avgusta odvrgli še drugo bombo, tokrat na mesto [[Nagasaki]], s čimer se je vojna na Tihem oceanu končala. === Vojna v Sredozemlju === {{glavni|Italijansko bojišče|Bitka za Malto}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 146-2005-0004, Italien, Monte Cassino.jpg|thumb|right|250px|Italijanski samostan Monte Cassino v ruševinah, po tem ko ga je do tal porušilo zavezniško letalstvo. [[Bitka za Monte Cassino]] je bila ena najbolj krvavih bitk na italijanskem bojišču.]] Vojna v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] se je začela 10. junija 1940 z vstopom Italije v vojno. Po porazu Francije 24. junija je ta postala največja pomorska velesila v Sredozemskem morju, zato je začela vedno bolj ogrožati Britanske konvoje, namenjene v Egipt, kjer so se boji po posredovanju Nemcev zelo zaostrili. S porazom Francije pa se je pojavil problem še z ostankom Francoske bojne flote, ki je ostala zvesta francoski vladi v Vichiyu. Ta je bila pod velikim vplivom Nemcev, zato so Britanci sklepali, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo Nemci polastili te mogočne flote in jo uporabili v svojo korist. Da bi Britanci to preprečili, so od Francozov zahtevali, da svoje bojne ladje razorožijo, ali pa jih predajo Britancem. Ker so Francozi zahtevo zavrnili, je britansko ladjevje 3. julija 1940 [[Operacija Katapult|napadlo francosko pomorsko floto pri Mers-el-Kebir]] na obali Severne Afrike in jo popolnoma uničilo. 11. novembra so britanska letala iz letalonosilke ''[[HMS Illustrious (R87)]]'' napadla italijansko ladjevje, zasidrano v [[Tarent]]u, in potopilo ter poškodovalo več bojnih ladij. Jeseni leta 1940 je Italija brez Hitlerjeve vednosti iz smeri Albanije napadla Grčijo in doživela strahoten poraz, zaradi katerega je skoraj izgubila še Albanijo. Spomladi leta 1941 sta Nemčija in Italija skupaj napadli [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in Grčijo. Nemška vojska je ob pomoči italijanske vojske brez težav porazila jugoslovansko, grško in britansko vojsko. Po padcu Grčije sta se bili grška in britanska vojska prisiljeni umakniti na [[Kreta|Kreto]], vendar je po nemškem letalskem desantu kmalu padla tudi ta, zato je temu sledila evakuacija britanskih čet v Egipt. Med 27. in 29. marcem je italijanska mornarica doživela še en poraz. V [[Bitka pri rtu Matapan|bitki pri rtu Matapan]] je izgubila pet ladij, ena pa je bila huje poškodovana, medtem ko so Britanci izgubili eno samo letalo, več ladij pa je bilo poškodovanih. Leta 1941 je do bojev prišlo tudi v [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]], ki sta bili pod nadzorom Francozov, zvestih Vichiyu. Vzrok za začetek britanske vojaške operacije proti Francozom je bilo sestreljeno nemško letalo v [[Irak]]u, ravno v času, ko je tam potekala vstaja proti Britancem. Ker bi nemško letalo lahko v Irak priletelo le s smeri ene od teh dveh držav, so Britanci sklepali, da imajo Nemci tam svojo oporišča, ki jih je potrebno uničiti. Z razmahom bojev v Severni Afriki je postala vedno bolj pomembna tudi [[Malta]], majhen otok na pol poti med Egiptom in Gilbertarjem, ki se nahaja blizu italijanske obale. Zaradi svoje lege je imel otok zelo pomemben strateški pomen, saj je lahko služil kot vmesna postojanka za poškodovane ladje, namenjene v Egipt in Severno Afriko, iz letališč na otoku pa je bilo možno nadzorovati sovražnikove pomorske poti in napadati mesta na jugu Italije. Ker Nemci in Italijani otoka nikoli niso imeli priložnosti zasesti, so se odločili, da ga bodo v [[Bitka za Malto|bitki za Malto]] izstradali, vendar je otok nekako zdržal vse do poraza sil osi v Severni Afriki. Po končanih bojih v Severni Afriki, je v [[Operacija Husky|operaciji Husky]] 10. junija 1943 prišlo do izkrcanja zavezniških čet na jugu [[Sicilija|Sicilije]], ki so jo brez večjega odpora zasedli. 3. septembra so se zavezniki v [[Operacija Baytown|operaciji Baytown]] izkrcali na jugu Italije in začeli brez večjih težav prodirati proti severu. Temu je 8. septembra sledila kapitulacija Italije, ki je nato prestopila na stran zaveznikov. Ti so se 10. septembra v [[Operacija Avalounch|operaciji Avalounch]] izkrcali še pri [[Salerno|Salernu]], vendar se je njihova hitro napredovanje kmalu ustavilo pred nemško zimsko obrambno črto. Da bi to obrambno črto obšli, so se izkrcali pri [[Anzio|Anziu]], kjer pa so padli v nemško past, zaradi česar se je izkrcanje sprevrglo v pravo nočno moro, iz katere ni bilo videti izhoda. Pomlad leta 1944 je prinesla nov začetek. Po krvavih bojih za [[Monte Cassino]] je bila nemška zimska obrambna črta prebita, zato je junija končno padel Rim, vendar pa so Nemci na severu države postavili [[Gotska linija|Gotsko obrambno črto]], zaradi česar je bilo zavezniško napredovanje ponovno ustavljeno vse do pomladi leta 1945. Nič bolje se Nemcem ni godilo na Balkanu. Zaradi napredovanja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in vse močnejšega odporniškega gibanja v Grčiji in Jugoslaviji so se bili prisiljeni umakniti. Z umikom nemških čet in Francije, Italije, Grčije in Jugoslavije so se boji v Sredozemskem morju in njegovi okolici končali. === Vzhodna fronta in Balkan === {{glavni|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Vojna na Balkanu}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-L20582, Charkow, Strassenkämpfe.jpg|thumb|250px|right|Nemška vojska v [[Prva bitka za Harkov|prvi bitki za Harkov]], oktober 1941.]] Po končanih vojaških operacijah na zahodu se je Hitler usmeril na vzhod proti Sovjetski zvezi. Ta je v njegovem velikopoteznem načrtu širjenja arijske rase igrala izredno pomembno vlogo, saj naj bi na njenem ozemlju naselili Nemce, rusko ljudstvo pa zasužnjili. Priprave za napad so se začele že leta 1939 s podpisom pakta o nenapadanju, ki pa ga Hitler ni mislil spoštovati, saj si je z njim želel le izogniti se spopadu na dveh frontah. Same vojaške priprave za napad so stekle takoj po porazu Francije, nepričakovano pa jih je prekinila balkanska kriza. Hitler se sprva ni želel vmešavati v balkanske probleme, saj je vedel, da [[Balkan]] predstavlja sod smodnika, ki ga lahko vsak čas raznese in povzroči še večje probleme. Vendar pa je aprila 1941 prišlo do nepričakovanih dogodkov, ko je Kraljevina Jugoslavija, kmalu po njegovem podpisu, zavrnila pakt med nacistično Nemčijo in Kraljevino Jugoslavijo. Hitler je to zavrnitev vzel zelo osebno in je vojski ukazal, da naj v t. i. [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] napade Jugoslavijo in Grčijo, ki sta bili po kratkotrajnih spopadih kmalu poraženi. Po porazu Jugoslavije in njeni okupaciji so se na njenem ozemlju kmalu začela pojavljati odporniška gibanja poimenovana [[četniki]] in [[partizani]]. Prvi so si prizadevali za vrnitev [[Peter II. Karađorđević|jugoslovanskega kralja]], druge so vodili komunisti pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki so želeli po porazu nacizma in fašizma vzpostaviti komunistično državo po zgledu Sovjetske zveze. Na začetku so imeli skupen cilj, poraziti nacizem in fašizem in so zato sklenili zavezništvo. Vendar pa je zaradi različnih ideologij prišlo do hudih razhajanj, ki so povzročila, da so začeli četniki napadati partizane in začeli sodelovati z okupatorjem<ref>Marijan F. Kranjc in Slobodan Kljakić, ''Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo'', Pro-Andy, Maribor, 2006 {{COBISS|ID=57204737}}</ref>. Da so se stvari še dodatno zapletle, so se v strahu pred komunizmom začele po državi ustanavljati vojske, ki so tesno sodelovale z okupatorjem. Boji na Balkanu so izredno pomembno vplivali na potek druge svetovne vojne, saj so različna odporniška gibanja nase vezala velik del nemške vojske, ki je tako niso mogli uporabiti v boju na vzhodni ali zahodni fronti. Po okupaciji Jugoslavije in Grčije so priprave za napad na Sovjetsko zvezo ponovno stekle, vendar so Nemci s tem, ko so napadli Jugoslavijo in Grčijo, izgubili dragocen čas, ki jih je kasneje stal zmage. [[Operacija Barbarossa]], ki je označevala začetek napada na Sovjetsko zvezo, je stekla 22. junija 1941. Nemška vojska je brez večjih težav porazila enote Rdeče armade, ki niso pričakovale nemškega napada. Glavni cilj napada je bila [[Moskva]], ki jo je bilo potrebno doseči še pred zimo, vendar je v zimi med letoma 1941 in 1942 kmalu postalo jasno, da je ta cilj nedosegljiv. Bliskovito napredovanje nemške vojske se je ustavilo tudi na severu pred [[Obleganje Leningrada|obleganim Leningradom]] in na jugu, ko so se začeli [[bitka za Stalingrad|boji za Stalingrad]]. Po porazu nemške vojske pri Stalingradu se je vojna sreča prevesila na stran Sovjetske zveze. Po [[Bitka pri Kursku|bitki pri Kursku]] poleti 1943 se je bila nemška vojske prisiljena umikati proti domovini. V zimi 1943 in 1944 je prišlo do zloma fronte, zaradi česar se je nemška vojska začela umikati proti zahodu na vsej fronti od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] pa vse do [[Črno morje|Črnega morja]]. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada, Rdeča armada pa je nato začela prodirati vedno globlje na zahod. Kmalu so padle vzhodnoevropske države, nato pa so Rusi prišli do same nemške meje. Zadnja velika bitka vzhodne fronte je bila [[Bitka za Berlin]]. Ko je ta padel, se je druga svetovna vojna v Evropi končala. === Zahodna fronta === [[Slika:Approaching Omaha.jpg|thumb|250px|right|Zavezniško [[izkrcanje v Normandiji]], 6. junij 1944.]] {{glavni|Zahodna fronta (druga svetovna vojna)}} Zaradi vse večjega pritiska Sovjetske zveze, ki je zahtevala odprtje [[Druga fronta|druge fronte]], s katero bi razbremenili vzhodno fronto, je 6. junija 1944 prišlo do [[Izkrcanje v Normandiji|izkrcanja zavezniških čet v Normandiji]]. Po uspešnem izkrcanju je prišlo do [[Bitka za Francijo|bitke za Francijo]], katere vrhunec je bila [[osvoboditev Pariza]]. Po krvavih in mučnih spopadih so se bili Nemci prisiljeni umakniti iz Francije in zasesti nove obrambne položaje za [[Siegfriedova linija|Siegfridovo obrambno črto]] oz. zahodnim zidom. Da bi se izognili izgubam, ki bi jih utrpeli ob napadu na to zelo dobro branjeno obrambno črto, so nameravali zavezniki v Nemčijo prodreti preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske. Vendar se je [[Operacija Market-Garden]], ki je označevala napad na te države, spremenila v pravo polomijo, ki je zaveznike veliko stala. Zaradi spodletele operacije in vedno daljših oskrbovalnih poti zavezniške vojske je fronta vse do decembra 1944 obstala. 16. decembra so Nemci v [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenski ofenzivi]] izvedli še zadnji bliskoviti napad, v katerem so presenetili zaveznike in jim prizadejali velike izgube, vendar pa protinapad iz obupa poteka fronte ni mogel več spremeniti. Do konca januarja 1945 se je fronta ustalila tam, kjer je bila decembra 1944, tako je ostalo vse do sredine marca, ko je zaveznikom uspelo prečkati mejno reko [[Ren]], s čimer se je začel prodor v Nemčijo, ki je označeval skorajšnji konec vojne. Prodor se je končal s srečanjem ameriških in ruskih enot na reki [[Laba|Labi]]. === Stranska bojišča === * [[zimska vojna]] * [[nadaljevalna vojna]] * [[laponska vojna]] * [[Druga kitajsko-japonska vojna|kitajsko-japonska vojna]] == Druga svetovna vojna na Slovenskem == {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 121-0721, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|right|250px|[[Adolf Hitler]] in [[Martin Bormann]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941, kar je oznanilo začetek nacističnega protislovenskega programa.]] Druga svetovna vojna na Slovenskem se je začela [[6. april]]a 1941, ob vkorakanju nemške vojske. 11. aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudi italijanske in madžarske sile. Jugoslovanska armada, šibka zaradi nacionalnih nasprotij, je razpadla v desetih dneh. Slovenijo so trije okupatorji zasedli v celoti že 11. aprila. Nemški rajh je dobil Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske ter Mežiško dolino. Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja. Nekatere vasi v jugovzhodnem delu so bile priključene [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] (NDH).<ref name="izs1">Cvirn, J. ''idr.'' (1999). "Okupacija in razkosanje Slovenije v 2. svetovni vojni". '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 344-7); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1</ref><ref name="snz">(2006). ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992''. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino. {{COBISS|ID=221408256}}</ref> Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti matičnim deželam. Italijani so sicer zaradi politično-taktičnih razlogov dovolili kulturno avtonomijo ter lastno upravo na občinski ravni v svojem okupacijskem območju, tj. v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]], medtem ko so nacisti začeli izvajati nasilno [[germanizacija|germanizacijo]] ter načrt [[etnocid]]a in [[genocid]]a, tj. izgon vsega slovenskega izobraženstva in narodno zavednih ljudi, vključno z duhovščino, ki je dosegla vrhunec s preselitvijo več kot 83.000 Slovencev v druga območja [[Tretji rajh|Tretjega rajha]], kot tudi v Srbijo in Hrvaško.<ref name=izs1/> Z namenom upora proti okupatorjem so 26. aprila 1941 slovenski komunisti skupaj z nekaterimi levo usmerjenimi skupinami ([[Krščanski socialisti Slovenije|krščanski socialisti]], [[Sokol (društvo)|Sokol]]) ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, kasneje imenovano [[Osvobodilna fronta]] (OF) Slovenskega naroda. Osvobodilna fronta, pod katero so delovale slovenske partizanske enote, je predstavljala temelj za oborožen boj proti okupatorjem.<ref name=snz/><ref name=izs2>Cvirn, J. ''idr.'' (1999). "Narodnoosvobodilni boj in revolucija". '''V:''' ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'' (str. 348-61).</ref> Zaradi političnih atentatov, ki so jih izvajale komunistične skupine, ter radikalne nenaklonjenosti in strahu pred komunizmom v stari družbeni eliti, se je začela [[državljanska vojna]] med Slovenci v italijansko okupirani jugovzhodni Sloveniji spomladi leta 1942. Nasprotujoči si skupini sta bili torej Osvobodilna fronta Slovenskega naroda ter [[Slovensko domobranstvo]], ki so jo podpirale okupacijske sile.<ref name=snz/><ref name=izs2/> Slovenska partizanska vojska, ki je vojaško sodelovala z zavezniki, je po letih bojevanja v težkih razmerah ob koncu vojne skupaj z [[Jugoslovanska armada|Jugoslovansko armado]] osvobodila vse slovensko narodno ozemlje. Rezultat narodnoosvobodilnega boja je bila osvoboditev in zavarovanje [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] skoraj v celoti in pa vzpostavitev slovenske republike s pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, v jugoslovanski federaciji. Proti pričakovanju slovenskih partizanov je [[Josip Broz - Tito]] kljub poprejšnjim obljubam odpravil glavni štab Jugoslovanske armade za Slovenijo in slovensko partizansko vojsko vključil v enotno Jugoslovansko armado; s tem je bil Slovencem odvzet pomemben del narodne suverenosti.<ref name=snz/><ref name=izs2/> == Politično dogajanje == [[Slika:Yalta summit 1945 with Churchill, Roosevelt, Stalin.jpg|thumb|241x241px|''»Veliki trije«'' na Jaltski konferenci; Winston Churchill, Franklin D. Roosevelt in Stalin.]] Politični in ostali dogodki, ki so se zgodili leta 1939 in nekaj let prej so dali misliti, da je izbruh nove velike vojne v Evropi le še vprašanje časa. Najbolj odmevna sta bila [[Anschluss|priključitev Avstrije]] leta 1938 in leto kasneje še priključitev Češke in Slovaške. Zahodni zavezniki bi to lahko preprečili, vendar so ob misli na novo veliko vojno proti Nemčiji raje izvajali t. i. [[Politika popuščanja|politiko popuščanja]]. V imenu te politike so Nemcem žrtvovali Avstrijo in Češkoslovaško, saj so mislili, da bodo tako pomirili Hitlerja in Evropo rešili pred novo vojno. Vendar so se motili, Hitler je zahteval več. Njegov naslednji cilj je bila Poljska, oziroma mestna državica Gdansk (nem. Danzig), ki so jo tudi vodili lokalni nacionalsocialisti. V nemškem interesu je bilo, da teritorialno poveže rajh z Vzhodno Prusijo, kar pa bi lahko naredila le z zasedbo Gdanska. Le-ta pa je bila za Poljsko nesprejemljiva, saj bi ji odvzela strateški dostop do morja. Ker je Hitler vedel, da se ne bo izognil vojni, je želel preprečiti vsaj vojno na dveh frontah, zato je z Rusijo sklenil pakt o nenapadanju, zahodnim zaveznikom pa je ponudil lažno mirovno pogodbo. Sledil je napad na Poljsko, zavezniki so se postavili na stran Poljske in na tem stališču vztrajali ter tako Hitlerju, ki je upal, da bo po napadu sklenil nov mir, prekrižali načrte. Kot protiutež zahodnim zaveznikom je Hitler že pred samo invazijo na Poljsko sklenil trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko (sile osi). Politični odnosi med silami osi in zavezniki so se pretrgali, Evropa in Azija pa sta se pogreznili globoko v vojno. Hud udarec za Veliko Britanijo je bil poraz Francije leta 1940, zato so si ti prizadevali pridobiti novega velikega zaveznika, ZDA, v kateri pa je javno mnenje nasprotovalo vstopu v vojno. Kljub temu je bila v ta namen 14. avgusta 1941 na krovu bojne ladje ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' podpisana [[atlantska listina]]. Medtem so Nemci napadli Sovjetsko zvezo in tako prekršili sporazum o nenapadanju, Velika Britanija pa je tako dobila še enega velikega zaveznika v boju proti silam osi. [[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|left|thumb|200px|[[Clement Attlee]], [[Harry Truman]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] na potsdamski konferenci.]] Leto 1943 je bilo tako za sile osi kot tudi za zaveznike prelomno, zato so slednji v Teheranu organizirali t. i. [[teheranska konferenca|teheransko konferenco]]. Tam so Churchill, Roosevelt in Stalin, ki je bil prvič povabljen na zavezniško konferenco, razglabljali o odprtju druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno fronto. Voditelji so razpravljali tudi o povojni ureditvi, mdr. o ustanovitvi [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Stalin pa se je zavzel za sovjetski vpliv v baltskih državah in v vzhodni Evropi, [[Iran]]u, ki je bil do tedaj pod britanskim in ruskim vplivom, pa so zagotovili samostojnost. V drugi polovici leta 1943 so zavezniki začeli napredovati na vseh frontah, tako da je proti koncu leta 1944 kazalo, da bo vojne kmalu konec. Potrebno je bilo razmišljati o novi evropski ureditvi. V ta namen je bila med 4. in 11. februarjem 1945 organizirana [[jaltska konferenca]], med katero so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o sklepnih etapah vojne in povojni razdelitvi Nemčije. Čez pet mesecev je tej konferenci sledila še [[potsdamska konferenca]]. Ta je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945 in je bila zadnja izmed konferenc na vrhu v drugi svetovni vojni. Potekala je v [[Potsdam]]u v bližini Berlina, udeležili pa so se je Churchill (vmes ga je zamenjal novo izvoljeni ministrski predsednik [[Clement Richard Attlee|Attlee]]), Stalin in Truman. Na konferenci so priznali sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo. Razpravljali so še o [[Vojne reparacije|reparacija]]h, prepovedali nacistično stranko, demonopolizirali nemško industrijo in decentralizirali njeno gospodarstvo. Končni sporazumi, ki so jih sprejeli, so bili nejasni in nedorečeni, zato so bili kasneje predmet mnogih kršitev. Pogovarjali so se tudi o Japonski in ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne privoli v brezpogojno kapitulacijo. Kmalu po koncu vojne so se začeli odnosi med nekdanjimi zavezniki ohlajati, začela se je [[hladna vojna]]. == Vojaška tehnologija == {{glavni|Vojaška tehnologija druge svetovne vojne}} [[Slika:USS Saratoga (CV-3) landing planes on 6 June 1935 (80-G-651292).jpg|thumb|right|200px|Letalonosilka ''USS Saratoga''.]] [[Slika:Tiger-II-La Gleize.jpg|thumb|right|200px|Nemški tank Tiger II ali kar ''»kraljevi Tiger«''.]] [[Slika:Fusée V2.jpg|thumb|right|200px|Nemška raketa ''V2''.]] [[Slika:Messerschmitt Me 262A at the National Museum of the USAF.jpg|thumb|right|200px|Prvi operativni reaktivni lovec ''Me 262''.]] Prva svetovna vojna je po svojem koncu postregla z različnimi novimi orožji in izumi, ki so v drugi svetovni vojni odigrali ključno vlogo in ji tudi dali svojevrsten značaj sodobnega hitrega vojskovanja. Ta orožja so bila letala, tanki, podmornice, letalonosilke, različna hitrostrelna orožja, rakete, idr. Napredovala je tudi komunikacijska tehnologija, poleg tega pa so bile pomembne naprave, kot so [[radar]]<ref>Batt, R. (1991). "The Radar Army: Winning the War of the Airwaves". Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-4508-5</ref> ter naprave za [[šifriranje]] (npr. nemška [[Enigma (naprava)|Enigma]]).<ref>{{cite book|author=Ratcliff, R.A.|title=Delusions of Intelligence: Enigma, Ultra and the End of Secure Ciphers|publisher=Cambridge University Press|year=2006|isbn=0521855225|page=11}}</ref><ref>{{cite web |title= Code Breaking in World War II |url=http://history.sandiego.edu/gen/ww2timeline/espionage.html|first= S. |last=Schoenherr|year=2007 |publisher=History Department at the University of San Diego|accessdate=15.11.2009}}</ref> Največji pečat je drugi svetovni vojni dal [[tank]]. Ta sicer sprva precej neroden britanski izum se je v t. i. dvajsetletnem premirju spremenil v izredno učinkovit bojni stroj. Na tankovskem področju so prednjačili predvsem Nemci in Rusi, ki so razvijali vedno večje in bolj napredne tanke.<ref>Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 125. ISBN 1-57607-999-6</ref><ref>Dupuy, T.N. (1982). ''The Evolution of Weapons and Warfare''. Jane's Information Group, str. 231. ISBN 0-7106-0123-9</ref> Najbolj znan nemški tank iz prve polovice vojne je bil ''[[Panzer IV]]'', tega je zaradi svoje zastarelosti nadomestil ''[[Panzer V Panter|Panzer V]]'' ali ''Panter'' in ''[[Tiger I]]''. Proti koncu vojne pa je v boje posegel še ''[[Tiger II]]'', ki so mu zavezniški tankisti zaradi njegove velikosti in topa 88&nbsp;mm nadeli kar ime ''»kraljevi Tiger«''. Tako kot Nemci so tudi Rusi, za razliko od zaveznikov, v vojno vstopili z zelo razvitimi tankovskimi enotami(Z GUNGL TANKI). Njihovi najbolj znani tanki so bili ''[[BT-7]]'', ''[[T-35]]'' in v prvi vrsti ''[[T-34]]'', ki je odigral ključno vlogo na vzhodni fronti. Rusi so razvili tudi nekaj težkih tankov, kot sta bila uničevalca tigrov ''[[JS-2]]'' in ''[[JS-|3]]'' (Josif Stalin). Zahodni zavezniki so v vojno na tankovskem področju vstopili popolnoma nepripravljeni. Njihovi tanki so bili v primerjavi z nemškimi slabše konstrukcije, poleg tega pa niso razumeli pomena tanka na bojišču, zaradi česar je bilo njihovo število relativno majhno. Najbolj znani zahodno-zavezniški tanki iz prvega obdobja vojne so bili francoski ''[[Char B1]]'' in ''[[Somua S-35]]'' ter skupina t. i. križarskih tankov (''[[Matilda Mk II|Matilda]]'', ''[[Crusader]]'', ''[[Cromwel]]''). Ker so bili Francozi poraženi že leta 1940, Britanci pa so imeli tanke slabe kakovosti, so se na bojišču pojavili ameriški tanki. V prvi vojni je ključno vlogo odigralo topništvo, v drugi vojni temu, zaradi gibljivega vojskovanja in letalstva, ni bilo več tako. Vendar je topništvo kljub temu odigralo pomembno vlogo. Največ so topništvo uporabljali Rusi, zato mu je Stalin nadel ime »bog vojne«. Ker je bilo za drugo svetovno vojno značilno gibljivo vojskovanje so topove namestili na različna prevozna sredstva ter tako dobili [[Samohodna artilerija|samovozno topništvo]], kljub temu pa se se je še dogajalo, da je topove vlekla konjska vprega. Razvil se je tudi nov rod topništva, to so bili protitankovski in protiletalski topovi. Najbolj znan je bil [[8.8 cm FlaK|Flak 88mm]], ki so ga uporabljali tako za protiletalsko, kot tudi za protitankovsko orožje. Zasnova topov se od konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenila, zato pa so je korenito spremenilo strelivo, ki je lahko sedaj doseglo nadpovprečen domet in izredno veliko prebojno moč. Proti koncu vojne pa je topništvo pričelo dobivati konkurenco v raketnem orožju. Med dvajsetletnim premirjem se je razvilo tudi letalstvo. Letala so postajala vedno hitrejša in so lahko letela vedno višje. Dokončno sta se izoblikovali dve skupini letalstva: lovsko letalstvo in bombniško letalstvo. Na začetku vojne so na obeh področjih prednjačile predvsem sile osi z letali, kot so bili ''[[FW 190]]'', ''[[Messerschmitt Bf 109|Me-109]]'', ''[[Ju 87]]'' štuka in ''[[A6M3 reisen]]'' oz. bolje znan kot ''zero''. V tem obdobju so se zavezniki lahko tem letalom resneje zoperstavili le z lovcema ''[[Spitfire]]'' in ''[[Hawker Hurricane|Hurricane]]''. Za strateško bombardiranja Nemčije in Japonske so uporabljali bombnike, kot so britanski ''[[Avro Lancaster]]'' ter ameriška ''[[B-17]]'' in ''[[B-29]]''. Najbolj znani ruski lovski letali sta bili ''[[Jak 1]]'' ter ''[[La-5]]/7''. Čeprav se v drugi polovici vojne nekatera nemška letala niso mogla več kosati s sodobnimi zavezniškimi lovci, so dokončno premoč v zraku zavezniki dobili šele z lovcem ''[[P-51 Mustang]]''. Letalski napad na [[Tarent]] in [[Pearl Harbor]] ter potopitev ladij ''[[HMS Repulse (1916)|HMS Repulse]]'' in ''[[HMS Prince of Wales (1939)|HMS Prince of Wales]]'' je oznanil konec nekega obdobja na morju. Velike [[Bojna ladja|bojne ladje]] so nadomestile [[Letalonosilka|letalonosilke]], ki so s svojimi letali dosegale nasprotnika daleč preko obzorja.<ref>Tucker, S.C. & Roberts, P.M. (2004). ''Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History''. ABC-CLIO, str. 163. ISBN 1-57607-999-6</ref> Pomembno vlogo pa so ponovno odigrale [[Podmornica|podmornice]], ki so v obdobju med obema vojnama postale zmogljivejše in so [[Vojna za tonažo|vojno za konvoje]] iz okolice britanskega otočja prenesle vse do vzhodne ameriške obali in ostale oceane po celem svetu. Skupaj s podmornicami pa so se razvijala tudi protipodmorniška sredstva, kot so bili [[sonar]]ji, [[Globinska bomba|globinske bombe]], [[radar]]ji ter različne protipodmorniške taktike. Kot zelo učinkovito sredstvo proti sovražnikovim ladjam so se izkazale [[Magnetna mina|magnetne mine]].<ref>Rydill, L. (1995). ''Concepts in Submarine Design''. Cambridge University Press, str. 16. ISBN 0-521-55926-X</ref> Za desant na sovražnikovo obalo pa so se razvili različni tipi [[Desantna ladja|desantnih ladij]]. Med drugo vojno je bila izredno pisana tudi [[Ročno strelno orožje|pehotna oborožitev]] vojakov. Prva vojna je pokazala, da [[repetirka|puške repetirke]] ne dajejo dovolj velike strelne moči, zato so se pojavila različna hitrostrelna orožja, ki so od konca prve vojne postala dosti majhna, da je z njimi lahko rokoval en sam vojak. Najbolj znana nemška pehotna orožja so bila [[puškomitraljez]] ''[[MG 42]]'', [[pištoli]] ''[[Walther P38]]'' in ''[[P.08 Luger]]'', [[brzostrelka]] ''[[MP 40]]'', [[repetirka]] ''[[Karabiner 98k]]'', ter prednik vseh sodobnih [[avtomatska puška|avtomatskih pušk]], ''[[StG44]]''. Zavezniki na tem področju niso prav nič zaostajali, čeprav so predvsem Britanci prisegali na bolj tradicionalno orožje, kot je bila repetirka ''[[Lee-Enfield]]''. Američani so svoje vojake oborožili z brzostrelko ''[[Thompson M1921|Thompson]]'', polavtomatsko puško [[M1 Garand]], puškomitraljezom ''[[M1918 BAR]]'' in pištolo ''[[Colt 1911]]''. Ruski vojak pa je uporabljal predvsem brzostrelko ''[[PPŠ-41|Špagin]]'', puško repetirko izredno starega izvora ''[[Mosin-Nagant]]'', polavtomatsko puško ''[[SVT-40|Tokarjev]]'' ter enega izmed puškomitraljezov ''[[Maxim]]'', ''[[Degtjarev]]'' in ''[[Gorjunov]]''. Brzostrelke so se zelo izkazale v [[Bitka v zaprtih prostorih|bitkah v zaprtih prostorih]] ter pogojih [[džungla|džungle]],<ref>Cowley, R. & Parker, G. (2001). ''The Reader's Companion to Military History''. Houghton Mifflin Harcourt, str. 221. ISBN 0-618-12742-9</ref> avtomatske puške, ki so vključevale lastnosti pušk in brzostrelk, pa so postale standardna pehotna oborožitev pri skorajda vseh oboroženih silah v povojnem času.<ref>Sprague, O. & Griffiths, H. (2006). [http://www.amnesty.org/en/library/asset/ACT30/011/2006/en/11079910-d422-11dd-8743-d305bea2b2c7/act300112006en.pdf ''The AK-47: the worlds favourite killing machine''] (PDF). Amnesty International, str. 1. Pridobljeno 14.11.2009.</ref> Pred vojno ter med samo vojno se je Nemčija lotila tudi izdelave tako imenovanih »čudežnih orožij«. Nekatera med njimi so bila zares na meji [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], druga pa so se izkazala kot zelo učinkovita, vendar so bila še daleč pred svojim časom. Tako so Nemci proti koncu vojne v operativno delovanje poslali prvo reaktivno letalo, lovca ''[[Me 262]]'' ter t. i. ''maščevalno orožje'' ([[nemščina|nemško]]:''Vergeltungswaffen''), tj. ''letečo bombo'' ''[[V-1 (leteča bomba)|V-1]]'', [[Raketa|raketo]] ''[[V-2 (raketa)|V-2]]'' ter top ''[[V-3 (top)|V-3]]''.<ref>Basil, C. (1976). ''The Battle of the V-Weapons''. Morley: The Elmfield Press.</ref> Eksperimentirali so tudi z novimi, od zraka neodvisnimi motorji za podmornice, različnimi raketami, vodenimi bombami (na primer ''[[Fritz X]]''),<ref>Fitzsimons, B. (ur). (1978). "Fritz-X". '''V:''' ''The Illustrated Encyclopedia of 20th Century Weapons and Warfare'', vol. 10 (str. 1037). London: Phoebus.</ref> žarki ([[Infrardeče sevanje|IR]]) ter letali na reakcijski in raketni pogon. V načrtu so imeli tudi izdelavo [[Atomska bomba|atomske bombe]], vendar so si načrt napačno zastavili, tako<ref>Bethe, H.A. »The German Uranium Project«. ''Physics Today'' '''53''' (7): 34-36.</ref><ref>Krieger, W. (1995). ''The Germans and the Nuclear Question''. German Historical Institute Washington, D.C.: Occasional Paper, št. 14.</ref> da so jih Američani prehiteli in leta 1945 odvrgli dve atomski bombi na Japonsko, s čimer se je druga svetovna vojna končala, svet pa se je za vedno spremenil in prešel v novo obdobje zgodovine - "Atomsko dobo". == Posledice == [[Slika:NATO vs. Warsaw (1949-1990).svg|thumb|right|400px|Razdelitev Sveta med države NATA in Varšavskega pakta.]] Drugega septembra 1945 je bila v Tokijskem zalivu na ladji ''USS Missouri'' podpisana japonska [[brezpogojna kapitulacija]]. Vojna, ki je trajala točno šest let, se je s tem končno zaključila. Začelo se je novo obdobje, na katerega je svet čakal že od konca prve svetovne vojne. Da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo, so zavezniki 24. oktobra 1945 ustanovili [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]] z namenom reševanja svetovnih problemov. Ta je nadomestila neučinkovito in pristransko organizacijo [[Društvo narodov]], ki je bilo ustanovljeno po prvi svetovni vojni. Moč vala sprememb so občutili tudi stari kolonialni [[imperij]]i (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Belgija, Portugalska), ki so bili skozi stoletja simbol svetovne moči. Iz nekdanjih kolonij je v procesu postopne [[dekolonializacija|dekolonializacije]] nastala cela kopica novih samostojnih držav, kot so [[Indija]], [[Pakistan]], [[Indonezija]], [[Madagaskar]], [[Alžirija]], [[Izrael]], [[Severna Koreja]], [[Južna Koreja]], idr. Stare imperije so nadomestile ZDA, ki so na veliko pozdravljale in podpirale idejo o samoodločbi narodov, ter Sovjetska zveza, ki je močno vplivala na gradnjo političnih socializmov v nerazvitih dekolonializiranih državah. Spremenila se je tudi svetovna ureditev. Kmalu po vojni so se razmere med vzhodnimi in zahodnimi zavezniki začele slabšati, zato sta obe strani začeli oblikovati svoja vplivna območja. Evropa se je [[Preoblikovanje Evrope pa drugi svetovni vojni|razdelila]] na vzhodno, pod nadzorom Sovjetske zveze, in na zahodno pod nadzorom ZDA oz. zahodnih zaveznikov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi drugod po svetu. ZDA so zasedle Japonsko ter si tako pridobile vpliv nad Južno Korejo, Južnim Vietnamom in Tihim oceanom. Sovjetska zveza je okupirala Kurilske otoke in si zagotovila vpliv nad Severno Korejo. Ker so bile napetosti med nekdanjimi vojnimi zavezniki vedno večje so zahodni zavezniki ustanovili zvezo [[NATO]], Sovjetska zveza pa je nanjo odgovorila z [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]]. Kmalu za tem se je svet znašel globoko v [[Hladna vojna|hladni vojni]], obdobju, v katerem je celoten svet trepetal pred neprestano nevarnostjo [[Atomska vojna|atomskega spopada]]. == Žrtve in škoda == [[Slika:World War II Casualties-sl.svg|right|525px]] Drugo svetovno vojno bi lahko označili kot [[Totalna vojna|totalno vojno]]. Trajala je polnih šest let, v njej pa je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijoni km<sup>2</sup>, kar je predstavljalo kar 96 % zemeljske površine. Medtem ko je prva svetovna vojna potekala predvsem v Evropi, se je druga svetovna vojna odvijala praktično po celem svetu. V njej je sodelovalo 81 % takratnega prebivalstva. Mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški), na različne načine pa so bili v boje vključeni tudi civilisti, kar je bila ena od velikih značilnosti te vojne. Vojna sama je terjala 60 milijonov mrtvih in 35 milijonov ranjenih ter še 3 milijone pogrešanih. Največ ljudi je umrlo zaradi nacističnih zločinov. Prvič v zgodovini modernega vojskovanja se je zgodilo, da je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov (tj. okoli 40 milijonov), ki so umrli zaradi različnih [[bolezen|bolezni]], [[lakota|lakote]], [[bombardiranje|bombardiranj]] ter pokolov, genocidov in drugih [[vojni zločin|vojnih zločinov]],<ref>{{cite web|last=O'Brien|first=J.V|title= World War II: Combatants and Casualties (1937— 1945) |url=http://web.jjay.cuny.edu/~jobrien/reference/ob62.html|work=Obee's History Page|publisher=John Jay College of Criminal Justice|accessdate=16.8.2010}}</ref><ref>{{cite web|first=M|last=White|title=Source List and Detailed Death Tolls for the Twentieth Century Hemoclysm|url=http://users.erols.com/mwhite28/warstat1.htm#Second|work=Historical Atlas of the Twentieth Century|publisher=Matthew White's Homepage|accessdate=16.8.2010}}</ref><ref>{{cite web|title=World War II Fatalities|url=http://www.secondworldwar.co.uk/casualty.html|publisher=secondworldwar.co.uk|accessdate=16.8.2010}}</ref> ki so jih zagrešili tako na strani sil osi (npr. [[holokavst]] in [[pokol v Nankingu]]) kot tudi na strani zaveznikov (npr. [[Katinski pokol]]<ref>Paul, A. (2010). ''Katyń: Stalin's Massacre and the Triumph of Truth''. DeKalb, IL: Northern Illinois University Press, str. 447. ISBN 978-0-87580-634-1</ref> in [[bombardiranje Dresdena]]<ref>{{cite web|url=http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|title=How Can We Prevent Genocide: Building An International Campaign to End Genocide|last=Stanton|first=G|accessdate=16.8.2010|archiveurl=http://web.archive.org/web/20070927005226/http://www.genocidewatch.org/HOWWECANPREVENTGENOCIDE.htm|archivedate=2007-09-27}}</ref><ref>Addison, P. & Crang, J.A. (ur.). (2006). ''Firestorm: The Bombing of Dresden''. Pimlico, str. 180. ISBN 1-84413-928-X</ref><ref>Harding, L. [http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,1067232,00.html »German historian provokes row over war photos«], ''The Guardian'', 21. oktober 2003.</ref><ref>{{cite news |title=Bombing civilians is not only immoral, it's ineffective |publisher=The Guardian |date=27. marec 2006 |accessdate=1. oktober 2008 |url=http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2006/mar/27/comment.secondworldwar | location=London | first=A.C | last=Grayling}}</ref><ref>Hawley, C. [http://www.spiegel.de/international/0,1518,341239,00.html »Dresden Bombing Is To Be Regretted Enormously«]. ''Spiegel Online'', 11. februar 2005.</ref>). Sile osi so v določenih primerih za poboje civilistov in vojnih ujetnikov uporabile [[biološko orožje|biološko]] in [[kemično orožje]] (npr. italijanske sile so uporabile [[iperit]] v [[Abesinija|Abesiniji]],<ref>{{cite book|year=2004|title=Encyclopedia of World War II: A Political, Social, and Military History|publisher=ABC-CLIO|last1=Tucker|first1=S.C.|last2=Roberts|first2=P.M.|page=319|isbn=1576079996}}</ref> [[enota 731]] [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]] pa različno biološko in kemično orožje med okupacijo Kitajske<ref>{{cite book|last1=Sabella|first1=R|last2=Li|first2=F Fei|last3=Liu|first3=D|title=Nanking 1937: Memory and Healing|publisher=M.E. Sharpe|year=2002|isbn=0765608162|page=69}}</ref> in [[bitka za Khalkhin Gol|začetnih bojih z Rusi]]<ref>{{cite book|last=Harris|first=S.|title=Factories of Death: Japanese Biological Warfare, 1932–1945, and the American Cover-up|publisher=Routledge|year=2002|isbn=0415932149|page=74}}</ref>). Zaprtih je bilo 45 milijonov ljudi, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, bilo pa je tudi 10 milijonov prisilnih delavcev. [[Slika:Ebensee concentration camp prisoners 1945.jpg|thumb|left|250px|Taboriščniki v Mauthausnu po osvoboditvi, Avstrija 1945.]] [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-Z0309-310, Zerstörtes Dresden.jpg|thumb|left|250px|Po [[Bombardiranje Dresdna|zavezniškem bombnem napadu]] popolnoma porušeno mesto [[Dresden]].]] Po številu izstopata Poljska z okoli 6 milijoni žrtev, torej z 20 % izgubo prebivalstva in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev ali izgubo okoli 13 % njenega prebivalstva. Francija je imela okoli 358.000 žrtev ali 0,85 % prebivalstva. V Jugoslaviji je bilo med vojno ubitih okoli 1.100.000 ljudi oziroma 5,8 % populacije.<ref>Žerjavić, V. (1989). ''Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu''. Zagreb.</ref> Med deli Jugoslavije je bilo največ žrtev v Bosni in Hercegovini, in sicer 328.000 žrtev (več kot 10 % prebivalstva), sledi Črna gora 37.000 žrtev (skoraj 8 %), Hrvaška 295.000 žrtev (več kot 7 %), Slovenija približno 89.000 žrtev, Vojvodina 73.000 žrtev (več kot 5 %), Srbija 303.000 žrtev (več kot 4 %), Kosovo 24.000 žrtev (skoraj 2 %) in Makedonija 24.000 žrtev (skoraj 2 %).<ref>Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 121-130.</ref> V Sloveniji je bilo med vojno ubitih po doslej znanih podatkih 70.922 ljudi, po vojni pa 13.989. Od vseh žrtev je bilo 53.680 vojaških oziroma 63 %, kar 37 % vseh žrtev je bilo med civilisti. Za primerjavo velja omeniti, da je bilo v Sloveniji v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 10 % vseh žrtev med civilisti.<ref>Godeša B., Mlakar B., Šorn M. in Tominšek R.T. (2002). "Žrtve druge svetovne vojne v Sloveniji". '''V:''' ''Prispevki za novejšo zgodovino'', str. 125-130.</ref> Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb. Škoda je znašala 278 milijard USD. SZ je imela škode za 128 milijard USD, Poljska za 65 milijard USD, Jugoslavija pa za 50 milijard USD. Izdatki za oboroževanje so znašali 1500 milijard USD (ZDA - 320 milijard USD; Velika Britanija - 300 milijard USD; Nemčija - 275 milijard USD; ZSSR - 190 milijard USD; Italija - 94 milijard USD; Japonska - 56 milijard USD). Po nekaterih ocenah je vojna stala 4.000 milijard USD, države so za vojno namenile 60-70 % svojega [[BNP|nacionalnega dohodka]].<ref name=milward>Milward, A.S. (1979). ''War, economy, and society, 1939-1945''. University of California Press.</ref><ref name=overy>Overy, R. (1997). ''Why the Allies Won''. W.W. Norton & Company.</ref> Najbolj sta bili na vojno pripravljeni Nemčija in Japonska. Sledila jim je SZ, vendar je ta v prvih tednih vojne izgubila velik del ozemlja in industrije, zato se je znašla na dnu. Do leta 1945 je morala vso industrijo postaviti na novo, kar jo je veliko stalo. Najmanj sta bili na vojno pripravljeni ZDA in Velika Britanija. ZDA so se vojnim razmeram zaradi svojega velikega gospodarskega potenciala hitro prilagodile in tako postale svetovna velesila. Velika Britanija ni imela take sreče. Njena industrija je temeljila na uvozu surovin iz prekomorskih ozemelj, zato je imela tekom vojne izredno obremenjeno industrijo, večino orožja je morala kupovati v tujini.<ref name=milward/><ref name=overy/><ref>Barnett, C. (1986). ''The audit of war: the illusion & reality of Britain as a great nation''. Macmillan.</ref> Tekom vojne je bilo izdelanih več kot 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja ter 2.970 podmornic in ladij.<ref name=milward/><ref name=overy/> Nemčija je vojno začela z 1,4 milijonov vojakov, končala pa s 7,5 milijoni. SZ je imela pred vojno poldrugi milijon vojakov, leta 1941 je njihovo število naraslo na 4,7 milijonov, ob koncu vojne pa je bilo pod orožjem že kar neverjetnih 12 milijonov ljudi. ZDA, ki so bile na vojno najmanj pripravljene, so imela leta 1939 pičlih 174.000 izredno slabo oboroženih vojakov, do konca vojne so zbrali 12,3 milijonov vojakov in se tako brez težav kosali s SZ. Velika Britanija je imela pred vojno 472.000 izredno dobro oboroženih vojakov, do konca vojne je njihovo število naraslo na 5 milijonov. Največ so med vojno pridobile ZDA, ki so s svojo močno industrijo iz nje prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila. Medtem pa so se nekdanje gospodarske velesile (Nemčija, Francija, Velika Britanija idr.) znašle v ruševinah povojne Evrope in so se morale prilagoditi novi svetovni ureditvi. == Glej tudi == * [[Vojne napovedi v drugi svetovni vojni]] * [[Tretji rajh]] * [[koncentracijsko taborišče]] * [[izumi in pridobitve druge svetovne vojne]] * [[seznam osebnosti druge svetovne vojne]] * [[Preoblikovanje Evrope po drugi svetovni vojni]] * [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]] == Sklici == {{opombe|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Čuček, J. ''idr.'' (ur.) (1991). "Druga svetovna vojna 1939–1945". '''V:''' ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=19518465}} * (1981). ''Stoletje svetovnih vojn''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * (1981). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga. * (1970). ''Druga svetovna vojna''. Ljubljana: Mladinska knjiga. </div> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|World War II}} {{ikona en}} * [http://www.archives.gov/research/ww2/photos/ ''Slike druge svetovne vojne''] * [http://www.ww2db.com/ ''Baza podatkov o drugi svetovni vojni''] * [http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=226140 ''Enciklopedija 2.SV na History Channel''] * [http://www.ww2incolor.com/gallery/ ''Barvne slike o 2.SV'' ] * [http://www.warphotos.co.nr/ ''Fotografije in filmi''] * [http://ww2.war-letters.com/ ''Internetna baza podatkov pisem vojakov iz 2.SV'' ] * [http://www.bbc.co.uk/ww2peopleswar/ ''»WW2 People's War« - projekt ''] ''»WW2 People's War« - projekt [[British Broadcasting Corporation|BBCja]]: zbirka zgodb običajnih ljudi tako ali drugače udeleženih v vojni '' * [http://cgsc.cdmhost.com/cdm4/browse.php?CISOROOT=%2Fp4013coll8 ''»Fort Leavenworth papers«: študije in dokumenti knjižnice ameriškega inštituta vojnih operacij »cgsc«'' ] {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna|*]] [[Kategorija:Vojne 20. stoletja]] [[Kategorija:Vojne Albanije]] [[Kategorija:Vojne Argentine]] [[Kategorija:Vojne Avstralije]] [[Kategorija:Vojne Avstrije]] [[Kategorija:Vojne Bahavalpurja]] [[Kategorija:Vojne Belgije]] [[Kategorija:Vojne Bolgarije]] [[Kategorija:Vojne Bolivije]] [[Kategorija:Vojne Brazilije]] [[Kategorija:Vojne Češkoslovaške]] [[Kategorija:Vojne Danske]] [[Kategorija:Vojne Dominikanske republike]] [[Kategorija:Vojne Egipta]] [[Kategorija:Vojne Ekvadorja]] [[Kategorija:Vojne Etiopije]] [[Kategorija:Vojne Filipinov]] [[Kategorija:Vojne Francije]] [[Kategorija:Vojne Grčije]] [[Kategorija:Vojne Gvatemale]] [[Kategorija:Vojne Haitija]] [[Kategorija:Vojne Hondurasa]] [[Kategorija:Vojne Hrvaške]] [[Kategorija:Vojne Indije]] [[Kategorija:Vojne Iraka]] [[Kategorija:Vojne Irana]] [[Kategorija:Vojne Italije]] [[Kategorija:Vojne Japonske]] [[Kategorija:Vojne Kanade]] [[Kategorija:Vojne Kitajske]] [[Kategorija:Vojne Kolumbije]] [[Kategorija:Vojne Kostarike]] [[Kategorija:Vojne Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Vojne Kube]] [[Kategorija:Vojne Libanona]] [[Kategorija:Vojne Liberije]] [[Kategorija:Vojne Luksemburga]] [[Kategorija:Vojne Madžarske]] [[Kategorija:Vojne Mehike]] [[Kategorija:Vojne Mongolije]] [[Kategorija:Vojne Nemčije]] [[Kategorija:Vojne Nepala]] [[Kategorija:Vojne Nikaragve]] [[Kategorija:Vojne Nizozemske]] [[Kategorija:Vojne Norveške]] [[Kategorija:Vojne Nove Funlandije]] [[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]] [[Kategorija:Vojne Paname]] [[Kategorija:Vojne Paragvaja]] [[Kategorija:Vojne Peruja]] [[Kategorija:Vojne Poljske]] [[Kategorija:Vojne Romunije]] [[Kategorija:Vojne Salvadorja]] [[Kategorija:Vojne San Marina]] [[Kategorija:Vojne Saudove Arabije]] [[Kategorija:Vojne Sirije]] [[Kategorija:Vojne Slovaške]] [[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Vojne Tajske]] [[Kategorija:Vojne Tonge]] [[Kategorija:Vojne Turčije]] [[Kategorija:Vojne Urugvaja]] [[Kategorija:Vojne Venezuele]] [[Kategorija:Vojne Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Nacionalizem]] 6zt2kmh4g7dnfhq0v2l82t6deby5l3z Prve visoke civilizacije 0 9462 5724805 5724684 2022-07-28T14:53:49Z 46.123.240.147 wikitext text/x-wiki '''Prve visoke civilizacije''' so nastale približno leta [[3500 pr. n. št.]] ob [[Nil]]u, [[Evfrat]]u, [[Tigris]]u in drugih velikih [[reka]]h. Njihov nastanek štejemo za prelomni trenutek, ki je ločil [[prazgodovina|prazgodovino]] od [[stari vek|starega veka]]. Potrebno je še raziskati neznano civilizacijo, ki je zgradila piramide v Visokem (BIH) kar 30.000 let nazaj, torej veliko pred uradno priznanimi zgoraj naštetimi civilizacijami. Naseljevanje ljudi v porečjih Nila v [[Egipt]]u in Evfrata in Tigrisa v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] se je začelo v [[5. tisočletju pr. n. št.]] Pred tem se je večina ljudi preživljala z [[lov]]om in [[nabiralništvo]]m. Po svetu so že obstajala majhna stalna vaška naselja, a v večini je bilo prebivalstvo [[nomad]]sko. Razvoj [[kmetijstvo|kmetijstva]] pa je privabljal vse več ljudi, da so se začeli naseljevati v [[vas]]eh in [[mesto|mestih]]. Kot posledica tega so vzniknile prve visoke civilizacije. Ob velikih rekah in njihovih porečjih so nastale zato , ker so bili tam ugodni pogoji za razvoj kmetijstva. Prve [[država|države]] so se razvile ob velikih [[reka]]h [[Severna Afrika|severne Afrike]] in v [[Azija|Aziji]]. Ob [[Nil]]u je nastal [[Egipt]], ob rekah [[Evfrat]] in [[Tigris]] [[Mezopotamija]] (''Medrečje''), ob [[Ind]]u [[Indija]] in ob [[Rumena reka|Rumeni reki]] [[Kitajska]]. Malo kasneje so se razvili še [[Fenicija]], [[Palestina]], [[Perzija]] in [[Hetitski imperij]]. Skupne značilnosti prvih visokih civilizacij so: [[namakanje polj]], [[urbanost|urbano]] oz. [[mesto|mestno]] življenje, uporaba [[pisava|pisave]], množična uporaba [[kovina|kovin]] za izdelavo [[orodje|orodja]] in [[orožje|orožja]], gradnja [[monument]]alnih [[stavba|stavb]] iz [[opeka|opeke]] ali [[klesanje|klesanega]] [[kamen]]ja, izdelava [[keramika|keramičnih]] [[posoda|posod]] s tankimi stenami in izdelava velikih [[kip]]ov. == Namakalno poljedelstvo == Na območju [[Egipt]]a in [[Mezopotamija|Mezopotamije]] pade zelo malo [[dež]]ja, zato so si ljudje pridelali dovolj [[hrana|hrane]] le s pomočjo umetnega [[Namakanje|namakanja polj]] s [[poplava|poplavno]] [[voda|vodo]], ki so jo [[reka|reke]] prinašale vsako leto znova. [[Rodovitnost]] polj je povečalo tudi naplavljeno [[blato]] (zelo rodovitno). Težišče [[kultura|kulturnega]] razvoja se je iz [[grič]]evnatih območij [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]] preneslo k [[porečje]]m velikih rek, kjer se je razvilo namakalno ali irigacijsko poljedelstvo. Rodovitno ozemlje, ki je nastalo s poplavljanjem, pa je kmalu postalo premajhno za naraščajoče število prebivalcev. Zaradi tega so pričeli graditi namakalne naprave -[[šaduf]]e, [[kanat]]e in podobne, s katerimi so lahko tudi manj rodovitna področja spremenili v visoko donosno rodovitno pokrajino. [[Slika:Maler der Grabkammer des Sennudem 001.jpg|thumb|Egipčanski kmet orje s plugom, okoli 1200 pr. n. št.]] Pri obdelovanju [[prst (pedologija)|zemlje]] so si pomagali z [[ralo]]m, od [[4. tisočletje pr. n. št.|4. tisočletja pr. n. št.]] dalje pa so že uporabljali tudi [[plug]]. Na tako pripravljena polja so posadili različne [[kulturna rastlina|kulturne rastline]]. V Egiptu so sejali predvsem [[pšenica|pšenico]], [[ječmen]], [[proso]], [[navadna leča|lečo]], [[por]], več vrst [[melona|melon]] in [[čebula|čebulo]], iz [[oliva|oliv]] pa so pridelovali [[olje]]. Pridelovali pa so tudi [[sadje]], in sicer [[datelj]]ne, [[murva|murve]], [[smokva|smokve]], [[jabolko|jabolka]], [[breskev|breskve]] in [[granatno jabolko|granatna jabolka]]. Gojili so [[lan]], ker [[volna|volnenih]] [[oblačilo|oblačil]] niso cenili. Najpomembnejši pridelek je bilo [[žito]], ki so ga hranili v [[kašča]]h iz [[ilovica|ilovice]]. Izredno pomemben pridelek pa je bil tudi [[papirusni trs]], ki je bil v celoti uporaben. [[korenina|Korenine]] so uporabili za [[kurjava|kurjavo]], [[stržen]]e za hrano, iz [[steblo|stebla]] pa so izdelovali [[papirus]]e, [[vrv]]i, [[sandal]]e, uporabljali pa so ga tudi za gradnjo [[čoln]]ov. V [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] so sadili podobno kot v Egiptu, le da so bile tu razmere manj ugodne. [[Vročina]] je bila hujša, [[Tigris]] pa je bil za namakanje manj primeren. Na [[Kitajska|Kitajskem]] je bila glavna poljščina [[riž]]. Gojili so še ječmen, proso, [[konoplja|konopljo]] in [[sviloprejka|sviloprejke]]. Zelo hitro se je pojavilo izdelovanje [[keramika|keramike]] in [[porcelan]]a. V [[Indija|Indiji]] so gojili proso, riž in [[bombaž]] oz. kulture, ki so jih potrebovali za izdelavo [[tkanina|tkanin]] – bili so pravi mojstri pri [[barvanje|barvanju]] le-teh. == Kmetijstvo == Redili so [[govedo]], [[drobnica|drobnico]], [[prašič]]e, [[gos]]i in [[raca|race]]. Za [[prevoz]] so največkrat uporabljali [[osel|osla]]. Od leta [[2000 pr. n. št.]] so poznali tudi [[konj]]a, ki so ga uporabljali za vleko [[bojni voz|bojnih vozov]] in ponekod za [[ježa|ježo]]. == Povezanost družbe == Umetno namakanje polj je zahtevalo sodelovanje in skupno delo ljudi po enotnem [[načrt]]u, ki je predvideval [[gradnja|gradnjo]] [[prekop]]ov, [[jarek|jarkov]], [[nasip]]ov, [[rezervoar]]jev, [[zapornica|zapornic]] in skrbel za [[pravičnost|pravično]] delitev [[voda|vode]]. To so bili: * [[kmet]]je: opravljali težaška in zapletena namakalna dela * [[plemstvo]] z [[vrhovni svečenik|vrhovnim svečenikom]] (posvetni vladar: vlada posameznim enotam) na čelu: [[načrtovanje]] in izvedba namakalnih del * [[uradništvo]]: skrbelo za izvajanje vladarjevih [[odlok]]ov * [[vojska]]: vzdrževala notranji [[red (pravo)|red]] in [[mir (družbeno stanje)|mir]], varovala [[meja|meje]] Namakalno poledeljstvo je pripeljalo do tesnejše povezanosti [[družba|družbe]]. Oblikovali so tudi [[državna uprava|državno upravo]]. Za vzdrževanje in plačevanje državne uprave so začeli vladarji pobirati [[davek|davke]], največkrat v [[blago|blagu]]. == Pisava == Neogiben pripomoček pri nastanku [[država|države]] pa je bila [[pisava]]. Za zanesljivo velja, da so jo prvi izumili [[Sumerci]] (ustvarili [[Mezopotamija|Mezopotamijo]]), druga [[ljudstvo|ljudstva]] pa so privzela njihovo zamisel in na tej osnovi zgradila lastno obliko pisave. Najstarejša [[sumerska pisava]] je [[Logografska pisava|piktografska]] ali slikovna, pri kateri so [[beseda|besede]] izražene v podobah. Besede, ki so enako zvenele, a so imele popolnoma drugačne pomene, so predstavljali z enakim znamenjem (podobno [[rebus]]u). Pomen besede so nakazovali s [[simbol]]nim znakom (znak za [[bog]]ove, [[človek|ljudi]], [[rastline]],...). Znamenja so vpraskovali s tankim [[trs]]nim [[pisalo]]m v mehko [[glina|glino]] oz. glinene plošče. Ta slikovna pisava izvira iz [[Uruk]]a in sodi v čas okoli [[3200 pr. n. št.|3200]] do [[2800 pr. n. št.|2800 pr. n. št]]. Sprva so bili znaki še zelo predmetni, potem pa so postajali vse bolj shematični. Znak ali podobo so razstavili v posamične klinaste črtice. Tako se je do leta [[2400 pr. n. št.]] razvila [[zlog]]ovna [[klinopis]]na pisava. Pri tej en znak označuje le en zlog v besedi. Ime ''klinopisna'' izhaja od [[pismenka|pismenk]] [[klin]]aste oblike ([[latinščina|latinsko]] ''ceneus'' pomeni ''klin''). Kot podlago za pisanje so uporabljali glinaste ali kamnite plošče. Največkrat so ploskev razdelili v več polj, znotraj katerih so potem pisali [[stolpec|stolpce]] od zgoraj navzdol. [[Akadci]] so sumersko pisavo prilagodili svojemu jeziku. [[Akadščina]] v [[Asirščina|asirskem]] in [[Babilonščina|babilonskem]] narečju se je v Mezopotamiji uporabljala kot [[pogovorni jezik]], sumerščina pa je bila jezik [[učenjak]]ov. Zlogovna klinopisna pisava je imela 600 pismenk, medtem ko jih je piktografska imela kar 2000. Klinopisno pisavo so prevzela tudi številna druga ljudstva starega Vzhoda, v [[1. tisočletje pr. n. št.|prvem tisočletju pr. n. št.]] pa jo je izpodrinila [[abeceda]]. Svojo pisavo so razvili tudi [[Egipčani]]. Najstarejši zapisi so iz leta [[3100 pr. n. št.|3100 pr. n. št]]. Pisali so na [[kamen]], [[les]], [[pečat]]e, [[slonovina|slonovino]] in zlasti [[papirus]]. Najstarejšo egipčansko pisavo predstavlja ''podobopis'' ali [[hieroglif]]i. Ta pisava je uporabljala slikovna znamenja za več skupin [[soglasnik]]ov in [[črka|črke]]. Kakor je v sumerskem klinopisu pismenka nadomeščala besedo, je egipčansko znamenje lahko pomenilo tudi drug predmet, ki se je enako imenoval. Hieroglife so uporabljali za pisanje v [[svetišče|svetiščih]], [[grobnica]]h, na papirusih z [[vera|versko]] vsebino in na [[faraon]]ovih [[spomenik]]ih. Pisali so lahko z leve na desno, z desne na levo ali od zgoraj navzdol. Iz hieroglifov so razvili [[kurziva|kurzivno]] (ležeče tiskane črke) [[hieratična pisava|hieratično]] in svečeniško pisavo. To je poenostavljena hieroglifna pisava, ki so jo uporabljali za pisanje [[pismo|pisem]], zgodb in poslovnih pogodb. Iz te se je razvila še enostavnejša [[demotična pisava|demotična]] ali ljudska pisava za pisanje pravnih listin. Hieratična in demotična pisava sodita med [[zlogovna pisava|zlogovne]], [[črkopis]]a pa Egipčani niso razvili. Pod vplivom egipčanskih hieroglifov sta se razvila tudi [[kanaanski alfabet|kanaanski]] in [[feničanski alfabet|feničanski]] [[alfabet]]. Ta pisava pa je vplivala na razvoj [[indijska pisava|indijske]], saj so med [[civilizacija]]mi obstajali [[trgovina|trgovski]] stiki. Najstarejšo indijsko pisavo imenujemo ''[[brahmi]]''. Iz te se je razvila pisava [[devanagari]], v kateri so zapisana besedila v starodavnem jeziku [[sanskrt]], ki je izumrl v [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletju pr. n. št]]. Ti pisavi sta alfabetski. [[Kitajska pisava]] se je verjetno razvila pod vplivom »mezopotamske«. Najstarejša piktografska ali podobopisna pisava sodi že v čas [[dinastija Shang|dinastije Shang]]. To pisavo je dal poenostaviti cesar [[Qin Shi Huangdi]] v [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletju pr. n. št.]] in je v rabi z nekaterimi spremembami še danes. Danes poznajo že okoli 50.000 pismenk, za enostavno pisanje pa zadostuje poznavanje 5000 pismenk. == Začetki znanosti, matematike in prava == Zahtevnejša [[družbena organizacija]] in [[državna uprava]] sta vplivali tudi na začetke razvoja [[znanost]]i. Dosežki znanosti so bili ustrezni stopnji razvitosti tedanje civilizacije in glede na to primerljivi z današnjimi znanstvenimi dosežki. Značilnosti tedanje znanosti sta preprostost in uporabnost]. Zanimalo jih je, kako postopek poteka, razumskih vzrokov za ta postopek pa niso iskali, ampak so jih pripisali delu nadnaravnih sil. Prav tako niso bili sposobni posameznih podatkov povezati v celoto ali celo [[pravilo]]. Znastveni dosežki so bili plod poskusov, opazovanja in proučevanja. Ker so ljudje morali zaradi vsakoletnih [[poplava|poplav]] [[polje (kmetijstvo)|polja]] na novo [[merjenje|meriti]] in določiti meje, da bi preprečili mejne spore, ali pa ker so morali izdelati načrt za gradnjo svetišča ali [[palača|palače]], se je začela razvijati [[matematika]]. Uvedli so posebne pismenke za [[število|števila]] ter v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] razvili [[šestdesetiški sistem]], v Egiptu pa [[desetiškega]]. Znali so [[seštevanje|seštevati]], [[odštevanje|odštevati]], [[množenje|množiti]] in [[deljenje|deliti]] ter sestavili celo tablice množenja in deljenja. Ohranili so se celo seznami [[Kvadratno število|kvadratov]] in [[kub]]ov. Znali so računati z [[ulomek|ulomki]]. Znanje [[geometrija|geometrije]] je obsegalo računanje [[ploščina|ploščine]] in [[prostornina|prostornine]] [[geometrijsko telo|geometrijskih teles]]. Poznali so [[pi|število π]] v znesku 3,1604. V okviru [[algebra|algebre]] so razvili računanje [[enačba|enačb]] prve, druge in tretje [[stopnja enačbe|stopnje]]. [[Astrologija]] in [[astronomija]] sta se razvili kot plod opazovanja gibanja teles in pojavov. Tako so ugotovili čas trajanja dneva in leta ter sestavili prve [[koledar]]je. V Mezopotamiji je koledar temeljil na [[lunino leto|luninem letu]], v Egiptu pa na [[sončno leto|sončnem letu]]. Ugotovili so, da se je neka [[nesreča]] ali [[vojna]] zgodila v času, ko se je pojavil neki [[komet]], ali pa da se [[Nil]]ove poplave prično, ko [[Sonce]] in zvezda [[Sirius]] hkrati vzideta. Tako so začeli povezovati gibanje [[nebesno telo|nebesnih]] teles z dogodki na [[Zemlja|Zemlji]] in s človeško usodo in postavili temelje astrologiji ali zvezdarstvu. Sestavili so že prve [[horoskop]]e (prikaz lege Sonca, [[Luna|Lune]] in [[planet]]ov ob rojstvu človeka ali drugem pomembnem dogodku), posebne celo za [[kralj]]e. Razvili so tudi skromne začetke astronomije ali zvezdoslovja, nauka o nebesnih telesih in [[vesolje|vesolju]]. Izračunali so celo sončne in lunine [[mrk]]e, Egipčani pa so poznali pet planetov in razločevali 36 [[zvezda|zvezd]]. Nebo in nebesne pojave so opazovali iz svetišč, ki so bila hkrati še [[astronomska opazovalnica|astronomske opazovalnice]]. Če je človek [[bolezen|zbolel]], so verjeli, da so ga obsedli zli duhovi, in so bolezen temu primerno [[zdravljenje|zdravili]]. Poleg [[padar]]jev so poznali tudi poklic [[zdravnik]]a, kar dokazuje [[Hamurabijev zakonik]]. Zdravniki so določili bolezen in predpisali [[zdravilo|zdravila]]. Ob zdravljenju so s čarobnimi izreki in gibi poskušali iz telesa pregnati zle duhove. Najbolj znan zdravnik je bil Egipčan [[Imhotep]] iz okoli [[2880 pr. n. št.]], ki so ga prišteli celo med [[bog]]ove. O zdravljenju različnih bolezni so pisali tudi zdravniške [[papirus]]e. Kralji so odnose v [[premoženje|premoženjsko]] razslojenih družbah prvih visokih civilizacij urejali z zapisi [[zakon]]ov. Pomembnejše [[predpis]]e in [[uprava|upravne]] odločitve ter [[sodna odločba|sodne odločbe]] so tudi zapisovali. Največkrat so tako zapisali običajno [[pravo]], ki se je predtem prenašalo iz roda v rod. Najstarejši znani [[zakonik]] je izdal kralj [[Urnamu]] iz [[Ur]]a proti koncu [[3. tisočletje pr. n. št.|3. tisočletja pr. n. št]]. V vsakem mestu je bilo tudi [[sodišče]]. Na čelu mu je stal [[uradnik]], ki je obenem vodil okrajno upravo. Iznajdba pisave] je omogočila začetke [[književnost]]i. Razvile so se različne [[literarna oblika|literarne oblike]] in zvrst]i. Pisava je omogočila, da so stara ljudstva zapisovala tudi pomembnejše zgodovinske dogodke. Poznamo zlasti zapise na stenah grobnic različnih vladarjev, ki opevajo njihova junaška dejanja. Veliko prazgodovinsko vrednost pa imajo tudi drugi [[pisni spomenik]]i, zlasti pravne narave. == Gradbeništvo == Kot [[gradbeni material]] so uporabljali snov, ki jo je nudila [[narava]], ali pa so jo [[uvoz]]ili. Osnovni gradbeni material v [[Egipt]]u in [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] je bila iz [[blato|blata]] in [[slama|slame]] izdelana [[opeka]], [[sušenje|posušena]] na soncu in zraku. V Egiptu so grobnice, svetišča in palače gradili iz [[kamen]]ja, to je iz lomljenega [[apnenec|apnenca]], [[peščenjak]]a in [[granit]]a. Prevažali so ga po [[Nil]]u, po kopnem pa z [[voz]]mi in tudi ročno z [[vrv]]mi. Gradbeni [[les]] so uvažali. V Egiptu so se tako ohranili ostanki številnih svetišč in grobnic, drugače kot v Mezopotamiji, kjer so gradili največ iz opeke. Najbolj znani [[kulturni spomenik]]i iz Egipta so grobnice [[faraon]]ov, v [[stara država|stari]] in [[srednja država|srednji]] državi so to [[piramida|piramide]], v novi državi pa skalni grobovi. Najbolj znani so v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] v Zahodnem tebanskem gorovju. Večina grobnic je bila izropana že v [[stari vek|starem veku]], ena redkih neizropanih pa je [[Tutankamon]]ova grobnica. Gradbena dela so opravljali [[kmet]]je v času, ko ni bilo poljskih opravil. Piramide so gradili samo svobodni delavci, ki so to delo opravljali z veseljem. Verjeli so namreč, da je bil faraon utelešen bog in da so z gradnjo piramid dosegli odrešitev. Postavljali so tudi svetišča svojim številnim bogovom. Najbolj znano je pripadalo bogu [[Amon Ra|Amon-Raju]] v [[Karnak]]u. Vhode so krasili vitki [[steber|stebri]], [[obelisk]]i, v [[hieroglifi]]h pa je bil napisan potek verskih [[obred]]ov. V Mezopotamiji so za gradnjo najrajši uporabljali majhne in ozke pravokotne glinaste opeke. Stene pa so znotraj in zunaj [[omet]]avali s plastjo ilovice. Notranje stene so okrasili s slikarijami, stebri in [[mozaik]]i. Mogočne grobnice, svetišča in palače so gradili tudi v [[Indija|Indiji]] in na [[Kitajska|Kitajskem]]. == Umetnost == Najbolj poznane so egipčanske [[slikarija|slikarije]]. [[Egipčani]] so imeli smisel za red in popolnost, ki se jim je zdela važnejša od resničnosti upodobitve. Za podlago slikam so izdelali geometrično mrežo, ki je zagotavljala sorazmernost med telesnimi deli. Zanimivo je, da so [[glava|glavo]] in [[noga|noge]] prikazali večinoma [[profil|od strani]], [[oči]] in [[oprsje]] pa od spredaj. Položaj v družbi so prikazali z različno velikostjo prikazane osebe. Egipčani so sprva z upodobitvijo [[kip]]ov hoteli zagotoviti ljudem njihovo večnost. Zato so velikokrat kipe pridali v grobove, da bi ti sprejeli [[duša|dušo]] umrlih. Kipi so brez življenja in togi, vendar pa izžarevajo dostojanstvo. Faraone so upodabljali sede s prekrižanimi rokami na prsih, [[pisar]]je sede s prekrižanimi nogami in papirusom v naročju, [[suženj|sužnje]] pa kleče. == Verstva == V času prvih visokih civilizacij je bila med ljudmi prisotna vera. Pod njenim vplivom so se razvijale [[državnost]], [[znanost]], [[umetnost]] in [[književnost]]. Za verstva je značilen skupek obredov, magije, mnogoboštva ali politeizma ter upodabljanje bogov v človeški podobi ([[antropomorfizem]]). Temelje veri v Mezopotamiji so postavili Sumerci. Vsaka mestna država je namreč imela svojega boga zaščitnika. Bogovi posameznih mest so bili razvrščeni v zboru bogov vseh sumerskih mestnih držav. Vrhovni bog [[Ur]]a je bil [[Nannar]], častili pa so tudi druge ([[Uruka Anu]], [[Lagaša Ninurti]],...). Asirci so častili boga [[Asur]]ja. Ko si je Babilon podvrgel še druge mestne države, je njegov bog postal vrhovni bog Babilonije. Bogovom so postavljali [[tempelj|templje]]. Na religijo v [[Egipt]]u sta vplivala dva dejavnika: redne Nilove poplave in sončna toplota, ki sta omogočali poljedelstvo in preživetje obrečnega prebivalstva. Sonce je tako postalo vir življenja in stvarnik vseh stvari. [[Čaščenje sonca]] je tako postalo državni [[kult]]. Nilove poplave so vplivale na nastanek [[mit]]a o stvarjenju sveta. Najbolj priljubljena vera pri ljudeh je bilo čaščenje [[Oziris]]ovega kulta – božanski par Oziris in [[Izida]] iz [[Biblos]]a (prej [[Tammuz]] in [[Ištar]]). Ozirisa so častili kot boga plodnosti in mrtvih. Egipčani so verovali v [[posmrtno življenje]]. Verjeli so, da je človek sestavljen iz telesa in iz duše, imenovane Ka (življenjska moč). Po smrti naj bi se Ka vrnila v telo, zato je bilo potrebno telo ustrezno pripraviti in pokopati v grobnice, ki so jim rekli hiše za Ka. Trupla so tako [[balzamiranje|balzamirali]] ali mumificirali. V egipčanski veri so opazni tudi ostanki [[totemizem|totemizma]]. Pri Feničanih je imela vsaka mestna država svoje vrhovne bogove. V [[Tir]]u so tako častili vrhovno božansko dvojico [[Melkart]]a in [[Astarta|Astarto]], v [[Sidon]]u pa [[Baal]]a in Astarto. Svojim bogovom so Feničani žrtvovali poleg živali celo ljudi. [[Arheolog]]i so odkopali okoli 20.000 [[žara|žar]] z ostanki [[kost]]i žrtvovanih novorojenčkov ali otrok. Ob obredu žrtvovanja otrok so morali biti prisotni njihovi [[starši]], ki niso smeli pokazati nobene žalosti, da je bila žrtev uspešna. Otroke so žrtvovali, da bi si pridobili naklonjenost bogov v obdobjih različnih nevarnostih. == Glej tudi == * [[periodizacija zgodovine]] [[Kategorija:Stari vek]] [[Kategorija:Staroveške države]] c7muwh6hphgflag3mb3h92js027oqaz 5724812 5724805 2022-07-28T15:25:08Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.240.147|46.123.240.147]] ([[User talk:46.123.240.147|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:GeographieMan|GeographieMan]] wikitext text/x-wiki '''Prve visoke civilizacije''' so nastale približno leta [[3500 pr. n. št.]] ob [[Nil]]u, [[Evfrat]]u, [[Tigris]]u in drugih velikih [[reka]]h. Njihov nastanek štejemo za prelomni trenutek, ki je ločil [[prazgodovina|prazgodovino]] od [[stari vek|starega veka]]. Naseljevanje ljudi v porečjih Nila v [[Egipt]]u in Evfrata in Tigrisa v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] se je začelo v [[5. tisočletju pr. n. št.]] Pred tem se je večina ljudi preživljala z [[lov]]om in [[nabiralništvo]]m. Po svetu so že obstajala majhna stalna vaška naselja, a v večini je bilo prebivalstvo [[nomad]]sko. Razvoj [[kmetijstvo|kmetijstva]] pa je privabljal vse več ljudi, da so se začeli naseljevati v [[vas]]eh in [[mesto|mestih]]. Kot posledica tega so vzniknile prve visoke civilizacije. Ob velikih rekah in njihovih porečjih so nastale zato , ker so bili tam ugodni pogoji za razvoj kmetijstva. Prve [[država|države]] so se razvile ob velikih [[reka]]h [[Severna Afrika|severne Afrike]] in v [[Azija|Aziji]]. Ob [[Nil]]u je nastal [[Egipt]], ob rekah [[Evfrat]] in [[Tigris]] [[Mezopotamija]] (''Medrečje''), ob [[Ind]]u [[Indija]] in ob [[Rumena reka|Rumeni reki]] [[Kitajska]]. Malo kasneje so se razvili še [[Fenicija]], [[Palestina]], [[Perzija]] in [[Hetitski imperij]]. Skupne značilnosti prvih visokih civilizacij so: [[namakanje polj]], [[urbanost|urbano]] oz. [[mesto|mestno]] življenje, uporaba [[pisava|pisave]], množična uporaba [[kovina|kovin]] za izdelavo [[orodje|orodja]] in [[orožje|orožja]], gradnja [[monument]]alnih [[stavba|stavb]] iz [[opeka|opeke]] ali [[klesanje|klesanega]] [[kamen]]ja, izdelava [[keramika|keramičnih]] [[posoda|posod]] s tankimi stenami in izdelava velikih [[kip]]ov. == Namakalno poljedelstvo == Na območju [[Egipt]]a in [[Mezopotamija|Mezopotamije]] pade zelo malo [[dež]]ja, zato so si ljudje pridelali dovolj [[hrana|hrane]] le s pomočjo umetnega [[Namakanje|namakanja polj]] s [[poplava|poplavno]] [[voda|vodo]], ki so jo [[reka|reke]] prinašale vsako leto znova. [[Rodovitnost]] polj je povečalo tudi naplavljeno [[blato]] (zelo rodovitno). Težišče [[kultura|kulturnega]] razvoja se je iz [[grič]]evnatih območij [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]] preneslo k [[porečje]]m velikih rek, kjer se je razvilo namakalno ali irigacijsko poljedelstvo. Rodovitno ozemlje, ki je nastalo s poplavljanjem, pa je kmalu postalo premajhno za naraščajoče število prebivalcev. Zaradi tega so pričeli graditi namakalne naprave -[[šaduf]]e, [[kanat]]e in podobne, s katerimi so lahko tudi manj rodovitna področja spremenili v visoko donosno rodovitno pokrajino. [[Slika:Maler der Grabkammer des Sennudem 001.jpg|thumb|Egipčanski kmet orje s plugom, okoli 1200 pr. n. št.]] Pri obdelovanju [[prst (pedologija)|zemlje]] so si pomagali z [[ralo]]m, od [[4. tisočletje pr. n. št.|4. tisočletja pr. n. št.]] dalje pa so že uporabljali tudi [[plug]]. Na tako pripravljena polja so posadili različne [[kulturna rastlina|kulturne rastline]]. V Egiptu so sejali predvsem [[pšenica|pšenico]], [[ječmen]], [[proso]], [[navadna leča|lečo]], [[por]], več vrst [[melona|melon]] in [[čebula|čebulo]], iz [[oliva|oliv]] pa so pridelovali [[olje]]. Pridelovali pa so tudi [[sadje]], in sicer [[datelj]]ne, [[murva|murve]], [[smokva|smokve]], [[jabolko|jabolka]], [[breskev|breskve]] in [[granatno jabolko|granatna jabolka]]. Gojili so [[lan]], ker [[volna|volnenih]] [[oblačilo|oblačil]] niso cenili. Najpomembnejši pridelek je bilo [[žito]], ki so ga hranili v [[kašča]]h iz [[ilovica|ilovice]]. Izredno pomemben pridelek pa je bil tudi [[papirusni trs]], ki je bil v celoti uporaben. [[korenina|Korenine]] so uporabili za [[kurjava|kurjavo]], [[stržen]]e za hrano, iz [[steblo|stebla]] pa so izdelovali [[papirus]]e, [[vrv]]i, [[sandal]]e, uporabljali pa so ga tudi za gradnjo [[čoln]]ov. V [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] so sadili podobno kot v Egiptu, le da so bile tu razmere manj ugodne. [[Vročina]] je bila hujša, [[Tigris]] pa je bil za namakanje manj primeren. Na [[Kitajska|Kitajskem]] je bila glavna poljščina [[riž]]. Gojili so še ječmen, proso, [[konoplja|konopljo]] in [[sviloprejka|sviloprejke]]. Zelo hitro se je pojavilo izdelovanje [[keramika|keramike]] in [[porcelan]]a. V [[Indija|Indiji]] so gojili proso, riž in [[bombaž]] oz. kulture, ki so jih potrebovali za izdelavo [[tkanina|tkanin]] – bili so pravi mojstri pri [[barvanje|barvanju]] le-teh. == Kmetijstvo == Redili so [[govedo]], [[drobnica|drobnico]], [[prašič]]e, [[gos]]i in [[raca|race]]. Za [[prevoz]] so največkrat uporabljali [[osel|osla]]. Od leta [[2000 pr. n. št.]] so poznali tudi [[konj]]a, ki so ga uporabljali za vleko [[bojni voz|bojnih vozov]] in ponekod za [[ježa|ježo]]. == Povezanost družbe == Umetno namakanje polj je zahtevalo sodelovanje in skupno delo ljudi po enotnem [[načrt]]u, ki je predvideval [[gradnja|gradnjo]] [[prekop]]ov, [[jarek|jarkov]], [[nasip]]ov, [[rezervoar]]jev, [[zapornica|zapornic]] in skrbel za [[pravičnost|pravično]] delitev [[voda|vode]]. To so bili: * [[kmet]]je: opravljali težaška in zapletena namakalna dela * [[plemstvo]] z [[vrhovni svečenik|vrhovnim svečenikom]] (posvetni vladar: vlada posameznim enotam) na čelu: [[načrtovanje]] in izvedba namakalnih del * [[uradništvo]]: skrbelo za izvajanje vladarjevih [[odlok]]ov * [[vojska]]: vzdrževala notranji [[red (pravo)|red]] in [[mir (družbeno stanje)|mir]], varovala [[meja|meje]] Namakalno poledeljstvo je pripeljalo do tesnejše povezanosti [[družba|družbe]]. Oblikovali so tudi [[državna uprava|državno upravo]]. Za vzdrževanje in plačevanje državne uprave so začeli vladarji pobirati [[davek|davke]], največkrat v [[blago|blagu]]. == Pisava == Neogiben pripomoček pri nastanku [[država|države]] pa je bila [[pisava]]. Za zanesljivo velja, da so jo prvi izumili [[Sumerci]] (ustvarili [[Mezopotamija|Mezopotamijo]]), druga [[ljudstvo|ljudstva]] pa so privzela njihovo zamisel in na tej osnovi zgradila lastno obliko pisave. Najstarejša [[sumerska pisava]] je [[Logografska pisava|piktografska]] ali slikovna, pri kateri so [[beseda|besede]] izražene v podobah. Besede, ki so enako zvenele, a so imele popolnoma drugačne pomene, so predstavljali z enakim znamenjem (podobno [[rebus]]u). Pomen besede so nakazovali s [[simbol]]nim znakom (znak za [[bog]]ove, [[človek|ljudi]], [[rastline]],...). Znamenja so vpraskovali s tankim [[trs]]nim [[pisalo]]m v mehko [[glina|glino]] oz. glinene plošče. Ta slikovna pisava izvira iz [[Uruk]]a in sodi v čas okoli [[3200 pr. n. št.|3200]] do [[2800 pr. n. št.|2800 pr. n. št]]. Sprva so bili znaki še zelo predmetni, potem pa so postajali vse bolj shematični. Znak ali podobo so razstavili v posamične klinaste črtice. Tako se je do leta [[2400 pr. n. št.]] razvila [[zlog]]ovna [[klinopis]]na pisava. Pri tej en znak označuje le en zlog v besedi. Ime ''klinopisna'' izhaja od [[pismenka|pismenk]] [[klin]]aste oblike ([[latinščina|latinsko]] ''ceneus'' pomeni ''klin''). Kot podlago za pisanje so uporabljali glinaste ali kamnite plošče. Največkrat so ploskev razdelili v več polj, znotraj katerih so potem pisali [[stolpec|stolpce]] od zgoraj navzdol. [[Akadci]] so sumersko pisavo prilagodili svojemu jeziku. [[Akadščina]] v [[Asirščina|asirskem]] in [[Babilonščina|babilonskem]] narečju se je v Mezopotamiji uporabljala kot [[pogovorni jezik]], sumerščina pa je bila jezik [[učenjak]]ov. Zlogovna klinopisna pisava je imela 600 pismenk, medtem ko jih je piktografska imela kar 2000. Klinopisno pisavo so prevzela tudi številna druga ljudstva starega Vzhoda, v [[1. tisočletje pr. n. št.|prvem tisočletju pr. n. št.]] pa jo je izpodrinila [[abeceda]]. Svojo pisavo so razvili tudi [[Egipčani]]. Najstarejši zapisi so iz leta [[3100 pr. n. št.|3100 pr. n. št]]. Pisali so na [[kamen]], [[les]], [[pečat]]e, [[slonovina|slonovino]] in zlasti [[papirus]]. Najstarejšo egipčansko pisavo predstavlja ''podobopis'' ali [[hieroglif]]i. Ta pisava je uporabljala slikovna znamenja za več skupin [[soglasnik]]ov in [[črka|črke]]. Kakor je v sumerskem klinopisu pismenka nadomeščala besedo, je egipčansko znamenje lahko pomenilo tudi drug predmet, ki se je enako imenoval. Hieroglife so uporabljali za pisanje v [[svetišče|svetiščih]], [[grobnica]]h, na papirusih z [[vera|versko]] vsebino in na [[faraon]]ovih [[spomenik]]ih. Pisali so lahko z leve na desno, z desne na levo ali od zgoraj navzdol. Iz hieroglifov so razvili [[kurziva|kurzivno]] (ležeče tiskane črke) [[hieratična pisava|hieratično]] in svečeniško pisavo. To je poenostavljena hieroglifna pisava, ki so jo uporabljali za pisanje [[pismo|pisem]], zgodb in poslovnih pogodb. Iz te se je razvila še enostavnejša [[demotična pisava|demotična]] ali ljudska pisava za pisanje pravnih listin. Hieratična in demotična pisava sodita med [[zlogovna pisava|zlogovne]], [[črkopis]]a pa Egipčani niso razvili. Pod vplivom egipčanskih hieroglifov sta se razvila tudi [[kanaanski alfabet|kanaanski]] in [[feničanski alfabet|feničanski]] [[alfabet]]. Ta pisava pa je vplivala na razvoj [[indijska pisava|indijske]], saj so med [[civilizacija]]mi obstajali [[trgovina|trgovski]] stiki. Najstarejšo indijsko pisavo imenujemo ''[[brahmi]]''. Iz te se je razvila pisava [[devanagari]], v kateri so zapisana besedila v starodavnem jeziku [[sanskrt]], ki je izumrl v [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletju pr. n. št]]. Ti pisavi sta alfabetski. [[Kitajska pisava]] se je verjetno razvila pod vplivom »mezopotamske«. Najstarejša piktografska ali podobopisna pisava sodi že v čas [[dinastija Shang|dinastije Shang]]. To pisavo je dal poenostaviti cesar [[Qin Shi Huangdi]] v [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletju pr. n. št.]] in je v rabi z nekaterimi spremembami še danes. Danes poznajo že okoli 50.000 pismenk, za enostavno pisanje pa zadostuje poznavanje 5000 pismenk. == Začetki znanosti, matematike in prava == Zahtevnejša [[družbena organizacija]] in [[državna uprava]] sta vplivali tudi na začetke razvoja [[znanost]]i. Dosežki znanosti so bili ustrezni stopnji razvitosti tedanje civilizacije in glede na to primerljivi z današnjimi znanstvenimi dosežki. Značilnosti tedanje znanosti sta preprostost in uporabnost]. Zanimalo jih je, kako postopek poteka, razumskih vzrokov za ta postopek pa niso iskali, ampak so jih pripisali delu nadnaravnih sil. Prav tako niso bili sposobni posameznih podatkov povezati v celoto ali celo [[pravilo]]. Znastveni dosežki so bili plod poskusov, opazovanja in proučevanja. Ker so ljudje morali zaradi vsakoletnih [[poplava|poplav]] [[polje (kmetijstvo)|polja]] na novo [[merjenje|meriti]] in določiti meje, da bi preprečili mejne spore, ali pa ker so morali izdelati načrt za gradnjo svetišča ali [[palača|palače]], se je začela razvijati [[matematika]]. Uvedli so posebne pismenke za [[število|števila]] ter v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] razvili [[šestdesetiški sistem]], v Egiptu pa [[desetiškega]]. Znali so [[seštevanje|seštevati]], [[odštevanje|odštevati]], [[množenje|množiti]] in [[deljenje|deliti]] ter sestavili celo tablice množenja in deljenja. Ohranili so se celo seznami [[Kvadratno število|kvadratov]] in [[kub]]ov. Znali so računati z [[ulomek|ulomki]]. Znanje [[geometrija|geometrije]] je obsegalo računanje [[ploščina|ploščine]] in [[prostornina|prostornine]] [[geometrijsko telo|geometrijskih teles]]. Poznali so [[pi|število π]] v znesku 3,1604. V okviru [[algebra|algebre]] so razvili računanje [[enačba|enačb]] prve, druge in tretje [[stopnja enačbe|stopnje]]. [[Astrologija]] in [[astronomija]] sta se razvili kot plod opazovanja gibanja teles in pojavov. Tako so ugotovili čas trajanja dneva in leta ter sestavili prve [[koledar]]je. V Mezopotamiji je koledar temeljil na [[lunino leto|luninem letu]], v Egiptu pa na [[sončno leto|sončnem letu]]. Ugotovili so, da se je neka [[nesreča]] ali [[vojna]] zgodila v času, ko se je pojavil neki [[komet]], ali pa da se [[Nil]]ove poplave prično, ko [[Sonce]] in zvezda [[Sirius]] hkrati vzideta. Tako so začeli povezovati gibanje [[nebesno telo|nebesnih]] teles z dogodki na [[Zemlja|Zemlji]] in s človeško usodo in postavili temelje astrologiji ali zvezdarstvu. Sestavili so že prve [[horoskop]]e (prikaz lege Sonca, [[Luna|Lune]] in [[planet]]ov ob rojstvu človeka ali drugem pomembnem dogodku), posebne celo za [[kralj]]e. Razvili so tudi skromne začetke astronomije ali zvezdoslovja, nauka o nebesnih telesih in [[vesolje|vesolju]]. Izračunali so celo sončne in lunine [[mrk]]e, Egipčani pa so poznali pet planetov in razločevali 36 [[zvezda|zvezd]]. Nebo in nebesne pojave so opazovali iz svetišč, ki so bila hkrati še [[astronomska opazovalnica|astronomske opazovalnice]]. Če je človek [[bolezen|zbolel]], so verjeli, da so ga obsedli zli duhovi, in so bolezen temu primerno [[zdravljenje|zdravili]]. Poleg [[padar]]jev so poznali tudi poklic [[zdravnik]]a, kar dokazuje [[Hamurabijev zakonik]]. Zdravniki so določili bolezen in predpisali [[zdravilo|zdravila]]. Ob zdravljenju so s čarobnimi izreki in gibi poskušali iz telesa pregnati zle duhove. Najbolj znan zdravnik je bil Egipčan [[Imhotep]] iz okoli [[2880 pr. n. št.]], ki so ga prišteli celo med [[bog]]ove. O zdravljenju različnih bolezni so pisali tudi zdravniške [[papirus]]e. Kralji so odnose v [[premoženje|premoženjsko]] razslojenih družbah prvih visokih civilizacij urejali z zapisi [[zakon]]ov. Pomembnejše [[predpis]]e in [[uprava|upravne]] odločitve ter [[sodna odločba|sodne odločbe]] so tudi zapisovali. Največkrat so tako zapisali običajno [[pravo]], ki se je predtem prenašalo iz roda v rod. Najstarejši znani [[zakonik]] je izdal kralj [[Urnamu]] iz [[Ur]]a proti koncu [[3. tisočletje pr. n. št.|3. tisočletja pr. n. št]]. V vsakem mestu je bilo tudi [[sodišče]]. Na čelu mu je stal [[uradnik]], ki je obenem vodil okrajno upravo. Iznajdba pisave] je omogočila začetke [[književnost]]i. Razvile so se različne [[literarna oblika|literarne oblike]] in zvrst]i. Pisava je omogočila, da so stara ljudstva zapisovala tudi pomembnejše zgodovinske dogodke. Poznamo zlasti zapise na stenah grobnic različnih vladarjev, ki opevajo njihova junaška dejanja. Veliko prazgodovinsko vrednost pa imajo tudi drugi [[pisni spomenik]]i, zlasti pravne narave. == Gradbeništvo == Kot [[gradbeni material]] so uporabljali snov, ki jo je nudila [[narava]], ali pa so jo [[uvoz]]ili. Osnovni gradbeni material v [[Egipt]]u in [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] je bila iz [[blato|blata]] in [[slama|slame]] izdelana [[opeka]], [[sušenje|posušena]] na soncu in zraku. V Egiptu so grobnice, svetišča in palače gradili iz [[kamen]]ja, to je iz lomljenega [[apnenec|apnenca]], [[peščenjak]]a in [[granit]]a. Prevažali so ga po [[Nil]]u, po kopnem pa z [[voz]]mi in tudi ročno z [[vrv]]mi. Gradbeni [[les]] so uvažali. V Egiptu so se tako ohranili ostanki številnih svetišč in grobnic, drugače kot v Mezopotamiji, kjer so gradili največ iz opeke. Najbolj znani [[kulturni spomenik]]i iz Egipta so grobnice [[faraon]]ov, v [[stara država|stari]] in [[srednja država|srednji]] državi so to [[piramida|piramide]], v novi državi pa skalni grobovi. Najbolj znani so v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] v Zahodnem tebanskem gorovju. Večina grobnic je bila izropana že v [[stari vek|starem veku]], ena redkih neizropanih pa je [[Tutankamon]]ova grobnica. Gradbena dela so opravljali [[kmet]]je v času, ko ni bilo poljskih opravil. Piramide so gradili samo svobodni delavci, ki so to delo opravljali z veseljem. Verjeli so namreč, da je bil faraon utelešen bog in da so z gradnjo piramid dosegli odrešitev. Postavljali so tudi svetišča svojim številnim bogovom. Najbolj znano je pripadalo bogu [[Amon Ra|Amon-Raju]] v [[Karnak]]u. Vhode so krasili vitki [[steber|stebri]], [[obelisk]]i, v [[hieroglifi]]h pa je bil napisan potek verskih [[obred]]ov. V Mezopotamiji so za gradnjo najrajši uporabljali majhne in ozke pravokotne glinaste opeke. Stene pa so znotraj in zunaj [[omet]]avali s plastjo ilovice. Notranje stene so okrasili s slikarijami, stebri in [[mozaik]]i. Mogočne grobnice, svetišča in palače so gradili tudi v [[Indija|Indiji]] in na [[Kitajska|Kitajskem]]. == Umetnost == Najbolj poznane so egipčanske [[slikarija|slikarije]]. [[Egipčani]] so imeli smisel za red in popolnost, ki se jim je zdela važnejša od resničnosti upodobitve. Za podlago slikam so izdelali geometrično mrežo, ki je zagotavljala sorazmernost med telesnimi deli. Zanimivo je, da so [[glava|glavo]] in [[noga|noge]] prikazali večinoma [[profil|od strani]], [[oči]] in [[oprsje]] pa od spredaj. Položaj v družbi so prikazali z različno velikostjo prikazane osebe. Egipčani so sprva z upodobitvijo [[kip]]ov hoteli zagotoviti ljudem njihovo večnost. Zato so velikokrat kipe pridali v grobove, da bi ti sprejeli [[duša|dušo]] umrlih. Kipi so brez življenja in togi, vendar pa izžarevajo dostojanstvo. Faraone so upodabljali sede s prekrižanimi rokami na prsih, [[pisar]]je sede s prekrižanimi nogami in papirusom v naročju, [[suženj|sužnje]] pa kleče. == Verstva == V času prvih visokih civilizacij je bila med ljudmi prisotna vera. Pod njenim vplivom so se razvijale [[državnost]], [[znanost]], [[umetnost]] in [[književnost]]. Za verstva je značilen skupek obredov, magije, mnogoboštva ali politeizma ter upodabljanje bogov v človeški podobi ([[antropomorfizem]]). Temelje veri v Mezopotamiji so postavili Sumerci. Vsaka mestna država je namreč imela svojega boga zaščitnika. Bogovi posameznih mest so bili razvrščeni v zboru bogov vseh sumerskih mestnih držav. Vrhovni bog [[Ur]]a je bil [[Nannar]], častili pa so tudi druge ([[Uruka Anu]], [[Lagaša Ninurti]],...). Asirci so častili boga [[Asur]]ja. Ko si je Babilon podvrgel še druge mestne države, je njegov bog postal vrhovni bog Babilonije. Bogovom so postavljali [[tempelj|templje]]. Na religijo v [[Egipt]]u sta vplivala dva dejavnika: redne Nilove poplave in sončna toplota, ki sta omogočali poljedelstvo in preživetje obrečnega prebivalstva. Sonce je tako postalo vir življenja in stvarnik vseh stvari. [[Čaščenje sonca]] je tako postalo državni [[kult]]. Nilove poplave so vplivale na nastanek [[mit]]a o stvarjenju sveta. Najbolj priljubljena vera pri ljudeh je bilo čaščenje [[Oziris]]ovega kulta – božanski par Oziris in [[Izida]] iz [[Biblos]]a (prej [[Tammuz]] in [[Ištar]]). Ozirisa so častili kot boga plodnosti in mrtvih. Egipčani so verovali v [[posmrtno življenje]]. Verjeli so, da je človek sestavljen iz telesa in iz duše, imenovane Ka (življenjska moč). Po smrti naj bi se Ka vrnila v telo, zato je bilo potrebno telo ustrezno pripraviti in pokopati v grobnice, ki so jim rekli hiše za Ka. Trupla so tako [[balzamiranje|balzamirali]] ali mumificirali. V egipčanski veri so opazni tudi ostanki [[totemizem|totemizma]]. Pri Feničanih je imela vsaka mestna država svoje vrhovne bogove. V [[Tir]]u so tako častili vrhovno božansko dvojico [[Melkart]]a in [[Astarta|Astarto]], v [[Sidon]]u pa [[Baal]]a in Astarto. Svojim bogovom so Feničani žrtvovali poleg živali celo ljudi. [[Arheolog]]i so odkopali okoli 20.000 [[žara|žar]] z ostanki [[kost]]i žrtvovanih novorojenčkov ali otrok. Ob obredu žrtvovanja otrok so morali biti prisotni njihovi [[starši]], ki niso smeli pokazati nobene žalosti, da je bila žrtev uspešna. Otroke so žrtvovali, da bi si pridobili naklonjenost bogov v obdobjih različnih nevarnostih. == Glej tudi == * [[periodizacija zgodovine]] [[Kategorija:Stari vek]] [[Kategorija:Staroveške države]] lr6rmdawf736um6cg23ezr5qi0zbo4b Seznam osebnih imen na H 0 14547 5724762 5724714 2022-07-28T12:41:00Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.198.9.251|188.198.9.251]] ([[User talk:188.198.9.251|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[H]].''' == Seznam == === Ha === * [[Hadrijan (ime)|Hadrijan]] * [[Hal]] * [[Hana]] * [[Hanelore]] * [[Hani]] * [[Hanka]] * [[Hannelore]] * [[Hari]] * [[Haris]] * [[Hasan]] * [[Hava]] === He === * [[Heda]] * [[Hedviga]] * [[Hedvika]] * [[Helena (ime)|Helena]] * [[Helenca]] * [[Helga]] * [[Hema]] * [[Helmut]] * [[Henri]] * [[Henrih]] * [[Henrik]] * [[Henrika]] * [[Herbert]] * [[Herman]] * [[Hermina]] * [[Herta]] === Hi === * [[Hieronim (ime)|Hieronim]] * [[Hijacinta]] * [[Hilarij]] * [[Hilarija]] * [[Hilda]] * [[Hildegarda]] * [[Hinko]] === Ho === * [[Horac (osebno ime)|Horac]] * [[Horacij (osebno ime)|Horacij]] === Hu === * [[Hubert]] * [[Hugo]] * [[Humphrey]] * [[Husein (ime)|Husein]] * [[Husejin]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na G]] * [[Seznam osebnih imen na I]] {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|H]] d259j5mazml8526wgwh50706xzybzup Trška gora 0 15213 5725050 5724387 2022-07-29T10:10:31Z TadejM 738 popravek povezave wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Trška gora}}{{Infopolje Gora|name=Trška gora|type=[[hrib]]|photo=Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora 1.jpg|map=Slovenija|photo_caption=Cerkev Marijinega rojstva na Trški gori, podružnična cerkev župnije Št. Peter-Otočec|location={{SLO}}|elevation_m=428}} '''Trška gôra''' (428 [[mnm]]) je [[hrib]] pri [[Novo mesto|Novem mestu]], posut z [[zidanica]]mi in [[vinograd]]i. Ime izhaja iz dejstva, da je spadala k bližnjemu [[Trg (naselje)|trgu]] Novemu mestu. Lastniki večine posestev so bili namreč Novomeščani. Posest na Trški gori je imel tudi [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanski samostan v Stični]] - podaril jim jo je ob ustanovitvi samostana leta 1136 [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] Peregrin. V ustanovni listini se omenjata ''Willam Wingarten'' (gre najverjetneje za pristavo in vinski hram) in pa vas [[Bajnof]] (iz nemške besede ''Weinhof'' – vinski dvor) - to ime je ohranjeno do danes. Na vrhu stoji [[Romarsko središče|romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] Marijinega rojstva (vsakoletno [[žegnanje]] na [[mali šmaren]] oz. malo mašo 8. septembra), ki jo je leta 1623 dal postaviti opat stiškega samostana [[Jakob Reinprecht]], danes je v upravi župnije [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter-Otočec]]. Poleg nje pa rastejo štiri [[lipa|lipe]], najmogočnejša med njimi je z 830&nbsp;cm v prsnem obsegu tudi najdebelejša dolenjska lipa. Z vrha se odpira lep razgled na [[Dolenjska|Dolenjsko]] s [[Krka|Krko]], Novo mesto in [[Gorjanci|Gorjance]]. Blizu Trške gore je 605 metrov visoki hrib Turn, ki je najvišja točka med [[Trdinov vrh|Trdinovim vrhom]] in [[Kum]]om. V bližini sta tudi propadajoči [[Grad Hmeljnik|Hmeljniški]] ter delno obnovljeni Stari grad. Po pobočjih hriba se raztezajo naselja [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] (na južni in jugozahodni strani), [[Golušnik]] (na severni strani) in [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]] (na vzhodni in jugovzhodni strani), nekoliko stran pa zaselek Pod Trško goro. Sicer je iz teh krajev znan [[cviček]] - cviček s Trške gore omenja že [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]. S pobočja Trške gore izvira tudi vino trškogorec. ==Zunanje povezave== * http://www.burger.si/TrskaGora/uvod.html * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Trška Gora (hill)|Trška gora}} [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto]] k9bwrz1mn3qc3b1tl5gig006bx1ad6f Spomenik 0 15795 5724997 5718497 2022-07-29T06:18:20Z G-Cup 10746 wikitext text/x-wiki {{for|kolesarstvo|Spomenik (kolesarstvo)}} [[Slika:Recoleta Cemetery - Mausoleums 37.jpg|Spomenik|thumb|right|250px]] [[Slika:Taj Mahal in March 2004.jpg|Primer spomenika, [[Taj Mahal]]|thumb|right|250px]] '''Spomenik''' ali bolj natančno javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge [[simbol]]ične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Običajno jih postavljajo vladajoči sloji; častijo pa osebe in dogodke, ki neposredno ali posredno častijo postavljavce, njihova prepričanja, ideje. Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvema dodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi [[Estetika|estetske]] in [[Umetnost|umetniške]] vrednosti, ki naj prispeva k lepšemu videzu spomenikove okolice (npr. [[mesto|mesta]]). Načrtno zgrajena mesta so včasih osnovana okoli spomenikov (primera sta [[Washington]] in [[Brasília]]). Lokacijo [[Washingtonski spomenik|Washingtonskega spomenika]] so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z [[George Washington|Georgeom Washingtonom]]. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami, na lokacijah dogodka. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike). V [[Angleški jezik|angleščini]] beseda »monumental« (monumentalen, velik, veličasten; povzeto iz latinščine) opisuje nekaj, kar je veliko in mogočno. S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostalin, ob njih še izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. Status kulturnega spomenika ima premična dediščina, to so evidentirani in ovrednoteni predmeti, ki jih hranijo državni in pooblaščeni muzeji. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr.: [[Veliki kitajski zid]]. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine, so spomeniki UNESCO. Trenutno je na listi 1154 spomenikov ali območij v 167 državah. Z več kot 870 spomeniki prevladuje kulturna dediščina. V Sloveniji imamo pet območij, ki so na listi svetovne naravne in kulturne dediščine: [[Škocjanske jame]], [[Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji]] razširjena ((Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina), [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|Kolišča na Ljubljanskem barju]], [[Rudnika živega srebra Almadén in Idrija |tehniška dediščina Idrije in Plečnikova nadgradnja Ljubljane]]. Nekaj objektov ali območij je še na poskusni listi. Posebni kulturni spomeniki so odlikovani z znakom [[Evropska kulturna dediščina|evropske kulturne dediščine:]] [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Bolnišnica Franja,]] [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Spominska cerkvica Javorca in Prešernova Zdravljica]]. Starejši evropski znak imajo Plečnikove [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Žale]]. Javni spomeniki sporočajo [[zgodovina|zgodovinske]] ali (in) [[politika|politične]] informacije. Z njimi se zelo pogosto utrjuje oblast ali kaže svojo moč vladajoči politični sistem (npr. [[Lenin]]ovi kipi v nekdanji [[Sovjetska unija|Sovjetski zvezi]]). Do ljudstva prijaznejša funkcija spomenikov je seznanjanje s pomembnimi dogodki ali osebnostmi iz preteklosti. Navadno se postavlja spomenike mrtvim osebam; redke žive osebe s spomeniki so pogosto diktatorji, kralji, vojskovodje. Posamezne večje javne spomenike postavlja [[država]], večino običajno lokalne skupnosti, mesta, civilna združenja, redko posamezniki. Kulturne spomenike, neredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih civilizacij. [[Egipt|Egipčanske]] [[Piramida|piramide]], grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci - [[Antična Grčija|grški]] [[Partenon]] so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva, ki stojijo na grobovih svetnikov. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta [[Združene države Amerike|ameriški]], v Franciji izdelan [[Kip svobode]] in [[Francija|francoski]] [[Eiffelov stolp]], ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku. Običajno ima vsaka država en sam spomenik neznanemu junaku, ki ga postavijo na pomemben prostor glavnega mesta. Slovenija je kot samostojna država postavila zelo malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so standardne betonske piramide, izdelane kot protitankovske ovire ali zidovi z napisi na premalo premišljenih lokacijah. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik, posvečen žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje. Spomenik je posvečen žrtvam povojnih pobojev. Čisto arhitekturni spomenik, sestavljen iz ploščadi in dveh zidov stoji v Ljubljani, na preurejenem dvorišču Kazine ob Kongresnem trgu in je posvečen [[Spomenik žrtvam vseh vojn|žrtvam vseh vojn]]. == Tipi javnih spomenikov == * [[Kip]]i so pogosto uporabljeni kot spomeniki. So abstraktne kiparske oblike ali prepoznavne figure ali portretna poprsja slavnih osebnosti (Prešeren, Cankar, Maister), oblike za slavljenje dogodkov ali simbolov ([[Kip svobode]]). * Arhitekturni spomenik je objekt ali skupina objektov. So abstraktna, nefiguralna, pogosto abstraktna oblika ali stena (Spomenik žrtvam vojn v Ljubljani), geometrijska oblika, manjši objekt, okrašen s slikami ali manjšimi kipi (Draga, Dražgoše, Ljubelj) oznake za slavljenje dogodkov, kamor sodijo tudi obeliski, slavoloki, stebri ali stavbe (Plečnikov Ilirski steber ali vodnjak, posvečen ustanovitvi OF; spominski steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše,... ). Pogosto so spomeniki enakovredno sestavljeni iz kipov in arhitektur (Urh pri Ljubljani, Trije žeblji na Pohorju, Griček pri Črnomlju). * [[Slavolok]] je eno ali triločna samostojna zgradba, ki slavi vojaške ali politične dosežke, zlasti v antiki: ([[Titov slavolok]]), ([[Konstantinov slavolok]]), oba v Rimu. * [[Spominski steber]] ali manjši stolp s [[kip]]om na vrhu, lahko je okrašen z reliefi; od antike naprej tip spomenika ([[Trajanov steber]]) v Rimu, steber na Place Vendome v Parizu, [[Marijin steber, Ljubljana|Marijin steber]] na Levstikovem trgu v Ljubljani, steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše. Večja stebrasta oblika je lahko razgledni stolp (Gonjače v Brdih, arhitekt M. Šlajmer, kipar J. Boljka). * [[Obelisk]] je slopast monolit s piramidalno konico, postavljen v čast bogu ali kot spomin, večina je bila prenesena iz Egipta (Place de la Concorde, Pariz) ali posnema staro obliko (Plečnikov obelisk na Hradčanih). * Spominska tabla je samostojno stoječa večja plošča ali več plošč s spominskimi napisi in drugimi okrasi, lahko z reliefi. == Tipi kulturnih spomenikov == * profana stavba, zasnovana kot objekt za bivanje ali drugo dejavnost: za trgovino, promet ([[most]]), proizvodnjo ([[rudnik]], [[kovačija]], [[plavž]], [[kozolec]], sušilnica, skedenj, stan, [[čebelnjak]], [[mlin]], [[žaga]], [[žičnica]]), * sakralna stavba, postavljena primarno za verske namene, čaščenje boga, svetnikov, svetega kraja, za molitev, [[]]: [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori]], [[znamenje]], [[kapelica]], [[Panteon, Rim|Panteon v Rimu]], [[Angkor Wat]], mošeja Al Aksa, [[Stonehenge]], * spominska hiša: rojstna hiša (Prešernova hiša v Vrbi), hiša s spominsko sobo, hiša z muzejsko prezentacijo (Plečnikova hiša), * spominska plošča, javni spomenik, * [[skulptura]] ([[kip]], [[relief (umetnost)|relief]]); lahko je javni spomenik ali parkovna ali dekorativna skulptura (plastika), *[[arheološko najdišče]] je pomemben in raziskan materialni ostanek preteklih dob pod zemljo, v vodi ali na površini, ki je bil raziskan z arheološkimi metodami * [[kenotaf]] je spomenik v spomin mrtvemu, postavljen na lokaciji, ki ni grob * [[epitaf]] ali nagrobni kamen (nagrobnik) je spomenik umrlemu na grobu, pogosto na pokopališču, redkeje v sakralnem prostoru, parku, * [[mavzolej]] je tip arhitekturno izjemne [[grobnica|grobnice]], okrašene s kipi, kakršno je imel kralj Mausolos; običajno mavzolej štejemo med memorialne spomenike, kamor sodijo vsi javni spomeniki in različni tipi nagrobnikov * kulturna krajina je večje naravno območje, značilno preurejeno za rabo človeka, od vrtov, parkov, polj do vinogradov, travnikov, teras, sadovnjakov do urbane krajine * (zgodovinska krajina) je večje območje, kjer so vidne sledi ali iz dokumentov znani podatki, da so se tam zgodili pomembni zgodovinsko dogodki ali dogajanje (Bitka v Vipavski dolini, Soška fronta, Kočevski rog); na območju lahko stojijo javni spomeniki Kot [[naravni spomenik|naravne spomenike]] natančneje znamenitosti včasih poimenujemo kraje ali pojave izjemne naravne lepote ali z izjemnimi naravnimi značilnostmi. ==Glej tudi== *register nepremične kulturne dediščine *muzeji in galerije v Sloveniji == Zunanje povezave == {{Wikislovar|spomenik|Spomenik}} *[[slovenski literarni muzeji]] *[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Literarni spomeniki na Geoopediji] *[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/14705 Partizanski in drugi spomeniki na Geopediji] [[Kategorija:Vrste stavb in zgradb]] [[Kategorija:Spomeniki|*]] {{normativna kontrola}} nyln5k4wk2hmobo80x2iaw5p8i3op1s Seznam zgodovinskih vsebin 0 24401 5724856 5698140 2022-07-28T16:34:43Z Romanm 13 /* R */ [[Vojne reparacije]] wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] [[zgodovina|zgodovinskih]] vsebin''' zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz. obravnavajo zgodovinsko pomembne gesla. Osnovni namen seznama je nadzorovanje sprememb. {{CompactTOC2}} == A == [[aachenski kongres]] - [[aachenski mir]] - [[Aachenski mir (812)]] - [[aachenski mir (1668)]] - [[aachenski mir (1748)]] - [[Abad III.]] - [[Abadidi]] - [[Abas I. Veliki]] - [[Abasidi]] - [[Ferhat Abbas]] - [[Abd ar-Rahman]] - [[Abd ar-Rahman I.]] - [[Abd ar-Rahman II.]] - [[Abd ar-Rahman III.]] - [[Abd el-Kader]] - [[Abd el-Krim]] - [[Abdera]] - [[Abdulah el-Salem el-Sabah]] - [[Abdul Azis]] - [[Abdul Hamid II.]] - [[Abdul Medžid I.]] - [[Heinrich Abeken]] - [[Abidos]] - [[Abidos (Egipt)]] - [[Abidos (Dardanele)]] - [[Abodriti]] - [[abolicionizem]] - [[absolutizem]] - [[Abu Bekr]] - [[Ibrahim Abud]] - [[Abul Atahija Ismail]] - [[Abul-Fida Ismail ibn Ali]] - [[Abulfeda]] - [[ab urbe condita]] - [[Mirče Acev]] - [[Vera Dosta Aceva]] - [[Acruvium]] - [[Act of Settlement]] - [[Action française]] - [[Adamiti]] - [[John Adams]] - [[Samuel Adams]] - [[Adolf Nassauski]] - [[adopcija]] - [[adoptivni cesarji]] - [[aldii]] - [[Aloys Lexa von Aehrenthal]] - [[afera Daily Telegraph]] - [[afera Watergate]] - [[afera z ogrlico]] - [[Afriška listina]] - [[Afriški narodni kongres]] - [[Agadirski incident]] - [[Aga Kan]] - [[Aga Kan I.]] - [[Aga Kan II.]] - [[Aga Kan III.]] - [[Agamemnon]] - [[Herbert Sebastian Agar]] - [[Agathirzi]] - [[Agathokles]] - [[ager publicus]] - [[Agezilaj]] - [[Aglabidi]] - [[agnati]] - [[agora]] - [[agrarec]] - [[agrarna reforma]] - [[agrarna ureditev]] - [[agrarni maksimum]] - [[agrarni zakoni]] - [[Gnaeus Julius Agricola]] - [[Mikael Agricola]] - [[Agron]] - [[Ahajci]] - [[Ahajska zveza]] - [[Ahemenidi]] - [[ahemenidski napisi]] - [[Ahmad III.]] - [[Ahmadija]] - [[Ahmed-Paša Hercegović]] - [[Dimitrij Vlasjevič Ainalov]] - [[Mohamed Ajub Kan]] - [[Akaba]] - [[Akad]] - [[Akadci]] - [[akademija (Platon)|Akademija]] - [[Akbar]] - [[akciza]] - [[akkermanska konferenca]] - [[akropola]] - [[Pavel Borisovič Akselrod]] - [[Aksumitsko cesarstvo]] - [[Akvitanija]] - [[Alajbeg]] - [[Alarih I.]] - [[Gregorio Alas da Sommaripa]] - [[alavabtićeva afera]] - [[Fernando Álvarez de Toledo y Pimentel Alba]] - [[Alba Iulia]] - [[Alba Longa]] - [[Albert I.]] - [[Albert II.]] - [[Albert III.]] - [[Albert IV.]] - [[Albert V.]] - [[Albert Veliki]] - [[Albižani]] - [[Alboin]] - [[Wilhelm Eduard Albrecht]] - [[Albrecht I.]] - [[Albrect Brandenburški]] - [[Al-Džavz]] - [[Alfonso d'Albuquerque]] - [[Alcazar]] - [[John William Alcock]] - [[Alea iacta est]] - [[Aleksander I. Pavlovič]] - [[Aleksander II. Nikolajevič]] - [[Aleksander III. Aleksandrovič]] - [[Aleksander IV.]] - [[Aleksander V.]] - [[Aleksander VI.]] - [[Aleksander Karađorđević]] - [[Aleksander I. Karađorđević]] - [[Aleksander Jaroslavič Nevski]] - [[Aleksander Obrenović]] - [[Aleksander Veliki]] - [[Aleksandrija]] - [[Aleksandrijska knjižnica]] - [[Aleksandrijska shizma]] - [[Aleksandrova država]] - [[Aleksej Mihajlovič]] - [[Pjotr Aleksejevič Aleksejev]] - [[Aleksij I. Komnen]] - [[Alemani]] - [[Jean Le Rrond d'Alembert]] - [[Harold Alexander]] - [[Alfonz V. Afričan]] - [[Alfonz XII.]] - [[Alfonz X. Modri]] - [[algeciraška konferenca]] - [[alhambra]] - [[aliansa]] - [[Alija Alijagić]] - [[Janinski Ali-Paša]] - [[Ali-Paša Rizvanbegovič-Stočević]] - [[alkasuvaška pogodba]] - [[Alkibiad]] - [[Alkidamas]] - [[Al-Makrizi]] - [[Al-Masudi]] - [[Almeida]] - [[Almohadi]] - [[Almoravidi]] - [[Almoš]] - [[alod]] - [[Alogobotur]] - [[Rafael Altamira y Crevea]] - [[Nikola Altomanović]] - [[Aluzijan]] - [[Gustav von Alvensleben]] - [[Alvenslebnova konvencija]] - [[amandma]] - [[Amanuenzis]] - [[ambon]] - [[Vittorio Ambrosio]] - [[Ambrozij]] - [[Mihael Ambrož]] - [[Lado Ambrožič-Novljan]] - [[Nicolas Amelot De La Houssaye]] - [[Amenofis]] - [[Amenofis I.]] - [[Amenofis II.]] - [[Amenofis III.]] - [[Amenofis IV.]] - [[ameriška državljanska vojna]] - [[ameriška legija]] - [[ameriška osamosvojitvena vojna]] - [[Ameriški letalski asi druge svetovne vojne]] - [[Ameriški letalski asi prve svetovne vojne]] - [[ameriško-mehiška vojna]] - [[ameriško-španska vojna]] - [[Amfiktionija]] - [[amfora]] - [[amienski mir]] - [[Amitis]] - [[Marcellinus Ammianus]] - [[amnestija]] - [[Charles Amouroux]] - [[Amphipolis]] - [[Roald Amundsen]] - [[Ana Savojska]] - [[Anabaptisti]] - [[anabaza]] - [[anahoret]] - [[Anaksagora]] - [[Anaksimander]] - [[Anaksimen]] - [[anali]] - [[Anam]] - [[anarhizem]] - [[Ana Stuart]] - [[anatema]] - [[anatokizem]] - [[ancien régime]] - [[Andechs-Meranci]] - [[Vladislav Anders]] - [[Gyula Andrassy]] - [[Gyula Andrassy starejši]] - [[Gyula Andrassy mlajši]] - [[Andrej Bogoljubski]] - [[Andrej II.]] - [[Andrej III. Benečan]] - [[Andronik]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronk III. Paleolog]] - [[aneksija]] - [[Angli]] - [[Anglikanska cerkev]] - [[anglikanski členi]] - [[anglo-ameriška vojna (1812-1814)]] - [[Anglosaksonci]] - [[anglosaški mision]] - [[angorska bitka]] - [[Gabriele d'Annunzio]] - [[anona]] - [[anšlus]] - [[antanta]] - [[Anti]] - [[Antična orožja]] - [[antifašistična zveza žena]] - [[antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] - [[antifašizem]] - [[Antigon I. Monoftalmos]] - [[Antigonidi]] - [[antigonos]] - [[antika]] - [[antikrist]] - [[antikvar]] - [[Antioh]] - [[Antiohija]] - [[Antipater]] - [[antisemitizem]] - [[Anton II. Dobri]] - [[Antonij]] - [[Antonij Pij]] - [[anuiteta]] - [[Ion Antonescu]] - [[Marcus Antonius]] - [[ANZUS]] - [[Anžuvinci]] - [[Apači]] - [[Apage]] - [[apanaža]] - [[apartheid]] - [[Apian]] - [[Josip Apih]] - [[Apolonija]] - [[Mihajlo Apostolski]] - [[apostolski kralj]] - [[apostolski nuncij]] - [[apostolsko veličanstvo]] - [[apoteoza]] - [[appeasement]] - [[Aprilske teze]] - [[Arabci]] - [[Arabska liga]] - [[Jaser Arafat]] - [[Aleksej Andrejevič Arakčejev]] - [[Aramejci]] - [[Araukanci]] - [[Archiv für Heimatkünde]] - [[Archiv für Slavische Philologie]] - [[Abdul El Salem Mohamed Aref]] - [[areopag]] - [[arhaik]] - [[arhaizem]] - [[Arhelaj I. Makedonski]] - [[arheolog]] - [[arheologija]] - [[Arhidam II.]] - [[Arhimed]] - [[Arhit]] - [[arhiv]] - [[Arhivsko gradivo]] - [[Arhivistika]] - [[arhont]] - [[Aria]] - [[Ariel]] - [[Arij]] - [[arijanstvo]] - [[Ariovist]] - [[Aristagora]] - [[Aristarh]] - [[Aristil]] - [[aristokracija]] - [[Aristonikos]] - [[Aristotel]] - [[armada]] - [[Herman Arminius]] - [[Neil Armstrong]] - [[Ernst Moritz Arndt]] - [[Arnulf]] - [[Arpad]] - [[Arpadoviči]] - [[Arpadoviči]] - [[Flavius Arrianus]] - [[Arsenij]] - [[Arsenij I.]] - [[Arsenij II.]] - [[Arsenij III. Čarnojević]] - [[Arsenij IV. Jovanović-Šakabenta]] - [[Artakserkses]] - [[Artakserkses I.]] - [[Artakserkses II. Mnemon]] - [[Artakserkses III.]] - [[Artes liberales]] - [[artistična fakulteta]] - [[Artur]] - [[Asasini]] - [[Aseni]] - [[asiento]] - [[asignat]] - [[Caius Ainius Pollio]] - [[Asirija]] - [[askar]] - [[aspra]] - [[Astiag]] - [[asturijska vstaja]] - [[Ausrbanipal]] - [[Ašanti]] - [[Ašoka]] - [[Atahualpa]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal II. Filadelf]] - [[Atal III. Filometor]] - [[Atalija]] - [[ataman]] - [[Atanazij Veliki]] - [[Nur al-Din-al-Atasi]] - [[Atatürk]] - [[Atenski pakt]] - [[atentat]] - [[Atidograf]] - [[Atila]] - [[atiško-delska pomorska zveza]] - [[Atlantida]] - [[atlantska listina]] - [[atlantski pakt]] - [[atlantski zid]] - [[Clement Richard Attlee]] - [[Auersperg]] - [[augsburška veroizpoved]] - [[augsburški interim]] - [[augsburški verski mir]] - [[Aung San]] - [[Rudolf Augstein]] - [[Victor Aurelius]] - [[Aureus]] - [[Auschwitz]] - [[aval]] - [[avalski grad]] - [[Avari]] - [[Viktor Avbelj-Rudi]] - [[avditor]] - [[Aleksandru Averescu]] - [[avguri]] - [[Gaj Avgust Oktavijan]] - [[Avgust]] - [[Avgust II. Močni]] - [[Avgust II.]] - [[Avgust III.]] - [[Avguštin]] - [[Cene Avguštin]] - [[Avguštinci]] - [[avignonsko suženjstvo]] - [[Avrelijan]] - [[avstrijska nasledstvena vojna]] - [[avstrijsko-pruska vojna]] - [[avstrijsko-srbska tajna konvencija]] - [[Avstro-ogrski letalski asi prve svetovne vojne]] - [[avstromarksizem]] - [[Avstro-Ogrska]] - [[avstroslavizem]] - [[Jaka Avšič]] - [[avtodafé]] - [[avtohtonistična teorija]] - [[avtonomija]] - [[avtonomizem]] - [[avtoritativna država]] - [[Arthur Awmann]] - [[Ismail Azhari]] - [[Azijska socialistična konferenca]] - [[azijsko-afriška konferenca]] - [[azil]] - [[Azteki]] - == B == [[François Noël Babeuf]] - [[Francis Bacon]] - [[badenska vstaja]] - [[Baibars]] - [[bailli]] - [[Mihail Aleksandrovič Bakunin|Bakunin, Mihail Aleksandrovič]] - [[balance of power]] - [[Balduin I.]] - [[Arthur James Balfour|Balfour, Arthur James]] - [[balfourjeva deklaracija]] - [[balija]] - [[balkanski vojni]] - [[1. balkanska vojna]] - [[2. balkanska vojna]] - [[balkansko vprašanje]] - [[bandurška konferenca]] - [[baptisti]] - [[barbari]] - [[barierni traktati]] - [[bartensteinska pogodba]] - [[barvne knjige]] - [[baselski koncil]] - [[baselski mir (1499)]] - [[baselski mir (1795)]] - [[baselski program]] - [[basileus]] - [[Bastilja]] - [[bastonada]] - [[Batukan]] - [[bavarska nasledstvena vojna]] - [[Igor Bavčar|Bavčar, Igor]] - [[Baza 20]] - [[Baza 80]] - [[August Bebel|Bebel, August]] - [[Johannes Robert Becher|Becher, Johannes Robert]] - [[Ludwig Beck|Beck, Ludwig]] - [[bede]] - [[begardi]] - [[begine]] - [[Balthasar Bekker|Bekker, Balthasar]] - [[Béla III.|Béla III. Madžarski]] - [[Bela hiša]] - [[Belgijski letalski asi druge svetovne vojne]] - [[Belgijski letalski asi prve svetovne vojne]] - [[Bellum iustum]] - [[Vincent Benedikt|Benedikt, Vincent]] - [[Benediktinci]] - [[Benedikt iz Aniane]] - [[Benedikt iz Nursije]] - [[Papež Benedikt XII.]] - [[beneficij]] - [[beograjska konferenca]] - [[beograjski mir]] - [[beraški redovi]] - [[beraško gibanje]] - [[berlinska blokada]] - [[berlinski kongres]] - [[berlinski zid]] - [[berlinski zračni most]] - [[berlinsko vprašanje]] - [[Bernadotti]] - [[Bernard iz Clairvauxa]] - [[Eduard Bernstein|Bernstein, Eduard]] - [[Bertold iz Henneberga]] - [[besançonski državni zbor]] - [[bičarji]] - [[bidermajer]] - [[Bill of Rights]] - [[bingerška volilna zveza]] - [[birokracija]] - [[Otto von Bismarck, Bismarck, Otto von]] - [[Bismarckov sistem zvez]] - [[Bismarcova socialna zakonodaja]] - [[bitka narodov]] - [[bitka treh cesarjev]] - [[bitka pri El Alameinu]] - [[bitka v Tevtoburškem gozdu]] - [[bitka za Stalingrad]] - [[Bizanc]] - [[bizantinsko cesarstvo]] - [[Björköška pogodba]] - [[Janez Bleiweis|Bleiweis, Janez]] - [[bliskovita vojna]] - [[bližnjevzhodni konflikt]] - [[bloiska pogodba]] - [[Gebhard Leberecht Blücher|Blücher, Gebhard Leberecht]] - [[Léon Blum|Blum, Léon]] - [[Johann Kasper Bluntschli|Bluntschli, Johann Kasper]] - [[Jean Bodin|Bodin, Jean]] - [[Bogojinska resolucija]] - [[Bogomil]] - [[bogomili]] - [[Adam Bohorič|Bohorič, Adam]] - [[bojar]] - [[boj za Porurje]] - [[boksarska vstaja]] - [[Boleslav I.]] - [[Bolgarski letalski asi druge svetovne vojne]] - [[boljševiki]] - [[boljševizem]] - [[bolnik ob Bosporju]] - [[Bombardiranje Dresdna]] - [[Napoleon Bonaparte]] - [[Napoleon II.]] - [[Napoleon III.]] - [[bonapartizem]] - [[Bonifacij]] - [[Bonifacij VIII.]] - [[Peter Bonomo|Bonomo, Peter]] - [[Stephan Borrn|Borrn, Stephan]] - [[Ludwig Börne|Börne, Ludwig]] - [[bosanska vojna]] - [[bostonska čajanka]] - [[božja milost]] - [[božja sodba]] - [[božji mir]] - [[brakteat]] - [[Willy Brandt|Brandt, Willy]] - [[bratislavski mir]] - [[Brest-Litovski mir]] - [[breve]] - [[Leonid Iljič Brežnjev|Brežnjev, Leonid Iljič]] - [[Brežnjeva doktrina]] - [[Aristide Briand|Briand, Aristide]] - [[Briand-Kellogov pakt]] - [[brigantini]] - [[brionska deklaracija]] - [[Jacques Pierre Brissot|Brissot, Jacques Pierre]] - [[bronasta doba]] - [[Karl Ludwig Bruck|Bruck, Karl Ludwig]] - [[Georg Büchner|Büchner, Georg]] - [[bruseljski sporazum]] - [[bula]] - [[bulanžizem]] - [[bulé]] - [[Bernhard Heinrich Martin Bülow|Bülow, Bernhard Heinrich Martin]] - [[bundestag]] - [[Burboni]] - [[burgundska vojna]] - [[Buri]] - [[Edmund Burke]] - [[burski vojni]] - [[burševstvo]] - [[buržoazija]] - [[Gatsha Mongosuthu Buthelezi|Buthelezi, Gatsha Mongosuthu]] - == C == [[Étienne Cabet]] - [[Jean Calvin]] - [[cambrajska liga]] - [[cambrajski mir]] - [[Camorra]] - [[camp-davidski sporazum]] - [[Tommaso Campanella]] - [[Canossa]] - [[Alfonso Capone]] - [[Georg Leo Caprivi]] - [[car]] - [[Don Carlos Maria Isidro de Borbón]] - [[Lazare Carnot]] - [[Carolina]] - [[casablanška konferenca]] - [[Fidek Castro Ruz]] - [[cateau-cambresiski mir]] - [[cateau-cambresiski mir (1.)]] - [[cateau-cambresiski mir (1559)]] - [[Camillo Benso Cavour]] - [[ceh]] - [[celinska zapora]] - [[celinski meč]] - [[Celjski grofje]] - [[Christoph Cellarius]] - [[center]] - [[centralizem]] - [[centralne sile]] - [[centralni komite]] - [[centurija]] - [[cenzor]] - [[cenzura]] - [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]] - [[Cerkvena država]] - [[cerkvena nadarbina]] - [[cerkveni boj]] - [[cerkveni knez]] - [[cerkveni pridržek]] - [[Velika shizma|cerkveni razkol]] - [[cerkveno izobčenje]] - [[cesarjev namestnik]] - [[Mao Cetung]] - [[Julij Cezar]] - [[cezaropapizem]] - [[Arthur Neville Chamberlain]] - [[charta]] - [[charte constitutionnelle]] - [[chouani]] - [[Winston Churchill]] - [[Mark Tulij Cicero]] - [[cionizem]] - [[ciprski konflikt]] - [[Ciril in Metod]] - [[cistercijani]] - [[civil law]] - [[civis]] - [[civitas]] - [[Civitas dei]] - [[Lucius DuBignon Clay]] - [[Georges Benjamin Clemenceau]] - [[clunyjska reforma]] - [[Code civil]] - [[Code Napoléon]] - [[Codex Justinianus]] - [[Codex Theodosianus]] - [[Jean-Baptiste Colbert]] - [[Gaspar de Coligny]] - [[Comes]] - [[Common law]] - [[Commonwealth]] - [[August Comte]] - [[cona brez jedrskega orožja]] - [[Antoine Condorcet]] - [[Confessio Augustana]] - [[containment]] - [[cordon sanitaire]] - [[Corpus Catholicorum]] - [[Corpus iuris civilis]] - [[Hernando Cortes]] - [[cortes]] - [[crepyjški mir]] - [[Pierre de Coubertin]] - [[Georges Couthon]] - [[Oliver Cromwell]] - [[George Nathaniel Curzon]] - [[Curzonova črta]] - == Č == [[Čankajšek]] - [[Čas]] - [[Časovni pregled astronomov]] - [[Časovni pregled tehnologije merjenja časa]] - [[Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko]] - [[Ču Enlaj]] - [[čarovništvo]] - [[čartizem]] - [[češka vstaja]] - [[češki bratje]] - [[četniki]] - [[četrti stan]] - [[četverna aliansa]] - [[čistka]] - [[človekove pravice]] - [[Matija Čop]] - [[črepinjska sodba]] - [[Črna roka]] - [[črna smrt]] - [[črna trgovina]] - [[črta vojska]] - [[črni petek]] - [[črta na reki Majni]] - [[črta Odra-Nisa]] - == D == [[Dachau]] - [[dachavski procesi]] - [[Friedrich Christoph Dahlmann]] - [[Jurij Dalmatin]] - [[damski mir]] - [[dan D]] - [[Gabriele D'Annunzio]] - [[Georges Jacques Danton]] - [[dardanelski sporazum]] - [[Darej I.]] - [[Darej II.]] - [[Darej III.]] - [[Charles Robert Darwin]] - [[dauphin]] - [[davek]] - [[davek od ognjišča]] - [[Jefferson Davis]] - [[Charles Gates Dawes]] - [[Dawesov načrt]] - [[Daytonski sporazum]] - [[davek na urin]] - [[Ferenc Deák]] - [[decemviri]] - [[Decij]] - [[dedna podložnost]] - [[dedni sovražnik]] - [[dedni zajem]] - [[dedno pravo]] - [[defensor fidei]] - [[dekabristi]] - [[deklaracija o ameriški neodvisnosti]] - [[deklaracija o človekovih in državljanskih pravicah]] - [[deklaracijsko gibanje]] - [[dekolonizacija]] - [[dekretalije]] - [[dekurij]] - [[delavski svet]] - [[delavsko gibanje]] - [[delitev oblasti]] - [[delitev Poljske]] - [[delsko-atiška pomorska zveza]] - [[demagog]] - [[demarkacijska črta]] - [[Demetrij I. Poliorket]] - [[demokracija]] - [[Demokrit]] - [[Dražgoška bitka]] - [[demontaža]] - [[demos]] - [[DEMOS]] - [[Demosten]] - [[denacifikacija]] - [[denar]] - [[denarij]] - [[depeša iz Emsa]] - [[deportacija]] - [[deputacija]] - [[desetdnevna vojna]] - [[designacija]] - [[desni ekstremizem]] - [[desnica]] - [[destalinizacija]] - [[devolucijska vojna]] - [[dezerterstvo]] - [[dežela]] - [[deželna bramba]] - [[deželna oblast]] - [[deželna suverenost]] - [[deželne svoboščine]] - [[deželni grof]] - [[deželni mir]] - [[deželni stanovi]] - [[deželni zbor]] - [[deželno pravo]] - [[deželno sodišče]] - [[deželno spremstvo]] - [[diadihi]] - [[diaspora]] - [[Dictatus Papae]] - [[Denis Diderot]] - [[dieceza]] - [[diktat]] - [[diktator]] - [[diktatura]] - [[Georgi Mihajlovič Dimitrov]] - [[dinastija]] - [[Diofant]] - [[Dioklecijan]] - [[Dionizij I.]] - [[Dionizij II.]] - [[diplomacija]] - [[Diplomatika]] - [[direktorij]] - [[disenterji]] - [[Benjamin Disraeli]] - [[Djoser]] - [[dogma]] - [[dokončna rešitev judovskega vprašanja]] - [[dolgi parlament]] - [[dolgi pohod]] - [[določilo o sovražni državi]] - [[Dolina kraljev]] - [[dolomitska izjava]] - [[Domesday Book]] - [[Domicijan]] - [[dominat]] - [[Dominik]] - [[dominikanci]] - [[Dominium maris baltici]] - [[domobranstvo]] - [[donavska monarhija]] - [[Karl Dönitz]] - [[Downing Street]] - [[dragonada]] - [[dragonec]] - [[Francis Drake]] - [[Dravska banovina]] - [[dresdenski mir]] - [[Alfred Dreyfus]] - [[Dreyfusova afera]] - [[Janez Drnovšek]] - [[Clemens August Droste zu Vischering]] - [[druga ruska revolucija]] - [[druga svetovna vojna]] - [[druga svetovna vojna v Sloveniji]] - [[Društvo narodov]] - [[Mark Livij Druz]] - [[družbena pogodba]] - [[država]] - [[država blaginje]] - [[država naslednica]] - [[država v razvoju]] - [[države vzhodnega bloka]] - [[državljanske pravice]] - [[državna dvorna pisarna]] - [[državna izvršitev]] - [[državna mesta]] - [[državna pisarna]] - [[državna posest]] - [[državni dvorni svet]] - [[državni kancler]] - [[državni knez]] - [[državni komisar]] - [[državni predsednik]] - [[državni regiment]] - [[državni sekretar]] - [[državni simboli]] - [[državni stanovi]] - [[državni svet]] - [[državni udar]] - [[državni vikar]] - [[državni vitezi]] - [[državni zbor]] - [[državno dvorno sodišče]] - [[državno komorno sodišče]] - [[državno sodišče]] - [[dualizem]] - [[duce]] - [[duhovščina]] - [[dukat]] - [[duma]] - [[dunajska sklepna listina]] - [[dunajski kongres]] - [[Henri Dunant]] - [[dvodomni sistem]] - [[dvojna monarhija]] - [[dvojna zveza]] - [[dvor]] - [[dvorna kapela]] - [[dvorna pisarna]] - [[dvorna služba]] - [[dvorne funkcije]] - [[dvorni svet]] - [[dvorno sodišče]] - [[dvozveza]] - [[Džingiskan]] - == E == [[Earl]] - [[Eberhard II.]] - [[Friedrich Ebert]] - [[Eklezija]] - [[Johannes Eck]] - [[Eckhart]] - [[edikt]] - [[edil]] - [[Edvard (1475)]] - [[Edvard II. Angleški]] - [[Edvard III. Angleški]] - [[Edvard IV. Angleški]] - [[Edvard V. Angleški]] - [[Edvard VI. Angleški]] - [[efebi]] - [[Efialt]] - [[efori]] - [[égalité]] - [[egerski deželni mir]] - [[Lamoral Egmont]] - [[Ehnaton]] - [[Ludwig Eichrodt]] - [[Eike von Repgow]] - [[eisenaški kongres]] - [[Dwight David Eisenhower|Eisenhower, Dwight David]] - [[Einsenhowerjeva doktrina]] - [[eksarh]] - [[eksempacija]] - [[eksteritorialnost]] - [[ekstremizem]] - [[ekumensko gibanje]] - [[ekviti]] - [[Eleonora Portugalska]] - [[Elizabeta (1466)]] - [[Elizabeta I.]] - [[Elizabeta Petrovna]] - [[Elizabeta Šarlota]] - [[Elizabeta Valois]] - [[emancipacija]] - [[embargo]] - [[emigracija]] - [[Empedoklej]] - [[empire]] - [[emaška punktacija]] - [[enakost]] - [[enakost po rojstvu]] - [[enciklopedisti]] - [[encomienda]] - [[Friedrich Engels|Engels, Friedrich]] - [[enosis]] - [[enostrankarska država]] - [[eparh]] - [[Epigrafika]] - [[Epikur]] - [[episkopalizem]] - [[episkopalni sistem]] - [[episkopat]] - [[Era]] - [[erar]] - [[Eratosten]] - [[Erazem Rotterdamski]] - [[erfurtski program]] - [[erfurtski zvezni parlament]] - [[erfurtsko zasedanje vladarjev]] - [[Erik Rdeči]] - [[Ernest Avgust II.]] - [[ERP]] - [[Matthias Erzberger|Erzberger, Matthias]] - [[eseni]] - [[Marie Charles Ferdinand Walsin Esterházy|Esterházy, Marie Charles Ferdinand Walsin]] - [[états provinciaux]] - [[etnično čiščenje]] - [[Etruščani]] - [[EU]] - [[Evdem]] - [[Evdoks]] - [[Evgen (1663)]] - [[Evgen II.]] - [[Evgen III.]] - [[Evgen IV.]] - [[Evklid]] - [[Evmen]] - [[Evnus]] - [[Evripid]] - [[Evropska politika]] - [[Evropska unija]] - [[evropski gospodarski prostor]] - [[evropsko ravnotežje]] - [[Georg Heinrich August Ewald|Ewald, Georg Heinrich August]] - == F == [[fabianci]] - [[Fabij]] - [[fajda]] - [[falanga]] - [[familija]] - [[faraon]] - [[fasces]] - [[fasti]] - [[fašizem]] - [[fašodska kriza]] - [[Justin Febronij]] - [[febronianizem]] - [[februarska revolucija]] - [[februarski patent]] - [[federalizem]] - [[felonija]] - [[Fénelon]] - [[Fenicija]] - [[francoski letalski asi druge svetovne vojne]] - [[francoski letalski asi prve svetovne vojne]] - [[frankolovski zločin]] - [[Frigija]] - [[Ferdinand I. Habsburški]] - [[Ferdinand II. Habsburški]] - [[Ferdinand III. Habsburški]] - [[Ferdinand IV. Habsburški]] - [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand V.]] - [[Ferdinand VI. Španski]] - [[Ferdinand VII. Španski]] - [[Ferdinandova deklaracija]] - [[Ferekid]] - [[Mitja Ferenc]] - [[Tone Ferenc]] - [[ferrarsko-florentinski unijski koncil]] - [[fetiali]] - [[fevd]] - [[fevdalizem]] - [[fevdno pravo]] - [[fevdno sodišče]] - [[fevdstvo]] - [[Fidija]] - [[file]] - [[filiala]] - [[Filip I.]] - [[Filip II.]] - [[Filip II. Avgust]] - [[Filip IV.]] - [[Filip IV. Lepi]] - [[filipika]] - [[Filofej iz Pskova]] - [[Fritz Fischer]] - [[firer]] - [[Filip Opuntski]] - [[Filolaj]] - [[fiskal]] - [[fiskus]] - [[fiziokrat]] - [[fiziokratizem]] - [[flagelanti]] - [[Flavijci]] - [[florin]] - [[fojlant]] - [[folksdojčer]] - [[forum]] - [[Charles Fourier]] - [[Ernst Fraenkel]] - [[Franc Ferdinand]] - [[Franc I. Francoski]] - [[Franc I. Štefan Lotarinški]] - [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] - [[Franc II. Jožef Karl]] - [[Franc Jožef I.]] - [[August Hermann Francke]] - [[Francisco Franco Bahamonde]] - [[frankcija]] - [[francoska revolucija]] - [[Frančišek Asiški]] - [[frančiškani]] - [[Hans Frank]] - [[frankfurtski parlament]] - [[Franki]] - [[frankovska država]] - [[frankovsko zrcalo]] - [[franktirerji]] - [[Constantin Frantz]] - [[fraternité]] - [[Freikorps]] - [[Friderik Avgust I.]] - [[Friderik Avgust II.]] - [[Friderik I.]] - [[Friderik I. Barbarossa]] - [[Friderik II.]] - [[Friderik II. Veliki]] - [[Friderik I. Habsburški]] - [[Friderik III. Habsburški]] - [[Friderik III. Nemški]] - [[Friderik III. Modri]] - [[Friderik V.]] - [[Friderik Viljem I.]] - [[Friderik Viljem II.]] - [[Friderik Viljem III.]] - [[Friderik Viljem IV.]] - [[Jons Fritz]] - [[fronda]] - [[fronta (vojaštvo)|fronta]] - [[frontier]] - [[führer]] - [[funkcija]] - [[furor teutonicus]] - [[fusiljer]] - [[fužinarstvo]] - == G == [[Heinrich Gagern]] - [[Galerij]] - [[Galen]] - [[Galija]] - [[galikanizem]] - [[galska vojna]] - [[Galski imperij]] - [[Vasco da Gama]] - [[Giuseppe Garibaldi]] - [[gasteinska konvencija]] - [[gau]] - [[Charles de Gaulle]] - [[gdansko vprašanje]] - [[Gelazij I.]] - [[general]] - [[generalne dežele]] - [[generalni guvernat]] - [[generalni stanovi]] - [[generalštab]] - [[gens]] - [[gens d'arme]] - [[gentry]] - [[Velika geografska odkritja|geografska odkritja]] - [[Germani]] - [[germanizacija]] - [[germansko plemensko pravo]] - [[geruzija]] - [[Georg Gottfried Gervinus]] - [[Gestapo]] - [[geto]] - [[gibanje za državljanske pravice]] - [[gibelini]] - [[gilda]] - [[giljotina]] - [[gimnazija]] - [[Vincenzo Gioberti]] - [[Giovine Italia]] - [[gladiator]] - [[Gliwice]] - [[glosatorji]] - [[gmajna]] - [[Joseph Arthur Gobineau]] - [[Godefroy Bouillonski]] - [[Godefroy V.]] - [[Josef Goebbels]] - [[Carl Friedrich Goerdeler]] - [[Johann Wolfgang von Goethe]] - [[Goli otok]] - [[golizem]] - [[gonfalonjer]] - [[Mihail Sergejevič Gorbačov]] - [[Goriška]] - [[Hermann Göring]] - [[gospodarski čudež]] - [[gospostvo]] - [[gothski program]] - [[göttingenska konferenca]] - [[Gracij (pravnik)]] - [[Gracij (359)]] - [[grad]] - [[gradiščan]] - [[Tiberij Sempronij Grakh]] - [[grande]] - [[Grande Armée]] - [[Antoine Perrenot de Granvelle]] - [[graščina]] - [[gravamina]] - [[Papež Gregor VII.|Gregor VII.]] - [[Papež Gregor XI.|Gregor XI.]] - [[Papež Gregor XII.|Gregor XII.]] - [[gremij]] - [[Edward Grey]] - [[Jacob Grimm]] - [[grof]] - [[Hugo Grotius]] - [[grška kolonizacija]] - [[Herschel Grynszpan]] - [[Ambrož Gubec]] - [[Francesco Guicciardini]] - [[Joseph Ignace Guillotin]] - [[Franc I. Lorenski Guise]] - [[Henrik I. Lorenski Guise]] - [[gulden]] - [[gusarstvo]] - [[Gustav I. Vasa]] - [[Gustav II. Adolf]] - [[Karl Gutzkow]] - [[guverner]] - [[gvelfi]] - [[gverila]] - [[gverilec]] - == H == [[haaška mirovna konferenca (1899 in 1907)]] - [[haaški pravilnik o vojni na kopnem]] - [[Habeas corpus]] - [[Habsburžani]] - [[Hadrijan]] - [[papež Hadrijan]] - [[Hagana]] - [[Richard Burton Haldane]] - [[Haldanova misija]] - [[Walter Hallstein]] - [[Hallsteinova doktrina]] - [[halštatska kultura]] - [[Hamurabi]] - [[Hamurabijev zakonik]] - [[Hanibal]] - [[Hansa]] - [[David Hansemann]] - [[Arvid von Harnack]] - [[haruspeks]] - [[harzburška fronta]] - [[Hasan]] - [[Friedrich Franz Karl Hecker]] - [[hegemonija]] - [[Heinrich Heine]] - [[Hekataj]] - [[helenizem]] - [[helgoland]] - [[helgolandsko-zanzibarska vojna]] - [[heloti]] - [[Claude Adrien Helvétius]] - [[Henrik I. Angleški]] - [[Henrik I. Lorrainški]] - [[Henrik II. Angleški]] - [[Henrik II. Francoski]] - [[Henrik II. Sveti]] - [[Henrik III. Francoski]] - [[Henrik III. Angleški]] - [[Henrik III. Nemški]]- [[Henrik IV. Francoski]] - [[Henrik IV. Angleški]] - [[Henrik IV. Nemški]]- [[Henrik V. Angleški]] - [[Henrik V. Nemški]] - [[Henrik VI. Angleški]] - [[Henrik VII. Angleški]] - [[Henrik VIII. Angleški]] - [[Henrik Lev]] - [[heppenheimski program]] - [[Heraklit]] - [[Heraklit iz Efeza]] - [[Heraklit Mračni]] - [[Heraldika]] - [[Žiga Herberstein]] - [[Johann Gottfried von Herder]] - [[heretik]] - [[hermandada]] - [[Herodot]] - [[heroj]] - [[heroj Sovjetske zveze]] - [[herold]] - [[Heron]] - [[Theodor Herzl]] - [[Moses Hess]] - [[Hetiti]] - [[Reinhard Heydrich]] - [[Heziod]] - [[hidalgo]] - [[hierokracija]] - [[Hieron II.]] - [[Hiket]] - [[Hilderih I.]] - [[hiliazem]] - [[Heinrich Himmler]] - [[Paul von Hindenburg]] - [[Hindenburgov program]] - [[Hiparh]] - [[Hipatija]] - [[historična šola]] - [[Adolf Hitler]] - [[Hitlerjugend]] - [[Franz Hitze]] - [[hladna vojna]] - [[Ho Ši Minh]] - [[Thomas Hobbes]] - [[Walther Hofer]] - [[holandska vojna]] - [[holokavst]] - [[Homer]] - [[homerule]] - [[Homo novus]] - [[papež Honorij]] - [[Johannes Nikolaus von Hontheim]] - [[honvéd]] - [[Philip Montmorncy-Nivelle Hoorn]] - [[Herbert Clark Hoover]] - [[Hooverjev moratorij]] - [[hoplit]] - [[Friedrich Hossbach]] - [[Hossbachov protokol]] - [[Tomaž Hren]] - [[Ivan Hribar]] - [[Rudolf Hribernik-Svarun]] - [[Hrizip]] - [[Nikita Sergejevič Hruščov]] - [[Huáscar]] - [[huba]] - [[hubertusburški mir]] - [[Alfred Hugenberg]] - [[hugenoti]] - [[hugenotske vojne]] - [[Hugo Capet]] - [[Hugo Payenski]] - [[Victor Hugo]] - [[Humbert von Silva Candida]] - [[Wilhelm von Humboldt]] - [[David Hume]] - [[Jan Hus]] - [[Husein Ibn Ali]] - [[husiti]] - [[husitske vojne]] - [[huzar]] - == I == [[ide]] - [[ideja o srednji Evropi]] - [[Idut]] - [[Ignacij Lojolski]] - [[ikonoklazem]] - [[Ilirske province]] - [[ilirizem]] - [[impeachment]] - [[imperator]] - [[imperializem]] - [[imperij]] - [[imuniteta]] - [[indemniteta]] - [[papež Inocenc I.]] -[[papež Inocenc II.]] - [[papež Inocenc III.]] - [[papež Inocenc IV.]] - [[papež Inocenc V.]] - [[papež Inocenc VI.]] - [[papež Inocenc VII.]] - [[papež Inocenc VIII.]] - [[papež Inocenc IX.]] - [[papež Inocenc X.]] - [[papež Inocenc XI.]] - [[papež Inocenc XII.]] - [[papež Inocenc XIII.]] - [[Indoevropejci]] - [[industrijska revolucija]] - [[infant]] - [[inflacija]] - [[informbiro]] - [[Inkatha]] - [[Inki]] - [[inkvizicija]] - [[inkvizicijski proces]] - [[insignija]] - [[intendant]] - [[interdikt]] - [[interim]] - [[internacionala]] - [[interregnum]] - [[intervencija]] - [[invazija]] - [[investitura]] - [[investiturni boj]] - [[iredenta]] - [[iroškotski misijon]] - [[ius reformandi]] - [[Italijanski letalski asi prve svetovne vojne]] - [[Ivan Brez dežele]] - [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni]] - [[Ivana]] - [[Ivana Orleanska]] - [[Malteški viteški red|Ivanovci]] - [[Izabela I. Kastiljska]] - [[Izabela II. Španska]] - [[izgnanec]] - [[izobčenje]] - [[izolacionizem]] - [[izpovedujoča cerkev]] - [[izseljevanje]] - [[Izumi in pridobitve druge svetovne vojne]] - == J == [[Andrew Jackson]] - [[Friedrich Ludwig Jahn]] - [[Jakob I. Angleški]] - [[Jakob I. Škotski]] - [[Jakob II. Škotski]] - [[Jakob III. Škotski]] - [[Jakob IV. Škotski]] - [[Jakob V. Škotski]] - [[Jakob VI. Angleški]] - [[Jakobinci]] - [[jakobiti]] - [[jaltska konferenca]] - [[Jan II. Kazimir]] - [[janičar]] - [[Janez Janša]] - [[Janez Habsburško-Lotarinški]] - [[papež Janez I.]] - [[papež Janez II.]] - [[papež Janez III.]] - [[papež Janez IV.]] - [[papež Janez V.]] - [[papež Janez VI.]] - [[papež Janez VII.]] - [[papež Janez VIII.]] - [[papež Janez IX.]] - [[papež Janez X.]] - [[papež Janez XI.]] - [[papež Janez XII.]] - [[papež Janez XIII.]] - [[papež Janez XIV.]] - [[papež Janez XV.]] - [[papež Janez XVII.]] - [[papež Janez XVIII.]] - [[papež Janez XIX.]] - [[papež Janez XX.]] - [[papež Janez XXI.]] - [[papež Janez XXII.]] - [[papež Janez XXIII.]] - [[javno mnenje]] - [[Thomas Jefferson]] - [[jekleni pakt]] - [[jezuiti]] - [[Jezus Kristus]] - [[Joachim iz Fiore]] - [[Andrew Johnson]] - [[Jonija]] - [[Jožef Ferdinand]] - [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] - [[jožefinizem]] - [[Juan Carlos]] - [[Jugoslavija]] - [[Jugoslovanski klub]] - [[jugoslovanski kongres]] - [[jugoslovanski odbor]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[julijska revolucija]] - [[julijsko-klavdijska dinastija]] - [[junker]] - [[Jurij I. Ludvik]] - [[Jurij II. Avgust]] - [[Jurij V. Britanski]] - [[Jurij VI. Britanski]] - [[Justinjan I. Veliki]] - [[Juvenal]] - == K == [[kabinet]] - [[kabinetna vojna]] - [[kabinetno sodstvo]] - [[János Kádár]] - [[kadet]] - [[kadetska stranska]] - [[kadi]] - [[Gustav von Kahr]] - [[Jakob Kaiser]] - [[kalende]] - [[Kaligula]] - [[Kalimah Hermip]] - [[Karnead]] - [[Zvi Hirsch Kalischer]] - [[Kalist II.]] - [[kališka pogodba]] - [[kalvinizem]] - [[kamarila]] - [[Kambiz II.]] - [[kamena doba]] - [[kameralizem]] - [[kamikaze]] - [[kamisardi]] - [[kan]] - [[kancler]] - [[kanonik]] - [[kanonsko pravo]] - [[Immanuel Kant]] - [[kanton]] - [[kantonska ureditev]] - [[Kapetingi]] - [[kapitalizem]] - [[kapitol]] - [[kapitulacija]] - [[kapitulariji]] - [[Wolfgang Kapp]] - [[Kappov državni udar]] - [[kapucini]] - [[Aleksander I. Karadžordžević]] - [[Petar II. Karadžordžević]] - [[Karakala]] - [[Karantanci]] - [[Karantanija]] - [[karantanski knezi]] - [[Karel Avgust]] - [[Karel Veliki]] - [[Karel I. Angleški]] - [[Karel I. Habsburško-Lotarinški]] - [[Karel I. Anžujski]] - [[Karel II. Španski]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel III. Češki]] - [[Karel III. Neapeljski]] - [[Karel III. Španski]] - [[Karel IV. Luksemburški]] - [[Karel IV. Francoski]] - [[Karel IV. Španski]] - [[Karel IV. Norveški]] - [[Karel IV. Ogrski]] - [[Karel V. Habsburški]] - [[Karel VI. Habsburški]] - [[Karel IX. Francoski]] - [[Karel Teodor]] - [[Karel X. Francoski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel X. Francoski]] - [[Karel XII. Švedski]] - [[Karel XIV. Janez Švedski]] - [[Viljem Ferdinand Karel]] - [[Karnak]] - [[karlisti]] - [[karlistične vojne]] - [[karlovarski sklepi]] - [[karlovški mir]] - [[Karlstadt]] - [[karolingi]] - [[Kasander]] - [[Kasiodor]] - [[kastel]] - [[katakombe]] - [[Katarina II.]] - [[Katarina Medičejska]] - [[katedrski socializem]] - [[Katilinova zarota]] - [[Wenzel Anton Kaunitz]] - [[Karl Kautsky]] - [[kavdinski jarem]] - [[Kazimir III. Poljski]] - [[Kazimir IV. Poljski]] - [[kediv]] - [[Frank Billings Kellog]] - [[Kelloggov pakt]] - [[kemalizem]] - [[John Fitzgerald Kennedy]] - [[Aleksander Fjodorovič Kerenski]] - [[Klemens Ketteler]] - [[kienthalska konferenca]] - [[Kimon]] - [[Kir II.]] - [[kitajsko-japonska vojna]] - [[Klavdija]] - [[Kleant]] - [[Klejsten]] - [[papež Klemen I.]] - [[papež Klemen II.]] - [[papež Klemen III.]] - [[papež Klemen IV.]] - [[papež Klemen V.]] - [[papež Klemen VI.]] - [[papež Klemen VII.]] - [[papež Klemen VIII.]] - [[papež Klemen IX.]] - [[papež Klemen X.]] - [[papež Klemen XII.]] - [[papež Klemen XII.]] - [[papež Klemen XIII.]] - [[papež Klemen XIV.]] - [[Kleon]] - [[Kleopatra VII.]] - [[klient]] - [[kljukasti križ]] - [[Klodij]] - [[Klodvik I.]] - [[kmečka odveza]] - [[kmečka vojna]] - [[kmečki upori]] - [[kmet]] - [[kneset]] - [[kenz]] - [[knezoopaf]] - [[knezoškof]] - [[kneževina]] - [[knežje zrcalo]] - [[knežji kamen]] - [[knežji privilegiji]] - [[koadjutor]] - [[koalicija]] - [[koalicijske vojne]] - [[koblenški manifest]] - [[Kočevarji]] - [[kočevski zbor]] - [[kodifikacija]] - [[kognati]] - [[kohorta]] - [[koiné]] - [[kokarda]] - [[kolaboracija]] - [[kolaborant]] - [[Koledar]] - [[Koledarska doba]] - [[kolobarjenje]] - [[kölnski cerkveni spor]] - [[kolonat]] - [[kolonizacija]]- [[kolonizem]] - [[kolinija]] - [[Adolf Kolping]] - [[Krištof Kolumb]] - [[komenda]] - [[komendacija]] - [[komiciji]] - [[kominform]] - [[kominterna]] - [[komitat]] - [[komornik]] - [[komorno posestvo]] - [[komunistični manifest]] - [[komunizem]] - [[koncentracijsko taborišče]] - [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne]] - [[koncil]] - [[konciliarizem]] - [[kondominij]] - [[kondotjer]] - [[konfederacija]] - [[Konfederacija ameriških držav]] - [[kongres]] - [[konjunktura]] - [[konkistadorji]] - [[konkordat]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konrad I. Nemški]] - [[Konrad II. Nemški]] - [[Konrad III. Nemški]] - [[Konrad III. Burgundijski]] - [[Konrad IV.]] - [[Konradin]] - [[konservatizem]] - [[Konstancij I.]] - [[Konstans I.]] - [[konstanški koncil]] - [[konstanški mir]] - [[Konstantin I.]] - [[Konstantinova darovnica]] - [[konstitucionalizem]] - [[konstruktna nezaupnica]] - [[kontrarevolucija]] - [[kontribucija]] - [[konvencija]] - [[konzul]] - [[konzulat]] - [[Jernej Kopitar]] - [[kordeljeri]] - [[korejska vojna]] - [[korintska vojna]] - [[korintska zveza]] - [[Karl Theodor Körner]] - [[Lavr Georgijevič Kornilov]] - [[Anton Korošec]] - [[Koroška]] - [[koroški plebiscit]] - [[korporativna država]] - [[Matija Korvin]] - [[kosez]] - [[August von Kotzebue]] - [[kovna pravica]] - [[kovna stopnja]] - [[kovni dobiček]] - [[kozaki]] - [[krajcar]] - [[kralj]] - [[kraljeve volitve]] - [[Kraljevina Jugoslavija]] - [[kralj Matjaž]] - [[Kranjska]] - [[Mark Licinij Kras]] - [[Etbin Kristan]] - [[Kristjan IV. Danski]] - [[Kristjan IX. Danski]] - [[Kreisauski krog]] - [[kremelj]] - [[Krez]] - [[krfska deklaracija]] - [[kri in železo]] - [[krimska konferenca]] - [[krimska vojna]] - [[kristalna noč]] - [[križar]] - [[križarske države]] - [[križarske vojne]] - [[križniki]] - [[kromeržiški državni zbor]] - [[kronanje]] - [[kronika]] - [[kronist]] - [[kronologija]] - [[Kronologija druge svetovne vojne]] - [[Kronologija osamosvojitve Slovenije]] - [[Kronologija prve svetovne vojne]] - [[Kronologija Slovenske vojske]] - [[kronštatska vstaja]] - [[krščanske stranke]] - [[krščansko-socialno gibanje]] - [[kruci]] - [[Paulus Krüger]] - [[Krügerjeva depeša]] - [[kruha in iger]] - [[Ksenofont]] - [[Ku Klux Klan]] - [[kubanska kriza]] - [[kult vladarja]] - [[kultura gomil]] - [[kultura vrvičaste keramike]] - [[kultura lijakastih čas]] - [[kultura trakaste keramike]] - [[kultura zvončastih čas]] - [[kultura žarnih grobišč]] - [[kulturna revolucija]] - [[kulturni boj]] - [[kurant]] - [[kurija]] - [[kurulski magistrati]] - [[Adolf Kussmaul]] - [[kvekerji]] - [[kvestor]] - [[kvestura]] - [[kvientizem]] - [[Kvirinal]] - [[kvizling]] - [[Kvomintang]] - == L == [[Laburistična stranka]] - [[Marie Joseph Motier La Fayette]] - [[laicizem]] - [[laična investitura]] - [[laik]] - [[laissez-faire, laissez-passer]] - [[Vladimir Nikolajevič Lamsdorf]] - [[landsknehti]] - [[lari]] - [[Bartolomé de Las Casas]] - [[Ferdinand Lassalle]] - [[lastniška cerkve]] - [[latenska kultura]] - [[lateranske pogodbe]] - [[latifundija]] - [[Latini]] - [[Latinska zveza]] - [[lavdemij]] - [[Julius Leber]] - [[legalnost]] - [[legat]] - [[legija]] - [[legija Kondor]] - [[legisti]] - [[legitimnost]] - [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] - [[Leif Eriksson]] - [[leipziška disputacija]] - [[leipziške ponedeljkove demonstracije]] - [[Vladimir Iljič Uljanov]] - [[leninizem]] - [[papež Leon I.]] - [[papež Leon II.]] - [[papež Leon III.]] - [[Leon III. Sirijec]] - [[papež Leon X.]] - [[papež Leon XIII.]] - [[Leonidas]] - [[Leopold]] - [[Leopold I. Habsburški]] - [[Leopold I. Belgijski]] - [[Leopold II. Belgijski]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[letak]] - [[Letalski asi Združenega kraljestva prve svetovne vojne]] - [[L'État c'est moi]] - [[lettre de cachet]] - [[Wilhelm Leuschner]] - [[Levanta]] - [[levée en masse]] - [[lever]] - [[levica]] - [[Levkip]] - [[lex]] - [[Lex Salica]] - [[liberalizem]] - [[libertas ecclesiae]] - [[liberté]] - [[liberteta]] - [[Licinij]] - [[Lidija]] - [[Karl Liebknecht]] - [[Wilhelm Liebknecht]] - [[liga]] - [[liga iz Cognaca]] - [[liktorji]] - [[limes]] - [[Abraham Lincoln]] - [[Anton Tomaž Linhart]] - [[Walter Lippmann]] - [[Friedrih List]] - [[listinsko plemenstvo]] - [[Lizelota Pfalška]] - [[Lizimah]] - [[Ljubljanska kronika]] - [[ljubljanski kongres]] - [[ljudska demokracija]] - [[ljudska fronta]] - [[ljudska suverenost]] - [[ljudski komisar]] - [[ljudski tribun]] - [[ljudsko pravo]] - [[ljudsko zborovanje]] - [[David Lloyd George]] - [[locarnski sporazumi]] - [[John Locke]] - [[lojalisti]] - [[lombardska zveza]] - [[londonska konferenca]] - [[londonska konferenca (1831)]] - [[londonska konferenca (1921)]] - [[londonska konferenca (1948)]] - [[londonski protokol]] - [[londonski protokol (1850)]] - [[londonski protokol (1852)]] - [[londonska pogodba]] - [[londonska pogodba (1915)]] - [[londonska pogodba (1953)]] - [[londonski memorandum]] - [[lord]] - [[loiusdor]] - [[Lotar I.]] - [[Lotar II.]] - [[Lotar III. Supplinburški]] - [[William Lovett]] - [[Ned Ludd]] - [[Erich Ludendorff]] - [[ludisti]] - [[Ludvik Filip]] - [[Ludvik I. Ogrski]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Ludvik Nemški]] - [[Ludvik II. Italijanski]] - [[Ludvik IV. Wittelsbaški]] - [[Ludvik VI. Francoski]] - [[Ludvik IX. Francoski]] - [[Ludvik VIII. Francoski]] - [[Ludvik XI. Francoski]] - [[Ludvik XII. Francoski]] - [[Ludvik XIV. Francoski]] - [[Ludvik XV. Francoski]] - [[Ludvik XVI. Francoski]] - [[Ludvik XVIII. Francoski]] - [[Luiza Savojska]] - [[Mark Anej Lukan]] - [[Lukrecij]] - [[Luksor]] -[[luksemburška kriza]] - [[Luksemburžani]] - [[lunévillski mir]] - [[lusitanski incident]] - [[lustrum]] - [[Martin Luter]] - [[Walther Lüttwitz]] - [[Rosa Luxemburg]] - == M == [[maastrichtska pogodba]] - [[Douglas MacArthur]] - [[James Ramsey MacDonald]] - [[Niccolò Machiavelli]] - [[Charles Mackay]] - [[Marie Edme Patrice Maurice Mac-Mahon]] - [[madridski mir]] - [[madžarizacija]] - [[madžarska vstaja]] - [[mafija]] - [[Fernão de Magalhães]] - [[André Maginot]] - [[Maginotova linija]] - [[magister equitum]] - [[magistrat]] - [[Magna Charta]] - [[magnat]] - [[Mahdijeva vstaja]] - [[Rudolf Maister]] - [[Joseph Marie Maistre]] - [[Matija Majar-Ziljski]] - [[majestetne pravice]] - [[majestetno pismo]] - [[Maji]] - [[majniška deklaracija]] - [[majordom]] - [[Makarios III.]] - [[makedonske vojne]] - [[1. makedonska vojna]] - [[2. makedonska vojna]] - [[3. mekadonska vojna]] - [[makiavelizem]] - [[makija (gibanje)|makija]] - [[Maksimilijan I.]] - [[Maksimilijan III. Jožef]] - [[malomeščanstvo]] - [[malonemški načrt]] - [[Malteški viteški red]] - [[Thomas Robert Malthus]] - [[maltuzianizem]] - [[mameluki]] - [[Mamertinci]] - [[mandarini]] - [[mandat (mednarodno pravo)|mandat]] - [[Nelson Rolihlahla Mandela]] - [[Manfred]] - [[manipel]] - [[manjšina]] - [[Carl Gustav Mannerheim]] - [[manufaktura]] - [[Mao Cetung]] - [[Jean-Paul Marat]] - [[marčna revolucija]] - [[mare nostro]] - [[Margareta Valoiška]] - [[Gaj Marij]] - [[Marija Antoaneta]] - [[Marija I. Tudor]] - [[Marija II. Stuart]] - [[Marija Kristina Burbonska]] - [[Marija Stuart]] - [[Marija Terezija]] - [[marka]] - [[Mark Antonij]] - [[Mark Avrelij]] - [[markiz]] - [[Marko Polo]] - [[Auguste Frédéric L.M. Marmont]] - [[maroške krize]] - [[1. maroška kriza]] - [[2. maroška kriza]] - [[marsejeza]] - [[George Catlett Marschall]] - [[Marschallov načrt]] - [[Marsilij Padovanski]] - [[Marsovo polje]] - [[maršal]] - [[Martin V.]] - [[Karl Marx]] - [[Matej Basiški]] - [[Matija Korvin]] - [[Matilda]] - [[Mavricij]] - [[Mavzol]] - [[Max]] - [[Jules Mazarin]] - [[Giuseppe Mazzini]] - [[mediatizacija]] - [[mednarodne brigade]] - [[mednarodno pravo]] - [[medvladje]] - [[megalitske kulture]] - [[Franz Mehring]] - [[mejni grof]] - [[Philipp Melanchthon]] - [[melfiška ustava]] - [[Vasilij Melik]] - [[menčestrstvo]] - [[mendikanti]] - [[menih]] - [[meništvo]] - [[menjševiki]] - [[mekantilizem]] - [[Merovingi]] - [[merovinška država]] - [[mesenske vojne]] - [[mestne zveze]] - [[mestno pravo]] - [[mestve]] - [[meščan]] - [[meščanski kralj]] - [[meščanstvo]] - [[Klemens Wenzel Metternich]] - [[Metternichov absolutizem]] - [[Mezopotamija]] - [[Mieszko I.]] - [[Mihael Aleksandrovič]] - [[Dragoljub Mihailović]] - [[mikulovski mir]] - [[milanski edikt]] - [[milica]] - [[militarizem]] - [[Miltiad]] - [[minister]] - [[ministeriali]] - [[minnesang]] - [[minojska kultura]] - [[minoriti]] - [[mir (družbeno stanje)|mir]] - [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)]] - [[mirovno združenje]] - [[mit]] - [[mita]] - [[Mit o trojanski vojni]] - [[Mlada Bosna]] - [[Mlada Italija]] - [[Mlada Nemčija]] - [[mladoslovenci]] - [[mladoturki]] - [[Mlajša kamena doba]] - [[Boris Mlakar]] - [[Modra divizija]] - [[modre čelade]] - [[Mohamed]] - [[Mohamed Ali]] - [[Emilio Mola]] - [[Vjačeslav Mihajlovič Molotov]] - [[Helmuth Moltke]] - [[Helmuth James Moltke]] - [[monarhično načelo]] - [[monarhija]] - [[monofiziti]] - [[James Monroe]] - [[Monroejeva doktrina]] - [[montagnardi]] - [[montaganatski zakon]] - [[Monte Cassino (samostan)]] - [[Charles de Secondat Montesquieu]] - [[Montezuma II.]] - [[Mont Saint Michel]] - [[Thomas Moore]] - [[Henry Morgenthau mlajši]] - [[Morgenthauov načrt]] - [[Moriski]] - [[mornariški zakon]] - [[mornariško rivalstvo]] - [[mučenje]] - [[mufti]] - [[mula]] - [[Adam Heinrich von Müller]] - [[münchenski sporazum]] - [[municipij]] - [[munt]] - [[Thomas Müntzer]] - [[Benito Mussolini]] - [[mušketir]] - [[muza]] - == N == [[1. nordijska vojna]] - [[2. nordijska vojna]] - [[nacija]] - [[nacionalizem]] - [[nacionalna država]] - [[nacionalna konvencija]] - [[nacionalna konvencija (Francija)]] - [[nacionalna konvencija (ZDA)]] - [[nacizem]] - [[nadkancler]] - [[nadvojvoda]] - [[Imre Nagy|Nagy, Imre]] - [[najemnik]] - [[nantski edikt]] - [[Napoleon Bonaparte]] - [[Napoleon II.]] - [[Napoleon III.]] - [[Napoleonove vojne]] - [[naravno pravo]] - [[narod]] - [[narodna Cerkev]] - [[narodna fronta]] - [[narodna garda]] - [[narodna himna]] - [[narodna skupščina]] - [[narodniki]] - [[Narodni komite svobodne Nemčije]] - [[Narodni svet SHS]] - [[narodnoosvobodilni boj]] - [[narodnoosvobodilni boj na Štajerskem]] - [[narodnoosvobodilno gibanje]] - [[narodnost]] - [[nasaditev kmetov]] - [[naselitev Slovanov]] - [[nasledstvena vojna]] - [[nasledstvo]] - [[NATO]] - [[natriletno kolobarjenje]] - [[naturalno gospodarstvo]] - [[nauk o dveh mečih]] - [[Friedrich Naumann|Naumann, Friedrich]] - [[navarh]] - [[navigacijska listina]] - [[Nefertiti]] - [[Džavaharlal Nehru|Nehru, Džavaharlal]] - [[nekonformisti]] - [[nemesis]] - [[Nemška Avstrija]] - [[nemška državna reforma]] - [[nemška kolonizacija Vzhoda]] - [[nemška nacionalna zveza]] - [[nemška revolucija]] - [[nemška vojna]] - [[Nemška zveza]] - [[nemška zvezna listina]] - [[nemške kolonije]] - [[nemški feldmaršali druge svetovne vojne]] - [[nemški letalski asi prve svetovne vojne]] - [[Nemški rajh]] - [[nemški viteški red]] - [[nemško-danska vojna]] - [[nemško-danska vojna (1848)]] - [[nemško-danska vojna (1864)]] - [[nemško-francoska vojna]] - [[nemško vprašanje]] - [[neoabsolutizem]] - [[neofašizem]] - [[neokolonizem]] - [[neonacizem]] - [[nepotizem]] - [[Neron]] - [[nesvobodni]] - [[Neukadnezar II.]] - [[neuvrščene države]] - [[nevmešavanje]] - [[nevoljništvo]] - [[nevtralnost]] - [[New Deal]] - [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] - [[nezaupnica]] - [[Nibelungi]] - [[nibelunška zvestiba]] - [[Martin Niemöller|Niemöller, Martin]] - [[Nikolaj II. Aleksandrovič]] - [[Nikolaj I. Pavlovič]] - [[Nikomah]] - [[Richard Milhous Nixon|Nixon, Richard]] - [[nizozemska vstaja]] - [[nizozemsko-francoska vojna]] - [[nižje sodstvo]] - [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] - [[nobiles]] - [[noč dolgih gibanj]] - [[nominalizem]] - [[nonproliferation]] - [[Norbert Xantenski]] - [[nordijska vojna]] - [[Noriško kraljestvo]] - [[Normani]] - [[nota]] - [[notabili]] - [[notabiliska skupščina]] - [[notranja kolonizacija]] - [[nova doba]] - [[nova smer]] - [[novembrska revolucija]] - [[novembrski zločinci]] - [[novi vek]] - [[numizmatika]] - [[nürberški zakoni]] - [[nürnberški proces]] - == O == [[obči državljanski zakonik]] - [[običajno pravo]] - [[oblast]] - [[obrt]] - [[obstrukcija]] - [[obvezna kultura]] - [[William of Ockham]] - [[Odo]] - [[odporniška gibanja druge svetovne vojne]] - [[odporniško gibanje]] - [[odpor za javno blaginjo]] - [[odpustek]] - [[Osvobodilna fronta]] - [[offenburški program]] - [[okrožje]] - [[Oktavijan]] - [[oktobrska diploma]] - [[oktobrska revolucija]] - [[oktroa]] - [[oktroirana ustava]] - [[okupacija]] - [[okupator]] - [[oligarhija]] - [[olimpijada]] - [[olimpijske igre]] - [[olivski mir]] - [[olomouška punktacija]] - [[opat]] - [[Operacija Konjičev skok]] - [[Operacija Abeceda]] - [[Operacija Amherst]] - [[Operacija Artur]] - [[Operacija Dogovor]] - [[Operacija Lokostrelstvo]] - [[Operacija Market-Garden]] - [[Operacija Veleposlanik]] - [[opidum]] - [[opijska vojna]] - [[Opozicija (politika)|opozicija]] - [[optimati]] - [[Oradour-sur-Glane]] - [[Organizacija Teritorialne obrambe Republike Slovenije 1991]] - [[Organizacija združenih narodov]] - [[ordo]] - [[Orgija]] - [[Janko Orožen]] - [[osamosvojitev Slovenije]] - [[Osebnosti druge svetovne vojne]] - [[osemdesetletna vojna]] - [[osimski sporazumi]] - [[oskrbnik]] - [[os Rim-Berlin]] - [[ostrakizem]] - [[osvobodilne vojne]] - [[osvoboditev]] - [[Oton I. Veliki]] - [[Oton III.]] - [[Oton IV.]] - [[Dinastija Otonov|Otoni]] - [[otonsko-salijska državna Cerkev]] - [[otroška križarska vojna]] - [[Axel Gustavsson Oxenstierna]] - == P == [[pacifizem]] - [[Thomas Paine]] - [[pair]] - [[palatin]] - [[Pakt o vzajemni pomoči]] - [[palatinski grof]] - [[Paleografija]] - [[Paleolitik]] - [[Palestinska osvobodilna organizacija]] - [[palestinsko osvobodilno gibanje]] - [[palestinsko vprašanje]] - [[palij]] - [[pamflet]] - [[panatenajski prazniik]] - [[Panetij]] - [[pangermanizem]] - [[panslavizem]] - [[papeštvo]] - [[papizem]] - [[Papos]] - [[pariška komuna]] - [[pariška krvava poroka]] - [[pariški sporazum]] - [[parlament]] - [[parlamentarizem]] - [[parlamentarni sistem vladanja]] - [[Parmenid]] - [[partikularizem]] - [[parizani]] - [[paša]] - [[pataria]] - [[patent]] - [[pater familias]] - [[patria potestas]] - [[patriarh]] - [[patricijat]] - [[patriciji]] - [[Patrick]] - [[patrimonialno sodstvo]] - [[patrocinij]] - [[patron]] - [[patronat]] - [[Pavel]] - [[Pavel III.]] - [[Pavlova cerkev]] - [[pavperizem]] - [[pax Romana]] - [[Pearl Harbour]] - [[peer]] - [[peloponeška zveza]] - [[peloponeške vojne]] - [[penati]] - [[William Penn]] - [[Pentagon]] - [[pentarhija]] - [[per]] - [[Perdikas]] - [[peregrin]] - [[perestrojka]] - [[Periklej]] - [[Periodizacija zgodovine]] - [[periojki]] - [[personalna unija]] - [[Perzej]] - [[Perzija]] - [[perzijske vojne]] - [[Henri Philippe Pétain]] - [[peta kolona]] - [[Peter]] - [[Peter I. Veliki]] - [[Peter III.]] - [[Peter III. Veliki]] - [[Lojze Peterle]] - [[petersberški sporazum]] - [[peticija]] - [[Petition of Rights]] - [[Petrov novčič]] - [[pfalška nasledstvena vojna]] - [[pfenig]] - [[Piast]] - [[Piasti]] - [[Wilhelm Pieck]] - [[pietizem]] - [[Pij I.]] - [[Pij II.]] - [[Pij III.]] - [[Pij IV.]] - [[Pij V.]] - [[Pij VI.]] - [[Pij VII.]] - [[Pij VIII.]] - [[Pij IX.]] - [[Pij X.]] - [[Pij XI.]] - [[Pij XII.]] - [[pillniška konvencija]] - [[pilum]] - [[Pipin III.]] - [[Pipinova darovnica]] - [[Pir]] - [[Piramide pri Gizi]] - [[pirat]] - [[piratstvo]] - [[pirenejski mir]] - [[Pirova zmaga]] - [[pisarna]] - [[Pisma mračnjakov]] - [[Pitagora]] - [[William Pitt]] - [[Francisco Pizzaro]] - [[Plantagenet]] - [[Platon]] - [[plebejci]] - [[plebiscit]] - [[plebiscitno ozemlje]] - [[plebs]] - [[pleme]] - [[plemenska skupščina]] - [[pluralizem]] - [[plutokracija]] - [[podložniki]] - [[podložnost]] - [[podmorniška vojna]] - [[pogodba dva plus štiri]] - [[pogodba o Nemčiji]] - [[pogodba o nenapadanju]] - [[pogodba o omejitvi jedrskega oboroževanja]] - [[pogodba o pozavarovanju]] - [[pogodba o združitvi Nemčije]] - [[pogodba o vladanju]] - [[pogrom]] - [[pohod na Rim]] - [[pohod v Rim]] - [[Pohorski bataljon]] - [[polemarh]] - [[polis]] - [[politbiro]] - [[politični proces]] - [[politični testament]] - [[politični zapornik]] - [[politika izpolnitve]] - [[politika pomiritve]] - [[politika popuščanja napetosti]] - [[poljska nasledstvena vojna]] - [[poljski koridor]] - [[poljsko vprašanje]] - [[Marko Polo]] - [[pomerij]] - [[pomirje]] - [[pomlad narodov]] - [[Pomožne zgodovinske vede]] - [[Gnej Pompej]] - [[pontifex maximus]] - [[popolani]] - [[Janez Žiga Valentin Popović]] - [[Popskijeva privatna vojska]] - [[populari]] - [[poravnava]] - [[porotniki]] - [[porurski statut]] - [[posarski statut]] - [[Posidonij]] - [[poslanska zbornica]] - [[potestat]] - [[potsdamska konferenca]] - [[potsdamski sporazum]] - [[potsdamski zbor]] - [[poustanovitvena leta]] - [[pozitivno pravo]] - [[požarevski mir]] - [[pragmatična sankcija]] - [[prapor]] - [[praška defenestrcija]] - [[praška pomlad]] - [[pravda]] - [[pravica do maščevanja]] - [[pravica do odpora]] - [[pravica do samoodločbe naroda]] - [[pravica do skladiščenja]] - [[pravica pesti]] - [[pravna država]] - [[pravna knjiga]] - [[pravo]] - [[Prazgodovina]] - [[preddedno pravo]] - [[predmarčna doba]] - [[predmeščani]] - [[predsednik]] - [[predsedniški sistem]] - [[predstavniški dom]] - [[predstavniški sistem]] - [[prefekt]] - [[preganjanje demagogov]] - [[preganjanje kristjanov]] - [[predsednik vlade]] - [[premirje v Compiegnu]] - [[premirje v Compiegnu (1918)]] - [[premirje v Compiegnu (1940)]] - [[premonstratenci]] - [[preporodovci]] - [[preseljevanje ljudstev]] - [[prestol in oltar]] - [[prestolonaslednik]] - [[prestolonasledstvo]] - [[France Prešeren]] - [[pretendent]] - [[pretor]] - [[pretorijska garda]] - [[preventivna vojna]] - [[Ivan Prijatelj]] - [[priklenjenost na grudo]] - [[Juan Prim y Prats]] - [[primogenitura]] - [[primščina]] - [[princ]] - [[Gavrilo Princip]] - [[pripad]] - [[prisednik]] - [[prisega v plesni dvorani]] - [[pritani]] - [[privilegij]] - [[proces proti četverici]] - [[prohibicija]] - [[proklamacija]] - [[prokonzul]] - [[prokurator]] - [[proletariat]] - [[proporc]] - [[propretor]] - [[proračun]] - [[proračunska pravica]] - [[proskineza]] - [[proskripcija]] - [[protekcionizem]] - [[protektor]] - [[protektorat]] - [[protektorat Češka in Moravska]] - [[protestantizem]] - [[protikominternski pakt]] - [[protikralj]] - [[protipapež]] - [[protireformacija]] - [[Pierre-Joseph Proudhon]] - [[Prekmurska republika]] - [[provinca]] - [[provincialni stanovi]] - [[pruski ustavni spor]] - [[prva svetovna vojna]] - [[prve visoke civilizacije]] - [[Ptolemaj I.]] - [[Ptolemaj II.]] - [[Ptolemaj III.]] - [[Ptolemaj IV.]] - [[Ptolemaj V.]] - [[Ptolemaj VI.]] - [[Ptolemaj VII.]] - [[Ptolemaj VIII.]] - [[Ptolemaj IX.]] - [[Ptolemaj X.]] - [[Ptolemaj XI.]] - [[Ptolemaj XII.]] - [[Ptolemaj XIII.]] - [[Ptolemaj XIV.]] - [[Ptolemaj XV.]] - [[Ptolemajci]] - [[Klavdij Ptolemaj]] - [[publikani]] - [[puč]] - [[Jože Pučnik]] - [[punktacija]] - [[punske vojne]] - [[puritanci]] - [[Johann Stephan Pütter]] - == Q == [[Quai d'Orsay]] - [[François Quesnay]] - [[Vidkun Abraham Lauritz Quisling]] - == R == [[racionalno pravo]] - [[Stjepan Radić]] - [[radikalizem]] - [[Raimond Puyski]] - [[Rainald von Dassel]] - [[Adam Rapacki]] - [[Rapackijev načrt]] - [[rapalska pogodba]] - [[rasizem]] - [[rastattski kongres]] - [[Walther Rathenau]] - [[ravnotežje evropskih sil]] - [[razoroževanje]] - [[razredni boj]] - [[razsvetljeni absolutizem]] - [[razsvetljenstvo]] - [[razvrednotenje novcev]] - [[Rdeča armada]] - [[rdeča garda]] - [[reakcija]] - [[realna delitev]] - [[realna politika]] - [[realna unija]] - [[red vitezov meča]] - [[reformacija]] - [[Reformatio Sigismundi]] - [[regalije]] - [[regent]] - [[regentstvo]] - [[regiment]] - [[regionalizem]] - [[regnum et sacerdotium]] - [[Reichstag]] - [[Reichswehr]] - [[rekonkista]] - [[renesansa]] - [[renovatio imperii (Romanorum)]] - [[renska listina]] - [[renska mestna zveza]] - [[1. renska mestna zveza]] - [[2. renska mestna zveza]] - [[Renska zveza]] - [[1. renska zveza]] - [[2. renska zveza]] - [[Vojne reparacije|reparacija]] - [[Božo Repe]] - [[republika]] - [[Republiški štab TO RS]] - [[res publica]] - [[restavracija]] - [[restitucijski edikt]] - [[Johannes Reuchlin]] - [[reunija]] - [[revanšizem]] - [[revizionizem]] - [[revolucija]] - [[rex]] - [[regina]] - [[režim]] - [[Armand Jean du Plessis Richelieu]] - [[Rihard I. Levjesrčni]] - [[Rihard II.]] - [[Rihard III.]] - [[rimska zgodovina]] - [[Rimski imperij]] - [[rimski kralj]] - [[rimski mesec]] - [[rimski pogodbi]] - [[rimsko cesarstvo]] - [[rimsko pravo]] - [[risorgimento]] - [[Robert]] - [[Robert II. Stuart]] - [[Maximilien Marie Isidore de Robespierre]] - [[August Ludwig von Rochau]] - [[ročin]] - [[rodovno pravo]] - [[Roger I.]] - [[Roger II.]] - [[Ernst Röhm]] - [[Röhmnov prevrat]] - [[rojalisti]] - [[rokodelski pomočnik]] - [[Jean-Marie Roland de la Platière]] - [[romanje milosti]] - [[Romanov]] - [[romarski očetje]] - [[Erwin Rommel]] - [[Romul Avgust]] - [[ronkalski državni zbor]] - [[Franklin Delano Roosevelt]] - [[Theodore Roosevelt]] - [[roparski vitezi]] - [[Lionel Walter Rothschild]] - [[Jean-Jacques Rousseau]] - [[Rubikon]] - [[Rudolf I. Habsburški]] - [[Rudolf II.]] - [[Rupert Pfalški]] - [[Rurik Novgorodski]] - [[Rurikidi]] - [[Ruski letalski asi prve svetovne vojne]] - [[rusko-japonska vojna]] - [[rusko-turška vojna]] - == S == [[SA]] - [[sacerdotium]] - [[saintgermainska mirovna pogodba]] - [[Louis Antoine Saint-Just]] - [[Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon|Saint-Simon]] - [[saintsimonizem]] - [[Sakkara]] - [[Saladin Ibn Ajub]] - [[Salijci]] - [[Salomon]] - [[samnitske vojne]] - [[Samo]] - [[Samova plemenska zveza]] - [[samuraj]] - [[Karl Ludwig Sand]] - [[sanitarni kordon]] - [[sankcija]] - [[sanskiloti]] - [[sanstefanski mir]] - [[sarajevski atentat]] - [[saške vojne]] - [[Saško zrcalo]] - [[satelitska država]] - [[satrap]] - [[saturnalije]] - [[Karl Friedrich von Savigny]] - [[Philipp Scheidemann]] - [[Baldur von Schirach]] - [[Kurt von Schleicher]] - [[Alfred Schlieffen]] - [[Schlieffenov načrt]] - [[Heinrich Schliemann]] - [[Helmut Schmidt]] - [[schnönbrunnski mir]] - [[Harro Schulze-Boysen]] - [[Kurt Schumacher]] - [[Joseph Alois Schumpeter]] - [[Scipion Afričan]] - [[SEATO]] - [[secesija]] - [[secesijska vojna]] - [[secessio plebis]] - [[Sedem čudes sodobnega sveta]] - [[Sedem čudes srednjega veka]] - [[Sedem čudes starega veka]] - [[sedemletna vojna]] - [[sedemnajsti junij]] - [[sejem]] - [[sejm]] - [[sekularizacija]] - [[sekundogenitura]] - [[Franz Seldte]] - [[Selevk I.]] - [[semstvo]] - [[senat]] - [[senatus populusque romanus]] - [[senešal]] - [[separatizem]] - [[sepoj]] - [[sepojska vstaja]] - [[septembrski pokoli]] - [[Septimij Sever]] - [[servitium regis]] - [[sesterec]] - [[SEV]] - [[severnoirski konflikt]] - [[Severnonemška zveza]] - [[Walther Kurt von Seydlitz]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[seznam desantov druge svetovne vojne]] - [[seznam izkrcanj druge svetovne vojne]] - [[seznam letalskih asov druge svetovne vojne]] - [[seznam letalskih asov prve svetovne vojne]] - [[seznam osebnosti Tretjega rajha]] - [[seznam vojaških operacij druge svetovne vojne]] - [[seznam zavezniških vojaških misij v Sloveniji]] - [[seznam zgodovinskih obletnic]] - seznam zgodovinskih vsebin - [[seznami s pritožbami]] - [[sfragistika]] - [[sholastika]] - [[SHS]] - [[sibile]] - [[sicilijanske večernice]] - [[sicilska ekspedicija]] - [[Siegfriedova linija]] - [[Emmanuel Jospeh Sieyès]] - [[signatár]] - [[signoria]] - [[Sigismund]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sigismund III. Vasa]] - [[sikofant]] - [[sile osi]] - [[simahija]] - [[Simeon I.]] - [[sindikalizem]] - [[sindikat]] - [[sinedrij]] - [[Grigori Jevsejevič Sinovjev]] - [[sionizem]] - [[Sionsko priorstvo]] - [[Sirakuze]] - [[sistem svetov]] - [[Skupnost neodvisnih držav]] - [[skupnost vasi]] - [[skupščina]] - [[Skupščina Republike Slovenije]] - [[slavna revolucija]] - [[slavofil]] - [[Anton Martin Slomšek]] - [[Slovenci v predmarčni dobi]] - [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] - [[Slovenske protirevolucionarne sile]] - [[Smerdis]] - [[Adam Smith]] - [[socialdemokracija]] - [[socialfašizem]] - [[socializem]] - [[socialna varnost]] - [[socialna sprememba]] - [[socialni darvinizem]] - [[socialno vprašanje]] - [[sodni sistem]] - [[sodobna zgodovina]] - [[Sofokles]] - [[solitrna vojna]] - [[Solon]] - [[Werner Sombart]] - [[soška fronta]] - [[sovjet]] - [[sovražnost do tujcev]] - [[Sparta]] - [[Spartakova zveza]] - [[spartiati]] - [[Friedrich Spee von Langenfeld]] - [[Philipp Jakob Spener]] - [[spiegelska afera]] - [[spiritualije]] - [[splendid isolation]] - [[splošno pravo]] - [[Spodnja Panonija]] - [[spodnji dom]] - [[House of Lords]] - [[sporazum Hitler-Stalin]] - [[spor o naravi evharistije]] - [[spor o uboštvu]] - [[spor o univerzalijah]] - [[SPQR]] - [[spremstvo]] - [[Jakob Sprenger]] - [[sramotilni steber]] - [[srebrno ladjevje]] - [[Srednjeveška orožja]] - [[srednji vek]] - [[sredozemski sporazum]] - [[Schutzstaffel|SS]] - [[Stadij]] - [[Josip Visarionovič Džugašvili|Stalin]] - [[stalna vojska]] - [[stan]] - [[Stanislav I. Leszczyński]] - [[stanovska država]] - [[Stari Egipt]] - [[Stari pisker]] - [[stari vek]] - [[staroslovenci]] - [[statutum in favorem principum]] - [[Staufovci]] - [[Heinrich Friedrich Karl Stein]] - [[Friedrich Wilhelm von Steuben]] - [[Svobodno tržaško ozemlje]] - [[Adolf Stoecker]] - [[sto dni]] - [[stoletna vojna]] - [[stolni kapitelj]] - [[Peter Arkadjevič]] - [[Stolipin]] - [[stotnik]] - [[Strabon]] - [[Gregor Strasser]] - [[strateg]] - [[Straton]] - [[Franz Jožef Strauss]] - [[Gustav Stresemann]] - [[Stuarti]] - [[subsidija]] - [[sudetska kriza]] - [[sueška kriza]] - [[sufragij]] - [[sufražetke]] - [[sukcesija]] - [[sukcesijska vojna]] - [[Lucij Kornelij Sula]] - [[Maximilien de Béthune Sully]] - [[Sun Jatsen]] - [[supremacijski akt]] - [[suverenost]] - [[suženj]] - [[suženjske vojne]] - [[suženjstvo]] - [[svet]] - [[Svet Evrope]] - [[svet petstotih]] - [[sveta aliansa]] - [[Sveti sedež]] - [[Janez Svetokriški]] - [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti]] - [[svetovna gospodarska kriza]] - [[svetovna vojna]] - [[Svet za vzajemno gospodarsko pomoč]] - [[svoboda, enakost, bratstvo]] - [[svoboda veroizpovedi]] - [[svobodin]] - [[svobodna obrt]] - [[svobodna trgovina]] - [[svobodni grof]] - [[svobodnik]] - [[svobodnjak]] - [[svobodno mesto]] - [[svobodno sodišče]] - [[svobodomislec]] - [[Sv. Urh]] - == Š == [[šah (vladar)|šah]] - [[šentjernejska noč]] - [[šerif]] - [[šestojanuarska diktatura]] - [[škof]] - [[škofija]] - [[škofovsko mesto]] - [[šlahta]] - [[šlezijske vojne]] - [[šmalkaldenska vojna]] - [[šmalkaldenska zveza]] - [[šovinizem]] - [[španska državljanska vojna]] - [[španska diktatura za prestol]] - [[španska nasledstvena vojna]] - [[špansko-ameriška vojna]] - [[Štajerska]] - [[Štefan I. Sveti]] - [[Štefanova krona]] - [[štirinajst točk]] - [[Ivan Šubašić]] - [[švabska mestna zveza]] - [[švabska zveza]] - [[Švabsko zrcalo]] - [[Janez J. Švajncer]] - [[Švicarska konfederacija]] - == T == [[taboriti]] - [[Taborišče Šterntal]] - [[taborsko gibanje]] - [[tajna sodišča]] - [[tajna služba]] - [[talent]] - [[Tales]] - [[Charles Maurice de Talleyrand]] - [[Tarkvinij Superb]] - [[Ivan Tavčar]] - [[Tebe, Egipt]] - [[Teharje]] - [[teheranska konferenca]] - [[temeljna pogodba]] - [[temeljne pravice]] - [[temeljni zakoni]] - [[Temistokles]] - [[Temna stran meseca]] - [[Tempelj kraljice Hačepsut]] - [[templarji]] - [[temporalije]] - [[Teodozij I.]] - [[Teodozij II.]] - [[teokracija]] - [[teorija paleolitske kontinuitete]] - [[teritorialna država]] - [[teritorialna obramba]] - [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] - [[terorizem]] - [[teti]] - [[Adolphe Thiers]] - [[Christian Thomasius]] - [[Tiberij]] - [[TIGR]] - [[Johann Tserclaes Tilly]] - [[tilsitski mir]] - [[timokracija]] - [[tiran]] - [[tiranija]] - [[Alfred von Tirpitz]] - [[tisočletno cesarstvo]] - [[Tit]] - [[Josip Broz Tito]] - [[tivolska resolucija]] - [[tlačanstvo]] - [[tlaka]] - [[točaj]] - [[tolar]] - [[toleranca]] - [[Tomaž Akvinski]] - [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] - [[Toponomastika]] - [[torijci]] - [[tortura]] - [[Torunj]] - [[torunski mir]] - [[totalitarizem]] - [[totalna vojna]] - [[Arnold Toynbee]] - [[Trajan]] - [[Translatio Imperii]] - [[tretja republika]] - [[tretja sila]] - [[Tretji rajh]] - [[tretji Rim]] - [[Tretji stan]] - [[Tretji svet]] - [[treuga dei]] - [[trg]] - [[trgovina]] - [[trgovska družba]] - [[trianonska mirovna pogodba]] - [[tribun]] - [[tribunicia potestas]] - [[tridesetletna vojna]] - [[trikolora]] - [[triumf]] - [[triumvirat]] - [[trobojnica]] - [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] - [[Troda]] - [[trojanska vojna]] - [[trojna antanta]] - [[trojni pakt]] - [[trozveza]] - [[Harry S. Truman]] - [[Trumanova doktrina]] - [[Ante Trumbić]] - [[tržna pravica]] - [[tržna prisila]] - [[Tudorji]] - [[tujska legija]] - [[Tukidid]] - [[Anne Robert Jacques Turgot|Turgot]] - [[Frederick jackson Turner]] - [[turnir]] - [[turške vojne]] - [[turški vpadi]] - [[Tutankamon]] - == U == [[ubogi Konrad]] - [[UDBA]] - [[Lojze Ude]] - [[ulanec]] - [[Walter Ulbricht]] - [[Ulrik]] - [[ultramontanizem]] - [[umrščina]] - [[Una Sancta]] - [[uničevalno taborišče]] - [[unija]] - [[unitarizem]] - [[uprava]] - [[urad]] - [[uradnik]] - [[uradniško plemstvo]] - [[Urban II.]] - [[Urban V.]] - [[Urban VI.]] - [[urbar]] - [[uredbe v sili]] - [[ustava]] - [[utrechtski mir]] - [[uvajanje enoumja]] - [[uzurpacija]] - == V == [[Vaclav]] - [[vagant]] - [[vagantsko pesništvo]] - [[Valerijan]] - [[Lorenzo Valla]] - [[Valuk]] - [[Janez Vajkard Valvasor]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[varšavska pogodba]] - [[varšavska vstaja]] - [[Varšavska zveza]] - [[vas]] - [[Vasa]] - [[Vaške straže]] - [[Vatikan]] - [[vazal]] - [[veča]] - [[večni dedni mir]] - [[veleposlanik]] - [[velesila]] - [[veličanstvo]] - [[velika gospodarska kriza|velika depresija]] - [[Velika shizma]] - [[veliki vezir]] - [[Velikomoravska]] - [[velikonemški načrt]] - [[velikonočno sporočilo]] - [[Vercingetoriks]] - [[Vergil]] - [[versajska pogodba]] - [[verska svoboda]] - [[Vespazijan]] - [[Vesta]] - [[vestalke]] - [[vestfalski mir]] - [[veteran]] - [[Veteran vojne za Slovenijo]] - [[veto]] - [[vezir]] - [[vichyjska vlada]] - [[Josip Vidmar]] - [[vidovdanska ustava]] - [[Vietkong]] - [[Vietminh]] - [[vietnamska vojna]] - [[vigi]] - [[Vikingi]] - [[Viktor IV.]] - [[Viktorija I. Angleška]] - [[viktorijanska doba]] - [[Viljem Holandski]] - [[Viljem I. (1797)]] - [[Viljem I. Osvajalec]] - [[Viljem I. Pobožni]] - [[Viljem II. Nemški]] - [[Viljem III. Oranski]] - [[vinar]] - [[Rudolf Virchow]] - [[visoka porta]] - [[visoke kulture]] - [[visoki komisar]] - [[višje sodstvo]] - [[viteške zveze]] - [[viteški redovi]] - [[vitez]] - [[vlada]] - [[vlada v senci]] - [[Valentin Vodnik]] - [[vojaška diktatura]] - [[vojaška obveznost]] - [[vojaška prisega]] - [[Vojaška tehnologija druge svetovne vojne]] - [[vojaška vlada]] - [[Vojaška zgodovina]] - [[vojaški cesar]] - [[vojaški kralj]] - [[vojaški sveti]] - [[vojna krajina]] - [[vojna krivda]] - [[Vojna v Evropi]] - [[vojna v Indokini]] - [[Vojna v severni Afriki]] - [[Vojna zgodovina]] - [[vojne rože]] - [[vojni mešetarji]] - [[vojni pohod]] - [[vojvoda]] - [[volilna dežela]] - [[volilna pravica]] - [[volilna pravica treh razredov]] - [[volilni knezi]] - [[Volkssturm]] - [[François Marie Arouet Voltaire]] - [[vprašanje morskih ožin]] - [[vrhovni sovjet]] - [[Vsenemška zveza]] - [[vzhodni razkol]] - [[vzhodnorimsko cesarstvo]] - [[vzhodno vprašanje]] - [[vzhodno-zahodni konflikt]] - == W == [[Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein]] - [[Wannseejska konferenca]] - [[George Washington]] - [[Max Weber]] - [[Wilhelm Eduard Weber]] - [[Wehrmacht]] - [[Weimar]] - [[weimarska narodna skupščina]] - [[weimarska republika]] - [[weimarska ustava]] - [[Erich Weinert]] - [[Wilhelm Weitling]] - [[Welfi]] - [[Wilhelmstraße]] - [[Arthur Wellesley Wellington]] - [[Widukind]] - [[Christoph Martin Wieland]] - [[Thomas Woodrow Wilson]] - [[Alfred Windischgrätz]] - [[Wittelsbachi]] - [[Christian Wolff (filozof)|Christian Wolff]] - [[wormški konkordat]] - == X == == Y == [[Yankee]] - [[Owen D. Young]] - [[Youngov načrt]] - == Z == [[zadruga]] - [[Zahod]] - [[Zahodna unija]] - [[zahodni razkol]] - [[zahodni zid]] - [[zahodnoevropska unija]] - [[zahodnorimsko cesarstvo]] - [[zajem]] - [[zakon na dvanajstih ploščah]] - [[zakonodaja]] - [[zakon o kolkovini]] - [[zakon o posebnih pooblastilih]] - [[zalivska vojna]] - [[založništvo]] - [[zasedbeni statut]] - [[zastava]] - [[zastavni fevd]] - [[zastavni junkerji]] - [[zaščitna carina]] - [[zavezniki]] - [[zavezniška visoka komisija]] - [[zavezniške vojne]] - [[zavezniški nadzorni organ]] - [[Zedinjena Slovenija]] - [[zeloti]] - [[zemljiška odveza]] - [[zemljiška reforma]] - [[Zenon]] - [[Clara Zetkin]] - [[zgodovina]] - [[Zgodovina Antarktike]] - [[Zgodovina Etiopije]] - [[Zgodovina fizike]] - [[Zgodovina Jerseyja]] - [[Zgodovina Ljubljane]] - [[Zgodovina Prage]] - [[Zgodovina Slovenije]] - [[Zgodovina znanosti in tehnologije]] - [[zgodovinopisje]] - [[zgodovinska paradigma]] - [[zgodovinska zavest]] - [[Zgodovinski viri]] - [[zgornji dom]] - [[zimmerwaldska konferenca]] - [[zlata bula]] - [[Zlata horda]] - [[Žiga Zois]] - [[Émile Zola]] - [[zveza držav]] - [[Zveza komunistov]] - [[zveza treh cesarjev]] - [[zveza treh kraljev]] - [[zvezna država]] - [[zvezni svet]] - [[zvezni zbor]] - [[zvezno predsedstvo]] - [[Ulrich Zwingli]] - == Ž == [[žandar]] - [[železna doba]] - [[železna zavesa]] - [[železo in kri]] - [[ženevske konvencije]] - [[žensko gibanje]] - [[žezelni fevd]] - [[žirondisti]] - [[župan]] - == Glej tudi == {{stublist}} [[Kategorija:Zgodovina]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Zgodovina]] 4upgjk9qou8k19g31qrd567khdd15wb Avstrijska državna pogodba 0 28814 5724855 5418395 2022-07-28T16:34:21Z Romanm 13 /* Splošno in zgradba */ [[Vojne reparacije]] wikitext text/x-wiki '''Avstrijska državna pogodba''' ([[nemščina|nemško]] ''Österreichischer Staatsvertrag''; celoten naziv ''Staatsvertrag betreffend die Wiederherstellung eines unabhängigen und demokratischen'' {{Infopolje Pogodba|name=Avstrijska državna pogodba|long_name=|type=Večstranska pogodba|date_signed=15. maj 1955|location_signed=[[Dunaj]], [[Avstrija]]|original_signatories=[[Avstrija]], [[Francija]], [[Sovjetska Zveza]], [[Velika Britanija]], [[ZDA]].|signatories=[[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]}} ''Österreich, gegeben zu Wien am 15. Mai 1955'', [[slovenščina|slovensko]] ''[[Sporazum]] o ponovni vzpostavitvi samostojne in [[demokracija|demokratične]] [[Avstrija|Avstrije]], podpisan na [[Dunaj]]u [[15. maj]]a [[1955]]'') je [[mednarodna pogodba|mednarodni sporazum]], ki so ga podpisale [[zavezniki|zavezniške]] [[okupacija|zasedbene]] sile v Avstriji: [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ter [[vlada Republike Avstrije|avstrijska vlada]] v palači [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]] [[15. maj]]a [[1955]]. Sporazum je prišel v veljavo [[27. julij]]a 1955. == Splošno in zgradba == [[Slika:Austria 1945-55.png|thumb|220px|Cone okupacije Avstrije med letoma 1945 in 1955]] Glavni namen sporazuma je bila ponovna vzpostavitev samostojne, [[suverenost|suverene]] in demokratične Avstrije. Osnova sporazuma je bila [[moskovska deklaracija]], podpisana [[30. oktober|30. oktobra]] [[1943]]. Podpisniki sporazuma so bili takratni [[zunanji minister|zunanji ministri]]: [[Vjačeslav Molotov]], [[John Foster Dulles]], [[Harold MacMillan]] in [[Antoine Pinay]] kot predstavniki zaveznikov ter [[Leopold Figl]], avstrijski zunanji minister; poleg njih so pristopili še štirje [[visoki komisar]]ji zasedbenih [[oborožene sile|sil]]. Sporazum je razdeljen na 9 delov: * Uvod * [[politika|Politični]] in teritorialni ukrepi * [[vojaštvo|vojaški]] in [[letalstvo|zračnotransportni]] ukrepi * [[Vojne reparacije|reparacije]] * [[lastnina]], [[zakon]] in [[interes]]i * [[ekonomija|ekonomske]] povezave * pravila za spore * ekonomski ukrepi * zaključni ukrepi == Pomembnejše točke == Kot dodatek splošnim določbam in priznanju avstrijske [[država|države]], so bile [[narodna manjšina|manjšinske]] pravice [[Slovenci|slovenske]] in [[Hrvati|hrvaške]] manjšine posebej omenjene. Prav tako so prepovedali poskus novega [[anschluss|anšlusa]] z [[Nemčija|Nemčijo]] ter ustanovitev [[nacionalsocializem|nacističnih]] in drugih [[fašizem|fašističnih]] [[organizacija|organizacij]]. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po njihovi formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html |title= Narodnostne manjšine 
v Avstriji le še civilna družba? |accessdate=19.3.2015 |date=9.3.2012 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] }}</ref> Avstrija je razglasila, da se bo prostovoljno razglasila za [[nevtralnost|nevtralno]] državo po vzpostavitvi sporazuma. Čeprav avstrijska nevtralnost ni del sporazuma, je pa [[zgodovina|zgodovinsko]] in politično povezana z njim. == Posledice == Kot posledica sporazuma so okupacijske sile ostale na avstrijskem ozemlju do [[25. oktober|25. oktobra]] [[1955]]. [[26. oktober]] je [[praznik|državni praznik]] (do [[1965]]: '''dan [[zastava|zastave]]'''). Čeprav mnogi menijo, da se [[praznik]] proslavlja odhod okupacijskih sil, pa v bistvu proslavlja začetek avstrijske nevtralnosti, ki je stopila v veljavo kot [[deklaracija nevtralnosti]] na ta dan leta 1955. == Razvoj == Prvi poskusi o sporazumu so bili s strani prve [[druga svetovna vojna|povojne]] vlade. Toda ti poskusi so propadli, ker so zavezniške sile hotele najprej podpisati [[mirovni sporazum]] z Nemčijo. Sporazum se je vse bolj odmikal zaradi razvoja [[hladna vojna|hladne vojne]]. Avstrija je zavrnila poskuse odcepitve delov [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] k [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], čeprav ni nikoli ovrgla možnost združitve z [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]]. Po [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinovi]] smrti leta [[1953]] je postal sporazum večja realnost, toda šele tri leta pozneje je bil podpisani [[moskovski memorandum]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Wikisource|de:Österreichischer Staatsvertrag}} * [http://www.staatsvertrag.at www.staatsvertrag.at] {{ikona de}} * [http://www.aeiou.at/aeiou.film.data.film/o428a.mpg Leopold Figl pokaže pogodbo zbrani množici (Video)] - {{ikona de}} * [http://web.archive.org/web/20050428165224/http://www.nsks.at/images/uploads/CLEN-ARTIKEL_7.pdf Besedilo 7. člena] - {{ikona de}} in {{ikona sl}} [[Kategorija:Mednarodni sporazumi]] [[Kategorija:Politika Avstrije]] [[Kategorija:1955 v politiki]] {{normativna kontrola}} i63p3ara84csw6oob6nzfp4xjn54ww4 Komunizem 0 30177 5724963 5716905 2022-07-28T21:07:51Z Zm05gamer 180058 odvečna pika wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=neurejenost, občasen subjektiven stil (glej pogovor), potrebnost nadomestila z ustreznejšim ali navedba citatov}} '''Komunízem''' (lat. ''communis'' = splošen, skupen, od vsakogar) je [[družba|družbeno]]-[[ekonomija|ekonomski]] sistem, ki naj bi na podlagi razvoja proizvajalnih sil zamenjal [[Kapitalizem|kapitalistično]] ureditev. [[Slika:Hammer and sickle.svg|thumb|[[Srp in kladivo]], simbol komunizma]] Teoretično ga je utemeljil [[Karl Marx]] na dveh glavnih predpostavkah: 1.) nenehna rast produkcije in produktivnosti bo privedla do t. i. [[hiperprodukcija|hiperprodukcije]] in 2.) donos na kapital se bo zaradi hiperprodukcije in konkurence nenehno zniževal, dokler ne bo padel pod nivo bančnih obresti te pa na ničlo ali pod njo. Investitorji (kapitalisti, pa tudi navadni ljudje) pod takimi pogoji niso več pripravljeni investirati. Zaradi premajhnega donosa na kapital in prevelikih tveganj, bo zato potrebno glavno gonilo kapitalizma (dobiček) in vrednote (bogastvo namenjeno trošenju), zamenjati z drugim motivatorjem in vrednotami (predvsem sreča in bogastvo namenjeno samozadostnosti (trajnostni razvoj), izobraževanju (rasti znanja), raziskovanju in kulturi, kar bo nepreklicno privedlo do padca kapitalizma. Po [[dialektični materializem|marksistični teoriji]] naj bi blaginja, ki jo bo ustvaril kapitalizem z viški blaga in kapitala '''(teza)''', privedla do nujnih ([[evolucija|evolucijskih]]) sprememb družbeno-ekonomskega sistema, tj. negacije kapitalizma - socializem '''(antiteza)''', ki bo z razvojem družbenoekonomskih odnosov rezultirala v razvitejšo obliko družbe - t.i. komunizem '''(sinteza)'''. Komunizem naj bi torej odpravil konflikte (zaradi omejenih virov vključno z onesnaževanjem ter konflikti med revnimi in bogatimi), ki jih kapitalizem ne more. == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina komunizma}} Mnogi zahodni misleci so zasnovali in zagovarjali ideje komunizma, nekatere zelo podobne tistim, ki so s tem izrazom postale znane šele v devetnajstem stoletju, različne civilizacije pa so v celoti ali delno uporabljale komunistične koncepte, od kolektivnega dela do družbenih ciljev, predkolumbijske družbe [[Južna Amerika|južnoameriške celine]] na različnih ravneh lastništva v različnih plemenskih kulturah. V začetku 19. stoletja je nastalo več gibanj in skupin, ki so si prizadevali imeti skupno lastništvo.       [[Slika:Marx and Engels.jpg|sličica|246x246_pik|[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels|Friederich Engels]], avtorja [[Komunistični manifest|komunističnega manifesta]] iz leta 1848.]] 21. februarja 1848 sta nemška filozofa [[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] izdala [[Komunistični manifest]], v katerem sta predstavila ideje o odpravi zasebne lastnine in strmoglavljenju meščanskih vlad, s čimer bi komunizem postal revolucionarno gibanje. Za Marxa, če bi se proleterski razred vseh držav zavedal svojih skupnih ciljev, bi se združili, da bi podrli kapitalistični sistem. Menil je, da bi razvoj zgodovine sledil logiki hegelovske racionalnosti, kot neizogiben rezultat tekočega zgodovinskega procesa; če pa se [[Socializem|socializma]] ne bi uspelo uveljaviti, bi se barbarizacija družbe lahko soočila s propadom obeh razredov v boju. Iz ruševin [[Kapitalizem|kapitalizma]] bi nastala družba, v kateri bi po prehodnem obdobju postala diktatura proletariata, v kateri bi država nadzorovala sredstva za proizvodnjo, njihovo lastništvo pa bi prešlo na družbo kot celoto, zato bi država nacionalizirala lastnino. Marx in Engels sta v manifestu poudarila, da če država ne bi uspela nacionalizirati lastnine, bi morala zato uporabiti [[nasilje]]. Ker sta bila oba filozofa ateista, sta v manifestu tudi zapisala, da [[religija]] v komunistični družbi ne bo zelo dobrodošla. Manifest je predstavil, da bi se komunizem uveljavil v industrijsko-gospodarskih razvitih državah (kot npr. [[Združene države Amerike|ZDA]]) in ne v revnih in nerazvitih državah (kot npr. [[Rusko carstvo|Rusko cesarstvo]] in [[Kitajska|Republika Kitajska]]) kot se je to zgodilo v resnici. Kmalu so se začela številna komunistična in socialistična gibanja, ki pa niso prinesla velikih uspehov. [[Slika:Doctored Stalin-Lenin.jpg|levo|sličica|267x267_pik|[[Vladimir Lenin]] in [[Josif Stalin]], bodoča voditelja [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].]] [[Oktobrska revolucija]], ki se je zgodila 25. oktobra 1917 v Ruskem cesarstvu, je voditelju boljševikov [[Vladimir Lenin|Vladimirju Leninu]] omogočila, da je prišel na oblast in prevzel vodenje države. Ta dogodek je povzročil izstop Rusije iz [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Na oblasti so uveljavili [[marksizem]] in v skladu z pravili ideologije začeli z nacionalizacijo lastnine ter ustanovili [[Komunistična partija Sovjetske zveze|sovjetsko komunistično partijo]], kjer so vse, ki so delali, poimenovali "delavski razred". Na podlagi marksitične ideologije, a predvsem tudi zato, da bi se znebil političnih nasprotnikov, je Lenin uvedel množične poboje in javne usmritve ter ustanovil sistem koncentracijskih taborišč, imenovanih [[Gulag]], kamor so poslali vse politične nasprotnike na prislino delo in mučenje. Ponovno na podlagi marksizma, je Lenin tudi uvedel komunistično preganjanje religije, ko je izjavil, da religija za ljudi predstavlja "opij ljudstva", češ, da človeku jemlje sposobnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.outono.net/elentir/2020/04/22/lenin-numbers-data-and-images-of-the-crimes-of-the-first-communist-dictator/|title=Lenin: numbers, data and images of the crimes of the first communist dictator}}</ref> Čeprav so boljševiki prevzeli nadzor nad državo, pa je ostalo še vedno veliko nasprotujočih, ki so izvedli številne upore in vstaje, kar je vodilo do tega, da so komunisti najprej začeli izvajati [[rdeči teror]], pri čemer so izvajali množične usmrititve civilistov, to pa je nato pripeljalo do štiriletne [[Ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]]. Vojna se je končala leta 1922, pri čemer so boljševiki zmagali in utrdili moč na oblasti ter 30. decembra 1922 ustanovili prvo komunistično državo na svetu: [[Sovjetska zveza]]. Po Leninovi smrti januarja 1924 je vodenje Sovjetske zveze prevzel [[Josif Stalin]]. Stalin je združil ideologiji marksizem in [[leninizem]], s čimer je ustvaril ideologijo [[marksizem-leninizem]] in jo uveljavil na oblasti. Ta idelogija je postala vodilna ideologija v komunističnih državah. Stalin se je hotel na vsak način znebiti svojih političnih nasprotnikov, kot je bil npr. [[Lev Trocki]], zato je izvedel vrsto množičnih usmrtitev. Leta 1936 je sprožil [[Velika čistka|veliko čistko]], s namenom odstraniti svoje tekmece. Čistka se je končala leta 1938, pri tem pa so komunisti usmrtili skoraj 2 milijona ljudi, med njimi tudi številne člane sovjetske komunistične partije. Dve leti pozneje je Stalinov agent ubil Trockija. Na stotine drugih političnih nasprotnikov pa je bilo odpeljanih v [[Sibirija|Sibirijo]] v taborišča Gulag.<ref>Anne Applebaum, ''Gulag: A History.'' 2003. 736 pp. [https://www.amazon.com/Gulag-History-ANNE-APPLEBAUM/dp/B0007NMYPY/ excerpt and text search].</ref><ref>The exact number of purge victims is unknown by a factor of 10. Estimates range from several million upwards to 20 million. Historian [[Robert Service (historian)|Robert Service]] believes that 1.5 million were arrested and 200,000 were eventually released. Service, chapter 31, especially p. 356. The lowest estimates by [[J. Arch Getty]] ''et al.'' give more than 300,000 executions in each of the years 1937 and 1938, see J. Arch Getty and Roberta T. Manning, eds. (1993). ''Stalinist Terror: New Perspectives''.</ref> [[Slika:Mao Zedong 1959.jpg|sličica|[[Mao Cetung]], ustanovitelj Ljudske republike Kitajske.]] Po vstopu v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1939 so se sovjetski komunisti bojevali na strani [[Nacionalsocializem|nacistov]] vse do leta 1941, ko so jih nacisti napadli. Sovjeti so se umaknili vse do [[Moskva|Moskve]], od koder so jih po štirih letih bojevanja skupaj z zahodnimi zavezniki premagali. V času vojne je bila Stalinova [[rdeča armada]] odgovorna za več vojnih zločinov, kot npr. [[Katinski pokol]]. Po koncu vojne pa Sovjeti v okupiranih evropskih državah uveljavili komunizem, s čimer so te države postale satelitske države [[Varšavski pakt|vzhodnega boka]]. Do leta 1946 so odnosi med Sovjetsko zvezo in zahodnimi zavezniki prešli iz prijateljskih v sovražne, saj so zavezniki obsodili sovjetsko kontrolo nad [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]] in blokado [[Berlin|Berlina]]. S temi dogodki se je leto pozneje začela [[hladna vojna]]. V tem času je v drugih delih sveta nastalo več komunističnih držav, kot npr. v [[Vietnam|Vietnamu]], [[Laos|Laosu]], [[Severna Koreja|Severni Koreji]] in [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]], veliko komunističnih gibanj pa je nastalo tudi v državah severovzhodne [[Afrika|Afrike]]. [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] pod vodstvom [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] je postala edina evropska država, ki ni bila članica Varšavskega pakta. Leta 1961 je Vzhodna Nemčija v Berlinu zgradila [[berlinski zid]], da bi preprečila nadaljne pobege prebivalcev na zahod, bodoči voditelj Vzhodne Nemčije [[Erich Honecker]] pa je ukazal straženje zidu in streljanje na vse, ki bi poslušali pobegniti čez zid. Po Stalinovi smrti marca 1953 je vodenje Sovjetske zveze prevzel [[Nikita Hruščov]]. Ta je izvedel [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in s tem sprejel v veliki meri manj zatiralsko politiko, ki sta jo prej izvajala Stalin in Lenin. 25. februarja 1956 je Hruščov na sestanku partije v Moskvi opravil "[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|tajni govor]]", v katerem je razkril in obsodil Stalinove zločine. Govor je povzročil šok in veliko ogorčenje v vseh komunističnih državah. Ljudska republika Kitajska pod vodstvom [[Mao Cetung|Maa Cetunga]] in Albanija pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]] sta govor navedla kot glavni vzrok za sovjetski spor med tema dvema državama ter večinoma prekinila odnose z Sovjetsko zvezo. Govor pa ni šokiral samo komunističnem države, ampak tudi nekomunistične države, v katerih so potekala razna komunistična gibanja, zlasti v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je [[Komunistična partija Združenih držav Amerike|ameriška komunistična partija]] manj kot en teden po govoru izgubila več kot 30.000 članov, zaradi česar se je partija znašla na robu propada. Po prihodu komunistov na Kitajskem leta 1949 so Mao in njegovi privrženci ustanovili Ljudsko republiko Kitajsko in uveljavili marksizem-leninizem. Nasprotnike režima so zapirali v koncentracijska taborišča, imenovana "[[Laogai]]". Na podlagi izkušenj Sovjetov je Mao menil, da je nasilje potrebno za dosego idealne družbe, ki bi izhajala iz marksizma, zato je sam načrtoval in izvajal veliko nasilje nad kitajskim narodom v velikem obsegu.<ref>{{cite book|author=Brown, Archie|author-link=Archie Brown|title=The Rise and Fall of Communism|date=June 9, 2009|url=https://books.google.com/books?id=SjgGDYoPapMC&pg=PA317|pages=179–193|isbn=978-0-0618-8548-8}}</ref> Deset let po uveljavitvi komunizma na Kitajskem so komunisti izvedli gospodarsko politiko [[Veliki skok naprej|Veliki preskok naprej]]. Industrializacija ni uspela, glavni rezultat pa je bil nenaden nepričakovan padec kmetijske proizvodnje, kar je povzročilo katastrofalno [[Velika kitajska lakota|kitajsko lakoto]], ki je ubila na milijone Kitajcev. Namesto, da bi poskušal rešiti problem, je Mao zanj krivil protirevolucionarje in jih lažno obtoževal, da so kradli in delili [[žito]]. Po koncu lakote leta 1963 se je Mao umaknil iz javnosti, čeprav je še naprej vodil državo, a se je tri leta pozneje vrnil v javnost, ko je sprožil [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]]. [[Slika:CheyFidel.jpg|levo|sličica|271x271_pik|[[Fidel Castro]] in [[Che Guevara]], voditelja [[Kubanska revolucija|kubanske revolucije]].]] Leta 1959 je bila na [[Kuba|Kubi]] izvedena [[kubanska revolucija]], ki jo je vodil oborožen upor pod vodstvom [[Fidel Castro|Fidela Castra]], skupaj z [[Che Guevara|Ernestom Che Guevaro]]. Castrova vlada se je po revoluciji zgledovala po komunističnem vzoru in oktobra 1965 je zavladala sedanja oblast s komunistično partijo Kube, pod Castrovim vodstvom. S tem je Kuba postala prva in edina država na zahodni polobli, kjer se je uveljavil komunizem. Odziv [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] je bil zelo negativen in Američani so večkrat poskušali odstaviti Fidela Castra s položaja voditelja, a jim to ni uspelo. Che Guevara se je v tem času kot velik ljubitelj revolucije odpravil v države Južne Amerike izvajati revolucije, ko so ga leta 1967 v Boliviji ujele bolivijske sile in ga po hitrem postopku sojenja usmrtile. Leta 1964 je vodenje Sovjetske zveze prevzel [[Leonid Brežnjev]]. Medtem se je na Kitajskem leta 1966 Mao vrnil v javnost in sprožil [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]], ki jo je skupaj z njim vodila [[tolpa štirih]]. Maov cilj je bil povečati komunizem z odstranitvijo prokapitalistov in tradicionalistov z vsiljevanjem maoistične ideologije v kitajski komunistični partiji. Gibanje je Kitajsko politično ohromilo in je državo leta gospodarsko, kulturno in intelektualno oslabilo. Na milijone ljudi je bilo aretiranih in bilo poslanih na prisilno delo, kjer so jih sistematično mučili, ogromno pa jih je bilo tudi usmrčenih. Poleg številnih usmrtitev je tolpa štirih povzročila tudi veliko materialno škodo. Mao je vztrajal, da se te, ki jih je sam označil za revizioniste, odstranijo z nasilnim razrednim bojem. Kulturna revolucija se je uradno končala šele po Maovi smrti leta 1976. Po Maovi smrti leta 1976 je vodenje Ljudske republike Kitajske prevzel [[Deng Šjaoping]]. Deng je ostro obsodil Maovo vladanje, izvedel je [[Demaoizacija|demaoizacijo]], s čimer je sprejel reforme s katerim je opustošeno Kitajsko s časoma vrnil v red ter pri tem v veliki meri sprejel manj zatiralsko politiko, ki jo je prej izvajal Mao. Leta 1981 je kitajska komunistična partija obsodila Maovo kulturno revolucijo in dejala, da je bila revolucija odgovorna za najhujše trpljenje, ki ga je utrpelo ljudstvo, država in partija od nastanka.<ref name=":92">{{Cite web|last=|first=|date=June 27, 1981|title=Resolution on Certain Questions in the History of Our Party since the Founding of the People's Republic of China|url=https://digitalarchive.wilsoncenter.org/document/121344.pdf?v=d461ad5001da989b8f96cc1dfb3c8ce7|access-date=|website=Wilson Center}}</ref> [[Slika:Pol Pot 1.jpg|sličica|266x266_pik|[[Pol Pot]], voditelj [[Kambodža|Kambodže]].]] Zadnja država, v kateri se je uveljavil komunizem, je bila [[Kambodža]], kjer so komunisti, tako imenovani [[Rdeči Kmeri]], pod vodstvom [[Pol Pot|Pol Pota]] prišli na oblast leta 1975. Pol Pot je izjavil, da je kmetijstvo ključno tako za izgradnjo države kot za nacionalno obrambo; verjel je, da bi bila, če se Kambodža ne bi mogla hitro razvijati, ranljiva za vietnamsko prevlado, kot je bila v preteklosti. Njihov cilj je bil v petih do desetih letih doseči 70 do 80 % kmetijske mehanizacije, v petnajstih do dvajsetih letih pa sodobno industrijsko bazo. Pod Pol Potovim vodstvom se je v Kambodži uveljavil eden najokrutnejših komunističnih režimov. Nasprotnike so aretirali in usmrtili največkrat na poljih, imenovanih [[polja smrti]]. Pol Pot je ustanovil [[Muzej genocida Tuol Sleng|varnostni zapor S-21]], v katerem so komunisti zaslišali, mučili in usmrtili več kot 20.000 zapornikov, med njimi tudi veliko otrok. Zapor S-21 je bil eden od 196 zaporov v državi, ki so jih ustanovili Rdeči Kmeri. Vse te dejavnosti so privedle do [[Kamboški genocid|kamboškega genocida]], kjer je umrla ena tretjina prebivalstva države. Genocid se je uradno končal leta 1979, ko je [[Vietnam]] napadel državo in odstranil Pol Pota s položaja voditelja. Kambodža je s tem postala prva država, v kateri je padel komunizem, po padcu režima pa so se Pol Pot in njegovi privrženci umaknili v [[Džungla|džunglo]] na severu države, kjer so ostali vse do njegove smrti leta 1998. V afriških državah se je razvilo več komunističnih in socialističnih gibanj. V sedemdesetih letih so vladajoče stranke več podsaharskih afriških držav uradno sprejele komunizem, med drugim [[Burkina Faso|Burkina Fasa]], [[Benin|Ljudsko republiko Benin]], [[Mozambik|Ljudsko republiko Mozambik]], [[Zahodni Kongo|Ljudsko republiko Kongo]], [[Etiopija|Ljudsko demokratično republiko Etiopijo]] ter republika Angola. Večina teh držav je zagotovila selektivno sprejetje in prilagodljivo uporabo komunistične teorije, ki je bila proti široki ideološki zavezanosti marksizmu ali leninizmu. [[Slika:Nicolae Ceauşescu and Kim Il Sung at the Moranbong Stadium.jpg|levo|sličica|252x252_pik|[[Nicolae Ceaușescu|Nicolae Ceauşescu]], voditelj [[Romunija|Romunije]] in [[Kim Il-sung|Kim il-sung]], ustanovitelj [[Severna Koreja|Severne Koreje]].]] Rušenje in večje nasprotovanje komunizmu se je začelo leta 1985, ko so se v Sovjetski zvezi številni protesti in stavke. Izbruhnili so upori tudi v več drugih komunističnih državah. [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|Smrt Josipa Broza Tita]] leta 1980 je v Jugoslaviji povzročila številne gospodarske in politične težave, zaradi česar se je režim v državi začel slabšati, saj se ni mogel spopasti z naraščajočimi težavami. Pomemben dogodek, ki je prispeval k padcu komunizma, zlasti v Sovjetski zvezi, je bila [[Černobilska nesreča|jedrska nesreča v Černobilu]], aprila 1986, ki je povzročila katastrofalne posledice, sovjetska komunistična partija pa je nesrečo poslušala prikriti in je o njej veliko časa lagala. Posledično so ljudje izgubili zaupanje v sovjetsko komunistično oblast.<ref>{{Navedi splet|url=https://unherd.com/2019/06/chernobyl-and-the-meltdown-of-the-ussr/|title=Did Chernobyl kill communism?}}</ref> Z večanjem protestov, stavk in nesoglasij, je 9. novembra 1989 [[Padec berlinskega zidu|padel berlinski zid]], kar je takoj pomenilo popoln [[padec komunizma]]. Nato so v vseh evropskih državah vzhodnega boka komunistični režimi mirno padli, le v [[Romunija|Romuniji]], kjer je bila komunistična oblast v [[Romunska revolucija 1989|romunski revoluciji]] nasilno strmoglavljena. Romunskega komunističnega diktatorja [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaea Ceaușesca]] so zaradi zločinov proti človeštvu in genocida nad Romuni obsodili na smrtno kazen. [[Albanija]] je bila zadnja država, kjer je komunizem padel, in sicer leta 1990. [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpad Jugoslavije]] se je začel leta 1991 z osamosvojitvijo več jugoslovanskih republik, država pa je popolnoma razpadla maja 1992. [[Razpad Sovjetske zveze]] se je začel leta 1991, z osamosvojitvijo več socialističnih republik, 25. decembra 1991 pa je zadnji voditelj države [[Mihail Gorbačov]] odstopil s predsedniškega položaja in razglasil dokončen razpad Sovjetske zveze. S tem je bila ustanovljena [[Rusija|Ruska federacija]]. Po razpadu Sovjetske zveze in padcu komunizma v Vzhodni Evropi in Severni Afriki pa je na svetu ostalo le manjše število držav, ki so ohranile komunizem na oblasti. Leta 1994 je vodenje Severne Koreje, po smrti njenega ustanovitelja [[Kim Il-sung|Kima Il-sunga]], prevzel [[Kim Džong-il]]. Leta 2008 je Fidel Castro zaradi slabega zdravja odstopil s položaja voditelja Kube in vodenje države prepustil svojemu bratu [[Raúl Castro|Raúlu Castru]]. Leta 2011 je vodenje Severne Koreje, po smrti Kima Džong-ila, prevzel [[Kim Džong-un]]. Od vseh današnjih komunističnih držav na svetu je le še [[Severna Koreja]] tista, ki ohranja najbolj [[Totalitarizem|totalitarni]] tip politike. Ocenjuje se, da so komunistični režimi (Sovjetska zveza, Ljudska republika Kitajska, Kambodža, Severna Koreja, Romunija, Kuba, Jugoslavija) odgovorni za več kot 110 milijonov smrti v množičnih pobojih svojih državljanov<ref>{{Navedi knjigo|title=4. Communist Mass Killings: The Soviet Union, China, and Cambodia|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.7591/9780801467172-006/html|publisher=Cornell University Press|date=2013-01-19|isbn=978-0-8014-6717-2|doi=10.7591/9780801467172-006/html|language=en|first=Benjamin A.|last=Valentino}}</ref>. == Teoretični sistem == [[Slika:Communism.svg|sličica|248x248_pik|Seznam držav s komunizmom sredi 20. stoletja, vključno s kasneje razpadlimi.]] Kot [[teorija|teoretični]] sistem družbene in ekonomske ureditve naj bi bil komunizem vrsta enakopravne družbe brez proizvodnje v zasebni lasti, [[denar]]ja in [[družbeni razred|družbenih razredov]]. Vse bi bilo torej družbena last. Komunizem potemtakem pomeni tudi spremembo v ljudeh, njihovega razumevanja in celotnih družbenih odnosov. Povedano drugače, v komunizmu je vsa lastnina v lasti celotne skupnosti, vsi [[človek|ljudje]] pa imajo enak družbeni in ekonomski položaj. Teoretično gledano v komunizmu človeška [[potreba]] po [[napredek|napredku]] zaradi revščine ne ostane nezadovoljena, temveč je zadovoljena s porazdelitvijo sredstev ljudem po potrebi. Tako je komunizem pogosto omenjen kot ureditev, ki naj bi rešila delavce iz [[kapitalizem|kapitalističnega]] kroga revščine (zgodnji kapitalizem, ki ni bil korigiran s socialno državo). Zato naj bi se po prepričanju komunistov komunistične revolucije najprej zgodile predvsem v najbolj razvitih kapitalističnih državah, a so praviloma dogajale predvsem v slabo industrializiranih ali neindustrializiranih državah. Komunizem delimo na dve fazi: [[socializem]], ki je neke vrste nižja oblika komunizma, in višjo fazo - komunizem. Socializem naj bi izšel iz kapitalizma in je nekakšna prehodna faza, ki še vedno vsebuje sledi stare, kapitalistične ureditve, medtem ko komunizem nastopi na lastni osnovi. Po Karlu Marxu se družba ne more preobraziti iz kapitalizma v komunizem takoj. Zahteva vmesno obdobje, ki ga Karl Marx imenuje diktatura proletariata. Komunistična družba, ki jo napoveduje Karl Marx in ki naj bi izšla iz kapitalizma, se v praksi še ni uresničila in obstaja zgolj v teoriji. Težave pri implementaciji teoretičnega koncepta so se pokazale pri praktično vseh prevzemih oblasti s strani političnih sil, ki so same sebe imenovale za komunistične. Komunizem naj bi bil osnovan na visoki produktivnosti dela, planskem in družbenem nadzoru. Ukinjeni naj bi bili družbeni razredi in razlike med njimi, država, politične stranke in politične funkcije naj ne bi več obstajali. Izginile naj bi razlike med mestom in vasjo, med intelektualnim in fizičnim delom naj ne bi bilo nasprotij. Ko delo postane ne samo sredstvo za življenje, marveč življenjska potreba, šele tedaj naj bi bilo mogoče reči, kot je povedal [[Karl Marx|Marx]]: »''Od vsakega toliko, kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje.''« To je morda najbolj znano geslo komunistične družbe. Družbeni sistem temelji predvsem na teoretičnih predpostavkah, ki so jih zastavili [[Karl Marx]], [[Friedrich Engels]] in [[Vladimir Iljič Lenin]]. Marx se je zavedal, da obstajajo različne oblike komunizma, toda tista, ki jo je imel v mislih kot zadnji stadij zgodovinskega razvoja, podrazumeva temeljni preobrat človeške narave: človek se pomiri sam s seboj, z družbo in z naravo. Druge, primitivnejše oblike komunizma, ki so obstajale v zgodovini, so se zadovoljile z ukinitvijo zasebne lastnine, da bi nastala družbena lastnina. Toda tak komunizem so označili za ''posplošeni kapitalizem'', češ da njegov cilj ni bit človeka, marveč to, da človek nekaj poseduje. Komunizem je ostro nasprotje [[tržna družba|tržne družbe]], saj z ukinjanjem zasebnega lastništva ukine posedovalniški odnos človeka do narave in drugih ljudi. Narava se bo humanizirala, človek naturaliziral. Komunizem naj bi presegel vsakršno obliko zunanje prisile, tako bi človek delal zaradi svoje svobodne odločitve in v taki svobodni proizvodnji razvil svoje ustvarjalne sposobnosti. Končni cilj je torej popolna odsotnost prisile in svobodna proizvodnja.{{citation needed}}. == Politični okvir == {{Glej tudi|Množični poboji v komunizmu|Zločini proti človeštvu v komunizmu}} Politična opredelitev komunizma je bolj sporna kot njegova teoretična podlaga. Za komuniste so se v zgodovini deklarirali tudi politični voditelji, stranke in gibanja, ki to niso bila, so si pa na tak način lahko pridobila naklonjenost [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. [[Hladna vojna]] je povzročila nered pri razumevanju, kaj je komunizem in kaj se opredeljuje kot komunistično. Glavni dolgoročni motiv [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] je bil nastanek komunizma. Tako je Sovjetska zveza postala prva država, ki je svojo družbeno ureditev vsaj teoretično utemeljila na Marxovih, Engelsovih in Leninovih teoretičnih dognanjih oz. napovedih. Ni nepomembno, da so to državo takoj po nastanku oz. koncu prve svetovne vojne vojaško napadle številne države, prejšnje zaveznice iz [[Antanta|Antante]]: [[Poljska]] s francosko pomočjo z njenega ozemlja, [[Velika Britanija]] z [[Črno morje|Črnega morja]] in severa, desantne enote [[Združene države Amerike|ZDA]] so se izkrcale pri [[Murmansk|Murmansku]], [[Arhangelska oblast|Arhangelsku]] in pri [[Vladivostok]]<nowiki/>u, [[Japonska|Japonci]] pri [[Vladivostok|Vladivostoku]], politično in vojaško so podprli belo gardo in v obrambo pred komunizmom pomagali pri vzponu [[Fašizem|fašizma]] ter [[Nacizem|nacizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Fašizem za butalce|url=https://www.worldcat.org/oclc/1051726299|publisher=Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov|date=2018|location=Koper|isbn=978-961-6681-58-2|oclc=1051726299|last=Ivančič, Miloš.}}</ref> To je Sovjetsko Zvezo pahnilo v mednarodno osamo vse do začetka druge svetovne vojne, kar je izkoristil [[Josif Stalin]], da je lahko [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] obliko komunizma kot diktature delavcev in kmetov preusmeril v popolno diktaturo partijskega vodstva. Prave zaveznike je pridobila šele v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so komunistične politične stranke prevzele oblast v mnogih vzhodnoevropskih državah. Drugi val zavezništev pa je sledil v obdobju po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti ]] in [[dekolonizacija|dekolonizacije]], ko so številne osvobojene države rešitev svoje zaostalosti našle v komunistični teoriji in sovjetskem vzoru. Tako je bilo v drugi polovici 70. let 20. stoletja skupaj več kot 20 držav v vzhodni Evropi, Aziji in Afriki, pa tudi Latinski Ameriki (Kuba), katerih politični sistemi so sledili modelu "realnega socializma", sprva vzpostavljenega v Sovjetski zvezi in nato njeni neposredni soseščini. Prav tako ni nepomembno, da Rusija oziroma iz nje izšla Sovjetska zveza ni bila država, za katero bi marksistična misel sodila, da je primerna za nastanek socializma oziroma komunizma, saj je bila dokaj zaostala. Klasiki marksizma so postavili sledeča merila za socialistično graditev: * Socializem je pričakovati kot možnost tedaj, ko kapitalizem izčrpa svoje zgodovinske možnosti. To pomeni, da mora razvita buržoazna družba doseči neko zrelost, predvsem pa je nujna gospodarska razvitost. * Delavski razred mora biti močan in njegovo jedro v industrijskem proletariatu. Iz njegovih vrst naj bi bilo revolucionarno vodstvo in sploh naj bi iz njega prihajale temeljne pobude družbene preobrazbe. * Ta razred mora imeti razvito zavest in biti mora primerno organiziran. * V nekem smislu je socialistična revolucija disrupcija, razdor, prekinitev in ukinitev buržoaznega reda, po drugi strani pa je tudi nadaljevanje in preseganje tega reda. Socializem naj bi bil dedič vseh pozitivnih vrednot prejšnjega reda, še posebej na področju osebnih svoboščin. Prav gotovo pa naj bi novi sistem vključeval že uveljavljene kulturne vrednote. Neposredni odmev na oktobrsko revolucijo je nastanek [[Kominterna|Kominterne]] (Komunistične internacionale), ki je nastala v Moskvi [[4. marec|4. marca]] [[1919]]. Njen velik poudarek je bil na mednarodni proletarski solidarnosti, kar je bila spodbuda številnim demonstracijam in dviga zavesti delavskega razreda. V Evropi je moč govoriti o revolucionarnem valu, ki je bil najmočnejši v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]. Prav Nemčija je bila ključna za uspeh svetovne revolucije, ki so jo mnogi pričakovali. Toda tamkaj je bila močnejša [[socialdemokracija]], ki je pristajala na reformistične ideje. Le [[Spartakovci]], levo revolucionarno krilo nemške socialdemokratske stranke, so imeli potencial postati revolucionarna [[avantgarda]]. Vodila sta jih [[Karl Liebknecht]] in [[Rosa Luxemburg]]. Toda Spartakovci so bili premalo odločni, da bi lahko izpeljali revolucijo. [[Bavarska sovjetska republika]], ki jo je kratek čas vodil [[Kurt Eisner]], ni bila komunistični projekt in je bila v osnovi nemarksistična, neodvisna od Rusije in inspirirana z drugačnim, nerealnim idealizmom. Na Madžarskem se je v tistem času oblikovala [[Madžarska republika sovjetov]], ki ima z rusko revolucijo več stičnih točk. Pomembna osebnost madžarskega prevrata je bil [[Béla Kun]], vodja tamkajšnje komunistične partije. Sovjetska republika je bila proglašena [[21. marec|21. marca]] [[1919]]. Pritisk [[antante]] je bil izjemno velik in tako je republika ob tuji intervenciji (zlasti so bile brutalne in odločilne romunske čete) padla že avgusta tistega leta. Sledila je stabilizacija Sovjetske zveze, po izbruhu druge svetovne vojne pa so se razmere precej spremenile. Zaradi odpora proti [[nacizem|nacizmu]] in [[fašizem|fašizmu]] so komunistična gibanja in stranke pridobila podporo širše javnosti, zato so imeli ponekod zares močno podporo in so legitimno prevzele oblast. Toda s [[politologija|politološkega]] vidika je novonastale politične sisteme, ki so zrasli v vzhodni Evropi (kasneje pa tudi drugod), nepravilno imenovati za komunistične, kar so nenazadnje priznavali tudi sami njihovi politični teoretiki in so zato tem sistemom nadeli oznako [[realsocializem|realsocialistični]], češ da so to sistemi, ki so v danih razmerah edino mogoči, toda še vedno na poti h komunizmu. Morda bi lahko na grobo dejali, da je komunizem kot politično gibanje postal bolj radikalna (ostra) veja širšega [[socializem|socialističnega]] gibanja. Komunistično gibanje se od ostalih vej socializma loči po želji, da bi v končnem obdobju razvoja do popolnosti odpravil vse oblike [[tržna družba|tržne družbe]], po odločitvi nekaterih komunistov, da za dosego padca kapitalizma uporabijo tudi [[revolucija|revolucionarne]] metode z nasiljem ter osredotočenjem na mednarodni [[delavski razred]] kot ključni dejavnik te revolucije. [[stranka|Stranke]], ki so se označevale za komunistične in so uspele v boju za oblast v [[država|državi]], so pogosto privedle v [[avtoritarizem|avtoritarno]] oziroma [[Totalitarizem|totalitarno]] [[Vladavina|vladavino]] z omejevanjem človekovih pravic in svoboščin ter preganjanjem drugače mislečih oz. "razrednih sovražnikov", "sovražnikov ljudstva", disidentov ipd. Tem elementom komunističnega gibanja nasprotujejo [[anarhokomunizem|anarhokomunisti]], [[trockizem|trockisti]] in drugi. == Komunizem in religija == {{Glej tudi|Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi }} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|256x256_pik|5. decembra 1932 so v [[Moskva|Moskvi]] na [[Josif Stalin|Stalinov]] ukaz z eksplozivi porušili katedralo Kristusa Odrešenika.]] Države s komunistično partijo na oblasti, so prepovedovale vpletanje cerkvenih organizacij v politiko ter javno življenje. Komunizem je na podlagi materialistične filozofije prepričeval ljudi, da je religija "opij ljudstva", verski aktivizem izven sakralnih objektov, pa je bil prepovedan, zaradi česar so imeli goreči privrženci cerkva lahko tudi hude težave.<ref name="Jugoslavija in religija" /> <ref>[http://www.orthodoxphotos.com/readings/law/christianity.shtml Krščanstvo in komunizem]</ref> Čeprav sta že [[Karl Marx|Marx]] in [[Friedrich Engels|Engels]] v [[Komunistični manifest|komunističnem manifestu]] navedla, da religija v komunistični družbi ne bo preveč dobrodošla, je komunistično preganjanje religije prvi začel izvajati [[Vladimir Lenin|Lenin]], takoj po oktobrski revoluciji. Ta je v svoji knjigi Socializem in Religija dejal: "Religija je ena od oblik duhovnega zatiranja, ki povsod močno obremenjuje množice ljudi, ki so preobremenjeni s svojim nenehnim delom za druge, s pomanjkanjem in osamljenostjo."<ref>{{Cite book|title=Lenin Collected Works|publisher=Progress Publishers|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1905/dec/03.htm|chapter=Socialism and Religion|first=V.I.|last=Lenin|year=1965|location=Moscow|volume=10|pages=83–87|orig-year=1905|via=www.marxists.org}}</ref> Čeprav se je preganjanje in zatiranje religije izvajalo v vseh komunističnih državah, pa se je to najbolj izvedlo v Albaniji pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]], kjer so komunisti porušili in uničili več kot polovico cerkva, mošej, kapel, samostanov in drugih verskih objektov.<ref name="Constitution of Albania">{{cite web|url=http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100307100131/http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-date=7 March 2010|title=Constitution of Albania|access-date=29 December 2012}}</ref> V času Jugoslavije je bila uradno sicer razglašena, vendar je bila religija torelirana v samo zasebni sferi. Npr. Božič in Velika Noč nista bila dneva dela prosta dneva, javno obeleževanje verskih praznikov pa je bilo preganjano. <ref name="Jugoslavija in religija">[http://atheism.about.com/library/world/KZ/bl_YugoReligionDemography.htm Jugoslavija in religija]</ref> [[Jugoslovani]], ki niso bili člani komunistične partije, so imeli omejene poklicne možnosti, zato so se mnogi, ki niso podpirali komunističnih idej in vizij, kljub vsemu vpisali v partijo. <ref>[http://atheism.about.com/library/world/KZ/bl_YugoReligionDemography.htm Jugoslavija in verske skupnosti]</ref> Ko so se po vojni stare zamere začele pozabljati in se je družba začela demokratizirati, se je tudi odnos oblasti do cerkve in verujočih začel spreminjati. [[Jože Smole]] je kot predsednik slovenske [[SZDL]] in eden vidnejših komunistov leta 1986 voščil vsem vernikom vesel božič, zaradi česar se ga je prijel vzdevek ''Božiček.'' === Komunizem in Rimsko-katoliška cerkev === [[Katoliška Cerkev]] je v svoji zgodovini večkrat uradno odločno zavrnila komunizem kot idejo, ki lahko pripomore k odpravi socialnih krivic v svetu. Takšna zavrnitev je vsebovana v [[enciklika|encikliki]] [[papež]]a [[Leon XIII.|Leona XIII.]] ''[[Rerum Novarum]]'' iz leta [[1891]] in v enciklikah papeža [[Pij XI.|Pija XI.]] ''[[Quadragesimo Anno]]'' iz leta [[1931]] ter ''[[Divini Redemptoris]]'' iz leta [[1937]]. == Komunizem danes == V teoretično-filozofskem smislu je komunizem živ v zamislih [[marksizem|marksizma]], ki še vedno ponuja možen pogled na zgodovino in zgodovinski razvoj človeštva. Pogled se z vse pogostejšimi in globljimi krizami ter z degradacijo in ogrožanjem ravnovesja narave, v zadnjem času zopet popularizira. Gl. [[Slavoj Žižek]] in [[Alain Badiou]] sta organizirala izjemno odmevno konferenco na to temo. Socialistične države, kjer so na oblasti komunistične stranke ali stranke, ki so izšle iz svetovnega komunističnega sistema 20. stoletja z ustavno zagotovljenim monopolom oblasti, so: * [[Ljudska republika Kitajska]] * [[Kuba]] * [[Laos]] * [[Severna Koreja]] * [[Vietnam]] Od teh sta le še Severna Koreja in Kuba v bistvu ohranili tudi družbenoekonomski sistem, ki še ni podvržen zakonitostim kapitalizma. == Mednarodna obsodba komunizma == [[Evropski parlament]] je z resolucijo<ref>[http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2009-0213+0+DOC+XML+V0//SL Resolucija parlamenta EU: Evropska zavest in totalitarizem, 2. april 2009]</ref> med [[Totalitarizem|totalitarne]] režime, uvrstil tudi komunistične diktature. Resolucija skupaj omenja totalitarne in nedemokratične komunistične režime, [[nacizem]] in dolgotrajne [[Fašizem|fašistične]] diktature v Grčiji, Španiji ter na Portugalskem. V slovenskem kontekstu med žrtve totalitarnega režima sodijo poleg žrtev [[Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne|povojnih izvensodnih pobojev]] tudi žrtve političnih procesov, in druge osebe, ki so desetletja po revoluciji doživljali krivice, zapostavljanje in izključevanje zato, ker idejno, nazorsko in politično niso bili ustrezali nazorom Komunistične partije.<ref>[http://www.dolenjskilist.si/2009/08/24/18085/novice/obcine/Granda_Totalitarizem_je_tudi_komunizem/ Dolenjski List]</ref><ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/2FF5B3BE45377726C125761E0043D6E8?OpenDocument Družina: Komunizem še čaka na obsodbo]</ref>. Med žrtve totalitarnega komunizma uvrščamo tudi zapornike [[Goli otok|Golega otoka]], ki so bili v večini primerov člani [[KPJ]], in so bili izvensodno poslani na »prevzgojo« v času akutnega [[Informbiro|informbirojskega spora]]<ref>[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042468288 Dr. Jože Pirjevec: Tito se je kesal zaradi Golega otoka, na katerem so končali "tovariši", Intervju, Dnevnik, 27.08.2011]</ref>, kot tudi osebe, preganjanje na osnovi neupravičeno strogih zakonov o [[politični prekršek|političnih prekrških]]. Več evropskih poslancev je vložilo pobudo za izenačitev komunističnih simbolov z nacističnimi in fašističnimi<ref>[http://www.rferl.org/content/Article/1057260.html EU: Predlog enačitve simbolov]</ref>, vendar pobuda ni bila sprejeta zaradi razhajanj mnenj o tem. == Glej tudi == * [[Zgodovina komunizma]] * [[Kritike komunizma]] * [[socializem]] * [[totalitarizem]] *[[levi komunizem]] == Literatura == * JUŽNIČ, Stane (1985): Politična zgodovina 20. stoletja, Državna založba Slovenije, Ljubljana. * MARX, Karl (1976): Kapital - kritika politične ekonomije, Poljudna izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana. * [http://www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1840s/manifesto/ch00.htm MARX, Karl, ENGELS,Friedrich: Komunistični manifest] * Carl Joachim Friedrich, ''Totalitarian Dictatorship and Autocracy'', Harvard University Press, Cambridge, 1956 == Sklici == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.marxists.org/ Marksizem na spletu] {{Wikislovar|komunizem|Komunizem}} {{Politične ideologije}} [[Kategorija:Komunizem|*]] [[Kategorija:Socializem]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Politična kultura]] [[Kategorija:Antifašizem]] [[Kategorija:Družbena ureditev]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gospodarski nazori]] 0hgx3irrkydji2f7sptr33xvagzsi3v Seznam slovenskih slikarjev 0 30474 5724760 5724664 2022-07-28T12:40:19Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/2A00:EE2:1618:794:6964:706D:348E:C1B9|2A00:EE2:1618:794:6964:706D:348E:C1B9]] ([[User talk:2A00:EE2:1618:794:6964:706D:348E:C1B9|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:193.2.11.205|193.2.11.205]] wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[slikar]]jev.''' Vinko Gajšt {{CompactTOC2}}{{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Bojan Abaza]] *[[Ema Abram]] *[[Peter Abram]] *[[Peter Adamič]] *[[Viktor Adamič]] *[[Miroslav Adlešič]] *[[Andrej Ajdič]] *[[Jurij Ajlec]] *[[Nevena Aleksovski]] *[[Almanach]]/''Allmenaco'' (nizoz.-slov.) *[[Andrej iz Ostroga]] *[[Jožica Ameršek]] *[[Franjo Ančik]] *[[Marko Andlovic]] *[[Maja Andrić-Todić]] (hrv.-slov.) *[[Rajko Apollonio]] *[[Zvest Apollonio]] *[[Johannes Aquila]] *[[Tatjana Arh]] *[[Antea Arizanović]] *[[Fran Arko]]? *[[Ernest Artič]] *[[Brigita Artiček]]? *[[Beno Artnak]] *[[Adi Arzenšek]] *[[Todorče Atanasov]] *[[Gustav Auersperg]] *[[Marija Auersperg-Attems]] *Ferdinand (Ferdo) Avsec *[[Martin Avsenik]] *[[Anton Ažbe]] * * == B == *[[Vojko Babič]] *[[Ivana Bajec]] *[[Angelo Bajuk]] *[[Milko Bambič]]? *[[Igor Banfi]] *[[Jože Barachini]] *[[Ivan Bartl (slikar)]] *[[Matija Bartl]] *[[Jože Bartolj]] *[[Milan Batista]] *[[Josip Battig]] *[[Dubravko Baumgartner]] *[[Emilija Baumgartner]] *[[Katja Bednařik Sudec]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Boris Benčič]] *[[Vesna Benedetič]] *[[Gregor Benedik (1850|Gregor Benedik]] (panjske končnice) *[[Ladislav Benesch]] *[[Rudi Benétik]] *[[Bojan Bensa]] *[[Berko]] *[[Fortunat Bergant]] *[[Uršula Berlot]] *[[Emerik Bernard]] *[[Janez Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[Marin Berovič]] *[[Franc Bešter]] *[[Nadja Bevčar]] *[[Silvan Bevčar]] *[[Koloman Beznec]] *[[Gvido Birolla]] *[[Dare Birsa]] *[[Viktor Birsa]] *[[Edvard Bizjak]] *[[Franc (Frančišek) Bizjak]] (Franz Wisiak) *[[Martin Bizjak (1929-2017)]] *[[Milan Bizjak]] *[[Matej Bizovičar]] *[[Milan Bizovičar]] *[[Jurij Bobič]] *[[Vinko Bogataj]] ? *[[Ivan Bogovčič]] *[[Janez Boljka]] *[[Miha Boljka]] *[[France Boltar]] *[[Molly Bonač]] *[[Jaka Bonča]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Janez Borovski]] *[[Jože Boschitz]] *[[Pavle Bozovičar]] *[[Andrej Božič]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Julče Božič]] *[[Nika Božič]] *[[Matija Bradaška]] *[[Bram Barjanski]] ''(Branko Simčič)'' *[[Remigij Bratož]] *[[Lucijan Bratuš]] *[[Boris Bratuž]] *[[Igor Bravničar]] *[[Veljko Bravničar]] *[[Suzana Brborović]] *[[Olivia Bregant]] *[[Lado Brejc]] *[[Almira Bremec]] *[[Tea Breščak]] *[[Stojan Brezočnik]] *[[Beti Bricelj]] *[[Ida Brišnik Remec]] *[[Matej Brodnik]] *[[Stanislav Brodnik]] *[[Jakob Brollo]] (Furlan) *[[Ljubo Brovč]] *[[Ivan Brudar]] *[[Andrej Brumen-Čop]] *[[Klemen Brun]] *[[Avgust Andrej Bucik]] *[[Sonja Budal]] *[[Ivan Bukovec (1932)]] *[[Jože Bunič]] *[[Tamara Burmicky]] - Taya *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] * == C == *[[Alojz Capuder]] *[[Atilij Carli]]/Kralj *([[Giorgio Carmelich]]) *[[Rasso Causevig]]? *[[Anton Cebej]] *[[Vlado Cedilnik]] *[[France Cegnar (agronom)|France Cegnar]] *[[Anton Cej]] *[[David Cej]] *[[Demetrij Ivan Cej]] *[[Jože Cej]] *[[Jure Cekuta]] *[[Raoul Cenisi]] *[[Jože Centa]] *[[Mira Cepuder]] *[[Maja Cerar (r. Tomc)]] *[[Mojca Cerjak]]? *[[Klavdij Cernigoi]] *[[Jože Cesar]] *[[Mire Cetin]] *[[Ludovik Cetinović|Ludovik (Ljudevit) Cetinović]] *[[Dragutin Cifrek]] * [[Anton Cigoj]] * [[Danica Cigoj-Kuščer]] *[[Jure Cihlař]] *[[Janez Cimbol]] *[[Jože Ciuha]] *[[Peter Ciuha]] *[[Romeo Coceani]] *[[Carolina Coglot|Carolina Coglot/Koglot]] (''Coglot De Maurera'') (v Venezueli) *[[Ina Conradi Chavez]]? *[[Ludwig de Clericq|Ludwig Clericq]] (1640–1702) *[[Silva Copič]] *[[Viktor Cotič]] *[[Tulio Crali]]/Kralj *[[Stane Cuderman]] *[[Valentin Cundrič]]? *[[Franc Curk]] *[[Dragica Cvek Jordan]] *[[Jože Cvelbar]] *[[Marjeta Cvetko]] *[[Jure Cvitan]] == Č == *[[Ivan Čargo]] *[[Sebastijan Časar]] *[[Avgust Čebulj (duhovnik)]] *[[Jože Čebulj]] *[[Josip Čeferin]] *[[Luka Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Boni Čeh]] *[[Vlado Čelar]] *[[Nina Čelhar]] *[[Lojze Čemažar]] *[[Matej Čepin]] *[[Ksenija Čerče]] *[[Marijan Černe]] *[[Avgust Černigoj]] *[[Dora Černigoj]] *[[Klavdij Černigoj]]/Cernigoi *[[Sandi Červek]] *[[Barbara Čižmek Cihlař]] * *[[Bogdan Čobal]] *[[Ivan Čobal]] *[[Larisa Čobal]] *[[Zvonko Čoh]]? *[[Mirko Čok]] *[[Alojz Črnigoj]] *[[Rajko Čuber]] *[[Simona Čudovan]] *[[Tjaša Čuš]] *[[Branko Čušin]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Marjanca Dakskofler Savinšek]] *[[Miha Dalla Valle]] *[[Ladislav Danč]] *[[Izidor Debeljak]] *[[Riko Debenjak]] *[[Barbara Demšar]] *[[Danijel Demšar|Daniel Demšar]] *[[Jože Denko]] *[[Marijan De Reggi]] *[[Edo Deržaj]] *[[Danilo Devetak]] *[[Patrizia Devidé]] *[[Smiljana Didek]]? *[[Zoran Didek]] *[[Boge Dimovski]] *[[Tina Dobrajc]] *[[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] *[[Igor Dolenc]] *[[Jana Dolenc]] *[[Veno Dolenc]] *[[Štefan Dolinar]] *[[Sarah Dolinšek]] *[[Zdravko Dolinšek]] ? *[[Miligoj Dominko]] *[[Marjan Dovjak]] *[[France Dremelj|France "Aco" Dremelj]] *[[Barbara Drev]] *[[Vesna Drnovšek]] *[[Drago Druškovič ml.]] == E == *[[Josip Egartner (slikar)]] *[[Jože Ekart]] *[[Danilo Emeršič]] *[[Milka Erbežnik]] *[[Milan Erič]] *[[Miran Erič]] *[[Simona Erjavec]] *[[Andreja Eržen]] *[[Jože Eržen]] == F == * *[[Milanka Fabjančič]]? *[[Stane Fabjančič]] *Dominik (Domenico) Fabris *[[Robert Faganel]] *[[Vida Fakin]] *[[Silvester Fakuč]] *[[Ivana Faninger]] *[[Tomaž Fantoni]] (Furlan) *[[Blaž Farčnik]] *[[Romana Favier]] *[[Roman Fekonja]] *[[Katja Felle]] *[[Rajko Ferk]] *[[Janez Ferlan]] *[[Pavel Ferluga]] *[[Mitja Ficko]] *[[Igor Fistrič]] *[[Dušan Fišer]] *[[Božidar Flajšman]] *[[Marija Flegar]] *[[Jelka Flis]] *[[Pavel Florjančič]] *[[Franz Ignaz Flurer]] *[[Zorko Fon]] *[[Jernej Forbici]] *[[Dominik Forte]] *[[Ivan Franke]] *[[Vanja Franko]] *[[Vida Franko]] *[[Milan Fras (1921)]] *[[Simon Fras]] *[[Vlado Fras]] *[[Ivo Frbežar]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Metod Frlic]] *[[Filip Fröhlich]] *[[Josef Ferdinand Fromiller]]? *[[Srečko Frühauf]] *[[Lorenzo Furlan]] *[[Slavko Furlan]] *Dunja Furlani Kofler? *[[Peter Furlanič]] *[[Leander Fužir]] == G == *[[Peter Gaber]] & [[Tone Gaber]] *[[Rudolf Gaberc]] (>Bgd) *[[Dragan Gačnik]] *Vladimir Gajšek *[[Branko Gajšt]] *[[Andrej Gala]] *[[Štefan Galič]] *[[Sašo Gantar]] *[[Janez Garbajs]] *[[Maksim Gaspari]] *[[Nataša Gašparac]] *[[Irena Gašperšič]] Meško *[[Vojko Gašperut]] *[[Kostja Gatnik]] *[[Irena Gayatri Horvat]] (hrv.-slov.) *[[Ivan Geder]] *[[Mito Gegič]] *[[Hans Georg Geigerfeld]] *[[Nino Gergolet]] *[[Alenka Gerlovič]] *[[Herman Germ]] *[[Josip Germ]] *[[Helena Germonik]] *Stanka Glavan *[[Blaž de Gleria]] *[[Franc Globočnik]] *[[Olaf Globočnik]] *[[Vito Globočnik]] *[[Ivan Gluhodedov]] *[[Gustav Gnamuš]] *[[France Godec]] *[[Silvester Godina]] *[[Marjeta Godler]] *[[Prokop Godler|Prokop(ij) Godler]] *[[Goetzl]] (Götzl) (družina) *[[Bojan Golija]] *[[Klementina Golija]] *[[Martina Golija]] *[[Franc Golob (agronom)]] *[[Franc Golob]] *[[Franjo Golob (umetnik)]] *[[Milan Golob]] *[[Zdenka Golob Borčič]] *[[Endre Göntér]] (star./ml.) *[[Bojan Gorenec]] *[[Viktor Goričan]] *[[Josip Gorinšek]] *[[Jože Gorjup]] *[[Rudi Gorjup]] *[[Stane Gorjup]] *[[Tine Gorjup]] *[[Tomaž Gorjup]] *[[Josip Marija Gorup]] *[[Tomaž Gostinčar]] *Fanči (Frančiška) Gostiša *[[Božidar Grabnar]] *[[Boris Grad]] *[[Simon Tadej Volbenk Grahovar]] *[[Stojan Grauf]] *[[Fulvia Grbac]] *[[Marija Gregorc]] *[[Milena Gregorčič]] *[[Nevenka Gregorčič]] *[[Ludvik Grilc]] *[[Cene Griljc]] *[[Ivan Grohar]] *[[Janez Grohar]] *[[Bogdan Grom]] *[[Davorin Gros]] *[[Evgenija Gruden]] *[[France Gruden]] *Roman Gruntar *[[Marjan Gumilar]] *[[Špela Gumzej]] *[[Pavel Gustinčič]] *[[Anton Gvajc]] *[[Herman Gvardjančič]] == H == *[[Janez Hafner]] *[[Miro Hajnc]] *Friderik Hamerlitz *Janez Handt *[[Štefan Hauko]] *Dora Hauser *[[Anton Hayne]] *[[Jožef Hayne]] *[[Martina Hegediš]] *[[Eva Heimer]] *[[Peter Hergold]] *[[Andrej Herman]] ? *[[Anton Herman]] *[[Janez Andrej Herrlein]] *[[Jaroslav Hilbert]] *[[Robert Hlavaty]] *[[Vinko Hlebš]] *[[Vladimir Hmeljak]] *[[Leopold Hočevar]] - Hoči *[[Miran Hočevar]] *[[Sergej Hočevar]] *[[Zoran Hočevar]] *[[Valentin Hodnik]] *[[Josip Hohnjec (slikar)]] *[[Leon Homar]] - Levko *[[Goran Horvat]] *[[Franc Horvat (slikar)]] *[[Jože Horvat]] - [[Jaki]] *[[Štefan Horvat]] *[[Vera Horvat]] *[[Milena Houška Pavlin]] *[[Tomaž Hostnik (1961)]] *[[Anamari Hrup]] *[[Anka Hribar Košmerl]] *[[Janez Hrovat]] *[[Drago Hrvacki]] *Hua Qing ? *[[Vida Hudoklin Šimaga]] *[[Gabrijel Humek]] *[[Ištvan Išt Huzjan]] *[[Zdenko Huzjan]] *[[Just Hvala]] == I == *[[Stanislav Intihar]]? *[[Cvetka Ipavec]] *[[Jože Ipavec]] *[[Tjaša Iris]] *[[Bard Iucundus]] (''Leobard Oblak'') *[[Aleksa Ivanc Olivieri]] *[[Taja Ivančič]] *[[Slobodan Ivanković-Baudo]] (bos./srb.-fr.-slov.) == J == *[[Stane Jagodič]] *[[Božidar Jakac]] *[[Svetlana Jakimovska Rodić]] *[[Karel Jakob]] *[[Marko Jakopič]] *[[Marta Jakopič Kunaver]] *[[Rihard Jakopič]] *[[Viljem Jakopin]] *[[Marko Jakše]] *[[Izidor Jalovec]] *[[Matija Jama]] *[[Jamšek]] (Jambšek), družina *[[Janez Borovski]] *[[Janez Ljubljanski]] *[[Janez iz Kastva]] *[[Silva Janež]] *[[Anton Janša]] *[[Lovro Janša]] *[[Valentin Janša]] *[[Gustav Januš]] *[[Evgenija Jarc]] *[[Radovan Jeglič]] *[[Danilo Jejčič]] *[[Marjan Jelenc]] *[[Franc Jelovšek]] *[[Krištof Andrej Jelovšek]] *[[Andrej Jemec]] *[[Gašper Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Stanka Jenko]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Irena Jeras Dimovska]] *[[Alojz Jerčič]] *[[Anja Jerčič Jakob]] *[[Ciril Jerič]] *[[Rado Jerič]] *[[Zvonimir Jerič]]? *[[Marcos Luis Jerman|Marko Jerman]] *[[Jernej iz Loke]] *[[Mladen Jernejec]] *[[Jožef Jerome]] *[[Marijan Jesenovec]] *[[Boris Jesih (slikar)]] *[[Kristijan Jezernik]]? *[[Karel Jirak]] *[[Johannes Aquila]] *[[Breda Jontes]] *[[Rudi Jordan]] *[[Sebstijan Jordan]] *[[Peter Jovanovič]] *[[Anton Jug]] *[[Jurij Jurčič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Samo Jurečič]] - [[Samo]] *[[Silva Jurečič Košir]] *[[Jože Jurič]] *[[Barbara Jurkovšek]] *[[Rok Juršič]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Elko Justin]] == K == *[[Miro Kačar]] *[[Duša(nka) Kajfež|Duša Kajfež]] *[[Simon Kajtna]] *[[Jurij Kalan]] *[[Bogoslav Kalaš]] *[[Katarina Kalc]] *[[Lojze Kalinšek]] *[[Stane Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]] *[[France Kambič]] *[[Mihael Kambič]] *[[Andrej Kamnik]]? *[[Sergej Kapus]] *[[Janez Kardelj (slikar)]] *[[Azad Karim]] *[[Silva Karim]] *[[Anton Karinger]] *[[Maria Karnar-Lemesheva]] (rus.-slov.) ** [[Alois Kasimir]] (r. Dunaj - u. Ptuj) ** [[Luigi Kasimir]] (r. Ptuj - u. Dunaj) *[[Barbara Kastelec]] *[[Eva Kastelic]] *[[Janko Kastelic (slikar)]] *[[Milan Kastelic]] *[[Simon Kastelic]] *[[Elza Obereigner|Elza Kastl-Obereigner]] *Josip Kastner *[[Franc Kavčič (slikar)]] *[[Maks Kavčič]] *[[Mateja Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Irena Kazazić]] *[[Karel Keber]] *[[Gregor Kemperle]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Dušan Kirbiš]] *[[Lojze Kirbiš]] *[[Jože Kjačič]] *[[Bojan Klančar]] *Stane Klančnik? *[[Vladimir Klanjšček]] *[[Klavdij Klarič]] *[[Roza Klein Sternen]] *[[Staš Kleindienst]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] *[[Fran Klemenčič]] *[[Maj Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]] *[[Kiki Klimt]] *[[Vivijana Kljun]] *[[Matija Knavs]] *[[A. D. Knez]] *[[Janez Knez]] *[[Janez Mišo Knez]] *[[Joso Knez]] *[[Aleksij Kobal]] *[[Jožef Kobau]] (Cobau) *[[Boris Kobe]] *[[Jurij Kobe]] *[[Ivana Kobilca]] *[[Matjaž Kocbek]] *[[Rajmund Kocbek]] *[[Darja Kocjančič]] *[[Ida Kocjančič]] *[[Romej Kocjančič]] (Romeo Coceani) *[[Majda Kočar]] *[[Dimitrij Kodrič]] (John D. Kodric) *[[Ignac Kofol]] *[[Rudi Kogej]] *[[Carolina Koglot]] (''Coglot De Maurera'') (v Venezueli) *[[Alojzij Kogovšek]] *[[Josip Kogovšek]] *[[Viktor Kojc]] *[[Denise Kokalj]] *[[Gregor Kokalj]] *[[Ivo Kolar]] *[[Antonija Kolerič]] *[[Kaly Kolonič]] *[[Biserka Komac]]? *[[Stanka Komac|Stanka Komac Šraj]] *[[Silvester Komel]] *[[Franc Konc]] *[[Alojz Konec]] *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konić]] *[[France Kopač|France (Franjo) Kopač]] *[[Franc Kopitar-Silvo]] *[[Leon Koporc]] *[[Lojze Koporc]] *[[Jože Kopriva]] *[[Sašo Koprivec]] *[[Miran Kordež]] *[[Zora Koren Škerk]] *[[Slavko Kores]] *[[Helena Korošec - Elí]] *[[Irena Korošec]] *[[Janez Korošec (slikar)]] *[[Josip Korošec - Nini]] *[[Nika Korsič]] *[[Benjamin Korže]] *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Ivan Kos (likovnik)]] *[[Klara Kos]] -"''Seiko''" *[[Mateo Kos]] *[[Polonca Kosi|Polon(c)a Kosi]] *[[Srečko Kosi]] *[[Andrej Kosič]] *[[Josip Kosmač]]? *[[Mihael Kosmač]] *[[Stane Kosmač]] *[[Franc Košar]] *[[Andrej Košič]] (Kosič) *[[Boštjan Košir]] *[[France Košir]] *[[Matej Košir]] *[[Borut Košnjek]] *[[Suzana Košnjek|Suzana Košnjek-Cotič]] *[[Jože Kotar]] *[[Rudolf Kotnik]] *[[Helena Kottler Vurnik]] *[[Ivo Kovač]] *[[Ljerka Kovač]] *[[Samo Kovač]] *[[Vesna Kovač]] *[[Vladimir Kovač]] *[[Bojan Kovačič]] *[[David Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Marjan Kozamernik]] *[[Jasna Kozar]]-Hutheesing *[[Ljubo Kozic]] *[[Anton Koželj]] *[[Maks Koželj]] *[[Matija Koželj]] *[[Marjanca Kraigher]] *[[Nevenka Kraigher]] *[[Milovan Krajnc]] *[[Andrej Kralj]] *[[Ervin Kralj]] *[[France Kralj]] *[[Mara Kralj]] *[[Matjaž Kralj]] *[[Samo Kralj]] *[[Tea Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Albin Kramberger]] *[[Jože Kramberger]] *[[Ted Kramolc]] *[[Konrad Kranjc]] *[[Miro Kranjec]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Fani Kratnar]] *[[Marjan Kravos]] *[[Edvard Krbavčič]] *[[Igor Kregar]] *[[Stane Kregar]] *[[Bine Krese]] *[[Štefan Kresnik]] *[[France Kreuzer]] *[[Alojz Krevh]] *[[Benjamin Kreže]] *[[Dominik Olmiah Križan]] *[[Gorazd Krnc]] *[[Benjamin Krumpej]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[France Kunaver]] *[[Judita Kunčič Mandelc]] *[[Ida Künl]] *[[Pavel Künl]] *[[Viljem Künl]] *[[Marica Kupfer]] *[[Majda Kurnik]] *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]]Kneževič Stojan == L == *[[Vladimir Lakovič]] *[[Milan Lamovec|Milan "Didi" Lamovec]] *[[Mojca Lampe Kajtna]] *[[Vladimir Lamut]] *[[Aladin Lanc]] *[[Henrika Langus]] *[[Matevž Langus]] *[[Adolf Lapajne]] *[[Boštjan Lapajne]] *[[Nuša Lapajne]] Čurin *[[Samo Lapajne]]? *[[Tone Lapajne]] *[[Avgust Lavrenčič]] *[[Miloš Lavrenčič]] *[[Boris Lavrič]] *[[Lojze Lavrič]] *[[Simon Lavrič]] *[[Anton Layer]] *[[Josip Layer]] *[[Leopold Layer]] *[[Marko Layer]] *[[Valentin Layer]] *[[Monika Lazar]] *[[Vladimir Leben]] *[[Kamilo Legat]] *[[Zmago Lenardič]] *[[Jožef Anton Lerchinger]] *[[Drago Leskovar]] *[[Tone Leskovšek]] *[[Mira Ličen Krmpotić]] *[[Terezija Lipič]] (por. Köstl) *[[Dušan Lipovec]] *[[Gani Llaloshi]] *[[Janez Logar (1938)]] *[[Lojze Logar]] *[[Tatjana Logar]] *[[Milan Lorenčak]] *[[Ivo Lorenčič]] *[[Erik Lovko]] *[[Branko Lozar]] *[[Robert Lozar]] *[[Albin Lugarič]] *[[Marko Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Avrelij Lukežič]] *[[Ferdo Lupša]]? *[[Stana Lušnic Arsovska]] *[[Milena Luznar Strašek]] *[[Aprilija Lužar]] == M == * *[[Josip Macarol]] *[[France Maček]] - Muc *[[Janez Madrijan]] *[[Srečko Magolič]] *[[Polona Maher]] *[[Dominik Mahnič]] *[[Marino Mahnič]] *[[Rudolf Maister]] *[[Jože Majcen]] *[[Anka Makovec]]? *[[Stanko Makuc|Stanko (Stanislav) Makuc]] *[[Tanja Makuc]] *[[Vladimir Makuc]] *[[Ivan Malavašič]] *[[Miha Maleš]] *[[Ferdinand Malič]] *[[Dušan Mandič]] *[[Adriana Maraž]] *[[Henrik Marchel]] *[[Rudolf Marčič]] (Rudolf Ernst Marčić) *[[Štefan Marflak]] *[[Jože Marinč]] *[[Peter Markovič]] *[[Cveto Marsič]] *[[Ira Marušič]] *[[Živko Marušič]] *[[Nikolaj Mašukov]] *[[Janez Matelič]] *[[Matjaž Mauser]] *[[Aco Mavec]] *[[Erik Mavrič]] *[[Ferdo Mayer]] *[[Marjan Maznik]] *[[Ignac Meden]] *[[Jožica Medle]] *[[Pavel Medvešček]] *[[Jože Meglič]] *[[Emil Memon]] *[[Jasna Merku]] *[[Franc Mesarič]] *[[Kiar Meško]] *[[Stane Meterc]] *[[Matej Metlikovič]] *[[Janez Valentin Metzinger]] *[[Janez Mežan (slikar)]] *[[Matej Mihelčič]]? *[[France Mihelič]] *[[Marina Mihelič]] (-Satler) *[[Polde Mihelič]] *[[Eva Mihevc]] *[[Ignac Mihevc]] *[[Matevž Miklavčič]] *[[Ivan Miklavec]] *[[Marjan Miklavec]] *[[Julijan Miklavčič]] *[[Božo Miklavžič]] *[[Milan Mikuž]] *[[Mira Mikuž]] *[[Andrej Militarov]] *[[Janez Milkovič - Jano]] *[[Cvetka Miloš]] *[[Franc Mirt]] *[[Marijan Mirt]] *[[Milan Mlakar]] *[[Niko Mlakar]] *[[Simon Mlakar]] *[[Lucija Močnik Ramovš]] *[[Marko Modic]] *[[Miroslav Modic]] *[[Zmago Modic]] *[[Miran Mohar]] *[[Marjan Motoh]]? (& Jože M.) *[[Livij Možina]] *[[Franc Mrčun]] *[[Ivo Mršnik]] *[[Nina Mršnik]] *[[Izidor Molè]] *[[Dušan Muc]] *[[Jožef Muhovič]] *[[Brane Murko|Brane (Branko) Murko]] *[[Lojze Mušič]] *[[Zoran Mušič]] == N == *[[Mira Narobe]] *[[Franci Nemec]] *Rafael Nemec ? *[[David Nez]] *[[Franc Anton Niernberger]] *[[Anton Novak]] *[[Dreja Novak]]? *[[Miro Novak (slikar)]] *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == *[[Peter Obal]] *[[Elza Obereigner]] *[[Amalija Oblak Hermannsthal]] *[[Floris Oblak]] *[[Mojca Oblak]] *[[Nika Oblak]] *[[Polde Oblak (slikar)]] *[[Joža Ocepek]] *[[Elsa Oeltjen Kasimir]] *[[Jan Oeltjen]] *[[Simon Ogrin]] *[[Zoran Ogrinc]] *[[Žiga Okorn]] *[[Radko Okretič]] *[[Valentin Oman]] *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] *[[Jana Omersa Križaj]] *[[Janko Orač]] *[[Dimitry Orlač]] (Orlac) (slov.-fr.) *[[Mojca Osojnik]]? *[[Lidija Osterc]]? *[[Janez Ošaben]] *[[Robert Ošep]] *[[Jože Ovsec]] == P == *[[Katja Pal]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Mia Paller]] *[[Lajči Pandur]] *[[Ludvik Pandur]] *[[Andreja Panič Omahna]] *[[France Papež]] *([[Julij Papič]] - slov.-hrv.) ? *[[Uroš Paternu]] *[[Darinka Pavletič-Lorenčak]] *[[Andrej Pavlič]] *[[Anton Pavlič]]? *[[Marija Pavlič]] - ''Micka Blažičeva'' *[[Sergej Pavlin]] *[[Agata Pavlovec]] *[[France Pavlovec]] *[[Mirna Pavlovec]] *[[Franc Pavlovič]] (Brazilija) *Ana Pavšek *[[Herman Pečarič]] *[[Marija Pečarič]] *[[Silvij Pečarič]] *[[Karel Pečko]] *[[Greta Pečnik]] *[[Maja Pegan]] *[[Lado Pengov]] *[[Miša Pengov]] *[[Mojca Pengov]] *[[Slavko Pengov]] *[[Amalia Perez-Molek]] *[[Rudi Pergar]] *[[Anton Perko]] *[[Lojze Perko]] *[[Tomaž Izidor Perko]] *[[Miha Perne]] *[[Marko Pernhart]] *[[Julijana Peršič]] *[[France Peršin]] *[[Marija Gracija Peršolja]] *[[Sebastijan Peršolja]] *[[Neža Perovšek]] *[[Gregor Perušek]] *[[Polona Petek]] *[[Jože Peternelj]] *[[Konrad Peternelj]] *[[Jožef Petkovšek]] *[[Alojzija Petrič]] *[[Dušan Petrič]] *[[Mario Petrić]] *[[Stane Petrovič - Čonč]] *[[Emilija Petrović Martini]] *[[Vida Pfeifer Sajko]] *[[Albert Pichl]] *[[Nataša Pičman]] *[[Mirko Pihler]] *[[Filip Pik]] *[[Veno Pilon]] *[[David Pintar]] *[[Mira Pintar]] *[[Anastazija Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] (st./ml.) *[[Vladimir Pirnat]] *[[Adolf Pirsch]] *[[Elda Piščanec]] *[[Roža Piščanec]] *[[Leon Pišek]] *[[Josip Pišof - Cepa]] *[[Matija Plainer]]/[[Platner]] *[[Andej Planer|Andej Pla(n)ner]] *[[Jona Gal Peregrin Planinc|Jona Gal Planinc]] *[[Mojca Planinc]] *[[Štefan Planinc]] *[[Anton Plemelj]] *[[Karel Plemenitaš]] *[[Boštjan Plesničar]] *[[Dora Plestenjak]] *[[Janez Plestenjak (slikar)]] *[[Karel Plestenjak]] *[[Silvester Plotajs Sicoe]] *[[Anton Plumental]]? *[[Dušan Podgornik]] *[[Tomo Podgornik]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] *[[Tadej Pogačar (umetnik)]] *[[Tjaša Pogačar]] *[[Vojko Pogačar]] *[[Jože Pohlen]] *[[Franc Pohole]] *[[Oton Polak]] *[[Irena Polanec]] *[[Dragotin Poljanec]] *[[Janez Poljanec|Janez (Ivan) Poljanec]] *[[Jože Poljanšek]] *[[Borut Popenko]] *[[Silvije Arc Popovič]] *[[Gašper Porenta]] *[[Oton Postružnik]] (slov.-hrv.) *[[Bogdan Potnik]] *[[Ervin Potočnik]] *[[Janez Potočnik (slikar)|Janez Potočnik]] (1749-1834) *[[Janez Potočnik (1892-1983)]] *[[Josip Potočnik]] *[[Štefan Potočnik|Štef(an) Potočnik]] *[[Uroš Potočnik|Uroš Potočnik (slikar)]] *[[Vladimir Potočnik]] *[[Cita Potokar]] *[[Jože Potokar]] *[[Viktor Povše]] *[[Andrea Pozzo]] *[[Miloš Požar]] *[[Brigita Požegar Mulej]] *[[Ivo Prančič]] *[[Janez Praprotnik]] *[[Valerija Prašnikar]] *[[Gregor Pratneker]] *[[Adrijan Praznik]] *[[Vida Praznik]] *[[Arjan Pregl]] *[[Marij Pregelj]] *[[Mira Pregelj]] *[[Drago J. Prelog]] (slov.-avstrijski na Dunaju) *[[Marija Prelog]] *[[Dušan Premrl]] *[[Miha Presker]] *[[Ivan Prešern]]-Žan (& [[Ivanka Kraševec]]) *[[Emil Primožič]] (Primossi) *[[Ivan Primožič]] *[[Janez Pristavec]] *[[Vera Pristovšek]] (r. Fišer) *[[Stanislava S. Pudobska]] *[[Zmago Puhar]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Boštjan Putrih]] *[[Franc Pustavrh]] (Frančišek Pustovrh) *[[Ratimir Pušelja]] ==Q== * [[Giulio Quaglio]] *Hua Qing ==R== * *[[Tone Rački]] *[[Irina Rahovsky Kralj]] *[[Janez Franc Rainbalt]] *[[Milica Rajačič Steržaj]] *[[Tone Rajhman]] *[[Mirko Rajnar]] *[[Stanislav Rapotec]] *[[Franci Ratej]]? *[[Janez Ravnik (slikar)]] *[[Barbara Ravnikar]] *[[Ljubo Ravnikar]] *[[Tone Ravnikar (1920)]] *[[Nevenka Rayer Parisi]] *[[Claudia Raza]] *[[Milan Razboršek]] *[[Stojan Razmovski]] *[[Ida Rebula]] *[[Urška Rednak]] *[[Peter Rehar]] *[[Žiga Rehar]] *[[Janez Mihael Reinwaldt]] *[[Franc Karel Remb]] *[[Bara Remec]] *[[Marijan Remec]] *[[Štefan Remic]] *[[Tjaša Rener]] *[[Janez Repnik]] *[[Anton Repnik]] *[[Igor Ribič]] *[[Miriam Repič-Lekič]] *[[Nataša Ribič Štefanec]] *[[Niko Ribič]] *[[Milan Rijavec]] *[[Oto Rimele]] *[[Mitja Robič]] *[[Davorin Rojc]] *[[Jasmina Rojc]] *[[Tone (Anton) Rojc]] *[[Mateja Rojc]] *[[Melita Rojic]] *[[Irena Romih]] *[[Milan Rot]] *[[Janez Rotman]] *[[Oskar Rotovnik]] - Oki *[[Smiljan Rozman]] *[[Zoran Rožič]] *[[Milan Rozmarin|Milan Rožmarin]] *[[Mihael Rudl]] *[[Ferdinand Nande Rupnik]] *[[Marko Ivan Rupnik]] *[[Tone Rupnik - Storžev]] *([[Michael Ruppe]]) *[[Marija Rus]] *[[Zmago Rus]] *[[Giulio Ruzzier]] == S == *[[Janez Sajevic]] *[[Boris Sajovic]] *[[Evgen Sajovic]] * [[Rudolf Saksida]] *[[Eduard Salesin]]? *[[Jasna Samarin]] *[[Gregor Samastur]] *[[Jur Samec]] *[[Gorazd Satler]] *[[Roman Savinšek]] *[[Andrej Savski]] *[[Janez Krstnik Scherer]] *[[Mitja Schöndorfer]] *[[Dušan Sedej]]? *[[Janez Sedej]] *[[Maksim Sedej]] *[[Maksim Sedej, mlajši]] *[[Pavle Sedej]] *[[Aleš Sedmak]] *[[Ivan Seljak - Čopič]] *[[Denis Senegačnik]] *[[Mojca Senegačnik]] *[[Brane Sever]] *[[Edo Sever|Edi (Edo) Sever]] *[[Mateja Sever]] (''=Maja Ninalota'' S.)? *[[Valerija Sever]] *[[Adel Seyoun]] *''Branko Simčič'' = ''Bram Barjanski'' *[[Daša Simčič]]? *[[Mik Simčič]] *[[Rudi Simčič]] *[[Apolonija Simon]] *[[Franc Simonič (slikar)]] *[[Patricija Simonič]] *[[Štefan Simonič]] *[[Albert Sirk]] *[[Zdenko Skalicky]] *[[Ana Skedl]] *[[Franci Skerbinek]] *[[Rudi Skočir]] *[[Franc Ksaver Skola]] *[[Hugo Skopal]] *[[Andrej Skrbinek]] - "Andy Black" *[[Majda Skrinar]] *[[Iris Skubin]] *[[Igor Boris Skulj]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Jože Slak]] - Đoka *[[France Slana]] *[[Domen Slana]] *[[Rok Slana]] *[[Rajko Slapernik]] *[[Darko Slavec]] *[[Vida Slivniker-Belantič]] *[[Josip Slovnik]] *[[Ana Sluga]] *[[Damir Smerdel]] *[[Pavel Smolej]] *[[Jerneja Smolnikar]] *[[Hinko Smrekar]] *[[Venceslav Smrekar]] *[[Jošt Snoj]] *[[Viktor Snoj]] *[[Matko Soklič|Matko (Matej) Soklič]] *[[Simon Soklič]] *[[Gorazd Sotler]] *[[Alenka Sottler]] *[[Savo Sovre]] *[[Alenka Spacal]] *[[Jože Spacal]] *[[Lojze Spacal]] *[[Venčeslav Sprager]] *[[Andreja Srna]] *[[Jože Srebrnič (slikar)]] *[[Zora Stančič]] *[[Marija Starič Jenko]] *[[Tinca Stegovec]] *[[Ferdinand Steiner]] (?—1725) *[[Eduard Stepančič]] *[[Milena Stepančič]] *[[Franjo Sterle]] *[[Maksimiljan Sternad]] - Milč *[[Matej Sternen]] *[[Lucija Stopar Štrovs]] *[[Rudi Stopar]] *[[Lucija Stramec]] *[[Franc Strauss]]? *[[Franc Mihael Strauss]] *[[Janez Strauss]] *[[Janez Andrej Strauss]] *[[Gvido Stres]] st. *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Ivan Strnad]] *[[Leopold Strnad]] *[[Mihael Stroj]] *[[Mladen Stropnik]] *[[Gabrijel Stupica]] *[[Marija Lucija Stupica]] *[[Marlenka Stupica]] *[[Breda Laura Sturm]] *[[Viktor Sulčič]] *[[Jože Svetina]] - "Taj" *[[Marija Svetlič]] *[[Dragica Svetličič]] (Padova) == Š == *[[Andraž Šalamun]] *[[Avgusta Šantel (starejša)]] *[[Avgusta Šantel (mlajša)]] *[[Henrika Šantel]] *[[Saša Šantel]] *[[Cvetko Ščuka]] *[[Pavle Ščurk]] *[[Natalija Šeruga Golob]] *[[Viktor Šest]] *[[Janez Šibila]] *[[Janez Šinkovec]] *[[Brane Širca]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Nataša Škof]] *[[Primož Škof]] *[[Iztok Šmajs|Iztok Šmajs - Muni]] *[[Veselka Šorli Puc]] *[[Lojze Špacapan]] *[[Nika Špan]] *[[Rudi Španzel]] *[[Lučka Šparovec]] *[[Irena Špendl]] *[[Tanja Špenko]] *[[Darja Štefančič]] *[[Maruša Štibelj]] *[[Ejti Štih]] *[[Andrej Štritof]] *[[Miha Štrukelj]] *[[Andrej Štular]] *[[Avgust Štupar]] *[[Rudi Šturm]] *[[Marjan Šubelj]] *[[Alojz Šubic]] *[[Blaž Šubic]] *[[Ivan Šubic]] *[[Ive Šubic]] *[[Janez Šubic (1830 - 1898)|Janez Šubic]] (1830–1898) *[[Janez Šubic (mlajši)]] *[[Jožef Šubic]] *[[Jože Šubic]] *[[Jurij Šubic]] *[[Maja Šubic]] *[[Milan Šubic]] *[[Mirko Šubic]] *[[Pavel Šubic]] *[[Pavle Šubic]] *[[Rajko Šubic]] *[[Štefan Šubic]] *[[Simona Šuc]] *[[Vital Šuligoj]] *[[Matevž Šumah]] *[[Drago (Luka) Šumnik]] *[[Miroslav Šumnik]] *[[Lojze Šušmelj]] *[[Tugo Šušnik]] *[[Maruša Šuštar]] *[[Rada Šuštar]] *[[Marko Šuštaršič]] *[[Saša Šušteršič Soustrade]] *[[Deziderij Švara]] *[[Mitja Švigelj]] *[https://miroslavsumnik.info/ Miroslav Šumnik] == T == *[[Hamid Tahir]] *[[Helena Tahir]] *[[Dušan Tancik]] *[[Anton Tavčar]] *[[Jakob Tavčar]] *[[Jurij Tavčar (1812-1895)|Jurij Tavčar]] (1812–1895) *[[Jurij Tavčar (1820-1892)|Jurij Tavčar]] (1820–1892) *[[Seka Tavčar]] - Frankl *[[Teodor Tavželj]] *[[Borko Tepina]] *[[Rafael Terpin]] *[[Marjan Teržan]] *[[Pavol Tesar]] *[[Janez Ambrož Testen]] *[[Janko Testen]] *[[Jože Tisnikar]] *[[Katarina Toman Kracina]] *[[Veljko Toman]] *[[Tone Tomazin]] *[[Andrej Tomažič]] *[[Matej Tomažin]] *[[Mihael Tomec]] *[[Miroslav Tomec]] *[[Alfred Tominc]] *[[Avgust Tominc]] *[[Jožef Tominc]] *[[Brina Torkar]] *[[Jaka Torkar]] *[[Tadej Tozon]] *[[Goce Trajkovski]] *[[Fran Tratnik]] *[[Iva Tratnik]] *[[Gašper Trček]] *[[Marica Trček]] *[[Ani Tretjak]] *[[Jela Trnkoczy]] *[[Andrej Trobentar]] *[[Jože Trpin]] *[[Matej Trpin]] ([[Terpin]])? *[[Ante Trstenjak]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Marijan Tršar]] *[[Vinko Turk]] *[[Janez Anton Tušek]] *[[Marko Tušek (slikar)|Marko Tušek]] *[[Mitja Tušek]] *[[Stanko Tušek]] *[[Vinko Tušek]] *[[Bruno Tutta]] *[[Edko Tutta]] *[[Klavdij Tutta]] == U == *[[Pavle Učakar]] *[[Biljana Unkovska]] *[[Rudi Uran]] *[[Roman Uranjek]] *[[Izidor Urbančič]] *[[France Uršič]] *[[Mira Uršič-Šparovec]] *[[Milena Usenik]] == V == *[[Savo Valentinčič]] *[[Rupert Vallauer]] *[[Ivan Varl]] *[[Petra Varl]] *[[Bruno Vavpotič]] *[[Ivan Vavpotič]] *[[Lojze Veberič]] *[[Blaž Vehovar]] *[[Mihaela Velikonja]] *[[Aleksander Velišček]] *[[Kristina Vencelj]] *[[Andreja Verderber]] *[[Ferdo Vesel]] *[[Josip Vesel]] *[[Tatjana Verbinc]] *[[Barbara Vidic]] *[[Darja Vidic]] *[[Janez Vidic]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Drago Vidmar]] *[[Nande Vidmar]] *[[Cveto Vidovic]] *[[Jernej Vilfan]] *[[Mojca Vilar]] *[[Leo Vilhar]] *[[Mario L. Vilhar|Mario Vilhar]] *[[Marko Vipotnik]] *[[Jana Vizjak]] *[[Dare Vlaj]] *[[Nikolaj Vogel]] *[[Borut Vogelnik]] *[[Marjan Vojska]] *[[Dea Volarič]] *[[Miloš Volarič]] *[[Zlata Volarič]] *[[Kamila Volčanšek]] *[[Franjo Volk]] *[[Albin Vončina]] *[[Sonja Vončina]] *[[Milan Vošank]]? *[[Josip Vošnjak (slikar)|Josip Vošnjak]] *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Franc Vozelj]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Bogdan Vrčon]] *[[Marij Vrenko]] *[[Tomo Vran]] *[[Meta Vranič]] *[[Ludvik Vrečič]] *[[Herman Vrečko]] *[[Vanda Vremšak Richter]] *[[Žarko Vrezec]] *[[Tao G. Vrhovec Sambolec]] *[[Franc Vrtačnik]] *[[Helena Vurnik]] == W == *[[Huiqin Wang]] *[[Matija Wärl]] *[[Anton Weber]] *[[Uroš Weinberger]] *[[Krištof Weissmann]] *([[Heinrich Wettach]]) *([[Karl Wibmer]]) *[[Edvard Wolf]] *[[Janez Wolf]] *[[Elias Wolf starejši]] *[[Elias Wolf mlajši]] *[[Meta Wraber]]? *[[Borivoj Wudler]] == Z == *[[Jure Zadnikar]] *[[Stojan Zafred]] *[[Anton Zajc (umetnik)|Anton Zajc]] *[[Edvard Zajec]] *[[Franc Ksaver Zajec]] *[[Martin Zajec]] *[[Joni Zakonjšek]] *[[Leon Zakrajšek]] *[[Janez Zalaznik]] *[[Marjan Zaletel]] - Janč *[[Pavle Zamar]] - Zappa *[[Boris Zaplatil]] *[[Božidar Dare Zavšek]] *[[Zlatko Zei]] *[[Jože Zel]] *[[Karel Zelenko]] *[[Rok Zelenko]] *[[Igor Zimic]] *[[Branko Zinauer]] *[[Cveto Zlate]] *[[Mojca Zlokarnik]] *[[Klavdij Zornik]] *[[Marko Zorović]] *[[Neja Zorzut]] *[[Marija Zrim]] *[[Fulvia Zudič]] *[[Leon Zuodar]] *[[Boris Zuljan]] *[[Edo Zupan]] *[[France Zupan (slikar)|France Zupan]] *[[Klemen Zupanc]] *[[Janez Zupančič (slikar)|Janez Zupančič]] *[[Miro Zupančič]] *[[Nika Zupančič]] *[[Anica Zupanec-Sodnik]] *[[Franc Zupet-Krištof]] == Ž == *[[Ivan Žabota]] *[[Jože Žagar (slikar)|Jože Žagar]] *[[Lojze Žagar]] *[[Aleksij Žbona]] *[[Fedja Žbona]] *[[Tilen Žbona]] *[[Peter Železnik]] *[[Vinko Železnikar]] *[[Edi Žerjal]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Stano Žerjal]] *[[Jasna Žezlina]] *[[Zdenka Žido]] *[[Ludvik Žižek]] *[[Peter Žmitek]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Benjamin Žnidaršič]] *[[Mirko Žnidaršič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)|Tone Žnidaršič]] *[[Tadej Žugman]] *[[Jelica Žuža]] *[[Adalbert Žvab]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} {{stublist}} ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih kiparjev]], [[Seznam slovenskih grafikov]], [[Seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Seznam slovenskih risarjev]]; * [[Seznam slovenskih slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami]]; [[Seznam slovenskih umetnikov-paraplegikov]]; [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slikarji]] [[Kategorija:Slovenski slikarji|*]] 79fs57ol31o8j55qrtqlk5ifxndbefc Seznam slovenskih kitaristov 0 32198 5724984 5722466 2022-07-29T00:19:26Z Amanesciri2021 205950 /* H */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[kitarist|izvajalcev]] na električno, klasično ali akustično [[kitara|kitaro]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Vojko Aleksić]] - [[Boštjan Andrejc]] - [[Anton Apohal]] - == B == [[Iztok Bajc]] - [[Vitja Balžalorsky]] - [[Benjamin Barbarič]] - [[Adriano Baruca]] - [[Luka Batistič]] - [[Tine Baša]] - [[Marga Bäuml Klasinc]] - [[Ivan Bekčić]] - [[Boris Bele]] - [[Primož Benko]] - Sašo "Bekko" Benko - [[Stane Bakan|Stanly Bakan]] - [[Vili Bertok]] - Gregor Bezenšek ml. (''SoulGreg Artist'') - [[Igor Bezget]] - [[Andrej Blažon]] - [[Mateja Blaznik]] - Stanislav Bojnec - [[Borja Bolčina]] - [[Tomaž Brumec]] - [[Mladen Bucić]] - [[Zvone Bukovec]] - [[Mitja Butara]] == C == [[Zdenko Cotič]] - [[Zoran Crnković]] - [[Teo Collori]] - == Č == [[Iztok Černe]] - [[Zoran Čalić]] - [[Mark Čuček]] - [[Aleš Čede]] - [[Danijel Černe]] - [[Tine Čas]] - [[Klemen Čampa]] - [[Jan Čater]] == D == [[Peter Dekleva]] - [[Rajko Djordjević]] - [[Vili Domijan]] '''-''' [[Bojan Drobež]] - [[Mišo Drobež]] - [[Drago Dellabernardina]] - [[Drejc Dobravec]] == F == [http://www.facebook.com/miran.fakin Miran Fakin] - [[Marko Ferlan]] - [[Milan Ferlež]] - [[Gregor Forjanič]] - == G == [[Janc Galič]] - [[Boštjan Gartner]] - [[Simon Gartner]] - [[Boris Golavšek]] - [[Jure Golobič]] - [[Dejan Golub]] - [[Peter Veri Gorjup|Peter]] [[Veri Gorjup]] - [[Andrej Grafenauer]] - [[Izidor Erazem Grafenauer]] - [[Primož Grašič]] - [[Dani (Jordan) Gregorič]] - [[Mak Grgić]] - [[Igor Grofelnik]] - [[Peter Gruden]] - [[Andrej Guček]] - [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] - == H == [[Grega Habič]] - [[Egon Herman]] - [[Domen Don Holc|Domen "Don" Holc]] - [[Zvone Hranjec]] - [[Janez Hostnik]] - [[Vincenc (Enzo) Hrvatin]] - [[Peter Hudnik]] - [[Boštjan Hafner-Bofe]] - [[Sven Horvat]] - [[Blaž Hrovat]] - [[Erik Hudnik]] - [[Primož Hudoklin]] - [[Marko Hrvatin]] - [[Mihael Hrustelj]] == I == [[Žarko Ignjatovič]] - == J == [[Jure Slapar (Jslap)]] — [[Alan Jakin]] - [[Rudi Jazbec]] - [[Vasja Jelen]] - [[Eva Jelenc Drozg]] - [[Boris Jug]] - [[Samo Juvan]] == K == [[Matjaž Karlovčec]] - [[Marc Kavaš]] - [[Pavel Kavec]] - [[Danilo Kocjančič]] - [[Denis Kokalj]] - [[Korber Mitja Mičo|Mitja Mičo Korber]] - [[Igor Kos]] - [[Savo Gavino Kralj]] - [[Nejc Kuhar]] - [[Zvone Kukec]] - [[Slaven Kalebić]] - [[Milan Krajnc]] - [[Andrej Kos]] - [[Bojan Kralj]] - [[Borut Kovačič]] - [[Darjan Keber]] - [[Benjamin Kic]] - [[Luka Kandus]] - [[Timotej Kosovinc]] - [[Zoran Košir]] - [[Matic Kotnik]] == L == [[Tadej Lah]] - [[Mare Lebar]] - [[Boštjan Leben]] - [[Uroš Lovšin]] - [[Dejan Lapanja]] - [[Robert Likar]] - Andrej Logar - [[Igor Leonardi]] - [[Uroš Lovšin]] - [[Tadej Lukič]] - [[Sebastijan Lukovnjak]] - [[Igor Lunder]] - [[Tine Lustek]] == M == [[Marjan Malikovič]] - [[Vito Marenče]] - [[Jani Marinšek]] - [[Miro Markič]] - [[Andraž Mazi]] - [[Igor Meglič]] - [[Miha Meglič]] - [[Tomi Meglič]] - [[Brane Mihajlovič Kosta]] - [[Jani Moder]] - [[Cole Moretti]] - [[Marko Mozetič]] - [[Miha Mrače]] - [[Davor Mrak]] - [[Miro Mramor]] - [[Marino Mrčela]] - [[Matej Mršnik|Matej Mršnik-Mrha]] - [[Darko Mustajbašič-Baša]] - [[Marjan (MAC) Kotnik]] - [[Igor Mešić]] - [[Marijan Merljak]] - Matthias Mallešič == N == [[Matjaž Naglič]] - [[Tracii Nine]] - [[Jerko Novak]] - [[Gianfranco Novak]] - [[Miro Novak]] - == O == [[Simon Omahen]] - [[Andrej Ofak]] == P == [[Anže Palka]] - [[Simon Pavlica]] - [[Benjamin Pavliha]] - [[Grega Peer]] - [[Andrej Pekarovič]] - [[Maurizio Pellizer]] - [[Roki Petković]] - [[Miha Petric]] - [[Dare Petrič]] - [[Andrej Petruša]] - [[Gašper Piano]] - [[Robi Pikl]] - [[Uroš Planinc]] - [[Jan Plestenjak]] - [[Sanja Plohl]] - [[Sergej Pobegajlo]] - [[Iztok Polak]] - [[Lev Ponikvar]] - [[Mijo Popovič|Miloje (Mijo) Popović]] - [[Katja Porovne Silič]] - [[Igor Potočnik]] - [[Jože Potrebuješ]] - [[Stanko Prek]] - == R == [[George Radmanović]] - [[Tomaž Rajterič]] - [[Uroš Rakovec]] - [[Janez Repnik]] - [[Oto Rimele]] - [[Branislav Rauter]] - [[Ljudmil Rus]] - [[Andrej Rot]] - == S == [[Igor Saje]] - [[Kristjan Strojan]] - [[Edo Sušnik]] - [[Matjaž Sterže]] - [[Marko Stropnik]] (Mark Ceilinger) - [[Miha Selič]] - [[Klemen Smolej]] - [[Ajša Svetlin]] - [[Miha Stabej]] - [[Bernard Svete]] - [[Sašo Lamut]] - [[Rok Soczka Mandac]] - == Š == [[Samo Šalamon]] - [[Miha Šalehar]] - [[Matevž Šalehar]]-Hamo - [[Cveto Šali]] - [[Jernej Šavel]] - [[Tomaž Šegula]] - [[Albert Šekoranja]] - [[Karmen Štendler]] - [[Sandra Štern]] - [[Armando Šturman]] - [[Simon Šubic]] - [[Matjaž Švagelj]] - [[Elvis Šahbaz]] - == T == [[Goran Tavčar]] - [[Oliver Telban]] - [[Miro Tomassini]]-''Tomas'' (+2019) - [[Rok Tomšič]] - [[Samo Turk]] - == U == [[Leon Ukmar]] - == V == [[Vito Vičar]] - [[Vojko Vešligaj]] - [[Samo Vovk]] == Z == [[Franci Zabukovec]] - [[Igor Zelenovič Iggy]] - [[Borut Zidarič]] - [[Janez Zmazek - Žan]] - [[Jernej Zoran]] - [[Tony Zorič]] - [[Borivoj (Bor) Zuljan]] - [[Sašo Zver]] == Ž == [[Dušan Žiberna]] - {{seznami narodov po poklicu|kitaristov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kitaristi]] [[Kategorija:Slovenski kitaristi|*]] c6znk5bactovk610c9w2p104drp3l9j Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov 0 33380 5724979 5724306 2022-07-28T23:43:12Z Amanesciri2021 205950 /* K */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Janez Aleš]] * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (*1973) * [[Libor Anderle]] * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (? - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (*1977) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) * [[Klemen Bečan]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * [[Jani Bele]] * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (*1962) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Dinko Bertoncelj]] (*1928) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (*1958) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič]] * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (*1928) *[[Zvone Blažina]] ? *[[Franc Borštnar]] ? *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (*1953) *[[Stojan Burnik]] (*1951) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (*1979) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]] ? *[[Fanny Copeland]] ? == Č == * [[Matic Čakš]] (*1991) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (*1977) * [[Klemen Čepič]] (*1967) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Aleš Česen]] (*1982) * [[Nejc Česen]] (*1985) * [[Tomo Česen]] (*1959) * [[Anže Čokl]] (*1982) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (*1977) == D == * [[Nastja Davidova]] (*1979) *[[Dušan Debelak]] * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Tadej Debevec]] (*1978) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (*1936) *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (*1975) *[[Pavle Dimitrov]] *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (*1963) *[[Eva Dolenc]] *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] *[[Rafko Dolhar]] *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] (*1943) *[[Jože Drab]] * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (*1941) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Robert Držan]] (*1964) * Marko Dular == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) == F == *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko]] * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] * [[Marica Frece]] * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (*1953) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (*1999) *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (*1940) * [[Jure Golob]] (*1971) * [[Lojze Golob]] (*1939) * [[Tadej Golob]] (*1967) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (*1963) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (*1978) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) *[[Cene Griljc]] (*1933) * [[Andrej Grmovšek]] (*1973) * [[Tanja Grmovšek]] (*1976) * [[Aljoša Grom]] (*1973) * [[Natalija Gros]] (*1984) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (*1952) * [[Matic Grudnik]] (*1985) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (*1966) * [[Nastja Guzzi]] == H == * [[Miha Habjan]] (*1977) *[[Vladimir Habjan]] (*1957) *[[Baltazar Hacquet]] *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Emil Herlec]] - Milč *Frank Herlec *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (*1984) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (roj. Horvat) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Primož Hostnik]] (*1982) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Stanko Hribar ? *[[France Malešič]] (1921 - 2020) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (*1959) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] == J == *[[Andreja Jagodic]] ? *[[Cveto Jagodic]] *[[Sara Jaklič]] (*1993)? *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (*1970) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (*1947) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič - Peko]] *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (*1935) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (*1991/2?) * [[Dušan Jelinčič]] (*1953) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * [[Aleš Jensterle]] (*1972) * [[Matjaž Jeran]] (*1980) *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (*1928) * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (*1971) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (*1963) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (*1949) ? *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] (*1995) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar *[[Miha Kajzelj]] (*1967) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *[[Tjaša Kalan]] (*1996) *[[Boris Kambič]] (*1939) * [[Monika Kambič]] Mali (*1969) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (*1970) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (*1960) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) *[[Matej Kastelic]] *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Peter Keše]] - Šodr *[[Mitja Kilar]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek * [[Matija Klanjšček]] (*1977) * [[Lado Klar]] (*1936) * [[Dušan Klepec]] *[[Rudi Klinar]] (*1944) *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] *1954) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (*1928) * [[Andrej Kokalj]] - Koki (*1959) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (*1987) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) * [[Vasja Košuta]] (*1974) * Ivan Kotnik - Ivč (*1951) * [[Rok Kovač]] * [[Dejan Koren]] *[[Blaž Kos]] (*1979) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *[[Marjan Kovač]] * [[Pavle Kozjek]] (1959 - 2008) * [[Aleš Koželj]] (*1974) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (*1965) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Luka Kranjc * Tone Kralj *[[Mia Krampl]] * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (*1965) * [[Matej Kranjc]] *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 -?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *[[Marjan Kregar]] (*1956) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (*1969) *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *[[Samo Krmelj]] (*1973) * [[Jernej Kruder]] (*1990) *[[Julija Kruder]] (*1997) *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (*1928) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (*1963) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (*1975) * [[Matej Kranjc]] (*1957) *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (*1943) *[[Matevž Lenarčič]] *Davorin (Tine) Lesjak (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) * [[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] ? * [[Maja Lobnik]] *[[Janez Lončar]] (*1943) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (*1970) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] * [[Metka Lukančič]] Nemec (*1969) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (*1969) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (*1971) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * [[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *Marjan Manfreda - Marjon (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (*1974) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. Kavar) *[[Peter Markič]] *[[Rado Markič]] *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (*1987) * ([[Andrej Mašera]]) (*1946) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (*1966) * [[Vanja Matijevec]] (*1946) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *Janko Meglič * [[Matej Mejovšek]] (*1970) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (*1943) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (*1977) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik]] (1929 - 2021) *Bine Mlač? *([[Janko Mlakar]]) *Klavdij Mlekuž *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Irena Mrak]] (*1973) * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (*1943) * Vinko Modec *[[Peter Muck]] (*1930) *[[Irena Mušič Habjan]] (*1967) == N == * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * [[Urban Novak]] == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (*1967) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) * [[Mateja Pate]] * [[Janez Pečar]] - Bobek (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (*1957) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (*1997) *[[Aco Pepevnik]] (*1959) *Franc Perc *[[Tone Perčič]]=? *[[Doriano Perhat]] ? *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (*1976) * [[Željko Perko]] * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (*1972) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) * [[Katja Planinc]] * [[Janko Plevel - Pubi]] (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (*1958) *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (*1943) *[[Luka Potočar]] (*200?) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *Zvone Požgaj *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (*1967) * [[Klemen Premrl]] (*1973) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (*1965) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič]] (*1944) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] == R == *[[Lučka Rakovec]] (*2001) *[[Blaž Rant]] (*1983) * [[Tomaž Rant]] (*1973) * [[Matjaž Ravhekar]]? * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (*1979) * Marjan Raztresen ? *[[Milan Rebula]] - "Bistri" * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] *[[Urška Repušič]]  * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Ivan Rihar * [[Roman Robas]] (*1942) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (*1960) * [[Nuša Romih]] (*1964) *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (*1937) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (*1951) *[[Luka Rožič]] *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Uroš Rupar]] (*1965) *Jože Rus (1888 - 1945) ? == S == * [[Franci Savenc]] * [[Tone Sazonov]] - Tonač (*1937) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963-1983) *Ivan Simunič (*1933) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (*1959) * [[Jaka Slapar]] (*1992) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * [[Matej Sova]] (*1979) *[[Borut Spacal]] (*1947) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (*[[1988]]) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin ? * [[Marko Sušnik]] (*1993) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] *[[Peter Ščetinin]] (*1935) *[[Tine Ščuka]] *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996, Himalaja) * [[Gregor Šeliga]] *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] (*1980) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (*1955) * [[Igor Škamperle]] (*1962) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) * [[Metod Škarja]] (*1963) * [[Simona Škarja]] (*1967) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] *[[Dane Škerl]] ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (*1994) * [[Martin Šolar]] * [[Bojan Šrot]] (*1960) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (*1971) * [[Andrej Štremfelj]] (*1956) * [[Anže Štremfelj]] (*1983) *[[Katarina Štremfelj]] * [[Marija Štremfelj]] (*1957) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897–1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * [[Mojca Štrumbelj]] *[[Franci Štupnik]] * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] (*1979) *[[Franci Šušteršič]] (*1943) *[[Erik Švab]] (*1970) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *Karl Tarter *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (*1959) *[[Danilo Tič|Danilo (Dani) Tič]] (*1961) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (*1960) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] *[[Dalibor Trnkóczy - Kore]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Bruno Urh]] (*1968) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (*1966) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (*1967) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (*1964) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (*1995) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (*1984) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (*1985) * [[Adi Vidmajer]] * [[Tomo Virk]] * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *[[Marko Vogrič]] *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Matija Volontar]] * [[Matevž Vukotič]] * [[Franc Verko-Verč]] *[[Dušan Vodeb]] ? *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] == W == * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (*1943) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * [[Rok Zalokar]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (*1977) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (*1937) * [[Tadej Zorman]] (*1977) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (*1954) * [[Davor Zupančič]] (*1959) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (*1973) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 4ijutzrrzxe723pf5ou2s5clf7f8wmy Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe 0 37393 5724974 5724633 2022-07-28T23:05:14Z Amanesciri2021 205950 /* Z */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]]? – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] 977l0nli67jk4wpitpz71o1df66ec5b 5724983 5724974 2022-07-29T00:17:18Z Amanesciri2021 205950 /* K */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]]? – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] 7dgfxacyvlmx2f9ktm6iapsfz7fpfg3 5725012 5724983 2022-07-29T08:02:52Z Amanesciri2021 205950 /* K */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]]? – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] rvh1ja4kvnllgdx7rjsysnagqlim3iz 5725048 5725012 2022-07-29T09:56:03Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]]? – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] rhh3ym104z8wbxi5r1qlue8ggzqpnix Wikipedija:Predlogi za izbrani članek 4 45591 5724930 5714343 2022-07-28T18:35:37Z Yerpo 8417 /* Predlogi */ posodobitev wikitext text/x-wiki {{IČ-navodila}} __TOC__ ==Predlogi== {{/Sofja Vasiljevna Kovalevska}} <!-- Nove predloge dodajte na VRH zgornjega seznama. Pred nominacijo se prepričajte, da članek ustreza merilom za izbrane članke --> == Glej tudi == * [[Wikipedija:Predlogi za izbrane slike]] [[Kategorija:Izbrani članki Wikipedije| {{PAGENAME}}]] lcs4m16qo90734vjvif34i1i770w4jy Seznam slovenskih radijskih postaj 0 53400 5725051 5721260 2022-07-29T10:16:53Z Timdog13 114514 /* Lokalni programi posebnega pomena */ wikitext text/x-wiki Sledeč seznam navaja radijske postaje v [[Slovenija|Sloveniji]]. Programi se oddajajo v Sloveniji in so razvrščeni po regijah glede na pokritost in vrstah oddajanih vsebin. Seznam ne navaja radjiskih programov, oddajanih samo na spletu, preko kabla ali izključno preko DAB+ (tematski kanali). == Radijske postaje z nacionalno pokritostjo == === Programi Radia Slovenija === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Radio Prvi|Radio Slovenija - 1. program]] | FM, DAB+, DVB-S2 | Informacije, novice, oldie, ljudska, narodnozabavna in narodna glasba, kultura | [http://prvi.rtvslo.si/] |- | [[Val 202]] | FM, DAB+, DVB-S2 | Informacije, Adult Contemporary, rock, indie, alternativna in popularna glasba, športni prenosi v živo | [http://val202.rtvslo.si/] |- | [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] | FM, DAB+, DVB-S2 | Kultura, resna klasična glasba, džez, verske vsebine, glasba svetov, koncerti, literatura | [http://ars.rtvslo.si/] |- | [[Radio Slovenia International]] | FM, DAB+, DVB-S2 | Informacije v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, Adult Contemporary, rock, indie, alternativna in popularna glasba, oddaje za turiste in tujce v Sloveniji | [http://www.rtvslo.si/radio-si/] |- |} === Komercialne radijske postaje === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Radio Center|Hitradio Center]] | FM, DAB+ | Popularna glasba (Top 40 format) | [http://www.radiocenter.si/] |- | [[Radio 1]] | FM, DAB+, DVB-S | Popularna glasba (Top 40 format) | [http://www.radio1.si/] |- | [[Radio Aktual]] | FM, DAB+ | Popularna in oldie glasba iz držav bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]] in Slovenije | [http://www.radioaktual.si/] |- |} === Nepridobitni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Radio Ognjišče]] | FM, DAB+, DVB-S | Katoliški radijski program, verska, ljudska, narodnozabavna, narodna in oldie glasba | [http://radio.ognjisce.si/] |- |} == Radijske postaje z regionalno in lokalno pokritostjo == === Regionalni programi Radia Slovenija === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Radio Koper]] | FM, srednji val, DAB+ | Regionalni radio za Slovensko obalo in Primorsko, oldie, popularna, rock in narodnozabavna glasba | [http://www.rtvslo.si/radio-koper/] |- | [[Radio Maribor]] | FM, DAB+ | Regionalni radio za Štajersko in Pomurje, oldie, popularna, rock in narodnozabavna glasba | [http://www.rtvslo.si/radio-maribor/] |- |} === Manjšinski programi Radia Slovenija === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Pomurski madžarski radio]] | FM, srednji val, DAB+ | Radijski program za madžarsko narodno manjšino v Prekmurju, oldie, popularna in narodnozabavna glasba | [http://www.rtvslo.si/mmr/] |- | [[Radio Capodistria]] | FM, srednji val, DAB+, DVB-S2 | Radijski program za italijansko narodno manjšino na Obali, popularna, rock, indie in alternativna glasba | [http://www.rtvslo.si/radio-capodistria/] |- |} === Študentski programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Mariborski radio Študent]] (MARŠ) | FM | Študentski radio iz Maribora | [http://www.radiomars.si/] |- | [[Radio Študent]] | FM, DAB+ | Študentski radio iz Ljubljane | [http://www.radiostudent.si/] |- |} === Regionalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Radio Murski val|Murski val]] | FM, srednji val, DAB+ | Regionalni radio iz Murske Sobote za območje Pomurja, popularna, oldie, ljudska in narodnozabavna glasba | [http://www.murskival.si/] |- | [[Radio Ptuj]] | FM, DAB+ | Regionalni radio s Ptuja za območje Štajerske, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radio-ptuj.si/] |- | [[Radio Slovenske gorice]] | FM | Regionalni radio iz Lenarta v Slovenskih goricah za območje Štajerske, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.rsg.si/] |- | [[Koroški radio]] | FM, DAB+ | Regionalni radio iz Slovenj Gradca za območje Koroške, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.koroski-radio.si/] |- | [[Štajerski val]] | FM | Regionalni radio iz Šmarja pri Jelšah za območje Savinjske, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.stajerskival.si/sl/] |- | [[Radio Celje]] | FM | Regionalni radio iz Celja za območje Savinjske, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radiocelje.si/] |- | [[Radio Kranj - Gorenjski megasrček|Radio Kranj]] | FM | Regionalni radio iz Kranja za območje Gorenjske, popularna, oldie in narodnozabavna glasba |[http://www.radio-kranj.si/] |- |} === Lokalni programi posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Radio Prlek]] | FM | Lokalni radio iz Ormoža za območje Štajerske, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radioprlek.net/] |- | [[Radio Rogla]] | FM | Lokalni radio iz Slovenskih Konjic za območje Savinjske, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radiorogla.si/] |- | [[Radio Krka]] | FM, DAB+ | Lokalni radio iz Novega mesta za območje Dolenjske, popularna in oldie glasba | [http://www.radiokrka.si/] |- | [[Radio Sraka]] | FM, DAB+ | Lokalni radio iz Novega mesta za območje Dolenjske, popularna, oldie, narodna in narodnozabavna glasba | [http://www.radiosraka.com/] |- | [[Radio Univox]] | FM | Lokalni radio iz Kočevja za območje Dolenjske, popularna in oldie glasba | [http://www.univox.si/] |- | [[Radio Gorenc]] | FM | Lokalni radio iz Tržiča za območje Gorenjske, popularna, oldie, narodna in narodnozabavna glasba | [http://www.radiogorenc.si/] |- | [[Radio Sora]] | FM, DAB+ | Lokalni radio iz Škofje Loke za območje Gorenjske, popularna, oldie, narodna in narodnozabavna glasba | [http://www.radio-sora.si/] |- | [[Radio Triglav]] | FM, DAB+ | Lokalni radio z Jesenic za območje Gorenjske, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radiotriglav.si/] |- | [[Radio 94]] | FM, DAB+ | Lokalni radio iz Postojne za območje Notranjske, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radio94.si/] |- | [[Radio Robin]] | FM, DAB+ | Lokalni radio iz Nove Gorice za območje Goriške regije, popularna in oldie glasba | [http://www.robin.si/] |- |} === Programi s statusom regionalnega in lokalnega programa posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Primorski val]] (Alpski val in Radio Odmev) | FM, DAB+ | Lokalni radio iz Kobarida in Idrije za območje Goriške regije, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.primorskival.si/] |- |} === Regionalni in lokalni programi brez statusa posebnega pomena === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Radio Maxi]] | FM, DAB+ | Lokalni radio iz Ljutomera za območje Pomurja, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radiomaxi.si/] |- | [[Radio Romic]] | FM | Lokalni radio iz Murske Sobote za območje Pomurja, namenjen romski narodni skupnosti, popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [http://www.radioromic.com/] |- | [[Radio Pohorje]] | FM | Lokalni radio iz Maribora za območje Štajerske, slovenska in hrvaška popularna, oldie in narodnozabavna glasba | [https://www.facebook.com/radiopohorje/] |- | [[Radio Zeleni val|Zeleni val]] | FM | Lokalni radio iz Grosuplja za območje Osrednje Slovenije in Dolenjske, večinoma slovenska popularna in narodnozabavna glasba | [http://www.radio.zelenival.com/] |- | [[Radio 2]] | FM, DAB+ | Regionalni radio iz Ljubljane za območje Osrednje Slovenije, popularna in oldie glasba | [http://www.radio2.si/] |- |} === Komercialne radijske postaje === {| class="wikitable" |- ! width="25%"|Ime ! width="25%"|Način sprejema ! width="25%"|Format ! width="25%"|Spletna stran |- | [[Net FM]] | FM, DAB+ | Komercialni radio iz Maribora s popularno glasbo | [http://www.radionet.si/] |- | [[Rock Maribor]] | FM | Komercialni radio iz Maribora z rock, metalsko, indie in alternativno glasbo | [http://rockmaribor.si/] |- | [[Radio City]] | FM, DAB+ | Komercialni radio iz Maribora s popularno glasbo | [http://www.radiocity.si] |- | [[MojRadio]] | FM | Komercialni radio iz Velenja s popularno in oldie glasbo | [http://www.mojradio.com/] |- | [[Rock Celje]] | FM | Komercialni radio iz Celja z rock, metalsko, indie in alternativno glasbo | [http://www.rock-celje.si/] |- | [[Radio Fantasy]] | FM | Komercialni radio iz Celja s popularno glasbo | [http://www.rfantasy.si/] |- | [[Rock Radio]] | FM, DAB+ | Komercialni radio iz Ljubljane z rock, metalsko, indie in alternativno glasbo | [http://www.rockradio.si/] |- | [[Radio Antena]] | FM, DAB+ | Komercialni radio iz Ljubljane s popularno glasbo | [http://www.radioantena.si/] |- | [[Radio Bob]] | FM | Komercialni radio iz Ljubljane z rock, metalsko, indie in alternativno glasbo | [http://www.radiobob.si/] |- | [[Radio Ekspres]] | FM, DAB+ | Komercialni radio iz Ljubljane s popularno in oldie glasbo | [http://www.radioekspres.si/] |- | [[Radio Hit]] | FM | Komercialni radio iz Domžal s popularno glasbo | [http://www.radiohit.si/si] |- | [[Radio Salomon]] | FM, DAB+ | Komercialni radio iz Ljubljane z elektronsko (EDM) in popularno glasbo | [http://www.radiosalomon.si/] |- | [[Radio Veseljak]] | FM, DAB+ | Komercialni radio iz Ljubljane z izključno slovensko narodno, popularno in narodnozabavno glasbo | [http://www.veseljak.si/] |- | [[Radio Capris]] | FM | Komercialni radio iz Kopra s popularno glasbo | [http://www.radiocapris.si/] |- |} ==Radijske postaje, ki so prenehale z oddajanjem == {| class="wikitable" |- ! width="33%"|Program ! width="33%"|Datum prenehanja oddajanja ! width="33%"|Program, ki je slišen na bivših frekvencah |- | Poslovni val (Slovenski poslovni kanal) | 11. april 2007 | [[Radio 1]] Krvavec |- | [[Radio Bakla]] | maj 2008 | [[Radio 1]] Savinjska, kasneje [[Rock Celje]] |- | [[Turistični radio Potepuh]] | ? | ? |- | [[Radio Plus]] | 2010<ref>https://www.mister-deejay.com/e107_plugins/forum/forum_viewtopic.php?15134</ref> | Radio Bit |- | [[Notranjski radio]] Logatec (NTR) | ? | Radio 94 |- | [[Radio Bit]] | 9. november 2011<ref>https://www.alter.si/tema/radio-bit-106-8.1334268/page-2</ref> | Radio Top |- | [[Radio Gama MM]] | 3. april 2006 | [[Radio Ekspres]] |- | [[Radio Fantasy]] | 1. januar 2012 | [[Radio Antena]] Štajerska |- | [[Radio Geoss]] | 16. februar 2008 | [[Radio 1]] Geoss (Litija) |- | [[Radio glas Ljubljane]] | 31. december 2007 | [[Radio Aktual]] |- | [[Radio Hrvatini]] | 31. december 2007 | Radio Tartini |- | [[Celjski val]] | ? | Radio 1 |- | Radio Klasik | 31. december 2007 | [[Radio 1]] Štajerska |- | Radio Max | 18. april 2007 | [[Radio 1]] Dolenjska |- | [[Radio Morje]] | 18. april 2007 | [[Radio 1]] Primorska |- | [[Radio Portorož]] | 18. april 2007 | [[Radio 1]] Portorož |- | [[Radio Sevnica]] | 2007 | [[Radio Veseljak]] Lisca |- | [[Radio Brežice]] | 3. januar 2008 | [[Radio Aktual]], kasneje [[Radio Veseljak]] Posavje |- | [[Radio Šport]] | 11. april 2007 | [[Radio 1]] Krvavec |- | Radio Val (Sežana) | 18. april 2007 | [[Radio 1]] Primorska |- | Radio Tempo | 1. maj 2010 | [[Radio Center|Hitradio Center]] |- | [[Radio Radlje]] | 15. februar 2010 | [[Radio 1]] Radlje (Koroška) |- | Radio Orion | 16. junij 2008 | [[Radio 1]] Vrhnika |- | Radio Energy | 1. oktober 2008 | [[Radio Center|Hitradio Center]] Dolenjska<ref>https://www.telstar.si/viewtopic.php?f=26&t=6751&start=30</ref> |- | Radio Urban | 15. junij 2009 | [[Radio 1]] Ribnica |- | Radio Odeon | 2. februar 2009 | [[Radio 1]] Bela krajina |- | Radio Dur | 4. maj 2011 | Radio Pacient |- | Radio Pacient | 1. december 2012 | [[Radio Center|Hitradio Center]], od 8. septembra 2014 [[Rock Radio]] |- | [[Radio Viva]] | 16. april 2012 | [[Radio 1]] Pomurje |- | Radio Grom | 19. marec 2012 | [[Radio 1]] Ptuj |- | [[Studio D]] | 11. januar 2012 | [[Radio Aktual]] Studio D (Dolenjska) |- | Radio Nova | 12. april 2012 | [[Radio Center|Hitradio Center]] Primorska |- | Radio Snoopy | 12. april 2012 | [[Radio Center|Hitradio Center]] Zasavje |- | Radio Goldi | 12. april 2012 | [[Radio 1]] Savinjska |- | Radio Ljubljana | oktober 2012 | Radio S |- | [[Radio Belvi]] | 1. januar 2012 | [[Radio Antena]] Gorenjska |- | Radio Tartini | 2011 | [[Radio Aktual]] Obala |- | [[Radio Kum]] | 3. november 2014 | [[Radio Aktual]] Kum (Zasavje) |- | Radio Radio | 30. januar 2015 | [[Radio 1]] |- | Radio Alfa | 20. januar 2014 | [[Radio Center|Hitradio Center]] Koroška |- | Radio S | 23. november 2015 | [[Radio 2]] |- | Radio Antena Gorenjska | 1. februar 2016 | [[Radio 1]] Gorenjska |- | Radio Antena Maribor | 17. januar 2016 | Rock Maribor |- | Radio Europa 05 | 17. oktober 2016<ref>https://digitalniradio.si/radio-europa-05-se-bo-preimenoval-v-radio-bob/</ref> | Radio Bob |- | Radio Top | 17. januar 2016 | [[Rock Radio]] |- | Radio Antena Štajerska | 3. januar 2018 | [[Radio Fantasy]] |- | Radio Laser | 4. junij 2019<ref>{{Navedi splet|title=Radio Laser prenehal z oddajanjem|url=https://www.koroskenovice.si/novice/radio-laser-prenehal-z-oddajanjem/|website=Koroške Novice|date=2019-06-05|accessdate=2021-06-23|language=sl-SI}}</ref> | program ne oddaja več |- | Radio Velenje | 31. december 2021 | [[Radio Veseljak]] Velenje<ref>https://www.telstar.si/viewtopic.php?f=26&t=14401</ref> |- | Radio Brezje | april 2022 | [[Radio Veseljak]] Maribor |} == Viri == * AKOS, 2022 * Spletne strani radijskih postaj * FMSCAN.org == Sklici == <references />{{-}}{{Slovenija}} [[Kategorija:Radio|*]] [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|*]] 2d4erdzlxxk797d84ohxzk63mph62wu Severnojadranski Veneti 0 68207 5725002 5119933 2022-07-29T07:33:32Z 176.76.249.215 /* Venetsko področje in venetski jezik */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Paleo-Veneti map.PNG|thumb|300px|Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov]] '''Severnojadranski Venéti''' so bili [[Italci|Italcem]] sorodno [[antika|antično]] [[Indoevropejci|indoevropsko]] [[ljudstvo]]. Živeli so v severni [[Italija|Italiji]], na območju današnje pokrajine [[Benečija|Veneto]], ki se (podobno kot v antiki rimska provinca ''Venetia et Histria'') tudi imenuje po njih. V italijanščini se za to ljudstvo uporablja izraz ''Paleoveneti'' zaradi ločevanja od današnjih prebivalcev pokrajine Veneto, ki se v italijanščini imenujejo ''Veneti''. == Venetsko področje in venetski jezik == {{glavni članek|venetščina}} Venetski jezik je izpričan v napisih iz obdobja med 6. in 1. stoletjem pr. n. št. Predstavlja samostojno vejo [[indoevropski jeziki|indoevropske jezikovne družine]], najbolj pa je soroden slovenskemu jeziku,čigar predhodnik je. Venetom so bili jezikovno sorodni tudi [[Liburni]], antično ljudstvo na območju jadranske [[Hrvaška|Hrvaške]].<ref>Mallory, J. P. (1989). ''In Search of the Indo-Europeans''. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992), ISBN 0-500-27616-1, ISBN 88-15-07386-8. Str. 91.</ref> Etnično ozemlje Venetov je na zahodu segalo do reke [[Adiža|Adiže]] (antično ''Athesis''), ali po mnenju drugih do reke Adde, na severu do [[Alpe|Alp]], na vzhodu do reke Timave v Furlaniji (antično ''Timavus''), na jugu pa do jadranskega zaliva. Venetski kulturni vplivi pa so segali veliko dlje: preko Alp in ozemlja današnje Slovenije vse do Donave, preko reke Pad na jug vse do današnje [[Bologna|Bologne]], tedaj etruščanske Felsine.<ref>Makarovič Jan (1998). ''Od Črne boginje do Sina božjega: Slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov''. Ljubljana/Pisa, FDV & Studi Slavi. Str. 36-37</ref> == Zgodovina == [[Slika:Museo archeologico di Firenze, elmo pileato paleoveneto da oppeano (V sec. ac) 01.JPG|thumb|200px|Čelada venetskega bojevnika]] Čeprav legenda o izvoru Venetov trdi, da so njihovi predniki na ozemlje severne Italije prišli iz dežele [[Paflagonski Veneti|Paflagonskih Venetov]] pod vodstvom trojanskega junaka Antenorja,<ref name="Farney Gary D. 2007">Farney Gary D. (2007). '' Ethnic identity and aristocratic competition in Republican Rome.'' USA, Cambridge University Press. str. 204.</ref> so njihovi predniki na ozemlje severne Italije v resnici verjetno prišli iz vzhoda, iz smeri [[Soča|Posočja]], od koder naj bi prinesli tudi običaj upepeljevanja oziroma žarnega pokopa.<ref name="RG">Righetti Gianpaolo (1997): ''Prazgodovina in rečne kulture''. Ljubljana, Mladinska knjiga. Str. 131.</ref> Vsekakor je bila pomembna podlaga oblikovanja zgodovinskih Venetov protovillanovska kultura,<ref name="AM">Adams Douglas Q., Mallory J. P. (1997): ''Encyclopedia of Indo-European culture''. USA, Fitzroy Dearborn Publishers. Str. 183-184.</ref> iz katere so se sicer oblikovali tudi [[Etruščani]]. Na tej osnovi se je na območju Venetov razvila [[Železna doba|železnodobna]] atestinska ali estenska kultura (900-182 pr. n. št.).<ref name="AM"/><ref>Istenič, Janka (1990). ''Na kratko o venetskem jeziku, pisavi in etnosu''. V: ARHEO. Arheološka obvestila / Glasilo Slovenskega arheološkega društva, št. 10. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 1990. ISSN 0351-5958. Str. 76-78. Ilustr. {{COBISS|ID=55768320}}.</ref> Ta kultura nosi ime po mestu [[Ateste]] (današnji [[Este]]), ki je znano tudi po svetišču venetskega božanstva Reitije (Reitia), pomembnejše središče pa je bilo tudi mesto [[Patavium]] (današnja [[Padova]]).<ref name="WJ">Wilkes John (1992): ''The Illyrians''. USA, Blackwell Publishers. Str. 183-184.</ref><ref name="PTW">Potter Timothy W. (1987). ''Roman Italy''. USA, University of California Press. Str. 39.</ref> Pripadniki estenske kulture so bili spretni v obdelavi kovin, v izdelovanju orožja in v oblikovanju človeških bronastih figuric.<ref name="RG"/> Ta kultura je sicer znana predvsem po žarnih grobiščih.<ref name="AM"/><ref name="WJ"/><ref name="PTW"/> Veneti so že v začetku 1. tisočletja pr. n. št. imeli zametke specializirane obrti, ki se je že kmalu usmerila tudi v izvoz, v 7. stoletju pr. n. št. pa pri njih pride do izrazite poklicne diferenciacije, ki ji v 6. stoletju pr. n. št. sledi razvoj mestnih naselij.<ref name="MJ">Makarovič Jan (1998). ''Od Črne boginje do Sina božjega: Slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov''. Ljubljana/Pisa, FDV & Studi Slavi. Str. 36-37.</ref> V 6. in 5. stoletju pr. n. št. postane področje Venetov eno poglavitnih področij situlske umetnosti. [[Situla|Situle]] ali vedrice so značilne visoke bakrene kovinske posode, ki so na zunanji strani okrašene z vzorci vojščakov, živali in prizorov iz vsakdanjega življenja,<ref name="PTW"/> in so bile prvotno namenjene za hranjenje vina in ostalih tekočin, kasneje pa so jih uporabljali tudi kot žarne posode.<ref name="AM"/> V 5. stoletju pr. n. št. so se pojavili tudi napisi v venetskem jeziku; ohranjenih je več kot 200 napisov v njihovi lastni venetski [[Abeceda|abecedni]] pisavi,<ref name="AM"/> ki se je oblikovala na osnovi etruščanske predloge.<ref name="PTW"/><ref name="LR">Lucca Rita (1997): ''Klasična doba: helenistična doba.'' Ljubljana, Mladinska knjiga. Str. 83.</ref> Pisanja so se verjetno učili predvsem v svetiščih, Veneti sami pa so abecedno pisavo razširili med sosednje [[Retija|Retijce]].<ref name="LR"/> [[Slika:Vaska situla-kopija.JPG|thumb|left|200px|Situla iz slovenskih Vač izvira iz severne Italije]] V 4. stoletju so na območje severne Italije prišli [[Galci]] pod njihovimi vplivi so se značilnosti estenske kulture spremenile.<ref name="AM"/> O kakem konfliktu med [[Rimljani]] in Veneti ni poročil. Kot kaže, sta imeli obe ljudstvi skupne sovražnike, zaradi česar so postali zavezniki,<ref name="AM"/> kar je omogočilo integracijo venetske družbe v nastajajoči rimski imperij. Leta [[182 pr. n. št.]] so priznali nadoblast Rimljanov, od tedaj so se znašli v procesu romanizacije.<ref name="AM"/> Leta [[181 pr. n. št.]] so Rimljani v bližini območja Venetov ustanovili mesto [[Aquileia]] (današnji [[Oglej]]) z namenom, da bi preprečili vpade [[Kelti|keltskih]] Galcev z druge strani [[Alpe|Alp]].<ref>Haarmann, Harald (2002). ''Lexikon der untergangenen Sprachen''. München: Beck, 2002. ISBN 3-406-47596-5. Str. 206.</ref> Tako so to ozemlje postopno vključili v rimsko [[provinca|provinco]] [[Gallia Cisalpina]]. Leta [[49 pr. n. št.]] so Veneti postali rimski [[državljanstvo|državljani]] in s tem se je začel proces njihove [[romanizacija|romanizacije]]. Njihovo ozemlje je postalo del 10. avgustejske regije (''Venetia et Histria''). == Družba== Venetska družba je z razvojem obrti in mestnega življenja ustvarila močno poklicno diferenciacijo družbenih vlog,<ref name="MJ"/> vendar pa stopnja razslojenosti na bogate in revne glede na grobne dodatke morda ni bila velika.<ref name="WJ"/><ref name="PTW"/> Venetska družba izstopa s pomembnostjo, ki so jo v njej imele ženske, o čemer pričajo primeri skupnih pokopov, po drugi strani pa se to kaže v neobdelanih kosih kovine (''aes rude''), ki so pred uvedbo denarja služili za plačilno sredstvo, in ki jih najdemo le v ženskih grobovih.<ref name="MJ"/> Obstaja pa tudi možna razlaga, da se je vloga žensk pri Venetih povečala, ker naj bi se bojevanje kot izrazito moška funkcija, pri njih umaknilo v ozadje. O slednjem morda kljub prisotnosti mečev pričuje odsotnost defenzivnega orožja v moških grobovih.<ref name="MJ"/> ==Verovanje Venetov== Poglavitna božanstva starih Venetov so bila Reitia, Trumusiat in morda boginja, ki je bila gospodarica živali. Rimski viri omenjajo čaščenje boginje [[Junona|Junone]], v resnici pa se zadaj skriva čaščenje domače Reitie oziroma Pore. Pora ali Reitia, katere vzdevek je verjetno tudi Loudera, naj bi bila porodna boginja, hkrati pa tudi boginja zdravja.<ref name="BD">Bonnefoy Yves, Doniger Wendy (1992): ''Roman and European Mythologies''. USA, University of Chicago Press. Str. 51-52.</ref><ref name="MJ2">Makarovič Jan (1998). ''Od Črne boginje do Sina božjega: Slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov''. Ljubljana/Pisa, FDV & Studi Slavi. Str. 38-39.</ref> Med Veneti je bilo čaščeno tudi božanstvo Trumusiat s trojno naravo, pri katerem danes ne moremo ugotoviti ali gre za moško ali žensko božanstvo; v kasnejšem času pa ga je nadomestilo čaščenje [[Apolon]]a.<ref name="BD"/><ref name="MJ2"/> Poleg teh dveh božanstev je imela poudarjeno vlogo neka po imenu neznana boginja, ki je veljala za gospodarico živali.<ref name="MJ2"/> Veneti so se radi posvečali vzreji konj in v ustju reke Timav so v čast ''[[Diomeda]]'' žrtvovali belega konja.<ref name="BD"/><ref name="BET245">Božič et al (1998). ''Zakladi tisočletij: Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov.'' Ljubljana, Modrijan. Str. 254-255.</ref> Ohranili so se tudi primeri lokalnih kultov, npr. kult božanstva Aponusa, ki je bil božanstvo voda, bogatih z žveplovodikom.<ref name="BD"/> Veneti so poznali tudi kulturnega junaka. Med njimi se je namreč razširilo verovanje, da so potomci dela Paflagonskih Venetov, ki jih je v času [[Trojanska vojna|trojanske vojne]] njihov voditelj [[Antenor]] popeljal v Trakijo, od tam pa v deželo Venetov na severnem delu Jadrana, kjer je ustanovil kraljestvo s središčem v Pataviumu, poznan pa je bil tudi po tem, da naj bi uvedel vzrejo konj.<ref name="WJ"/> Obstajata dve različici zgodbe o Antenorju- po starejši različici je bil prednik mesta Pataviuma, po kasnejši pa je postal prednik vseh Venetov.<ref>Smith William, Sir (1857): '' Dictionary of Greek and Roman Geography: Volume II: Iabadius-Zymethus.'' Boston, Little, Brown & Company. Str. 556.</ref> Pripovedi o maloazijskem kulturnem predniku ne gre jemati dobesedno, temveč predvsem kot mit, ki je ustrezal tedanjim političnim razmeram: prednik Rimljanov naj bi bil [[Enej]], prednik Daunijcev Diomed, prednik Venetov pa Enejev kapitan Antenor, trojanski junaki pa so na simbolni ravni predstavljali zavezništvo z Rimljani.<ref name="Farney Gary D. 2007"/> == Zgodovinske omembe == * [[Herodot]] - ''Historiai'' 7 * Polibij - ii.17.4-6, 18.1-3; ii.23.1-3; ii.24.7-8 * [[Strabon]] - xiii.1.53; v.1.4, 8, 9 * Livij - ''Ab Urbe Condita'' 1.1; 5.34 * [[Plinij starejši]] - ''Naturalis historia'' iii.130 == Glej tudi == * [[seznam starodavnih ljudstev]] * [[venetska teorija]] ==Sklici== {{opombe|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Adams Douglas Q., Mallory J. P. (1997): ''Encyclopedia of Indo-European culture''. USA, Fitzroy Dearborn Publishers. * ''AKEO. I tempi della scrittura: Veneti antichi. Alfabeti e documenti: Montebelluna, Museo di Storia Naturale e Archeologia, 3 dicembre 2001 - 26 maggio 2002''. Montebelluna: Museo di Storia Naturale e Archeologia, Cornuda: Tipoteca Italiana Fondazione, 2002. {{COBISS|ID=3962208}} * Bonnefoy Yves, Doniger Wendy (1992): ''Roman and European Mythologies''. USA, University of Chicago Press. * Božič et al (1998). ''Zakladi tisočletij: Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov.'' Ljubljana, Modrijan. * Chieco Bianchi, Anna Maria (ur.), Tombolani, Michele (ur.) (1988). ''I Paleoveneti: catalogo della Mostra sulla civilta dei Veneti antichi''. Padova: Programma, cop. 1988. {{COBISS|ID=718432}} * Chieco Bianchi, Anna Maria [et al.] (1988). ''Italia: omnium terrarum alumna: la civiltà dei Veneti, Reti, Liguri, Celti, Piceni, Umbri, Latini, Campani e Iapigi''. Milano: Scheiwiller, 1988. * Farney Gary D. (2007). '' Ethnic identity and aristocratic competition in Republican Rome.'' USA, Cambridge University Press. * {{navedi knjigo |author=Haarmann, Harald |year=2002 |title=Lexikon der untergangenen Sprachen. |publisher=München: Beck |isbn=3-406-47596-5 |cobiss= |page=206}} * Istenič, Janka (1990). ''Na kratko o venetskem jeziku, pisavi in etnosu''. V: ARHEO. Arheološka obvestila / Glasilo Slovenskega arheološkega društva, št. 10. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 1990. ISSN 0351-5958. Str. 76-78. Ilustr. {{COBISS|ID=55768320}} * Lucca Rita (1997): ''Klasična doba: helenistična doba.'' Ljubljana, Mladinska knjiga. * Makarovič Jan (1998). ''Od Črne boginje do Sina božjega: Slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov''. Ljubljana/Pisa, FDV & Studi Slavi. * Mallory, J. P. (1989). ''In Search of the Indo-Europeans''. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992), ISBN 0-500-27616-1, ISBN 88-15-07386-8. * Potter Timothy W. (1987). ''Roman Italy''. USA, University of California Press. * Prosdocimi, Aldo (2002). ''Trasmissioni alfabetiche e insegnamento della scrittura, in AKEO. I tempi della scrittura. Veneti antichi: alfabeti e documenti, Catalogo della Mostra'' (Montebelluna, dicembre 2001-maggio 2002). Montebelluna, 2002. Str. 25-38. * Prosdocimi, Aldo (2002). ''Veneti, Eneti, Euganei, Ateste: i nomi'', in AA.VV., ''Este preromana: una città e i suoi santuari''. Treviso: Canova, 2002. Str. 45-76. * Righetti Gianpaolo (1997): ''Prazgodovina in rečne kulture''. Ljubljana, Mladinska knjiga. * Smith William, Sir (1857): '' Dictionary of Greek and Roman Geography: Volume II: Iabadius-Zymethus.'' Boston, Little, Brown & Company. * Wilkes John (1992): ''The Illyrians''. USA, Blackwell Publishers.</div> [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Veneti]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] {{normativna kontrola}} mbm6j8h7wvlpeind2v8rbb0y4qe8otk 5725008 5725002 2022-07-29T07:59:04Z Yerpo 8417 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/176.76.249.215|176.76.249.215]] ([[User talk:176.76.249.215|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Paleo-Veneti map.PNG|thumb|300px|Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov]] '''Severnojadranski Venéti''' so bili [[Italci|Italcem]] sorodno [[antika|antično]] [[Indoevropejci|indoevropsko]] [[ljudstvo]]. Živeli so v severni [[Italija|Italiji]], na območju današnje pokrajine [[Benečija|Veneto]], ki se (podobno kot v antiki rimska provinca ''Venetia et Histria'') tudi imenuje po njih. V italijanščini se za to ljudstvo uporablja izraz ''Paleoveneti'' zaradi ločevanja od današnjih prebivalcev pokrajine Veneto, ki se v italijanščini imenujejo ''Veneti''. == Venetsko področje in venetski jezik == {{glavni članek|venetščina}} Venetski jezik je izpričan v napisih iz obdobja med 6. in 1. stoletjem pr. n. št. Predstavlja samostojno vejo [[indoevropski jeziki|indoevropske jezikovne družine]], najbolj pa je soroden [[italski jeziki|italskim jezikom]], posebej [[latinščina|latinščini]] in [[faliskijščina|faliskijščini]]. Venetom so bili jezikovno sorodni tudi [[Liburni]], antično ljudstvo na območju jadranske [[Hrvaška|Hrvaške]].<ref>Mallory, J. P. (1989). ''In Search of the Indo-Europeans''. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992), ISBN 0-500-27616-1, ISBN 88-15-07386-8. Str. 91.</ref> Etnično ozemlje Venetov je na zahodu segalo do reke [[Adiža|Adiže]] (antično ''Athesis''), ali po mnenju drugih do reke Adde, na severu do [[Alpe|Alp]], na vzhodu do reke Timave v Furlaniji (antično ''Timavus''), na jugu pa do jadranskega zaliva. Venetski kulturni vplivi pa so segali veliko dlje: preko Alp in ozemlja današnje Slovenije vse do Donave, preko reke Pad na jug vse do današnje [[Bologna|Bologne]], tedaj etruščanske Felsine.<ref>Makarovič Jan (1998). ''Od Črne boginje do Sina božjega: Slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov''. Ljubljana/Pisa, FDV & Studi Slavi. Str. 36-37</ref> == Zgodovina == [[Slika:Museo archeologico di Firenze, elmo pileato paleoveneto da oppeano (V sec. ac) 01.JPG|thumb|200px|Čelada venetskega bojevnika]] Čeprav legenda o izvoru Venetov trdi, da so njihovi predniki na ozemlje severne Italije prišli iz dežele [[Paflagonski Veneti|Paflagonskih Venetov]] pod vodstvom trojanskega junaka Antenorja,<ref name="Farney Gary D. 2007">Farney Gary D. (2007). '' Ethnic identity and aristocratic competition in Republican Rome.'' USA, Cambridge University Press. str. 204.</ref> so njihovi predniki na ozemlje severne Italije v resnici verjetno prišli iz vzhoda, iz smeri [[Soča|Posočja]], od koder naj bi prinesli tudi običaj upepeljevanja oziroma žarnega pokopa.<ref name="RG">Righetti Gianpaolo (1997): ''Prazgodovina in rečne kulture''. Ljubljana, Mladinska knjiga. Str. 131.</ref> Vsekakor je bila pomembna podlaga oblikovanja zgodovinskih Venetov protovillanovska kultura,<ref name="AM">Adams Douglas Q., Mallory J. P. (1997): ''Encyclopedia of Indo-European culture''. USA, Fitzroy Dearborn Publishers. Str. 183-184.</ref> iz katere so se sicer oblikovali tudi [[Etruščani]]. Na tej osnovi se je na območju Venetov razvila [[Železna doba|železnodobna]] atestinska ali estenska kultura (900-182 pr. n. št.).<ref name="AM"/><ref>Istenič, Janka (1990). ''Na kratko o venetskem jeziku, pisavi in etnosu''. V: ARHEO. Arheološka obvestila / Glasilo Slovenskega arheološkega društva, št. 10. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 1990. ISSN 0351-5958. Str. 76-78. Ilustr. {{COBISS|ID=55768320}}.</ref> Ta kultura nosi ime po mestu [[Ateste]] (današnji [[Este]]), ki je znano tudi po svetišču venetskega božanstva Reitije (Reitia), pomembnejše središče pa je bilo tudi mesto [[Patavium]] (današnja [[Padova]]).<ref name="WJ">Wilkes John (1992): ''The Illyrians''. USA, Blackwell Publishers. Str. 183-184.</ref><ref name="PTW">Potter Timothy W. (1987). ''Roman Italy''. USA, University of California Press. Str. 39.</ref> Pripadniki estenske kulture so bili spretni v obdelavi kovin, v izdelovanju orožja in v oblikovanju človeških bronastih figuric.<ref name="RG"/> Ta kultura je sicer znana predvsem po žarnih grobiščih.<ref name="AM"/><ref name="WJ"/><ref name="PTW"/> Veneti so že v začetku 1. tisočletja pr. n. št. imeli zametke specializirane obrti, ki se je že kmalu usmerila tudi v izvoz, v 7. stoletju pr. n. št. pa pri njih pride do izrazite poklicne diferenciacije, ki ji v 6. stoletju pr. n. št. sledi razvoj mestnih naselij.<ref name="MJ">Makarovič Jan (1998). ''Od Črne boginje do Sina božjega: Slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov''. Ljubljana/Pisa, FDV & Studi Slavi. Str. 36-37.</ref> V 6. in 5. stoletju pr. n. št. postane področje Venetov eno poglavitnih področij situlske umetnosti. [[Situla|Situle]] ali vedrice so značilne visoke bakrene kovinske posode, ki so na zunanji strani okrašene z vzorci vojščakov, živali in prizorov iz vsakdanjega življenja,<ref name="PTW"/> in so bile prvotno namenjene za hranjenje vina in ostalih tekočin, kasneje pa so jih uporabljali tudi kot žarne posode.<ref name="AM"/> V 5. stoletju pr. n. št. so se pojavili tudi napisi v venetskem jeziku; ohranjenih je več kot 200 napisov v njihovi lastni venetski [[Abeceda|abecedni]] pisavi,<ref name="AM"/> ki se je oblikovala na osnovi etruščanske predloge.<ref name="PTW"/><ref name="LR">Lucca Rita (1997): ''Klasična doba: helenistična doba.'' Ljubljana, Mladinska knjiga. Str. 83.</ref> Pisanja so se verjetno učili predvsem v svetiščih, Veneti sami pa so abecedno pisavo razširili med sosednje [[Retija|Retijce]].<ref name="LR"/> [[Slika:Vaska situla-kopija.JPG|thumb|left|200px|Situla iz slovenskih Vač izvira iz severne Italije]] V 4. stoletju so na območje severne Italije prišli [[Galci]] pod njihovimi vplivi so se značilnosti estenske kulture spremenile.<ref name="AM"/> O kakem konfliktu med [[Rimljani]] in Veneti ni poročil. Kot kaže, sta imeli obe ljudstvi skupne sovražnike, zaradi česar so postali zavezniki,<ref name="AM"/> kar je omogočilo integracijo venetske družbe v nastajajoči rimski imperij. Leta [[182 pr. n. št.]] so priznali nadoblast Rimljanov, od tedaj so se znašli v procesu romanizacije.<ref name="AM"/> Leta [[181 pr. n. št.]] so Rimljani v bližini območja Venetov ustanovili mesto [[Aquileia]] (današnji [[Oglej]]) z namenom, da bi preprečili vpade [[Kelti|keltskih]] Galcev z druge strani [[Alpe|Alp]].<ref>Haarmann, Harald (2002). ''Lexikon der untergangenen Sprachen''. München: Beck, 2002. ISBN 3-406-47596-5. Str. 206.</ref> Tako so to ozemlje postopno vključili v rimsko [[provinca|provinco]] [[Gallia Cisalpina]]. Leta [[49 pr. n. št.]] so Veneti postali rimski [[državljanstvo|državljani]] in s tem se je začel proces njihove [[romanizacija|romanizacije]]. Njihovo ozemlje je postalo del 10. avgustejske regije (''Venetia et Histria''). == Družba== Venetska družba je z razvojem obrti in mestnega življenja ustvarila močno poklicno diferenciacijo družbenih vlog,<ref name="MJ"/> vendar pa stopnja razslojenosti na bogate in revne glede na grobne dodatke morda ni bila velika.<ref name="WJ"/><ref name="PTW"/> Venetska družba izstopa s pomembnostjo, ki so jo v njej imele ženske, o čemer pričajo primeri skupnih pokopov, po drugi strani pa se to kaže v neobdelanih kosih kovine (''aes rude''), ki so pred uvedbo denarja služili za plačilno sredstvo, in ki jih najdemo le v ženskih grobovih.<ref name="MJ"/> Obstaja pa tudi možna razlaga, da se je vloga žensk pri Venetih povečala, ker naj bi se bojevanje kot izrazito moška funkcija, pri njih umaknilo v ozadje. O slednjem morda kljub prisotnosti mečev pričuje odsotnost defenzivnega orožja v moških grobovih.<ref name="MJ"/> ==Verovanje Venetov== Poglavitna božanstva starih Venetov so bila Reitia, Trumusiat in morda boginja, ki je bila gospodarica živali. Rimski viri omenjajo čaščenje boginje [[Junona|Junone]], v resnici pa se zadaj skriva čaščenje domače Reitie oziroma Pore. Pora ali Reitia, katere vzdevek je verjetno tudi Loudera, naj bi bila porodna boginja, hkrati pa tudi boginja zdravja.<ref name="BD">Bonnefoy Yves, Doniger Wendy (1992): ''Roman and European Mythologies''. USA, University of Chicago Press. Str. 51-52.</ref><ref name="MJ2">Makarovič Jan (1998). ''Od Črne boginje do Sina božjega: Slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov''. Ljubljana/Pisa, FDV & Studi Slavi. Str. 38-39.</ref> Med Veneti je bilo čaščeno tudi božanstvo Trumusiat s trojno naravo, pri katerem danes ne moremo ugotoviti ali gre za moško ali žensko božanstvo; v kasnejšem času pa ga je nadomestilo čaščenje [[Apolon]]a.<ref name="BD"/><ref name="MJ2"/> Poleg teh dveh božanstev je imela poudarjeno vlogo neka po imenu neznana boginja, ki je veljala za gospodarico živali.<ref name="MJ2"/> Veneti so se radi posvečali vzreji konj in v ustju reke Timav so v čast ''[[Diomeda]]'' žrtvovali belega konja.<ref name="BD"/><ref name="BET245">Božič et al (1998). ''Zakladi tisočletij: Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov.'' Ljubljana, Modrijan. Str. 254-255.</ref> Ohranili so se tudi primeri lokalnih kultov, npr. kult božanstva Aponusa, ki je bil božanstvo voda, bogatih z žveplovodikom.<ref name="BD"/> Veneti so poznali tudi kulturnega junaka. Med njimi se je namreč razširilo verovanje, da so potomci dela Paflagonskih Venetov, ki jih je v času [[Trojanska vojna|trojanske vojne]] njihov voditelj [[Antenor]] popeljal v Trakijo, od tam pa v deželo Venetov na severnem delu Jadrana, kjer je ustanovil kraljestvo s središčem v Pataviumu, poznan pa je bil tudi po tem, da naj bi uvedel vzrejo konj.<ref name="WJ"/> Obstajata dve različici zgodbe o Antenorju- po starejši različici je bil prednik mesta Pataviuma, po kasnejši pa je postal prednik vseh Venetov.<ref>Smith William, Sir (1857): '' Dictionary of Greek and Roman Geography: Volume II: Iabadius-Zymethus.'' Boston, Little, Brown & Company. Str. 556.</ref> Pripovedi o maloazijskem kulturnem predniku ne gre jemati dobesedno, temveč predvsem kot mit, ki je ustrezal tedanjim političnim razmeram: prednik Rimljanov naj bi bil [[Enej]], prednik Daunijcev Diomed, prednik Venetov pa Enejev kapitan Antenor, trojanski junaki pa so na simbolni ravni predstavljali zavezništvo z Rimljani.<ref name="Farney Gary D. 2007"/> == Zgodovinske omembe == * [[Herodot]] - ''Historiai'' 7 * Polibij - ii.17.4-6, 18.1-3; ii.23.1-3; ii.24.7-8 * [[Strabon]] - xiii.1.53; v.1.4, 8, 9 * Livij - ''Ab Urbe Condita'' 1.1; 5.34 * [[Plinij starejši]] - ''Naturalis historia'' iii.130 == Glej tudi == * [[seznam starodavnih ljudstev]] * [[venetska teorija]] ==Sklici== {{opombe|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Adams Douglas Q., Mallory J. P. (1997): ''Encyclopedia of Indo-European culture''. USA, Fitzroy Dearborn Publishers. * ''AKEO. I tempi della scrittura: Veneti antichi. Alfabeti e documenti: Montebelluna, Museo di Storia Naturale e Archeologia, 3 dicembre 2001 - 26 maggio 2002''. Montebelluna: Museo di Storia Naturale e Archeologia, Cornuda: Tipoteca Italiana Fondazione, 2002. {{COBISS|ID=3962208}} * Bonnefoy Yves, Doniger Wendy (1992): ''Roman and European Mythologies''. USA, University of Chicago Press. * Božič et al (1998). ''Zakladi tisočletij: Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov.'' Ljubljana, Modrijan. * Chieco Bianchi, Anna Maria (ur.), Tombolani, Michele (ur.) (1988). ''I Paleoveneti: catalogo della Mostra sulla civilta dei Veneti antichi''. Padova: Programma, cop. 1988. {{COBISS|ID=718432}} * Chieco Bianchi, Anna Maria [et al.] (1988). ''Italia: omnium terrarum alumna: la civiltà dei Veneti, Reti, Liguri, Celti, Piceni, Umbri, Latini, Campani e Iapigi''. Milano: Scheiwiller, 1988. * Farney Gary D. (2007). '' Ethnic identity and aristocratic competition in Republican Rome.'' USA, Cambridge University Press. * {{navedi knjigo |author=Haarmann, Harald |year=2002 |title=Lexikon der untergangenen Sprachen. |publisher=München: Beck |isbn=3-406-47596-5 |cobiss= |page=206}} * Istenič, Janka (1990). ''Na kratko o venetskem jeziku, pisavi in etnosu''. V: ARHEO. Arheološka obvestila / Glasilo Slovenskega arheološkega društva, št. 10. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 1990. ISSN 0351-5958. Str. 76-78. Ilustr. {{COBISS|ID=55768320}} * Lucca Rita (1997): ''Klasična doba: helenistična doba.'' Ljubljana, Mladinska knjiga. * Makarovič Jan (1998). ''Od Črne boginje do Sina božjega: Slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov''. Ljubljana/Pisa, FDV & Studi Slavi. * Mallory, J. P. (1989). ''In Search of the Indo-Europeans''. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992), ISBN 0-500-27616-1, ISBN 88-15-07386-8. * Potter Timothy W. (1987). ''Roman Italy''. USA, University of California Press. * Prosdocimi, Aldo (2002). ''Trasmissioni alfabetiche e insegnamento della scrittura, in AKEO. I tempi della scrittura. Veneti antichi: alfabeti e documenti, Catalogo della Mostra'' (Montebelluna, dicembre 2001-maggio 2002). Montebelluna, 2002. Str. 25-38. * Prosdocimi, Aldo (2002). ''Veneti, Eneti, Euganei, Ateste: i nomi'', in AA.VV., ''Este preromana: una città e i suoi santuari''. Treviso: Canova, 2002. Str. 45-76. * Righetti Gianpaolo (1997): ''Prazgodovina in rečne kulture''. Ljubljana, Mladinska knjiga. * Smith William, Sir (1857): '' Dictionary of Greek and Roman Geography: Volume II: Iabadius-Zymethus.'' Boston, Little, Brown & Company. * Wilkes John (1992): ''The Illyrians''. USA, Blackwell Publishers.</div> [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Veneti]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] {{normativna kontrola}} 10olkubsxno3s9v0w8pdlf5lofo7pwn Balantič 0 69338 5725061 366389 2022-07-29T10:38:45Z Amanesciri2021 205950 Odstranjena preusmeritev na [[France Balantič]] wikitext text/x-wiki '''Balantič''' je priimek na Slovenskem: == Znani nosilci == * [[Ana Balantič]] (*1946), pesnica, pisateljica; kljekljarica * [[France Balantič]] (1921-1943), pesnik * [[Janko Balantič]] - Resman (1908-1993), fotograf, filmski snemalec * [[Polona Balantič]], kulturna novinarka (TV) in publicistka * [[Zvonko Balantič]] (*1960), organizatorik, univ. prof. __VSILIKAZALOVSEBINE__ __DISAMBIG__ ifgwbb5ajg21f9mmher04rdbvyyhy87 5725062 5725061 2022-07-29T10:39:58Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci */ wikitext text/x-wiki '''Balantič''' je priimek na Slovenskem: == Znani nosilci == * [[Ana Balantič]] (*1946), pesnica, pisateljica; kljekljarica * [[France Balantič]] (1921-1943), pesnik * [[Janko Balantič]] - Resman (1908-1993), fotograf, filmski snemalec * [[Polona Balantič]], kulturna novinarka (TV) in publicistka * [[Zvonko Balantič]] (*1960), organizatorik, univ. prof. == Glej tudi == * priimek [[Balant]]__VSILIKAZALOVSEBINE__ __DISAMBIG__ k4bcxhv20kz7k52tfltkegyyoglq49n 5725064 5725062 2022-07-29T10:41:35Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci */ wikitext text/x-wiki '''Balantič''' je priimek na Slovenskem: == Znani nosilci == * [[Ana Balantič]] (*1946), pesnica, pisateljica; kljekljarica * [[France Balantič]] (1921-1943), pesnik * [[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] (1908-1993), fotograf, filmski snemalec * [[Polona Balantič]], kulturna novinarka (TV) in publicistka * [[Zvonko Balantič]] (*1960), organizatorik, univ. prof. == Glej tudi == * priimek [[Balant]]__VSILIKAZALOVSEBINE__ __DISAMBIG__ q07rgv6kveax401qjtvccvqgfarqa3c 5725066 5725064 2022-07-29T10:42:53Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Balantič''' je priimek na Slovenskem: == Znani nosilci == * [[Ana Balantič]] (*1946), pesnica, pisateljica; kljekljarica * [[France Balantič]] (1921-1943), pesnik * [[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] (1908-1993), fotograf, filmski snemalec * [[Polona Balantič]], kulturna novinarka (TV) in publicistka * [[Zvonko Balantič]] (*1960), organizatorik, univ. prof. == Glej tudi == * priimek [[Balant]]__VSILIKAZALOVSEBINE__ * priimek [[Balen]] * priimek [[Valant]] __DISAMBIG__ 1eyegtgrmsxms8pbpqb3697tttiw7az Novak 0 71407 5724946 5712588 2022-07-28T20:01:37Z Amanesciri2021 205950 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki ''Za osebno ime glej: [[Novak (ime)]].'' '''Novak''' [novák] je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] (11.228 oseb), kar velja tudi za osrednjeslovensko, savinjsko in spodnjeposavsko statistično regijo, med najpogostejšimi pa je na Dolenjskem, v Prekmurju in Podravju. Pri drugih narodih je ta priimek na prvem mestu še na [[Češka|Češkem]] (Novák z žensko obliko Nováková) in [[Poljska|Poljskem]] (Nowak). Na Hrvaškem je absolutno število oseb s priimkom Novak skoraj tolikšno kot v Sloveniji (okoli 10.000). Je najpogostejši priimek v [[Medžimurje|Medžimurju]], veliko jih je v Zagrebu ter v Dalmaciji (otok oz. mesto [[Hvar, Hvar|Hvar]]), pojavlja pa se tudi ponekod v Bosni in Hercegovini.<ref>{{Navedi splet|title=Prezime Novak @ Acta Croatica|url=https://actacroatica.com/hr/surname/Novak/|website=actacroatica.com|accessdate=2021-10-26}}</ref> Priimek je sicer dokaj razširjen po srednji in vzhodni Evropi (od nemškega govornega področja do Ukrajine), od koder je s priseljenci prišel tudi v Ameriko in drugam po svetu. == Izvor ter razlaga pomena in rabe == Priimek, ki je slovanskega izvora, izhaja iz besede ''nov'' v pomenu ''novinec'' (novodošli v neko vas, skupnost). Novák je bil sicer nekdaj tudi moški, določen za vojaško službo. Novak je lahko tudi poklicno ime za človeka, ki s sekanjem in požiganjem ustvarja nove površine za obdelavo - [[novina|novino]].<ref name="Mladina - Tednik">{{cite web | url = http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ | title = Izvor priimkov | accessdate = 3.12.2008 | publisher = Mladina - Tednik }}</ref>. Slovenski naglas je '''Novák''', v vseh drugih jezikih pa je na prvem zlogu: '''Nóvak;''' pri Srbih in Črnogorcih je to [[Novak (ime)|osebno ime]] (npr. [[Novak Đoković]]), iz katerega je mdr. izveden priimek [[Novaković]]. V Sloveniji je med najpogostejšimi kombinacijami imena in priimka na drugem mestu [[Franc Novak]] (prvi je Jožef Horvat), na četrtem pa [[Janez Novak]], med ženskami pa je na prvem mestu [[Marija Novak]]. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ajda Novak]] (*1993), kanuistka na divjih vodah * [[Albina Novak]] (1900–1971), urednica in društvena delavka v Ameriki * [[Aleksander Novak]] (''več znanih ljudi'') (1928–2003/?), elektronik; kemik...?; kantavtor ... *[[Aleksander Saša Novak]] (1928–2015), slovenski narodni delavec v BIH * [[Alenka Novak]] (*1977), kolesarka * [[Aleš Novak, gledališki|Aleš Novak]], gledališki režiser, direktor JAK in Borštnikovega srečanja * [[Aleš Novak]] (*1974), pravnik, univ. prof. * [[Alja Novak Viryent]], industrijska oblikovalka in izdelovalka čevljev * [[Aljaž Novak]] (*1990), hokejist * Alojz(ij) Novak (1881–1967), duhovnik, dekan, kanonik, prosvetni delavec, urednik * [[Alojz Novak]] (1919–1999), pedagog, dvojezični šolnik (Lendava) * [[Alojzij Novak]] (''več znanih ljudi'') * [[Andrej Novak]] ** [[Andrej Novak (izumitelj)]] (1821–1901), izumitelj (vojaški) ** [[Andrej Novak (karikaturist)]] (1935–2016), karikaturist, ilustrator, grafični oblikovalec ** [[Andrej Novak (novinar)]] (1940–1995), novinar, publicist, prevajalec in diplomat * [[Anja Novak]] - [[Anjunabeats|Anjuta]] (*1991), igralka, pesnica, šansonjerka * [[Anka Novak]] (*1932), etnologinja, muzealka * [[Ante Novak]] (1911–1991), partizan, politični delavec in statistik * [[Anton Nowak]]/[[Anton Novak]] (1865–1932), slovensko-avstrijski slikar in grafik, po rodu iz Maribora *[[Anton Novak]] (*1956), dr. prava, diplomat, generalni konzul RS v Celovcu * [[Anzej Novak]] (1888–1966), koroški ljudski pevec in glasbenik * [[Barbara Novak]] (*1969), pravnica, univ. prof. * [[Bogdan Novak]] (*1944), novinar, urednik in pisatelj * [[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011), slovensko-ameriški zgodovinar * [[Bogomir Novak]] (*1944), filozof, pedagoški antropolog * [[Bojan Novak]], galerist, založnik * [[Bojan Novak (balinar)|Bojan Novak]] (*1971), balinar * [[Boris A. Novak]] (*1953), pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, pisatelj, literarni teoretik * [[Boris Novak]] (*1963), generalni direktor Pošte Slovenije * [[Boštjan Novak (kipar)|Boštjan Novak]] (*1966), kipar * [[Boštjan Novak (častnik)|Boštjan Novak]] (*1972), častnik SV * [[Božidar Novak]] (*1965), podjetnik, strokovnjak za komuniciranje, publicist * [[Branka Tancig Novak]] (1927–2013), arhitektka * [[Cvetka Novak]], pesnica * [[Čarli Novak]] (*1949), popularni glasbenik * [[Daniel Novak]] (*1982), igralec badmintona * [[David Novak]] (18. stoletje), prekmurski pesnik * [[Doljana Novak]] (*1948), kineziologinja, gimnastičarka * [[Domen Novak]] (*1995), kolesar * [[Dušan Novak]] (1931–1998), geolog, jamar * Dušan Novak (1931–1997), namiznoteniški (športni) delavec * [[Džoni Novak]] (*1969), nogometaš * [[Edvina Novak]], založnica * [[Ernest Novak (vinar)|Ernest Novak]] (1960–2022), vinar (enolog) * [[Ernest Novak]] (*1977), košarkar * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] (1892–1973), politik * [[Feri Novak]] (1906–1959), arhitekt in urbanist * [[Fran Novak]] (1877–1944), pravnik, politik * [[Franc Novak]] (''več znanih ljudi'') * [[France Novak]] (*1934), jezikoslovec slovenist * [[Franci Novak (*1922)|Franci Novak]] (1922–1995?), športni delavec * [[Franci Novak]] (*1969), grafični oblikovalec, pesnik in pisec kratkih zgodb * [[Franci Novak]], zbiratelj starin in galerist * [[Franjo Novak]] (1896–1980), publicist, urednik, turistični delavec (Mb) * [[Fredi Novak]], trener športnega plesa * [[Fric (Mirko) Novak]] (1918–1943?), partizanski komisar * [[Gabrijela Novak]] (*1942), papirniška tehnologinja * [[Gregor Novak]], zdravnik internist * [[Helena Novak]] (*1934), pedagoginja * [[Irena Novak - Popov|Irena Novak Popov]] (*1952), literarna zgodovinarka * [[Irena Zorko Novak]] (*1954), pesnica, prevajalka * [[Ivan Novak]] (''več znanih ljudi'') *[[Iztok Novak - Easy]], kantavtor, glasbenik, pevec, radijski voditelj * [[Jan Novak]] (*1997), nogometaš * [[Janez Novak]] (''več znanih ljudi'') * [[Janez Krstnik Novak]] (1756—1833), glasbenik in skladatelj * [[Janže Novak]] (1893—1934), pravnik, politični in kulturni delavec * [[Jaroslav Novak|Jaro(slav) Novak]] (*1943), publicist, prevajalec, urednik, založnik * [[Jasna Novak]] (*1932), kostumografinja * [[Jelka Ovaska Novak]] (*1947), prevajalka, založnica, pisateljica * [[Jerko Novak]] (*1957), kitarist, skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jernej Novak]] (''več znanih ljudi'') * [[Josip Novak]] (''več znanih ljudi'') * [[Jože Novak]], kranjinski arhitekt * [[Jožef Novak]] (redovno ime Andrej) (1742–1788), cistercijan, svobodomiselni profesor filozofije v Ljubljani * [[Jožef (Josef) Novak]] (1848–1925), jamar (avstrijski častnik češkega rodu) * [[Jure Novak]] (*1980), gledališki režiser, performer, pesnik, glasbenik * [[Karl Novak|Karel Novak]] (1905–1975), oficir, četniški poveljnik in obveščevalec * [[Klemen Novak]], igralec * [[Koloman Novak]] (*1933), slovensko-srbski (jugoslov.) likovni (kinetični, svetlobni) umetnik in teoretik * [[Ksenija Novak]] (*1987), šahistka * [[Leon Novak]] (''več znanih ljudi'') * [[Ljudmila Novak]] (*1959), političarka * [[Lojze Novak]] (1927–1986), izseljenski pesnik, pisatelj in literarni kritik *[[Lovro Novak]], ekonomist * [[Ludvik Novak]] (''več znanih ljudi'') * [[Luka Novak]] (*1963), slovenski založnik, pisatelj, prevajalec in TV voditelj (skupaj z [[Valentina Smej Novak|Valentino Smej Novak]]) * [[Maja Novak]] (*1960), pisateljica in prevajalka * [[Marija Novak - Tršar]] (*1934), oblikovalka * [[Marjan Novak (Jovo)]] - Mihajlo (1915–1943), partizan * Marjan Novak, oglaševalski novinar, publicist *[[Marjana Novak]], političarka, menedžerka? * [[Marjeta Novak Kajzer]] (*1951), pisateljica, novinarka, prevajalka * [[Marko Novak]] (*1967), pravnik, univ. prof., predsednik sodnega sveta RS * [[Martin Novak]] (*1970), hokejist * [[Mateja Kožuh-Novak]] (*1943), zdravnica ginekologinja in političarka * [[Matevž Novak]] (*1976), klarinetist in dirigent * [[Matevž Novak, geolog|Matevž Novak]], geolog/paleontolog * [[Matjaž Novak]] (*1976), ekonomist * [[Medea Novak]] (*1983), igralka * [[Mihaela Novak]] - Mahnič (*1930), igralka * [[Milan Novak]] (1921–2004), agronom, univ. prof. * [[Miro Novak (slikar)|Miro Novak]] (*1953), slikar samouk * [[Miro Novak]] (*1960), kitarist, skladatelj, pevec, glasbeni pedagog in kantavtor * [[Miroslav Novak]], arhivist dokumentolog * [[Miša Novak]] (*1975), fotomodel, germanistka, plesna pedagoginja * [[Mitja Novak]] (*1947), pravnik, univ. prof. * [[Mojca Novak]] (*1953), sociologinja * [[Nace Novak]] (*1971), novinar, potopisec * [[Nada Novak]] (*1928), športna pilotka in učiteljica letenja * [[Neža Novak]] (r. [[Černe]]) (1933–2005), kineziologinja, gimnastičarka * [[Niko Novak]], rock pevec, kantavtor, scenograf, oblikovalec, filmski igralec *[[Nina Novak Oiseau]], muzikologinja, pesnica, pisateljica, kantavtorica * [[Olga Novak Markovič]] (1938–2003), kulinaričarka/gastronomka * [[Pavle Novak]] (*1960), duhovnik lazarist, provincial * [[Peter Novak]] (''več znanih ljudi'') * [[Petra Novak]] (*1984), atletinja, metalka kopja *Primož Novak, zdravnik fiziater * [[Primož Novak]] (*1973), kipar, konceptualni umetnik *[[Ranko Novak]] (*1948), grafični oblikovalec, profesor ALUO (hrvaškega rodu) * [[Robert Novak]] (*1983), arhitekt, glasbenik, fotograf, oblikovalec *[[Robi Novak]] (*1970), [[bas kitarist]] * [[Saša Novak]] (*1957), kemičarka, raziskovalka in učiteljica * [[Sonja Novak Lukanovič]] (*1954), uporabna jezikoslovka * [[Stane Novak]] (1903–1956), biolog * [[Stane Novak|Stane (Stanko) Novak]] (1920–1995), zdravnik oftalmolog * [[Stanislav Novak]] (1926–1979), novinar, urednik in taborniški organizator *[[Tadej Novak]], subatomski fizik * [[Tereza Novak]], izvršna direktorica [[Slovenska filantropija|Slovenske filantropije]], združenja za promocijo prostovoljstva * [[Tone Novak]] (*1950), biolog, jamski ekolog * [[Urban Novak]], alpinist * [[Victor Novak]] (1923–2011), politolog in bibliotekar (v ZDA) * [[Viktor Novak]] (1883–1950), gozdarski strokovnjak in kartograf * [[Vida Novak]] (1894–1984), kulturna mecenka * [[Vilko Novak]] (1909–2003), etnolog in slavist, univerzitetni profesor * [[Vilko Novak (novinar)|Vilko Novak]] - Čipči (1937–2010), novinar, urednik in prevajalec * [[Vincenc Novak]] (1807–1869), duhovnik * [[Vinko Novak]] (1842–1923), risar in slikar * [[Vlado Novak]] (''več znanih ljudi'') * [[Zdenka Novak]] (*1934), pianistka, klavirska pedagoginja * [[Zvonko Novak]] (1882–1953), pisatelj in publicist * [[Živa Novak Antolič]] (*1948), porodničarka, prof. MF == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandr Novak]] (*1971), ruski ekonomist in politik * [[Andriy Novak (|Andrij Novak]] (*1988), ukrajinski nogometaš * [[Arne Novak|Arne Novák]] (1880–1939), češki literarni zgodovinar, univ. profesor * [[Augustin Novak]] (1890–?), avstro-ogrski vojaški pilot * [[Božidar (Božo) Novak]] (1925–2013), hrvaški novinar, publicist in akter "hrvaške pomladi" * [[Božidar Novak, hrvaški|Božidar Novak]], hrvaški zgodovinar * [[Božo Novak]], polkovnik JLA v Sloveniji 1991, kasneje general in poveljnik protizračne obrambe Republike Srbske * [[Branko Novak]], hrvaški ekonomist * [[Damir Novak]] (*1935), hrvaški športnik (skakalec v vodo, telovadec; rokomet, tenis) in baletni plesalec *[[Dennis Novak]] (*1993), avstrijski tenisač * [[Dezső Novák]] (1939–2014), madžarski nogometaš * [[Dragutin Karlo Novak]] (1892–1978), prvi hrvaški pilot (letalec) * [[Eduard Novák]] (1946–2010), češki hokejist * [[Elliot Novak]], ? * [[Emil Novak]] (*1931), bosenski kineziolog in športni delavec (atletika, smučarski skoki, kajakaštvo); profesor v Sarajevu *[[Ethan Novak]], ameriški glasbenik * [[Eva Barbara Novak]] (1898–1988), ameriška filmska igralka * [[Éva Novák-Gerard]] (1930–2005), madžarska plavalka *[[Evelin Novak]], hrvaško-nemška sopranistka * [[Filip Novák]] (*1982), češki hokejist * [[Filip Novák]] (*1990), češki nogometaš * [[Ferenc Novák]] (*1931), madžarski plesalec in koreograf * [[Ferenc Novák]] (*1969), madžarski kanuist * [[Franc Novak (1915–|Franc Novak]] (1915–?), bosensko-hercegovski prvoborec in politik (slov. rodu)? * [[Franz Novak]] (1913–1983), avstrijski nacistični zločinec * [[Gabi Novak]] (*1936), hrvaška pevka zabavne glasbe * [[Grga Novak]] (1888–1978), hrvaški zgodovinar, arheolog in akademik (preds. [[JAZU]]) * [[Grigory Irmovich Novak|Grigorij Novak]] (1919–1980), sovjetski dvigovalec uteži (ukrajinskega rodu) * [[Guido Novak von Arienti]] (1859–1928), avstro-ogrski general (po očetu slov. rodu) * [[Helga M. Novak]] (1935–2013), nemško-islandska pisateljica * [[Ilona Novák]] (1925–2019), madžarska plavalka * [[Ivan Krstitelj Novak]], hrvaški entomolog * [[Ivo Novák]] (1918–2004), češki filmski režiser *[[Ivo Novák]] (*1967), češki igralec * [[Jan Novák]] (1921–1984), češki skladatelj * [[Jan Novák]] (*1953), češko-ameriški pisatelj, scenarist in dramatik * [[Jan Novák]] (*1979), češki hokejist * [[Jan Novák]] (*1985), slovaški nogometaš * [[Jane Novak]] (1896–1990), ameriška filmska igralka * [[Jasna Novak]], hrvaška kostumografka *[[Jason Novak]], ameriški glasbenik * [[Jiří Novák (1922]]–2010), češki kipar in restavrator * [[Jiří Novák]] (*1950), češki hokejist * [[Jiří Novak]] (*1975), češki teniški igralec * [[Joe Novak]] (*1945), ameriški nogometaš in trener * [[Josef (Josip, Giuseppe di Paola) Novak|Josef (Josip, Giuseppe de Paula) Novak]] (1767–1844), nadškof v Zadru (češ. rodu) * [[Josef Vincenc Novák]] (1842–1918), češki industrialec, pivovar in umetnostni zbiralec * [[Josef Novák]] (1849–1927), češki klasični filolog in umetnostni publicist * [[Josef Novák]] (1893–1934), češki (avstrijski) vojaški pilot * [[Josef Novák]] (1902–1987), češki grafik, karikaturist, fotograf in kurator * [[Josef Petr Novák]] (*1936), češki fizikalni kemik * [[Josef Novák-Wajda]], češki filmski igralec in režiser * [[Joseph Donald Novak]] (*1932), ameriški pedagog (grafične miselne sheme) * [[Josip Novak (1866–]]1961), hrvaški sokolski in športni delavec, telovadec (športna gimnastika) * [[Josip Novak (1902]]–1970), hrvaško-srbski (jugoslovanski) filmski snemalec in režiser * [[Jozef Novak]] (*1930), slovaški zgodovinar, genealog, heraldik, profesor * [[Jozsef Novák]] (1910–1986), madžarski muzealec ... *[[Katalin Novák]] (*1977), madžarska političarka, predsednica Madžarske * [[Kim Novak]] (*1933), ameriška filmska igralka * [[Kristian Novak]] (*1979), hrvaški (međimurski) pisatelj, karateist in jezikoslovec (sociolingvist) * Láďa (Ladislav) Novák (1865–1944), češki slikar * Ladislav Novák (1872–1946), češki politik * Ladislav Novák (1931–2011), češki nogometaš *[[Mario Novak]], hrvaški bioarheolog (antropolog) *[[Marzenka Novak]] (1945–2011) (polj.-argent.) *[[Marina Novak]], lihtenštajnska tenisačica * [[Michael Novak]] (1933–2017), ameriški konservativni filozof in diplomat * [[Michael Novak]] (*1988), hrvaško-lihtenštajnski hokejist * [[Mike Novak]] (1915—1978), ameriški košarkar *[[Mirjam Novak]] (*1981), nemška igralka * [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Mirko]] ([[Mirko (Alojz/ije) Novak|Alojz/ije]]) [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Novak]] (1910–2000), hrvaško-slovenski kapucin, provincial * [[Mirko (Miroslav) Novák|Mirko]] ([[Mirko (Miroslav) Novák|Miroslav]]) [[Mirko (Miroslav) Novák|Novák]] (*1965), slovaško-nemški bližnjevzhodni arheolog (orientalist) *[[Miroslav Novák]] (1907–2000), češki husitski partiarh * [[Novak Novak]] (1928–1995), srbski pisatelj, novinar in humorist * [[Petar Novak]] (1879–1968), hrvaški kmetijski strokovnjak, entomolog * [[Petr Novák]] (1945–1997), češki pevec in rock glasbenik * [[Radvít Novák]] (1952–2015), češki igralec, 1. mož Dagmar Havlove * [[Robert "Bob" Novak]] (1931–2009), ameriški novinar, publicist in pisec *[[Silvije Novak]], hrvaški arhitekt * [[Slobodan Novak]] (1924–2016), hrvaški pisatelj in akademik * [[Slobodan Prosperov Novak]] (*1951), hrvaški literarni zgodovinar, komparativist in teatrolog, univ. profesor * [[Starina Novak]] (romun. [[Baba Novac]]) (~1530–1601), srbsko-romunski hajduk, protiturški bojevnik, narodni junak * [[Steven Michael Novak|Steve Novak]] (*1983), ameriški košarkar * [[Štefan Novák]] (1879–1932), slovaški grškokatoliški škof * [[Tereza Nováková|Teréza Nováková]] (1853–1922), češka pisateljica * [[Veronica Novak]], francoska filmska igralka * [[Viktor Novak]] (1889–1977), hrvaško-srbski zgodovinar, muzikolog in akademik * [[Vilko Novak (1865]]–1918), hrvaški glasbeni pedgog, skladatelj in zborovodja * [[Vilmos Aba Novák]] (1894–1941), madžarski slikar, grafik, kipar * [[Vítězslav Novák|Vítězslav (Viktor) Novák]] (1870–1949), češki skladatelj * [[Vivienne Novak]], ameriška filmska igralka * [[Vjenčeslav Novak|Vjenceslav Novak]] (1859–1905), hrvaški pisatelj in muzikolog (po očetu češkega rodu) * [[Vladimir Novák]] (1869–1944), češki fizik * [[Vladimir Novak]] (1870–1943), hrvaški sokolski starešina in učitelj gimnastike * [[Vladimír Jan Amos Novák]] (1919–1997), češki naravoslovec, evolucijski biolog * [[Vladimír Novák]] (*1947), češki slikar * [[Vratislava Nováková]] (*193/?), češka kanuistka * [[Zdeněk Novák]] (1891–1988), češki general, soorganizator odpora med nemško okupacijo *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela (1913–1994), partizanska zdravnica * [[Zygmunt Jan Novák]] (1897–1972), poljski krajinski arhitekt === Nowak === * [[Amram Nowak]] (1927–2005), judovsko-ameriški cineast * [[Andrzej Nowak]] - več oseb (poljsko-ameriški psiholog, r. 1953; poljski zgodovinar in sovjetolog, r. 1960; poljski rock-kitarist, r. 1959; poljski hokejist 1956-2013) * [[Anna Maria Nowak-Ibisz]] (*1966), poljska igralka * [[Anton Nowak]] (1865–1932), avstrijski slikar in grafik (po rodu iz Maribora) * [[Dorothea Nowak]] (1926–2011), nemška baptistična teologinja * [[Ernst Nowak (1851|Ernst Nowak]] (Novak) (1851–1919), avstrijski slikar (šlezijskega rodu) * [[Ernst Nowak]] (*1944), avstrijski pisatelj, kakfkoslovec * [[Hans Nowak]] (1937–2012), avstrijski nogometaš * [[Jan Nowak]] (1880–1940), poljski geolog in paleontolog * [[Jan Nowak-Jeziorański]] (1914–2005), poljski emigrantski novinar, politik in publicist (varšavski vstajnik) * [[Jerzy Nowak]] (1923–2013), poljski igralec * [[Józef Nowak]] (1895–1978), gornjelužiškosrbski pesnik * [[Józef Nowak]] (1925–1984), poljski igralec * [[Julian Ignacy Nowak]] (1865–1946), poljski bakteriolog, znanstvenik in politik * [[Juliusz Nowak-Dłużewski]] (1893–1972), poljski literarni zgodovinar * [[Kazimierz Nowak]] (1897–1937), poljski popotnik, fotograf in reporter * [[Leopold Nowak]] (1904–1991), avstrijski muzikolog * [[Leszek Nowak]] (1943–2009), poljski filozof * [[Lisa Marie Nowak|Lisa (Marie) Nowak]] (*1963), ameriška astronavtka * [[Małgorzata Bożena Guzowska-Nowak]] (*1959), poljska lahkoatletinja * [[Mark Nowak]] (*1964), ameriški pesnik in literat * [[Martin Nowak|Martin (Andreas) Nowak]] (*1965), avstrijsko-ameriški evolucijski biolog in matematik (na univerzi Harvard). * [[Měrćin Nowak-Njechorński]] (1900–1990), gornjelužiškosrbski slikar in pisatelj * [[Mieczysław Nowak]] (1936–2006), poljski dvigovalec uteži * [[Oskar Nowak]] (1913–?), avstrijski hokejist * [[Otto Robert Nowak]] (1874–1945), avstrijski slikar * Paul Nowak (*1921), (vzhodno-) nemški nogometaš * Paul Nowak (1914–1983), ameriški košarkar *[[Matthias Akeo Nowak]] (*1976), nemški jazz-glasbenik, kontabasist * [[Piotr Nowak]] (*1964), poljski nogometaš in trener * [[Roman Nowak]] (1900–1980), poljski delavski politik * [[Siegfried Nowak]] (1930–2013), (vzhodno-) nemški kemik in akademik * [[Stanisław Nowak]] (1859–1936) poljski šolnik, organizator * [[Stanisław Nowak]] (1935–2021), poljski nadškof v Częstochowi * [[Stefan Nowak]] (1924–1989), poljski sociolog * [[Tadeusz Nowak]] (1930–1991), poljski pesnik in pisatelj * [[Véronique Nowak]] (*1967), francoska nogometašica * [[Willi Nowak]] (1886–1977), češki slikar in grafik * [[Zenon Nowak]] (1905–1980), poljski sindikalist in prosovjetski politik * [[Zenon Hubert Nowak]] (1934–1999), poljski zgodovinar - medievist == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Novak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 28pkoqu4hwagnrwkua9ezfb4e5vgwur Seznam slovenskih zdravnikov 0 73092 5725032 5724614 2022-07-29T09:34:41Z Amanesciri2021 205950 /* U */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bojan Accetto]] * [[Rok Accetto]] * [[Ruža Ačimović Janežič]] * [[Martin Ačko]] * [[Milan Adamčič]] * [[Metka Adamič]] * [[Anton Adamlje]]* * [[Makso Adrian]] (Maks Moric) * [[Janja Ahačič]] * [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968) * [[Janja Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]]) * [[Giovanni de Albertis]] * [[Tit Albreht]] * [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić) * [[Karl Altmann]] * [[Franc Ambrož]] * [[Aleš Ambrožič]] * [[Bogdan Ambrožič]] * [[Franc Ambrožič]] * [[Matija Ambrožič]] * [[Ivan Amon]] * [[Ivan Amruš]] * [[Milan Amruš]] * [[Dimitar Anakiev]] * [[Amalija Anderluh]] *[[Marija Anderluh]] * [[Jože Andlovic]] * [[Dušan Andoljšek]] * [[Matej Andoljšek]]? * [[Lidija Andolšek Jeras]] * [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]]) * [[Nikica Andromako]] * [[Sašo Aničin]] * [[Erik Ankerst]] * [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]] * [[Gorazd Antolič]] * [[Ivo Antolič]] * [[Vane Antolič]] (1957) * [[Jože Antonič]] * [[Miha Antonič]]* * [[Primož Aplenc]] * [[Rihard Aplenc]]? * [[Carlo Apollonio]] *Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017) * [[Anton Arko]] * [[Darja Arko]] * [[Lojze Arko]] * [[Venčeslav Arko]] * [[Ciril Armeni]] * [[Maja Arnež]] * [[Zoran Arnež (stomatolog)]] * [[Zoran Marij Arnež]] * [[Miha Arnol]] * [[Andrej Arnšek]]? * [[Nuhi Arslani]] * [[Jože Arzenšek]] * [[Marija Auersperg]] * [[Jurij Avčin]] * [[Marij Avčin]] * [[Tadej Avčin]] * [[Marija Avguštin Čavić]] * [[Pavle Avramović]] * [[Danica Avsec-Letonja|Danica Avsec(-Letonja]]) * [[Mira Ažman]] * [[Peter Ažman]] * [[Tomaž Ažman]] *[[Katja Ažman Juvan]] == B == * [[Janez Babnik]] * [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]] * [[Just Bačar]] * [[Urška Bačovnik Janša]] *[[Boštjan Baebler]] * [[Oton Bajc]] * [[Janez Bajec]] * [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]] * [[Zvonko Baklan]] * [[Jože Balažic]] * [[Helena Ban Frangež]] * [[Tatjana Ban Zlatev]] * [[Andrej Boris Banič]] * [[Stanko Banič]] * [[Andrej Baraga]] * [[Lojze Baraga]]? * [[Jože Baričevič]] * [[Sašo Baričevič]] * [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]] * [[Igor Bartenjev]] * [[Dragica Bartenjev]] * [[Rajner Bassin]] *[[Denis Baš]] * [[Lovrenc Batič]] * [[Saba Battelino]] (Birk) * [[Tadej Battelino]] * [[Hugo Baumgarten]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Damjana Bebler-Brecelj]] * [[Klemen Bedenčič]]* * [[Jože Bedernjak]] *[[Nataša Bedernjak Bajuk]] * [[Milko Bedjanič]] * [[Franc Behofer]] * [[Darinka Belič]]* * [[Matej Beltram]] * [[Drago Benedik]] * [[Janez Benedik]]* * [[Janko Benedik]] * [[Majda Benedik]] * [[Majda Benedik Dolničar]] * [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]] * [[Jože Beniger]] * [[Helena Benko]]? * [[Ivo Benkovič]] * [[Bojana Beović]] * [[Vojko Berce]] * [[France Bergelj]] (1903-46) * [[Vladimir Berglez]] * [[Mihael Bergmann]] * [[Ernest Berke]] * [[Anton Bernik]] * [[Jernej Bernik]] * [[Karel Bernik]] * [[Sabina Bertoncelj Pustišek]] * [[Ana Berus]] * [[Marijan Bervar]] * [[Danijel Bešič Loredan]] * [[Milan Betetto]] * [[Marija Bevčar Bernik]] *[[Jože Bežek]] * [[Janez Nepomuk Biatzovszky]] * [[Martin Bigec]] * [[Slavko Bijelić]] * [[Marjan Bilban]] * [[Mirko Birsa]] * [[Marko Bitenc]] * [[Andrej Ludvik Bizjak]] * [[Jože Blaznik]] * [[Demeter Bleiweis]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Leander Bleiweis]] * [[Tanja Blejec]]* * [[Aleš Blinc]] * [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]]) * [[Ruža Blumauer Urbančič]] * [[Radivoj Bobič]] * [[Emil Bock|Emil Böck]] * [[Alojz Boh]] (1913-2010) * [[Lojze Boh]] (1927) *[[Marko Boh]] * [[Franja Bojc Bidovec]] * [[Jože Bohinjec]] (1923-2021) * [[Mateja Bohinjec]] * [[Alena Bok Friedlova]] * [[Eda Bokal Vrtačnik]]* *([[Cita Bole]]) * [[Ivan Bonač]] * [[Urša Bonnevier]] * [[Peter Borisov]] * [[Elko Borko]] * [[Marijan Borštnar]] * [[Peter Bossman]] * [[Roman Bošnjak]] * [[Albert Botteri]] * [[Ernst Bouvier]] * [[Cveto Božič]] (1920-2017) * [[Marjeta Hren Božič]] * [[Marija Bračko]] * [[Borut Bratanič]] * [[Andrej Brataševič]] * [[Aleš Brecelj (kirurg)]] * [[Anton Brecelj]] * [[Bogdan Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Filip Jakob Brecelj]] * [[Janez Brecelj]] * [[Konrad Adam Breckerfeld]] * [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Marij Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Andrej Bren]] * [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019) * [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]]) * [[Leopold Brenčič]] * [[Lojze Brenčič]] * [[Vinko Brenčič]] * [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]] * [[Robert Breščak]] * [[Anamarija Brezigar]] * [[Svetozar Breznik]] * [[Brane Breznikar]] * [[Vladimir Brezovnik]] * [[Ivan Brežan]] (Bressan) * [[Simon Brežan]] * [[Nataša Brglez Jurečič]] * [[Vlado Brinovec]] * [[Janez Brložnik]] * [[Brane Brodnik]] * [[Irena Brovet Zupančič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Viljem Brumec]] (1925-2014) * [[Marija Brumec Ješe]] * [[Fran Brumen]] * [[Monika Brumen]] * [[Aleksander Brunčko]] * [[Valentin Brusati]] (Bružat) * [[Miran Brvar]] * [[Štefan Brvar]]* * [[Bronka Brzin]] * [[Žiga Bučar]] * [[Sonja Budič]] * [[Marjan Budihna]] * [[Nataša Budihna]] * [[Marjan Bukovec]] * [[Mateja Bulc]] * [[Gorazd Bunc]] * [[Matjaž Bunc]] * [[Stjepan Bunta]] * [[Helena Burger]] * [[Igor But]] * [[Dušan Butinar]] * [[Jadranka Buturović Ponikvar]] == C == * [[Luka Camlek]]* * [[Ksenija Cankar]] * [[Veronika Cankar Aplenc]]? * [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska) * [[Robert Carotta]] * [[Bogomir Celcer]] * [[Jurij Cepuder]] * [[Milan Cepuder]] * [[Anton Cerar (zdravnik)]] * [[Matko Vasilij Cerar]] * [[Rok Cesar]] * [[Boris Cergolj]] * [[Ivan Cestnik]] * [[Matija Cevc]] * [[Primož Cevc]] * [[Josip Cholewa]] * [[Janez Krstnik Christian]] * [[Boris Cibic]] * [[Ivan Cibic]] * [[Iza Ciglenčki]] * [[Andrej Cijan]] (1937-2020) * [[Matej Cimerman]] * [[Ajda Cimperman]] * [[Lada Cindro]] * [[Zoltan Cipot]] * [[Anton Cizelj]] * [[Tošo Cizelj]] (1926-2021) * [[Ivan Cof]] * [[France Cokan]] * [[Franc Copf]] * [[Franz Copf]] * [[Peter Copf]] * [[Franc Coppini]] * [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]] * [[Andrej Cör]] * [[Karel del Cott]] *[[Mitja del Cott]] * [[Rudolf del Cott]] * [[Anton Crnjac]] * [[France Cukjati]] * [[Milan Cunder]] (1908–1970) * [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994) * [[France Cundrič]] ([[1946]]) * [[Saša Cvahte]] * [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97) * [[Mirjam Cvelbar]] * [[Erika Cvetko]] * [[Branislav Cvetko]] * [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]] == Č == * [[Gvido Čadež]]* * [[Rudi Čajavec]]* * [[Jože Čakš]] * [[Tomaž Čakš]] * [[Meta Čampa]] * [[Ferdinand Čandek]] * [[Anton Čas]] * [[Milan Čavić]] * [[Zdenka Čebašek Travnik]] * [[Ljudevit Čebohin]] * [[Anton Čede]] * [[Franc Čeh]] * [[Robert Čeh]] * [[Branka Čelan Lucu]] * [[Franc Čelešnik]] * [[Lucija Čemažar]] *([[Maja Čemažar]]) *[[Andreja Čerček]] * [[Bojan Čerček]] * [[Andreja Černe Čerček]] * [[Draga Černelč]] * [[Milan Černelč]] * [[Peter Černelč]] * [[Stanko Černelč]] * [[Igor Černi]] * [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]]) * [[Mirko Černič]] * [[Stanislav Černič]] * [[Nataša Černič Šuligoj]] * [[Rafael Černuta]] * * [[Jožica (Josipina Ana) Červek]] * [[Milan Žiga Červinka]] * [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]] * [[Ignacij Česnik]] * *[[Jože Četina]] (1927-2017) * [[Rudolf Čik]] * [[Bogdan Čizmarevič]]* * [[Milan Čižman]] * [[Božidar Čolakovič]] * [[Andrej Čretnik]] * [[Božena Čretnik]], r. Kaffou * [[Tjaša Čretnik Žohar]] * [[Tanja Čufer]] * [[Jože Čuk]]* * [[Jasna Čuk Rupnik]] == D == * [[Hermina Damjan]] * [[Marija Damjanovska]] * [[Andrej Debeljak]] * [[Franc Debevec (ftiziolog)|Franc Debevec]] (1898-1978) * [[Franc Debevec]] (1915-2002) * [[Marija Debevec]] * [[Miha Debevec (zdravnik)]] * [[Peter Defranceschi]] * [[Dušan Deisinger]]* * [[Alenka Dekleva]] * [[Dušan Dekleva]] (1896-1980) * [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006) * [[Franjo Ivan Delak]] * [[Jelena De Miranda]] * [[Aleš Demšar]] * [[Jernej Demšar (zdravnik)]] * [[Marko Demšar]] * [[Miro Denišlič]] * [[Bogdan Derč]] * [[Ernest Dereani]] * [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]]) * [[Franc Derganc (1877-1939)]] * [[Franc Derganc (1911-1973)]] * [[Kristijan Derganc]] * [[Metka Derganc]] * [[Mirko Derganc]] * [[Jani Dernič]] * [[Janko Dernovšek]] * [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]] * [[Vojko Didanovič]] * [[Zoran Dietz]] * [[Milan Dimitrijević]] * [[Miran Dintinjana]] * [[Veronika Dintinjana]] * [[Uroš Dobnikar]] * * [[Jurij Dobovišek]] * [[Metoda Dodič Fikfak]] * [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] * [[Primož Dolenc]] * [[Vinko Dolenc]] *[[Leja Dolenc Grošelj]] *[[Tatjana Dolenc Veličković]] * [[Zvezdana Dolenc Stražar]] * [[Alojz Dolhar]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]] * [[Jurij Dolinar (zdravnik)]] * [[Jožef Dolničar]] (1801-1883) * [[Jernej Dolinšek]] * [[Rafael Dolinšek]] * [[Janez Dolničar]] * [[Fran Dolšak]] * [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022) * [[Jožef Dornig]] * [[Klemen Dovč]]* * [[Rozalija Dovč]]* * [[Peter Dovšak]] * [[Tadej Dovšak]] * [[Ana Zlata Dragaš]] * [[Bogo Dragaš]] * [[Cvetka Dragoš]] * [[Martina Drevenšek]] * [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]* * [[Brigita Drnovšek Olup]] *[[Ivan Drobnič]] *[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004) * [[Matej Drobnič]] * [[Mirko Drobnič]] (1920-2000) * [[Adolf Drolc]] * [[Peter Držaj]] (1913-1944) * [[Janko Držečnik]] *[[Benjamin Dvoršak]] * [[Mirko Đurić]]? == E == * [[Dejan Ebenšpanger]] * [[Maja Ebert Moltara]] * [[Gabrijela Ehrlich]] * [[Robert Ekart]] * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] * [[Jelka Erjavec]]* * [[Marijan Erjavec]] * [[Zoran Erjavec]] * [[Branko Ermenc]] * [[Darja Eržen]] * * [[Ivan Eržen]] *[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]] * [[Janez Eržen (kirurg)]] * [[Nada Eržen]] * [[Mladen Est]] == F == * [[Marjan Fabjan]] * [[Mario Fafangel (ml.)]] * [[Janez Faganel]] * [[Božidar Fajdiga]] *[[Darja Fajdiga]], por. Fettich *[[Igor Fajdiga]] *[[Nadja Fajdiga]] *[[Ana Fajmut]] * [[Božo Fakin]] * [[Samo Fakin]] * [[Jožef Ignacij]] (1754-1795) * [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] * [[Ivan Farkaš]]* * [[Anton Fazarinc]] * [[Franc Fazarinc]] * [[Jože Felc]] * [[Luciano Ferfoglia]] ? * [[Ksaverija Ferlan Marolt]] * [[Dušan Ferluga]] * [[Alenka Fetih]] * [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]] * [[Janez Fettich]] * [[Jure Fettich]] * * [[Aleš Fidler]]* * [[Franc Fidler]] * [[Matjaž Figelj]] * [[Alojz Fijavž]] * [[Žare Finderle]] * [[Leon Fink]] * [[Mira Fink]] * [[Jože Flajs]] *[[Matjaž Fležar]] * [[Vojko Flis]] * [[Ivica Flis Smaka]] *[[Jakob Folter]] (ok. 1500) * [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] *[[Alenka Forte]] * [[Bojan Fortič]] * [[Majda Fortič]] * [[Marjan Fortuna]] * [[Igor Frangež]]* * [[Aleksander Frank]] * [[Hinko Franken]] * [[Igor Franko]] * [[Jelka Franzot Zor]] * [[Albert Peter Fras]] * [[Tamara Fras Stefan]] * [[Zlatko Fras]] * [[Adela Fratnik Steyer]]? * [[Urša Fratnik Florijančič]] * [[Ernest Hilarij Fröhlich]] * [[Janez Fröhlich]] * [[Erika Fuchs]] * [[Nenad Funduk]] * [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] * [[Jana Furlan]] * [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] * [[Majda Furlan]] * [[Tomaž Furlan]] * [[Jasna Furlan Hrabar]] * [[Marta Furman Jakopič]] * [[Fran Fux|Franc Fux]] == G == * [[Viktor Gaberšek]] * [[Tone Gabrijelčič]] * [[Peter Gabrovec]]* *[[Miran Gabruč]] * [[Eldar M. Gadžijev]] * [[Aleksander Gala]] * [[Danica Gala Bem]] * [[Stojan Gala]] * [[Nina Gale]] * [[Jožica Gamse]] (* [[1955]]) * [[Tomaž Gantar]] * [[Mario Gasparini]] * [[Mladen Gasparini]]* * [[Dominik Gašperšič]] * [[Rok Gašperšič]]* * [[Mavricij Gauster]] * [[Marko Gerbec]] * [[Vida Gerbec]] * [[Franjo Gerlovič]] * [[Borut Geršak]] * [[Ksenija Geršak]] * [[Harold Delf Gillies]] * [[Edvard Glaser]] * [[Marjana Glaser Kraševac]] * [[Damjan Glavač]] * [[Edvard Globočnik]] * [[Mojca Globočnik Petrovič]] * [[Ljerka Glonar]] *[[Barbara Gnidovec Stražišar]] * [[Ciril Godec]] * [[Romana Godeša]] * [[Marko Godina]] * [[Stevan Goldman]] *[[Jože Golmajer]]* * [[Rajko Golobinek]] * [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]] * [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020) * [[Borut Gorišek]] * * [[Drina Gorišek]]* * [[Nina Gorišek Miksić]]* * [[Janez Gorjanc (kirurg)]] * [[Jurij Gorjanc]]* *[[Matija Gorjanc]] *[[Vojka Gorjup]] * [[Ivan Gostiša]] *[[Daniel Grabar]] *[[Klemen Grabljevec]]? * [[Franjo Gračanin]] * [[Bojan Gračner]] * [[Anton Grad]] * [[Tomaž Grad]] * [[Cveto Gradišar]]? * [[Ivan Gradišar]] (ZDA) * [[Primož Gradišek]] * [[Simona Gradišek]]* * [[Peter Gradišnik]] * [[Anton Janez Grbec]] * [[Jožef Grbec]] * [[Ludvik Bernard Grbec]] * [[Milan Gregorčič]] * [[Andrej Gregorič]] (st./ml.) * [[Igor Gregorič]] * [[Milan Roman Gregorič]] * [[Milica Gregorič Kramberger]] * [[Minja Gregorič]]* * [[Vinko Gregorič]] * [[Štefek Grmec]] * [[Marko Grmek]] * [[Tatjana Grmek Martinjaš]] * [[Irena Grobelnik]] * [[Slobodan Grobelnik]] * [[Katja Groleger Sršen]] * [[Anton Gros]] * [[Nuša Gros]]? * [[Štefan Grosek]] * [[Božena Grosman]] * [[Dušan Grošelj]] * [[Igor Grošelj]]* * [[Mojca Grošelj Grenc]] * [[Zoran Grubič]] * [[Nevenka Gruden]] * [[Slavko Grum]] * [[Janez Benedikt Gründel]] * [[Štefan Gruškovnjak]] * [[Andrej Gubenšek]] * [[Tadej Guna]] * [[Alojz Gunde]] * [[Vladimir Guzelj]] == H == * [[Baltazar Hacquet]] * [[Vedran Hadžić]] * [[Alenka Hafner]] * [[Blaž Hafner]] * [[Janko Hafner]] (1899-1956) * [[Jože Hafner]]? *[[Matevž Harlander]] ** * [[Otto Haus]] * [[Stojan Havliček]] * [[Ana Hawlina]] * [[Gregor Hawlina]] * [[Herbert Hawlina]] * [[Marko Hawlina]] *[[Simon Hawlina]] * [[Josip Hebein]] * [[Franc Heber]] * [[Janko Heberle]] * [[Henrik Heferle]] * [[Srečko Herman]] * [[Stanko Hernja]] * [[Polde Hladnik]] * [[Robert Hlavaty]] * [[Drago Hočevar]] * [[Marko Hočevar (kirurg)]] * [[Miran Hočevar]] * [[Tone Hočevar (zdravnik)]] * [[Zvonko Hočevar]] * [[Irena Hočevar Boltežar]] * [[Milan Hodalič]] * [[Harold Hofman]]* * [[Alenka Höfferle Felc]] * [[Sergej Hojker]] * [[Viktor Hojker]]? * [[Radovan Hojs]] *[[Tanja Hojs Fabjan]] * *[[Franc Jožef Holzer]] * [[Alojzij Homan]] * [[Alenka Horvat Ledinek]] * [[Martin Horvat]] * [[Matija Horvat]] * [[Matjaž Horvat]] * [[Tomaž Nikolaj Host]] * [[Miroslav Houška]] * [[Bogomir Hrabar]] * [[Franci Hrastar]] * [[Franc Hrastnik]] * [[Bogomil Hrašovec]]? * [[Marjeta Hren Božič]] *[[Helena Hren-Vencelj]]? * [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]] * [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]] * [[Ivan Hribernik]] * [[Tomaž Hribernik]] * [[Tone Hrovat (zdravnik)]] * [[Borut Hrovatin]] * [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar * [[Ivan Hubad (zdravnik)]] * [[Zdenka Humar-Ralca]] * [[Zdenka Humer]] ̈ * [[Rafael Ferdinand Huzijan]] == I == * [[Alojz Ihan]] * [[Nataša Ihan Hren]] * [[Alojz Ipavec]] * [[Benjamin Ipavec]] * [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962) * [[Franc Ipavec]] * [[Gustav Ipavec]] * [[Josip Ipavec]] * [[Jurij Ipavec]] * [[Maksimilijan Ipavec]] * [[Matija Ipavec]] *[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] * [[Arpad Ivanecz]] * [[Urška Ivanuš]] * [[Marijan Ivanuša]] ==J== * [[Anton Jagodic]] * [[Tomaž Jagrič]] *[[Polona Jaki Mekjavić]] *([[Japec Jakopin]]) * [[Iztok Jakša]] * [[Jože Jakša]] (1895-1954) * [[Tone Jamar]] * [[Davorin Jamnik]]? * [[Helena Jamnik]] * [[Janja Jan]] * [[Janez Jančar (patolog)]] * [[Jože Jančar]] * [[Andrej Janež]] * [[Janez Janež]] (1913-1990) * [[Janez Janež ml.]] (1945-1992) *[[Janko Janež]] * [[Aleksander Janežič]] *Slavko (Vekoslav) Janežič * [[Valentin Janežič]] * [[Martin Janko]] * [[Franc Jankovič]] * [[Rado Janša]] * [[Zora Janžekovič]] * [[Igor Japelj]] * [[Darko Jazbec]] * [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]] * [[Željko Jedlička]] * [[Franc Jelenc]] * [[Roman Jelovčan]] * [[Anton Jelovšek]] * [[Ignacij Jelovšek]] * [[Andrej Jenko]] * [[Eleonora Jenko Groyer]] * [[Ivan Jenko (zdravnik)]] * [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]] * [[Jože Jensterle]]? * [[Nada Jensterle]] * [[Mojca Jenstrle Sever]]* * [[Janez Jenšterle]] * [[Jože Jeras]] * [[Marija Jeras]] * [[Berta Jereb]] * [[Boris Jereb]] * [[Marjan Jereb]] * [[Matjaž Jereb]]* * [[Slobodan Jeremić]] * [[Stojan Jeretin]] * [[Božidar Jerič]] * [[Pavla Jerina Lah]] *Franc (Radko) [[Jerkič]] * [[Marjan Jerše]] * [[Jera Jeruc]] * [[Milena Jeruc]] * [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940) *[[Gregor Jesenko ml.]] * [[Breda Jesenšek Papež]]* * [[Leopold Ješe]] * [[Peter Ješe]] * * [[Anton Jeuniker]] * [[Nataša Jevnikar]] *[[Peter Jevnikar]] * [[Vladimir Jevtič]] * [[Jolanda Jezernik Leskovšek]] * [[Barbara Jezeršek Novaković]] * [[Pavle Jezeršek]] * [[Marija Jež]] * [[Milan Jež]] * [[Marko Jug]]* * [[Rihard Jug]] * [[Franc Ksaver Jugovic]] * [[Stevo Julius]] *[[Mirko Jung]] * [[Marijan Jurca]] * [[Miroslav Jurca]] *[[Tomaž Jurca]] * [[Ivan Jurečko]] * [[Matej Justin]] (1886-1974) * [[Albert Juteršek]] * [[Ajda Juvanec]] * [[Gojmir Južnič]] * [[Marijan - Niko Južnič]] == K == * [[Leon Kac]] * [[Rudolf Kac|Rudolf Kac - Mitja]] (1905-1944) * [[Peter Kadiš]] (*1968) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] *[[Vladimir Kajzelj]] *[[Katja Kalan Uštar]]* * [[Ivan Kalinšek]] * [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009) * [[Mojca Kambič Bukovič]] * [[Vinko Kambič]] * [[Borut Kamenik]] * * [[Mirt Kamenik]] *Miha Kamin? *[[Karin Kanc]] *[[Pavel Kanc]] * [[Kurt Kancler]] * [[Aljoša Kandus]] * [[Drago Kanič]] *[[Vojko Kanič]] *Zlatka Kanič* * [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977) * [[Aleksej Kansky]] (1925-2015) * [[Andrej Kansky]] * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Josip Kapler]] *Jože Kapler *[[Peter Kapš]] *[[Rafael Kapš]] *[[Nataša Karas Kuželički]] * [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]] * [[Peter Kartin]] * [[Anton Kastelic (zdravnik)]] * Anton Kastelic * [[Boris Kastelic]]?* * [[Cvetka Kastelic Klasinc]] * * [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001) * [[Dušan Keber]] * [[Irena Keber]] * [[Friderik Keesbacher]] * [[Miran F. Kenda]] * [[Rajko Kenda]] * [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]] * [[Aleksandra Kern]] *[[Frank J. Kern]] (Javh) *[[Maksimiljan Kern]] * [[Vincenc Kern]] (1760-1829) *Janko Kersnik (zdravnik; 1960-2015) * [[Jože Kerstein]] * [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'') * [[Dimitri P. Khailidis]] *[[Tomaž Kiauta]] * * [[Adolf Kinkela]] * [[Nikolaj Kinkela]]? * [[Janez Kirbiš]] * [[Lidija Kitanovski]] *[[Dimitrij Klančič]] * [[Jurij Klančnik]] * [[Gojmir Klanjšček]] *[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]] *[[Maksimiljan Klasinc]]* * [[Vasja Klavora]] *[[Irena Klavs]] * [[Martina Klemenak]]* * [[Karel Andrej Kleimond]] * [[Franek Klemenc]] * [[Matjaž Klemenc]] * [[Eva Klemenčič]] * [[Herbert Klemenčič]](-ć; slov.-hrv.) * [[Metka Klevišar]] * [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija "Biba" Klinar Vister]] * [[Ladislav Klinc]]? * [[Janez Klobučar]] * [[Tomislav Klokočovnik]] * [[Branko Klun]] * [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003) * [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]]) * [[Andrej Kmetec]] * [[Rihard Knafelj]] * [[Bojan Knap]] *[[Lea Knez]] * [[Ivan Kneževič]] * [[Jožef Janez Knolc]] * [[Alfred Bogomir Kobal]] * [[Anton Kobal]]? * [[Borut Kobal]] * [[Miloš Kobal]] * [[Rudolf Kobal]] * [[Valentina Kobe]] (1905-1998) * [[Pavel Kobler]] (na Hrv.) * [[Andrej Kocijan]] * [[Andreja Kocijančič]] * [[Borut Kocijančič]] * [[Igor Kocijančič]] * [[Krista Kocijančič]] (1916-2011) * [[Mario Kocijančič]] * [[Milena Kocijančič]] (1948-1996) * [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944) * [[Tomaž Kocjan]] *[[Marta Kocjan Anžič]] * * [[Ervin Kocjančič]] * [[Miha Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Urban Koder]] * [[Igor Kodrič]] * [[Mirela Kogej-Rode]] * [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.) * [[Franci Koglot]] * [[Aleš Kogoj]] * [[Franjo Kogoj]] (1894-1983) * [[Janez Kokalj]] *[[Franc Kokol]] * [[Gorazd Kolar]] * [[Tadeja Kolar]] * [[Ado Kolenc]] * [[Marko Kolenc]] * [[Martin Kolenc]] *[[Štefan Kološa]] * [[Borut Kolšek]] * [[Radko Komadina]] * [[Ivo Komjanc]] * [[Janez Nepomuk Kömm]] * [[Oskar Končan]] * [[Zora Konjajev]] * [[Bojan Kontestabile]] * [[Anča Konvalinka Tavčar]] * [[Konstantin Konvalinka]] * [[Igor Kopač]]* * [[Ivan Kopač]] - ''Pavček'' * [[Nena Kopčavar Guček]] * [[Josip Koporc]] * [[Ivan Kopřiva]] * [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014) * [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944) * [[Petra Koprivnik]] * [[Ivo Koražija]] *([[Ivo Kordaš]]) * [[Marjan Kordaš]] * [[Anton Koren]] *[[Igor Koren]] * [[Srečko Koren]] (st./ml.?) * [[Ladislav Korenčan]] ? * [[Blaž Koritnik]]? * [[Lilijana Kornhauser Cerar]] * [[Pavle Kornhauser]] * [[Blaž N. Korošec]] 1921 - * [[Bojan Korošec]] * [[Branko Korošec (zdravnik)]] * [[Ladko Korošec ml.]] * [[Marko Korošec]] *[[Simon Korošec]] * [[Lojze Korsika]] * [[Marjan Koršič]] * [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]] * [[Marko Koršič]] * [[Borut Korun]] * [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]] * [[Edvard Kos]] (*1957) * [[Fran Kos (zdravnik)]] * [[Jožef Kos]] * [[Leon Kos]] * [[Mojca Kos Golja]] * Nataša Kos *[[Feliks Kosec]] ? *[[Miha Koselj]] * [[Miro Kosin]] /Milodar K.? *Ivan Kosirnik (zdravnik) * [[Janko Kostnapfel]] * [[Miro Košak]] (1919-2010) * [[Robert Košak]] * [[Alija Košir]] * [[Gorazd Košir]]* * [[Narcisa Košir]] * [[Roman Košir]] * [[Tone Košir]] * [[Fran Košmelj]] * [[Vida Košmelj Beravs]] * [[Mitja Košnik]] * [[Pavle Košorok]] * [[Majda Košuta]]* * [[Srečko Košuta]] * [[Tadeja Kotar]]* * [[Milan Kotnik]] * [[Primož Kotnik]] * [[Vladimir Kotnik]] * [[Božena Kotnik Kevorkijan]]* * [[Franc Kous]] *[[Štefan Kous]] *Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber) * [[Maksimilijan Kovač]] * [[Mila Kovač]] *[[Viljem Kovač]] (1830-1888) * [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]] * [[Marija Kovač-Kavčič]] * [[Viljem Kovač]] (1830–1888) * [[Anton Kovačič]] * [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]] * [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958) * [[Mitja Kovič]] (1929-1987) *[[Matija Kozak]] * [[Miklavž Kozak]] * [[Jože Kozar]] * [[Ninna Kozorog]] * [[Miran Koželj]] * [[Mirta Koželj]] * [[Tomaž Koželj]] * [[Vesna Koželj Oblak]] * [[David Kožuh]] * [[Primož Kožuh]] * [[Mateja Kožuh-Novak]] * [[Majda Kragelj Zbačnik]] * [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]]) * [[Alojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Dimitri Krainc]] * [[Otmar Krajec]] * [[Pavel Krajec]] * [[Ivan Krajnc]] * [[Stanka Krajnc Simoneti]] * [[Ana Kraker Starman]] * [[Angel Kralj]] * [[Boris Kralj]] (*1956) * [[Božo Kralj]] * [[Jakob Kralj]] * [[Miloš Kralj]] * [[Janez Kramar (zdravnik)]] * [[Lojze Kramarič]] * [[Ludvik Kramberger]] * [[Neva Kramberger]] * [[Ivan Krampač]] * [[Igor Kranjec]] * [[Tadeja Krapež]] * [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]* * [[Virgil Krasnik]] (1909–1968) * [[Janez Kraševec]] * [[Gregor Kraškovic]]? *[[Aleksandra Kraut]] * [[Matjaž Kraut]]-''Deko''? * [[Alenka Kravos]]* * [[Andrej Kravos]]* * [[Vladimir Kravos]] ml. * [[Bojan Krebs]] * [[Fedor Krejči]] * [[Maksimiljan Kremžar]] * [[Vladimir Kresnik]] * [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]] * [[Živan Krevel]]* * [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek] * [[Jurij Krisch]] *Anton Krisper *Anže Kristan *[[Oroslav Kristan]] (1867-1912) *[[Špela Kristan]]* *[[Tomaž Kristan]] (Christian) *[[Slava Lunaček|Slava Kristan-Lunaček]] * [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]] * [[Vinko Kristl]] *[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] * [[Franc Krištofelc]] * [[David Križaj]] * [[Matija Križaj]] * [[Igor Križman]] * [[Jože Križnič]] * [[Vasja Kruh]] * [[Vekoslav Krumpestar]] * [[Valter Krušič]] * [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]] * [[Matevž Kržan]] * [[Mojca Kržan]]? * [[Ciril Kržišnik]] * [[Marjan Kržišnik]] * [[Urška Kšela]]* * [[Aleksander Kuhar]] *Marijana Kuhar * [[Dimitrij Kuhelj]] * [[Janez Kuhelj]] * [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979) * [[Robert Kukovec]] (1910-45) *[[Avgust Kulovic]] (1836-97) *Kumbatovič? * [[Matej Kunaver]] * [[Vlasta Kunaver]] * [[Boris Kunc]] * [[Alfonz Kunst]] * [[Alojz Kunst]] * [[Grega Kunst]] * [[Tone Kunstelj]] * A. Kuralt * [[Jurij Kurillo]] * [[Polonca Küssel]] * [[Valentin Kušar (zdravnik)]] * [[Miro Kušej]] * [[Konrad Kuštrin]] * [[Majda Kuštrin Marolt]] * [[Marjan Kveder]] (1918-1988) * [[Radislava Kveder]] * [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]] * [[Rado Kveder]] (st./ml.) * [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]] == L == * [[Lovro Lackner]] * [[Tone Lah]] * [[Mitja Lainščak]] * [[Stanko Lajevec]] * [[Jaro Lajovic]] * [[Edo Lakner]] * [[Miša Lakner]]* * [[Ivan Lalangue]] * [[Janez Lamovec]] * [[Zvonimir Lamovec]] * [[Boštjan Lanišnik]]* * [[Nikolaj Lanščak*]] * [[Živko Lapajne]] * [[Milan Lapornik]] * [[Jurij Ignacij Laschan]] * [[Matija Laschan]] * [[Janez Lavre]] * [[Miha Lavre]] * [[Anton Lavrič (zdravnik)]] * [[Božidar Lavrič]] * [[Dušana Lavrič]] * [[Marko Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Janez Krstnik Lavrin]] * [[Milan Lazar]] * [[Vlasta Leban Lenart]] * [[Josip Lebar]] (1849 - 1920) * [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]] *Jožica Ledinek Paddle * [[Tatjana Lejko Zupanc]] * [[Ivan Lenart]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Vera Lenart]] * [[Eva Lenassi]] * [[Peter Lenče]] *[[Mojca Lenče-Kastelic]] * [[Matjaž Lesjak]] * [[Tatjana Leskošek Denišlič]] * [[Boštjan Leskovar]]* * [[Rudolf Leskovar]] * [[Janez Leskovec]] * [[Bogdan Leskovic]] * [[Dinko Leskovšek]] * [[Evita Leskovšek]] * [[Roman Lesnika]] * [[Gorazd Lešničar]] * [[Hotimir Lešničar]] * [[Janko Lešničar]] * [[Andrej Levanič]] * [[Avgust Levičnik]] * [[Milan Ličina]] * [[Miha Likar]] * [[Jurij Lindtner]] (1939-2013) * [[Luka Lipar]] * [[Fran Viljem Lipič]] * [[Matej Lipovšek]] * [[Silvo Lipovšek]] * [[Andrej Lisjak]] * [[Anton Logar (stomatolog)]] *[[Dušan Logar]] * [[Ivan Logar]] * [[Mateja Logar]] * [[Primož Logar]] * [[Anton Lojk]] * [[Danilo Lokar]] * [[Jože Lokar]] * [[Mateja Lopuh]] * [[Bogdan Lorber]] *[[Petra Lorber]] * [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]] *[[Luca Lovrečič]] *([[Cita Lovrenčič Bole]]) *[[Benjamin Lovše]] * [[Jože Lovšin]] * [[Marko Lovšin]] * [[Miroslav Luci]] * [[Adolf Lukanovič]] * [[Franc Lukič]] * [[Ljubiša Lukić]] * [[Marij Lunaček]] * [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]]) * [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]]) * [[Majda Lunder]] * [[Marko Lunder]] * [[Mojca Lunder]]* * [[Urška Lunder]] (1959) * Neva Lupinc (Trst) * [[Karel Lušicky]] *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela * [[Stanko Lutman]] * [[Boštjan Luzar]]* * [[Miloš Lužnik]] == M == * [[Metka Macarol Hiti]]* ? * [[Marta Macedoni Lukšič]] *[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig] * [[Miloš Macura]] * [[Slobodan Macura]] * [[Breda Maček Paternu]] * [[Rok Maček]] * [[Majda Mačkovšek - Peršič]] * [[Bogomir Magajna]] *[[Marija Magajne]] * [[Anton Magdič]] * [[Jože Magdič]] * [[Vera Maher]] * * [[Stanislav Mahkota]] *[[Stanislav Mahne]] * [[Maja Majal]]* * Jožko (Josip) Majcen * Vidojka Majcen Vuga * [[Živa Majcen]] * [[Otmar Majerič]] * [[Anton Makovic]] *[[Jana Makuc]] * [[France Malešič]] (1921-2020) * [[Mateja Maležič Blažič]] *Senja Mali Brajovič * [[Ignacij Mally]] * [[Judita Mandelc Kunčič]] * [[Aleksander Manohin]] (1946-2021) * [[Radoslav Marčan]] * [[Majda Marčič Smerdu]] * [[Viktor Marčič]] * [[Nataša Marčun Varda]] * [[Zlatko Marin]]* * [[Črt Marinček]] * [[Ivan Marinčič]] * [[Ljubo Marion]] * [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]] * [[Jasmina Markovič Božič]] *[[Apolon Marolt]] * [[Janko Marolt]] * [[Marica Marolt-Gomišček]] * [[Maja Marolt-Mušič]] * [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]] * [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]]) * [[Dorjan Marušič]] * [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]] * [[Sonja Masle]] * [[Andrej Mašera]] * [[Sonja Mašera]] * [[Leo Matajc]] * [[Mojca Matičič]] * [[Marko Matjašič]] *Ivan Matko (1885–1945) *Ivan Matko (1919–1997) * [[Jan Matoušek]] *[[Jožica Maučec Zakotnik]] * [[Danilo Maurič]] * [[Blaž Mavčič]] *[[Majda Mazovec]] (1920-2015) * [[Ernest Mayer (zdravnik)]] *[[Majda Mazovec]] ̈ * [[Helena Meden Vrtovec]] * [[Ana Medved|Ana Medved*]] * [[Lojze Medved]] * [[Meta Medved Kus]] * [[Marko Medvešček]] * [[Adolf Medvešek]] * [[Bernard Meglič]] *[[Duška Meh]] * [[Dušan Mekiš]] * [[Živa Melik]] * [[Anton Melzer]] * [[Franc Melzer]] * [[Janez Melzer]]? * [[Jožef Andrej Melzer]] * [[Raimund Melzer]] * [[Avguštin Mencinger]] * [[Bogdan Menih]] * [[Matjaž Merc]] *[[Ljudevit Merčun]] *[[Bogo Merljak]] *[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]]) *[[Aleksander Merlo]] * [[Milivoj Mermolja]] * [[Valentin Meršol]] * [[Anton Mesec]] * Judita Mešič * [[Damjan Meško]] *Marija Meznarič-Petruša *[[Dušanka Mičetić Turk]] * [[Robert Miglar]] * [[Alojz Mihelčič]] * [[Anton Mihelič]] * [[Anže Mihelič]] * [[Miro Mihelič]] * [[Nasta Mihevc Srakar]] * [[Lili Mikecin]] * [[Danica Miklič Škrabar]] * [[Kazimir Miksić]] *Rudolf Mikulič * [[Anica Mikuš Kos]] * [[Dimitrij Mikuš]] * [[Karel Milavec]] * [[Vladimir Milavec]] *Joseph/[[Josip Milič Emili]] * [[Janez Milčinski]] * [[Lev Milčinski]] * [[Metka Milčinski]] * [[Anže Militarov]] * [[Zoran Miloševič]] * [[Franc Minař]] * [[Tomislav Mirković]] * [[Dušan Mis]] * [[Franta Mis]] * [[Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Ema Mivšek Mušič]] * [[Dimitrij Mlekuš]] * [[Monika Mlinar Agrež]] * [[Vlado Mlinarič]] * [[Samo Modic]] * [[Metka Moharić]]*? * [[Alojzija Mohorič|Alojzija Mohorič?]] *Marija Mojse-Miličev *Andrej Moličnik *[[Leopold Morela]] * [[Vesna Morela]] * [[Marjan Morelj]] *(Maks Moric) * [[Igor Movrin]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Vinko Mozetič]] * [[Andrej Možina]] * [[Dušan Možina]] * [[Hugon Možina]] * [[Martin Možina]] * [[Marjan Mramor]] * [[Dušan Mravljak]] - Mrož * [[Blaž Mrevlje]] * [[Franc Mrevlje]] * [[Matko Mrgole]] * [[Mitja Mrgole]] * [[Zdenko Mrmolja]] * [[Faris Mujezinović]] * [[Janko Müller]] *[[Jasna Müller]] *[[Manica Müller Premru]]? * [[Fortunat Müllner]] * [[Anton Štefan Munda]] * * [[Anton Murgel]] * [[Ervin Murgel]] * [[Jurij Murgelj]] * [[Boris Mušič]] (1930-2016) * [[Drago Mušič]] *[[Mark Mušič]] * * [[Igor Muzlovič]] * [[Anton Muznik]] * Mužič * [[Danilo Mužina]] == N == * [[Marjan Naglas]] * [[Ludvik Nagy]] * [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]] * [[Ivan Napret]] * [[Aleksander Nardin]] * [[Leopold Nathan]] *Jožef/Josef Neckermann * [[Lidija Nemeth]] * [[David Neubauer]] *([[Henrik Neubauer]]) * [[Robert Neubauer]] * [[Mavricij Neuberger]] * [[Jože Neudauer]] * [[Ljuba Neudauer]] * [[Jakob Anton Neuner]] * [[Marko Noč]] * [[Dušan Nolimal]] * [[Andrej Novak (stomatolog)]] * [[Boris Novak (zdravnik)]] * [[Gregor Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak] * [[Rajko Novak]] * [[Stane Novak|Stane (Stanko) Novak]] * [[Neva Novak Modrijan]] * [[Vesna Novak Jankovič]] * [[Zmago Novak]]* *([[Željka Novak Rukavina]]) * [[Živa Novak Antolič]] * [[Janez Novosel]] == O == * [[Dunja Obersnel Kveder]] * [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]] * [[Irena Oblak]] * [[Jožica Oblak-Berce]] * [[Peter Oblak]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Ivo Obrez]] *Karin Obrez Oblak *[[Janja Ocvirk]] * [[Jožef Ivan Ocvirk]] * [[Zdravko Ograjenšek]] * [[Andrej Omahen]] * [[Mirko Omejc]] * [[Simo Opačić]] * [[Janez Oražem]] * [[Vida Oražem]] * [[Ivan Oražen]] * [[Janez Orel]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Jerko Oršič]] * [[Damjan Osredkar]] * [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]] * [[Andreja Osterc Koprivšek]] *[[Željko Ostojić]] * [[Josip Otahal]] * [[Peter Otorepec]] * [[Zdenka Ovčak]] * [[Radivoj Ozvald]] == P == * [[Bernard Pachner]] *[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Artur Pahor]] * [[Dušica Pahor]] * [[Vladimir Pahor]] * [[Marjan Pajntar]] * [[Maja Pakiž]] * [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71) * [[Mara Paljk Pečenko]] * [[Franc Papež]] * [[Milan Papež]] * [[Petar Papuga]] * [[Aleš Paulin]] * [[Dušan Pavčnik]] * [[Stanislav Pavlica]] * [[Franjo Pavlič]] * [[Ignac Pavlič]] * [[Rudolf Pavlin]] * [[Vinko Pavlovčič]] * [[Ivan Pavšič]] * [[Ivo Pavšič]] * [[Fedor Pečak]] * [[Jože Pečan]] * [[Marija Pečan]] * [[Albin Pečavar]] * [[Milko Peče]] * [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92) *[[Karel Pečnik]] *[[Breda Pečovnik Balon]] *[[Boris Pegan]] * [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008) *([[Hubert Pehani]] 1900-95) * [[Pavel Pehani]] (1899-1964) *Ksenija Pelkič-Ogrizek * * [[Maks Pen]] *Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]]) * [[Vladimir Perkič]] * [[Milivoj Perko]] * [[Slavko Perko]] * [[Tatjana Perkovič]] * [[Meta Perme]] *Cvetka Pernat Drobež * [[Damijan Perne]] * [[Ivan Peršič]] * [[Eman Pertl]] * [[Just Pertot]] * [[Simon Pertot]] * [[Vojteh Pertot]] * [[Milan Perušek]] * [[Franc Pestotnik]] * [[Vlado Pešec]]* * [[Davorina Petek]] * [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]] * [[Marija Petek Šter]] *([[Miklavž Petelin]]) *([[Boris Matija Peterlin]]) *[[Borut Peterlin (1963)]] * [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]] * [[Alenka Petkovšek]]* * [[Ivo Petkovšek]] * [[Drago Petrič]] * [[Karel Petrič]] * [[Lidija Petrič-Ozvald]] * [[Jurij Petrin]] * [[Miroslav Petrovec]] * [[Jože Petrovčič]] *[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]] *[[Marija Petrun Ulaga]]* *[[Janez Pevc]] * * [[Teodor Pevec]] * * [[Jože Pfeifer]] * [[Marija Pfeifer]] * [[Vladimir Pfeifer]] * [[Franjo Pikelj]] * [[Milivoj Piletič]] * [[Ignacij Pintar]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Luka Pintar (zdravnik)]] * [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]] * [[Bojana Pinter]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991) * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006) * [[Borut Pirc]] * [[Ivo Pirc]] (1891-1967) *[[Nastja Pirc Delak]] *[[Tomaž Pirc]] (1813-1880) * [[Bojan Pirkmajer]] * [[Sergej Pirkmajer]] * [[Nina Pirnat]] * [[Vladimir Pirnat]] * [[Zvezdan Pirtošek]] * [[Andrej Pišec]] (* [[1956]]) * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Vaclav Pišot]] * [[Venčeslav Pišot]] * [[Tomo Pitamic]] * [[Gregor Pivec]] * [[Jože Pižem]] ? *[[Albin Plahuta]] * [[Franci Planinšek]] * [[Tanja Planinšek Ručigaj]] * [[Ivo Planinšič]] * [[Janez Plečnik]] * [[Josip Plenčič]] * [[Marko Anton Plenčič]] * [[Alojz Pleskovič]] * [[Stojan Plesničar]] *Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]]) * [[Drago Plešivčnik]] * [[Franc Pleško]] * [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]]) * [[Štefan Plut]] (1928-2016) *James Raymond Pluth *[[Bojan Pochyla]] * [[Janez Podboj]] * [[Jernej Podboj]] * [[Tomaž Podnar]] * [[Janez Podobnik]] * [[Rafael Podobnik]]? *[[Božana Podrumac]] * [[Anton Pogačnik]] (1829-1900) * [[Bogica Pogačnik]] * [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]] * [[Jurij Žiga Pogačnik]] * [[Tomaž Pogačnik]] * [[Edvard Pohar]] * [[Maks Pohar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Dražigost Pokorn]] * [[Marko Pokorn]] * [[Mirko Pokorn]] * [[Vilma Pokorn]] * [[Janja Polanec Černoša]] * [[Janez Poles]]* * [[Mario Poljak]] * [[Rado Poljanšek]] * [[Silva Poljšak]] * *Zoran Poljšak * [[Borut Pompe]] * [[Janko Pompe]] * [[Marja Pompe]] * [[Vera Pompe Kirn]] * [[Draženka Pongrac Barlovič]] * [[Mario Ponikvar]] *[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.) * [[Antonija Poplas Susič]] * [[Janko Popovič]] * [[Mara Popović]] * [[Pavel Poredoš]] * [[Peter Poredoš]] *[[Ciril Porekar]] - Humski * [[Miran Porenta]] * [[Teodor Posteli]] *[[Sandi Poteko]] * * [[Igor Potočnik (stomatolog)]] * [[Iztok Potočnik]] *[[Marko Potočnik]] * [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]] * [[Jože Potrč]] * [[Stojan Potrč]] * [[Aleksander Poznik]] * [[Jože Požun]] * [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986) * [[Alojzij Praunseis]] * [[Igor Praznik]] * [[Andreja Pražnikar]]* * [[Janko Predan]] * [[Marjan Predan]] * [[Peter Pregelj]] * ([[Friderik Pregl]]) * [[Matija Prelog]] *[[Irena Preložnik Zupan]] * * [[Marjan Premik]] * [[Tanja Premru Sršen]] * [[Borut Prestor]] * [[Metka Prešern Štrukelj]] *[[Janja Pretnar Oblak]] * [[Slavko Prevec]] * [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]] * [[Franc Prezelj]] * [[Janez Preželj]] * [[Anton Prijatelj]] * [[Maja Primic Žakelj]] * [[Janez Primožič]] * [[Janez Prinčič]] * [[Josip Prodan]] * [[Marjan Prodan]] * [[Luka Prodnik]]* * [[Matija Pucher]] * [[Pavla Pukl]] *[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]] * [[Borut Pust]] * [[Stanko Pušenjak]]* * [[Friderik Pušnik]]* == Q == * [[Janez Pavel Qualiza]] == R == * [[Alenka Radšel Medvešček]] *[[Anja Radše|Anja Radšel]] * [[Franjo Radšel]] * [[Peter Radšel]] *[[Zora Radšel Burger]] *[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]]) * [[Srečko Rainer]] *Ivan Raišp * [[Ivo Raišp]] *[[Amand Rak]] * [[Stelio Rakar]] * [[Jožef Rakež]] * [[Peter Rakovec]] * [[Slavko Rakovec]] (st./ml.) * [[Ana Ramovš]] * [[Adolf Ramšak]] * [[Marija Ramšak]] * [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]] * [[Josip Rapotec]] * [[Božena Ravnihar]] * [[Čedomir Ravnik]] * [[Igor M. Ravnik]] * [[Janez Ravnik]]* * [[Ludvik Ravnik]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Adolf Razlag]] *[[Martin Razpet]] (1826-1888) * [[Jakob Rebernik]] * [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]? * [[Janez Rebol]]* * [[Franc Rebula]] * [[Dušan Reja]] * [[Izidor Reja]] * [[Jana Rejc Marko]]* *[[Metoda Rejc Novak]] * * [[Milan Reljič]] * * [[Miran Rems]] * [[Janez Remškar]] * [[Zlata Remškar]]* * [[Zvonka Rener Primec]] * [[Dušan Repovš (1928)]] * [[Stane Repše]] *[[Samo Ribarič]] * [[Martina Ribič Pucelj]] * [[Marko Rifel]] * * [[Leopold Rijavec]]? *[[Aleksander Rjazancev]] * [[Hugon Robič]] * [[Andrej Robida]] * [[Ivan Robida]] * [[Jože Robida]] * [[Matjaž Rode]] * [[Mirela Rode]] * [[Primož Rode]] *[[Mirjam Rogl Butina]]* * [[Alojz Rojc]] *[[Vida Rojc]] (s. Justina) * [[Alojz Rojnik]] * [[Barbara Rojnik]] * [[Bojan Rok]] * [[Zlatko Roškar]]* * [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič] * [[Ana Rotdajč]] * [[Lojze Rot]]? * [[Uroš Rot]] * [[Nada Rotovnik Kozjek]] * [[Tomaž Rott]] * [[Aleksander Rotter]] * [[Aleš Rozman]] * [[Blaž Rozman]] * [[Ciril Rozman]] * [[Marjan Rozman]] * [[Sanja Rozman]] * [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]] * [[Primož Rožman]] *[[Ivo I. Rudolf]] * [[Zvonimir Rudolf]] * [[Dean Rumpf]] * [[Petra Rupar]] * [[Marjan Rupnik]] * [[Borut Rus]] * [[Igor Rus]] * [[Mavricij Rus]] (1879–1977) * [[Stanislava Rus]] (1916-1963) * [[Vika Rus Vaupot]] * [[Branko Rustja]] * [[Karel Rutar]] * [[Srečko Rutar]] (*1940) * [[Veronika Rutar Gorišek]] * //[[Bogomir Rajh]]// (*1945) == S == * [[Franc Sadar]] *[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]] * [[Julij Saje]] * [[Alemka Saks]]? *[[Bogdan Saksida]] * [[Santorio Santorio]] * [[Jože Satler]] * [[Vasa Savić]] * [[Baldomir Savinšek]] * [[Luka Savnik]] * [[Dunja Savnik Winkler]] * [[Roman Scagnetti]]? * [[Karin Schara]] * [[Franc Schiffer]] * [[Ulrik Schmidt]] * [[Jernej Schober]] * [[Konstantin Jožef Schrott]] * [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]] * [[Giovanni Antonio Scopoli]] * [[Franc Nikolaj Sedej]] * [[Rajko Sedej]] * [[Tomaž Franc Sedej]] * [[Mileva Sedlaček Novak]] * [[Danuška Sedlar]] *[[Vladimir Sekavčnik]] ? * [[Jože Sekolec]] * [[Majda Selevšek]]* * [[Katja Seme]] *[[Miljan Senčar]] * [[Mojca Senčar]] *[[Sabina Senčar]] * [[Vladimir Senekovič]] * [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]] * [[Jurij Sernec]] *[[Dalja Sever Jurca]] *[[Ecijo Sever]]* *[[Matjaž Sever]] * [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]] * [[Gabrijela Simetinger]] *[[Jožica Simonič Kunej]] * [[Filip Simoniti]] * [[Jurij Simoniti]] * [[Lojze Simoniti]] * [[Andreja Sinkovič]] * [[Uroš Skalerič]] * [[Bogo Skalicky]] *[[Marjan Skalicky]]? * [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]] * [[Meta Skerget]] * [[Dušan Sket]] *[[Alenka Sketelj]]* *[[Janez Sketelj]] * [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide) * [[Pavel Skok]] (* [[1959]]) * [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern * [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]] * [[Mario Slokan]] * * [[Janez Sluga]] * [[Franjo Smerdu]] *[[Ludvik Smrekar]] *[[Nataša Smerkar]] * [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]]) * [[Špela Smrkolj]] *[[Tomaž Smrkolj]]* * [[Vladimir Smrkolj]] * [[Erika Snoj Cvetko]] * [[Darinka Soban]] * [[Maja Sočan]] * [[Valentin Sojar]] *[[Mihael Sok]] * [[Borut Sotošek]] * [[Sonja Sovdat Banič]] * [[Borut Spacal]] * [[Janez Spindler]] * [[Alenka Spindler Vesel]] * [[Matjaž Splichal]] * [[Franc Srakar]] *[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]]) * [[Lovro Stanovnik]]? * [[Franc Starc]] * [[Milan Starc]] * [[Šarolta Starc]] * [[Radovan Starc]] * [[Tone Starc]] * [[Vito Starc]] * [[Andrej Stare]] * [[Jože Stare]] * [[Zlatan Stare]] * [[Jurij Starovašnik]] * [[Marjan Stegnar]] *Franc Steinfelser *Apolonija (Polonca) Steinmann (+ 2022) *Jurij Stekar *[[Alojz Stepančič]] *[[Stane Stergar]] * [[Marko Sterle]] * [[Branka Stirn Kranjc]] * [[Josip Stojc]] * [[Rasto Stok]]* * [[Gorazd B. Stokin]] * [[Tatjana Stopar Pintarič]] *Darija Mateja Stah * [[Jurij Stojan]]* * [[Gorazd B. Stokin]] *[[Rok Stopar]] * [[Josip Strašek]] * [[Alenka Strdin Košir]] * [[Klemen Stražar]]* * [[Branka Stražišar]]* * [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]] * [[Alenka Strdin Košir]]* *[[Albin Stritar]] * [[Franc Strle]] * [[Stane Strnad]] * [[Stanko Strnad]] * [[Valerija Strnad]] (1880–1961) * [[Primož Strojan]] * [[Margareta Strojan Fležar]] * [[Tadej Strojnik]]* * [[Jože Stropnik]] * [[Zlata Stropnik Črepinko]] * [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]]) * [[Tadej Strojnik]] * [[Marija Stucin]] * [[Alojzij Slavko Sušin]] * [[Janko Sušnik]] * [[Nina Suvorov Gregorič]] * [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]] * [[Franc Svete]] *([[Saša Svetina]]) * [[Lea Svetlič Pleiweis]] * [[Marjan Svetlič]] ==Š== * [[Rafael Šabec]] * [[Branko Šalamun]] * [[Jože Šamu]] * [[Tomislav Šarenac]] * * [[Marta Šavelj]] * [[Tone Šavelj]] *[[Edvard Šavnik]] *[[Karel Šavnik starejši]]? * [[Leo Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] (1882-1924) * [[Rajmond Šavrin]] * [[Viljem Ščuka]] * [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) * [[Alojzij Šef]] *[[Marjan Šef]] * [[Saša Šega Jazbec]] * [[Ruža Šegedin]] * [[Vekoslav Šekoranja]] * [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]]) * ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]]) * [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]]) * [[Darja Šervicl Kuchler]] *[[Andrej Šikovec]] *[[Milan Šilc]] *[[Tatjana Šilc]] * [[Tomaž Šiler]] *[[Sonja Šinigoj Cijan]] * [[Amalija Šimec]] (1893-1960) * [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955) * [[Anton Širca]] (1925-1996) * [[Dušan Šircelj]] *[[Albin Šivic]] * [[Zina Šivic]] * * [[Meta Škarja-Skerget]] * [[Olga Škerbic]] Kerstein * [[Vladimir Škerlak]] * [[Alenka Šket Kontestabile]] * [[Boga Škrinjar Neřima]] * [[Edo Šlajmer]] * [[Vesna Šlajpah]]** * [[Alojz Šmid]]* * [[Janez Šmid]] * [[Lojze Šmid]] * [[Tomaž Šmigoc]]* * [[Jože Šnajder]]* * [[Štefan Šobar]] * [[Matjaž Šolinc]]* * [[Jurij Šorli]] * [[Maja Šoštarič]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Jurij Matija Šporer]] * [[Borut Štabuc]] * [[Dušan Štajer]] * [[Iztok Štamfelj]] *([[Andrija Štampar]]- Hrvat) * [[Branko Štangl]] * [[Martin Štefančič]] * [[Borut Štefanič]] *[[Andreja Štelcar]] * [[Srečko Štepec]] * [[Draga Štiblar Martinčič]] * [[Andreja Štolfa Gruntar]] * [[Zdravko Štor]] * [[Stana Štraus]]* * [[Martin Štrucl]] * [[Bojan Štrus]]* * [[Alojz Štrukelj]] * [[Milan Štrukelj]]* * [[Tadeja Štrumbelj]] * [[Marija Štucin]] *[[Dominik Štular]] * *[[Peter Štular]] * * [[Tomaž Štupnik]] * * [[Maja Šturm]] * [[Branko Šubic]] * [[Ciril Šubic]] * [[Tjaša Šubic]] *[[Hinko Šuklje]] * [[Dušan Šuput]] * [[Miloš Šurlan]] * [[Zvonimir Šusteršič]] * [[Stanislav Šuškovič]] * [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab] * [[Matija Švagan]]* * [[Drago Švajger]] * [[Viktor Švigelj]] == T == * [[Ludvik Tabor]] * [[Špela Tadel Kocjančič]] *[[Iztok Takač]]* * [[Lea Talanyi Pfeifer]] * [[Danilo Tavčar]] * [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]] *[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar (zdravnik)]] * [[Stanko Tavčar]] * [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Igor?) Tekavčič]] *[[Manca Tekavčič Pompe]] * [[Bojan Tepeš]] * [[Filip Terč]] * [[Marjeta Terčelj Zorman]] * [[Nenad Terzić]]* * [[Metka Teržan]] * [[Janez Testen]] * [[Erih Tetičkovič]] * [[Josip Tičar]] (1875-1946) * [[Štefan Tisel]] * [[Vesna Tlaker]] * [[Mirjana Todorović Guid]] * [[Peter Tomanovič]] * [[Iztok Tomazin]] * [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije) * [[Tomaž Tomaževič]] * [[Danilo Tomažič]] * [[Dušan Tomažič]] * [[Janez Tomažič]] *[[Lija Tomažič Novak]] *[[Viktorija Tomič]] * [[Viktor Tominšek]] * [[Matija Tomšič]] * [[Pavel Tomšič]] *[[Martin Tonin]] * [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]] * [[Ljubo Toš]] * [[Lučka Toš]] * [[Mirko Toš]] (1931-2018) * Martin Toth? * [[Andrej Trampuž]] * [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]] * [[Vladimir Trampuž]] * [[Ludvik Travnik]] * [[Alenka Trček]] *Anton Trček * [[Rihard Trebše]] * [[Nadja Triller]] * [[Jože Trontelj]] (1939-2013) * [[Alenka Trop Skaza]] * [[Maja Trošt]] * [[Blaž Trotovšek]] *[[Jože Trstenjak]] * [[Uroš Tršan]] * [[Bojan Tršinar]] (1946-2022) * [[Primož Trunk]]* * [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954) * [[Nataša Tul]] Manđić * [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]]) * [[Matjaž Turel]] * [[Alojz Turk, zdravnik]] * [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] * [[Rajko Turk]] * [[Rudi Turk]] * [[Zmago Turk]] *Anton Tušar *Janez Tušar *[[Mihael Tušek]] (1803-1843) == U == * [[Sibila Unuk]]* * [[Mojca Urbančič]] * [[Ruža Urbančič]] * [[Stane Urbančič]] * [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju) * [[Franc Urlep]] * [[Branko Uršič]]* * [[Metka Uršič Gostinčar]] * [[Marjetka Uršič Vrščaj]] * [[Tomaž Uršič]] * * [[Jurij Us]] * * [[Marija Us Krašovec]] ==V== * [[Franc Vajd]] ? * [[Serafin Vakselj]] * [[Alfred Valenta]] * [[Alojzij Valenta]] * [[Jožef Valentinčič]] * [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965) * [[Ivo Valič]] * [[Viktor Valič]] * [[Valerija Valjevec]] (1889–?) *[[Marlenka Vardjan]] * [[Štefan Varga]] * [[Bogomil Vargazon]] * [[Nevenka Vargazon Knaflič]] * [[Bojan Varl]] * [[Evgen Vavken]] (1927–2007) * [[Marija Vegelj Pirc]] * [[Marija Velepič]] (1928-2021) * [[Milivoj Veličković Perat]] * [[Tine Velikonja]] * [[Emil Vengust]] * [[Rok Vengust]] * [[Vilibald Vengust]] * [[Mirko Vengušt]] * [[Nikolaj Venier]] * [[Gregor Veninšek]] *([[David Verbec]]) *([[Janez Verbic]]) *([[Hieronim Vergerij]]) * [[Jože Verlič]] *[[Karel Vesel]] (1808-1863) *([[Borut Veselko]]) * [[Matjaž Veselko]] * [[Jelka Vesenjak Hirjan]] *[[Aleš Vesnaver]]* * [[Viktor Videčnik]] * [[Jože Videnšek]] *[[Dušan Vidmar]] * [[Ivan Vidmar (zdravnik)]] * [[Jerneja Vidmar]]* *Jože Vidmar * [[Ludvik Vidmar]] * [[Vinko Vidmar (stomatolog)]] * [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]]) *[[Nataša Vidovič Valentinčič]] * [[Franc Vindišar]] * [[Franc Virant]]* * [[Zlata Visenjak]]* * [[Draško Vilfan]] * [[Neli Vintar]] * [[Veljko Vlaisavljević]] * [[Boris Vodopivec]] * [[Brane Vladikovič]] * [[Vilma Vlaj]] * Miha Vodičar * [[Nado Vodopija]] * [[Boris Vodopivec]] * [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]] * [[Gorazd Voga]] * [[Gregor Voglar]] * [[Andrej Vogler]] * [[Matjaž Vogrin]] * [[Vladimir Vojska]] * [[Branko Volavšek]] * [[Josip Volavšek]] * [[Metka Volavšek]] * [[Viktor Volčjak]] * [[Božidar Voljč]] * [[Vladimir Volovšek]] * [[Drago Vončina]] * [[Jasna Vončina]] * [[Marija Vončina Kuralt]]* * [[Niko Vončina]]* * [[Matjaž Voršič]]* * Irina Vostrueva * [[Josip Vošnjak]] * [[Tomaž Vovko]] * [[Marjan Vozelj]] * [[Erik Vrabič]] * [[Mira Vrabič]] * [[Andrej Vranič]] * [[Olga Vraspir-Porenta]] * [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]] * [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]] * [[Viljem Vrbošek]] * [[Ciril Vreča]] * [[Bojan Vrečer]]* * [[Jožica Vrečko*]] * [[France Vrevc]] * [[Janez Vrhovec (zdravnik)]] * [[Janko Vrhovec]] *[[Dušan Vrščaj]] * [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]] * [[Bojan Vrtovec]] * [[Bojan Vrtovec ml.]] * [[Dominik Vrtovec]] * [[Josip Vrtovec]] * [[Jože Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec ml.]] * [[Vesna Vrtovec]] *[[Štefan Vučak]] * [[Ljubica Vučetić Zavrnik]] * [[Marko Vudrag]] * [[Miroslav Vuga]] *[[Radojka Vuga]] * [[Vanja Vuga]] * [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen) * [[Velimir Vulikić]] * [[Mira Vurnik Žumer]] ==W== * [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]]) * [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj) *Emil Watzke *[[Barbara Weibl]] *[[Vlado Weingerl]] *[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts) *([[Anton Wernig]]) *[[Ivana Wostner Kološa]] == Z == * [[Vesna Zadnik]] * [[Zvezda Zadnik]] * [[Jože Zadravec]] *[[Lorna Zadravec Zaletel]] *[[Jana Zajc]] * [[Jadranka Zajc-Satler]] * [[Stane Zajc]] *[[Janez (Ivan) Zajec]] *[[Tine Zajec]] * [[Jožef Zajiček]] *[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]] * [[Lijana Zaletel Kragelj]] * [[Jelka Zaletel]] * [[Alojz Zalokar]] * [[Ana Zalokar]] * [[Jurij Zalokar]] *[[Nataša Zalokar]] *[[Tatjana Zalokar]] * [[Maks Zalta]] * [[Tomo Zarnik]] * [[Herbert Zaveršnik]] * [[Dušan Zavrnik]] * [[Gorazd Zavrnik]] * [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]] * [[Vesna Zavrnik]] * [[Jernej Završnik]] * [[Franjo Zdravič]] * [[Mario Zdravlič]] * [[Krištof Zevnik]] * [[Janez Zidar]]* *[[Nina Zidar]]? * [[Ivo Zidarič]] * [[Gregor Ziherl]]* * [[Kristina Ziherl]] * * [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]]) * [[Ruda Zorc Pleskovič]] * [[Peter Zorčič]] * [[Majda Zorec Karlovšek]] * [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]] * [[Martin Zorko]] * [[Alojz Zorn]] * *[[Branko Zorn]] * * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan] * [[Ciril Zupan]] * [[Igor Zupan]] * [[Jelka Zupan]] * [[Rudi Zupan]] * [[Franc Zupanc]] * [[Oskar Zupanc]] *[[Tomaž Zupanc]] * [[Stane Zupančič]]* * [[Živa Zupančič]] * [[Sanja Zupanič Mali]]* * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Emerik Zver]]? * [[Samo Zver]] * [[Matjaž Zwitter]] == Ž == * [[Janez Mihael Žagar]] * [[Alenka Žagar Slana]] * [[Anton Žajdela]] * [[France Žajdela]] * [[Janko Žajdela]] * [[Zvone Žajdela]] *[[Bojan Žakelj]] *[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]] * [[Vladimir Žakelj]] * [[Jurij Žargi]]* * [[Miha Žargi]] * [[Radoslav Žargi]] * [[Aleksij Žbona]] *[[Ivan Žebeljan]] *[[Zoltan Žekš]] * [[Tone Žel]] * [[Vinko Železnikar]] * [[Aleš Žemva]] * [[Božena Žen Boh]] *[[Danijel Žeronder]] * [[Božo Žerovec]] * [[Janez Žgajnar (zdravnik)]] *[[Darko Žiberna]] * [[Jože Žitnik]] * [[Gordana Živčec Kalan]] * [[Maja Živec Turk]] * [[Stanko Živec]] * [[Marko Živin]]? * [[Felice Žiža]] * [[Peter Žiža]] * [[Franc Žižek]]* (1839-1926) * [[Marko Žličar]] * [[Andrej Žmavc (zdravnik)]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Tjaša Žohar Čretnik]] * [[Milan Žumer]] *Alojz Žuntar ? *Ivan Žuntar ? * [[Milan Žuntar]] * [[Anton Žunter]] * [[Anka Župan Prelesnik]]* * [[Andrej O. Župančič]] * [[Jasna Župančič-Kmet]] *[[Avgust Župevc]] * [[Vladimir Žura]] *[[Ivan Žuran]] * [[Silva Žužek]] * [[Terezija Žužek]] * [[Bojana Žvan]] * [[Franc Žvanut]] * [[Stanko Žvokelj]] {{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]] [[kategorija:Slovenski zdravniki|*]] 17wq5ik6xv54nbx4xhyt2ovuo1wia53 Seznam slovenskih biologov 0 73564 5724978 5724716 2022-07-28T23:20:39Z Amanesciri2021 205950 /* T */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tomaž Accetto]] *Špela Alič *[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964) *[[Gregor Aljančič]] *[[Marija Aljančič]] (*1940) *[[Marko Aljančič]] (1933–2007) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Jerneja Ambrožič Avguštin]] *[[Gregor Anderluh]] (*1969) *[[Tatjana Angerer]] *[[Michael Franc Antolin]] (*1959) *[[Sonja Artač]] *[[Andej Avčin]] (*1944) *[[Gorazd Avguštin]] (*1961) *[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957) == B == *[[Polonca Babnik]] (1911–2008) *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Barbara Bajd]] (*1949) *[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut]] (lepidopterologa) *[[Tomaž Bartol]] (*1952) *[[Eva Batagelj]] (*1947) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[Urška Batista]] (*1950) *[[Tina Batista Napotnik]] (*1972) *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Gordana Beltram]] *[[Gregor Belušič]] *[[Martina Bergant Marušič]] (*1976) *[[Ciril Bernot]] (1900–1961) *[[Danilo Bevk]] (*1983) *[[Stanislav Bevk]] (1875–1956) *[[Liljana Bizjak Mali]] *[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858) *[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016) *[[Andrej Blejec]] ([[1953]]–) *[[Mateja Bohinjec]] *[[Jože Bole]] (1929−1995) *[[Aleš Bolje]] *[[Dejan Bordjan]] *[[Špela Borko]] *[[Ivo A. Božič]] (*1945) *[[Janko Božič]] (*1963) *[[Anton Brancelj]] (*1957) *[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH) *[[Jernej Bravničar]] *[[Savo Brelih]] (1927–2012) *[[Mihael Bricelj]] (1946–2016) *[[Vida Brodar]] (1925–2014) *[[Julij Bučar]] (entomolog) *[[Zmago Bufon]] (1910–1973) *[[Boris Bulog]] (*1949) *[[Matej Butala]] ? *[[Elena Bužan]] (UP) == C == *[[Vesna Cafuta]] *[[Jan Carnelutti]] (1920–2012) *[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017) *[[Terezija Ciringer]] *[[Simon Cirkulan]] *[[Metka Culiberg]] (*1950) == Č == *[[Janez Čadež]]? *[[Manca Čarman]]? *[[Andraž Čarni]] (*1962) *[[Tatjana Čelik]] (*1968) *[[Maja Čemažar]] (*1968) *[[Stanislav Červek]] (*1937) *[[Andrej Čokl]] (*1947) *[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019) *[[Boško Čušin]] == D == *Igor Dakskobler ? *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] *[[Leo Derganc]] (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) *[[Leon Detela]] (1902–1982) *[[Dušan Devetak]] (*1953) *([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik) *[[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[Jurij Dobravec]] (*1965) *[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog) *[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925) * *[[Kazimir Drašlar]] (*1941) *[[Jože Drašler]] (1925–2012) *[[Damjana Drobne]] (*1965) *[[Božidar Drovenik]] (1940–2020) *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ? *[[Edo Džafić]] * == E == *[[Klemen Eler]] *[[Mateja Erdani Kreft]] *[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017) *[[Fran Erjavec]] (1834–1887) *[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946) == F == *[[Dare Fekonja]] *[[Peter Firbas]] *[[Metka Filipič]] (*1954) *[[Cene Fišer]] *[[Vesna Flander Putrle]] *[[Urša Fležar]] *[[Janez Krstnik Flysser]] *[[Ugo Fonda]] (u. 2011) *[[Božo Frajman]] *[[Janja Francé]] (*1975) *[[Henrik Freyer]] (1802–1866) *[[Irena Furlan]] (*1963) == G == *[[Alenka Gaberščik]] (*1956) *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Vladimir Gaspari]] *[[Aleš Gasparič]] (*1960) *[[Tilen Genov]] *[[Lenart Girandon]] *[[Primož Glogovčan]] *[[Ljerka Godicl]] (1930–2016) *[[Andrej Gogala]] (*1962) *[[Matija Gogala]] (*1937) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Stanislav Gomboc]] (entomolog) *[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik) *[[Cene Gostinčar]] *[[Marijan Govedič]] *[[Miklavž Grabnar]] (*1936) *[[Andrej Gregori]] ? *[[Janez Gregori]] (*1941) *[[Marija Gregori]] ? *[[Matjaž Gregorič]] (*1981) *[[Mitja Grosman]] (*1951) *[[Pavel Grošelj]] (1883–1940) *[[Kristina Gruden]] (*1969) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) *[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958) == H == *[[Jovan Hadži]] (1884–1972) *[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog) *[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog) *[[Blagajana Herzog Velikonja]] *[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998) *[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844) *[[Jože Hlebš]] (*1938) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Arne Hodalič]] (*1955) *[[Jorg Hodalič]] (*1953) *[[Marjana Hönigsfeld Adamič]] *Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu) *[[Bogdan Horvat]] (1961–2016) *[[Simon Horvat]] (*1963) *[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939) *[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) *[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. [[Bajželj]]) (*1933) (na Hrv.) *[[Josip Hubad]] (1850–1906) *[[Andrej Hudoklin]] (*1959) == I == *[[Marko Ilić]] (*1990) *[[Lilijana Istenič]] (1931–2020) *[[Danijel Ivajnšič]] *[[Mira Ivanovič]] *[[Vladimir Ivović]] == J == *[[Marta Jakopič]] *[[Jernej Jakše]] *[[Franc Janžekovič]] (*1962) *[[Eva Jeler]] (*1953) *[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja) *[[Klemen Jerina]] (*1973) *[[Mojca Jernejc Kodrič]] *[[Kristijan Jezernik]] (*1948) *[[Matjaž Jež]] (*1947) *[[Nejc Jogan]] (*1966) *[[Dušan Jurc]] (*1952) *[[Stane Jurečič]] (1930-2014) == K == *[[Urška Kačar]] *[[Gregor Kalan]] (*1978) *[[Katja Kalan]] *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[Andrej Kapla]] ? *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Stanko Karaman]] ? *[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska) *[[Rok Keber]] (*1982) *[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA) *[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]]) *[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022) *[[Aleš Kladnik]] *[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž? *[[Tina Klenovšek]] *[[Vesna Klokočovnik]] *[[Primož Kmecl]] *[[Tea Knapič]] *[[Miomir Knežević]] *[[Irena Kodele Krašna]] *[[Mihael Kodrin]] (1924–2020) *[[Nika Kogovšek]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960) *[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB) *[[Aleksander Koren]] *[[Anton Koren]] (*1939) *[[Srečko Koren ml.]] (*1950) *[[Peter Korošec]] *[[Fran Kos]] (1885–1956) *[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962) *[[Marjanca Kos]] *[[Gorazd Kosi]] (*1951) *[[Rok Kostanjšek]] (*197#) *[[Mladen Kotarac]] (*1966) *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Manca Kovač Viršek]] *[[Nives Kovač]] (*1966) *[[Miklavž Kozak]] (1918-1971) *[[Peter Kozel]]? *[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog) *[[Hojka Kraigher]] (*1956) *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Metka Kralj]] (*1956) *[[Simona Kralj Fišer]] *[[Nace Kranjc]] (*1990) *[[Ivan Krečič]] (1909–1976) *[[Marko Kreft]] (*1970) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Miha Krofel]] (*1982) *[[Ciril Krušnik]] (1951–2006) *[[Matjaž Kuntner]] (*1971) *[[Jana Kus Veenvliet]] (*1977) *[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944) *[[Valerija Kuštor]] (*1951) *[[Jelena Kovačič-De Belder]] *[[Boris Kryštufek]] (*1954) == L == *[[Ljerka Lah]] *[[Aleš Lapanje]] *[[Jože Lazar]] (1903–1975) *[[Tina Lebar]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Metka Lenassi]] *[[Aleksandra Lešnik]] *[[Pavel Ličar]] (1935–2015) *([[Matjaž Ličer]]) *[[Miha Likar]] (1923–2010) *[[Bojana Lipej]] *[[Lovrenc Lipej]] (*1963) *[[Gregor Lipovšek]] *[[Saška Lipovšek]] *[[Jernej Logar]] (1946–2015) *[[Mihaela Logar]] (*1953) *[[Milan Lovka]] (1946–2017) *[[Nataša Lovka]] (*1945) *[[Jurij Lučovnik]]? *[[Martina Lužnik]] == M == *[[Irena Maček]] *[[Peter Maček]] (*1952) *[[Ivan Mahne]] (1947–2006) *[[Vlado Malačič]] (*1958) *[[Alenka Malej]] (*1948) *[[Ines Mandič Mulec]] (*1960) *[[Bojan Marčeta]] *[[Marko Marhl]] ? *([[Lojze Marinček]]) *[[Marjanca Markič]] (*1931) *[[Darja Marolt Presen]]      *[[Fran Mašera]] (1876–1969) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.) *[[Ernest Mayer]] (1920–2009) *[[Andrej Martinčič]] (*1935) *[[Janez Matjašič]] (1921–1996) *[[Borut Mavrič (biolog)]] *[[Andrej Meglič]] *[[Franc Megušar]] (1876–1916) *[[France Megušar]] (1931–2017) *[[Štefan Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Mihelčič]] (1898–1977) *[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]]) *[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]] *[[Borut Mozetič]] (*1964) *[[Patricija Mozetič]] *[[Narcis Mršić]] (1951–1997) *[[Janez Mulec]] (*1975) *[[Manica Müller Premru]] (*1955) *[[Zarja Muršič]] == N == *[[Mojca Narat]] (*1960) *[[Miroslav Nikolić]] (*1924) *[[Tone Novak]] (*1950) *Petra Nussdorfer (*1973) == O == *[[Rudi Ocepek]] (*1949) *[[Jože Ocvirk]] (*1950) *[[Franci Ogrizek]] (*1923) *[[Martina Orlando Bonaca]] *[[Nadja Osojnik]] == P == *[[Metka Paragi]] *[[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Igor Paušič]] *[[Marica Pavlič]]? *[[Eva Pavlovič]] *[[Nikolaj Pečenko]] *[[Hubert Pehani]] (1900–1995) *[[Anton Penko]] (1908–1976) *[[Marina Pertot]] (*1944) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Marjana Peterlin]] (*1940) *[[Stane Peterlin]] (*1937) *[[Špela Petrič]] *[[Uroš Petrovič]] *[[Marko Pezdirc]] (*1983) *[[Nada Pipan]] (1928–2020) *[[Tanja Pipan]] (*1970) *[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]] *[[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *[[Barbara Piškur]] *[[Jure Piškur]] (1960–2014) *[[Valentina Pittacco]] *[[France Planina]] (1901–1992) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) *[[Valentin Plemel]] (1820–1875) *[[Kaja Pliberšek]] *[[Katja Poboljšaj]] *[[Samo Podgornik]] (*1961) *[[Zdravko Podlesek]] *[[Jan Podlesnik]] *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974) *[[Jelka Pogačnik]] (r. [[Peroci]]) (*1950) *[[Franc Pohleven]] (*1951) *Boštjan Pokorny? *[[Jernej Polajnar]] *[[Slavko Polak]] (*1968) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) *[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950) *[[Hubert Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969) *[[Meta Povž]] (*1944) *[[Ester Premate]] *[[Blanka Premrov Bajuk]] *[[Primož Presetnik]] *[[Janez Prešern]] ? *[[Simona Prevorčnik]] *[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948) *[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969) *[[Majda Pšeničnik]] (*1941) *[[Miro Puhek]] *Franc Puncer (1934–1994) ? *Ivo Puncer (1931–1994) ? *[[Jože Pungerčar]] (*1960) *[[Dejan Putrle]] == R == *[[Rajko Rakovec]] (1917–1977) *([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog) *[[Vida Rakovec]] (1920–2013) *[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Katja Rebolj]] *[[Vilko Rechberger]] (1917–2005) *[[Ivan Regen]] (1868–1947) *[[Marjana Regvar]] (*1965) *[[Othmar Reiser]] *[[Marjan Rejic]] (1921–2000) *[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960) *[[Leo Rijavec]] (*1939) *[[Karin Rižner]] *[[Janko Rode]] *[[Boris Rogelj]] (biotehnolog) *[[Manja Rogelja]] (*1978) *[[Franc Rome]] (1906–1994) *[[Rok Romih]] (*1963) *[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929) *[[Maja Rupnik]] (*1967) *[[Marjan Rupnik]] >> [[Marjan Slak Rupnik]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920) *[[Primož Schauer]] (1932–1984) *[[Ferdinand Schmidt]] (1791–1878) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) *[[Simon Sedej]] *[[Bojan Sedmak]] (*1952) *[[Albin Seliškar]] (1896–1973) *[[Andrej Seliškar]] (*1949) *[[Tomaž Seliškar]] *[[Kristina Sepčič]] (*1970) *[[Gregor Serša]] (*1956) *[[Tatjana Simčič]] *[[Primož Simončič]] (*1961) *[[Boris Sket]] (*1936) *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972) *[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966) *[[Andreja Slameršek]] (*1980) *[[Rajko Slapnik]] (*1961) *[[Jože Sluga]] (1909—?) *[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950) *[[Rado Smerdu]] (1949–1984) *Sonja Smole-Možina (*1963) *[[Tadeja Smolej]] *[[Aleš Sojar]] (*1947) *[[Andrej Sovinc]] (*1964) *[[Alenka Stanič]] *[[Karmen Stanič]] *[[Peter Stegnar]] (*1946) *[[David Stopar]] (*1967) *[[Katja Stopar]] (*1980) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] *[[Jelka Strgar]] (*1959) *[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973) *[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) *[[Peter Stušek]] (*1944) *Julija Suppantschitsch *[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933) *[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == *[[Nina Šajna]] *[[Ali Šalamun]] *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Milijan Šiško]] (*1956) *[[Ružena Škerlj]] *[[Iztok Škornik]] (*1964) *[[Sonja Škornik]] *[[Jure Škraban]] *(Jože Šlajmer 1909–1991?) *[[Andrej Šorgo]] (*1957) *[[Ante Špan]] (*1929) *[[Artur Štern]] (*1965) *[[Jože Štirn]] (1934–2021) *[[Jasna Štrus]] (*1953) *[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak) *[[Suzana Šumer]] *[[Andrej Šušek]] ? == T == *[[Draga Tarman]] (1930–2007) *[[Kazimir Tarman]] (*1930) *[[Nataša Teran]] *[[Tinkara Tinta]] *[[Mihael Jožef Toman]] (*1953) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]]? *[[Iztok Tomažič]] *[[Davorin Tome]] (*1962) *[[Staša Tome]] (*1963) *([[Viktorija Tomič]]) (*1958) *[[Jerneja Tomšič Caserta]] *([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev) *[[Nataša Toplak]] *[[Gregor Torkar]] (*1977) *[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog) *[[Danica Tovornik]] (1927–2012) *[[Janja Trček]] *[[Tomi Trilar]] (*1962) *[[Domen Trkov]] *[[Alenka Trontelj Župančič]] *[[Peter Trontelj]] (*1967) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Dušan Turk]] ? (*1959) *[[Eva Turk]] *[[Robert Turk]] (*1957) *[[Simona Turk]] (*1967) *[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992) *[[Tom Turk]] (*1959) *[[Valentina Turk]] == U == *([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? *Jernej Ule (*1976) *[[Gorazd Urbanič]] *[[Helena Us]] (r. [[Lipovšek]]) (1901–1988) *[[Peter Us]] (1897–1977) == V == *[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946) *[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965) *[[Melita Vamberger]] (*1983) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Milan Velikonja]] (1950–1993) *[[France Velkovrh]] (1934–2009) *[[Maruša Vencelj]] *[[Peter Veranič]] (*1961) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Rudi Verovnik]] (*1970) *[[Alenka Vesel]]? *[[Branko Vesel]] (1928–2017) *[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012) *[[Maks Vester]] *[[Judita Vidrih]]? *[[Barbara Vilhar]] *[[Meta Virant Doberlet]] (*1961) *[[Irma Virant Klun]] ? *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Milan Vogrin]] *[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja) *([[France Vreg]] - etolog) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Al Vrezec]] (*1976) *[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?) *[[Martin Vrhovšek]] *Dušan Vrščaj (*1949) *[[Kaja Vukotić]] == W == *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Maks Wraber]] (1905–1972) == Z == *[[Maja Zagmajster]] *[[Barbara Zakšek]] *[[Marko Zalokar]] (1918–2012) *[[Aja Zamolo]] *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) *[[Dušan Zavodnik]] (*1934) *[[Miroslav Zei]] (1914–2006) *[[Primož Zidar]] *[[Simon Zidar]] *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Robert Zorec]] (*1958) *[[Mitja Zupančič]] (*1931) *[[Irena Zajc]] (*1964) *[[Alexis Zrimec]] ? *([[Mitja Zupančič]]) *[[Nataša Zupančič]] *[[Irena Zupanič Pajnič]] *[[Lars Zver]] == Ž == *[[Janez Žakelj]] (*1964) *[[Jana Žel]] (*1958) *[[Borut Žener]] (1935–1974) *[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954) *[[Peter Žigante]] *[[Božidar Žlender]] (*1948) *[[Alenka Žunič Kosi]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]] {{seznami narodov po poklicu|biologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi|*]] ezmafe7pwskzawk2ij1nzqmsnu0hdof Uporabniški pogovor:Pinky sl 3 77638 5724757 5724322 2022-07-28T12:36:01Z A09090091 188929 /* Formatiranje infopolj */ nov razdelek wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl]] |- ! rowspan="4" valign="top" | [[Slika:Wikidata-logo-en.svg|50px|Wikidata logo]] ! Wikidata ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata|Wikidata]] | od 10.1.2016 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv1|Wikidata/Arhiv1]] | 27.04.2013 - 28.12.2015 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv2|Wikidata/Arhiv2]] | 28.12.2015 - 5.11.2017 |- ! rowspan="2" valign="top" | ! MediaWiki ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/TechNews|TechNews]] | od 25.08.2013 |- ! rowspan="6" valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] ! Arhiv ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv1]] | 20.02.2008 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv2]] | 01.02.2009 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv3]] | 11.01.2011 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv4]] | 16.10.2013 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv5]] | 6.1.2015 |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Wikidata == Kako je možno dostopati do gnezdenih vrednosti na Wikidata, npr [https://www.wikidata.org/wiki/Q346712] ima Property:P1129, toda <nowiki>{{#property:P1129}}</nowiki> na strani [[Boštjan Cesar]] vrne prazno (predvidevam da zato, ker je P1129 gnezden pod P54 oz. kot piše je označevalnik)? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:37, 13. oktober 2014 (CEST) : <nowiki>{{#property:p54|id=q172221}}</nowiki> je edino kar sem uspela najti glede kvalifikatorjev Qxxxxx, ampak napačno vrača tole: ''GNK Dinamo Zagreb, A.C. Chievo Verona, Q248800, Olympique de Marseille, Q18744, Nogometni klub Olimpija (1911-2004), Slovenska nogometna reprezentanca''. Kako priti do podatkov določenega Qxxxxx, ki ima še naprej gnezdene podatke, pa mi je skrivnost. Sem na Wikidata in na Meti prebirala navodila pa sem zasledila le tole: https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikidata/Notes/Inclusion_syntax_v0.3, amapk ne deluje tako kot piše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:42, 15. oktober 2014 (CEST) ::Tist id mislim, da je za dostopanje do drugih stran na wikidata (ki niso povezane na določen članek), argument id je ime drugega objekta. Sem pa našel getQualifierValue na modulu Wikidata, samo ni napisano, kako bi se ga uporabilo, tako da sem še [[:en:Module talk:Wikidata#Qualifiers|tam vprašal]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:10, 16. oktober 2014 (CEST) ::: Ja sem omenjeni modul na hitro prenesla semkaj, ker sem mislila, da bo to enostavno delovalo ... bom spremljala pogovor. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 16. oktober 2014 (CEST) Kaj pa da bi {{tl|Bioslika}} zajemala sliko iz Wikidata (npr. če ni lokalnega parametra)? Verjetno bi bilo dobro podobno narediti za infopolja. Težje bi bilo verjetno dobiti seznam člankov brez slike, ki imajo sliko na Wikidata. Predlogo Bioslika bi lahko tudi nadomestila {{tl|Infopolje Oseba}} (ali bolj specifična), ki bi še nekatere podatke pobrala z Wikidata (datum in kraj rojstva in smrti, poklic, ...). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:43, 25. oktober 2014 (CEST) #Bom pogledala, za biosliko ne bo težav (čeprav tole nima velikega smisla, saj uporaba predloge bioslika brez slike nima smisla). #Se strinjam, da se bioslika zamenja z infopoljem oseba (to lahko priredim tako, da bo neobstoječe lokalne podatke pobrala iz Wikidata). Če se strinjaš lahko z botom nadomestiš tole: <pre>{{bioslika|islike=Jozef_Stefan.jpg|napis=Jožef Stefan|velikost=150px}}</pre> s temle ({{para|velikost}} slike bo prednastavljena, tudi {{para|name}} ni obvezen) <pre>{{Infopolje Oseba <!--| name =--> | image = | caption = <!--| image_size =--> }}</pre> Potem pa bi počasi dodajala podatke iz Wikidata. Predloga Bioslika pa bo postala odvečna in jo bomo umaknili. Če bo kdo kasneje želel nadomestiti Infopolje Oseba z bolj specifično predlogo, pa bo imel seveda proste roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 26. oktober 2014 (CET) :Naredil sem 50 testih urejanj z botom, je pa problem, da nekatere strani predlogo Bioslika uporabljajo dvakrat ali poleg drugega infopolja (bila je celo v članku [[Kemija]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemija&diff=4267568&oldid=4211088]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:15, 26. oktober 2014 (CET) :: Bioslika se uporablja na 5.078 straneh - jih bom jutri pregledala, če je kakšna stran vmes, ki ne paše zraven in jo odstranila, tako kot si to naredil pri Kemiji (lahko pa to narediš tudi sam, če imaš voljo, ker moram urediti danes še SteVedeli). Če ima stran biosliko in neko infopolje hkrati (verjetno takšnih ni prav veliko), bo podvojena zadeva (tako kot je bila podvojena že do sedaj) ... kako bi se to detektiralo pa ne vem. Bova nadaljevala jutri. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 26. oktober 2014 (CET) :: Še tole ... če je v članku več bioslik, popravi le prvo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 26. oktober 2014 (CET) :::Zaenkrat grem čez tiste z eno biosliko, če jih je več, je lahko tudi katera prazna (kar naredi večinoma [[Uporabnik:CommonsDelinker]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:48, 27. oktober 2014 (CET) :::: Sem odstranila nekaj kar nekaj odvečnih bioslik iz neustreznih člankov ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:02, 27. oktober 2014 (CET) ::::: Bioslika je zdaj povsod nadomeščena. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:36, 27. oktober 2014 (CET) Super, bom najprej danes posodobila {{tl|infopolje Oseba}}, tako da se bo uporabljala predloga {{tl|Infopolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:25, 27. oktober 2014 (CET) :Rusi že imajo sliko in še nekaj podatkov za infopolje Oseba iz wikidata [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A8%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%BE%D0%BD:%D0%9F%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%BE%D0%BD%D0%B0&action=edit]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:30, 30. oktober 2014 (CET) :: Znaš rusko? ... je potrebno prenesti cel kup modulov in predlog, ker imajo drugače zasnovano. Trenutno sem poskusila z nemško (angleška nima možnosti lokalnih nastavitev in za nas ne deluje), pa je z nemško problem z datumi in še nekatere druge stvari mi niso všeč, Rusi pa imajo stvari bolj rešene. Tako, da se mogoče splača prenesti zadeve od Rusov. Bom zasnovala [[Modul:WikidataRu]] s podrobnimi podmoduli in dodatnimi predlogami in stvari prenesla od tam. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:37, 30. oktober 2014 (CET) :::Rusko ne ravno veliko, če je preveč dela, raje počakaj, slej ko prej bodo tudi na en dodali. Črpanje iz Wikidata vseeno (še) ni tako enostavno, kot bi pričakoval... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:53, 30. oktober 2014 (CET) Predlagam, da tudi v sledilnih kategorijah prevajaš "Wikidata" v "Wikipodatke", čeprav so to pomožne strani, ki jih večina ljudi ne bo videla. Pa angleški "label" se ponavadi prevaja kot "oznaka", ne "labela"... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:45, 31. oktober 2014 (CET) : ok .. bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 31. oktober 2014 (CET) Prva varianta Infopolja Oseba z Wikipodatki je narejena za testiranje. Če v članku o osebi na vrh vnesete le {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}}, mora predloga že vrniti nekatere podatke iz Wikidata. Dokumentacijo moram še dopolniti, da se bo vedelo kateri podatki se znajo sami napolniti (ustrezno se napolni tudi kategorija Umrli ..., Rojeni ...). Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|citizenship}}, {{para|occupation}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:05, 3. november 2014 (CET) :Zgleda dobro, le kategorizacija Umrli in Rojeni po datumu je verjetno odveč (vsaj do sedaj je nismo imeli). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:25, 3. november 2014 (CET) === Posodobljanje infopolj za osebe === Boš zdaj še ostalim infopoljem dodala zajemanje (vsaj) slike iz Wikidata? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:00, 16. november 2014 (CET) Ja, tak je bil načrt, da začnem še z ostalimi, ko bomo zadovoljni z delovanjem Infopolja Oseba. Jih bom pa hkrati tudi posodobila, plan se imam znebiti tudi tistih barv v header-ju infopolj - npr. {{tl|Infopolje Športnik}}, {{tl|Infopolje Kolesar}}. Najprej bi se pa lotila infopolj namenjenim športnikom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 16. november 2014 (CET) :Aha. Ko bo Infopolje Športnik, ga bom lahko dodal (skoraj) vsem s {{tl|MedalTableTop}}, ki jih je kar nekaj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:17, 16. november 2014 (CET) :: Prav, potem pa se najprej lotim infopolja Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:20, 16. november 2014 (CET) A boš enkrat tako prijazna in boš pod lipo napisala, kako se ta reč uporablja in še nekaj osnovnih informacij za informacijsko polpismene? Pliz! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:04, 16. november 2014 (CET) : Bom pripravila - še predno bova dala v uporabo tudi Športnika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 16. november 2014 (CET) Super! Kaj bi mi brez tebe. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:09, 17. november 2014 (CET) : Glej [[Wikipedija:Pod lipo#Integracija infopolj z Wikipodatki]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:21, 17. november 2014 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ==== {{tl|infopolje Športnik}}==== [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če si pripravljen, lahko začneva z Infopoljem Športnik, infopolje sem že posodobila in pripravila z wikipodatki (podobno kot za infopolje Oseba). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 20. november 2014 (CET) : Če misliš, da je smiselno, lahko pod imenom in priimkom dodam tudi spol (moški/ženska). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 20. november 2014 (CET) :: Mislim, da spola ni potrebno dodajati. Sem jih že pred nekaj dnevi zamenjal en del, tisti z MedalTableTop in brez slike. Tistim s sliko bi jo pa odstranil in po potrebi dodal na Wikidata. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:52, 20. november 2014 (CET) :::Kje se pa nastavi prikaz države? - da ne bo LRK kot v [[Gao Yulan]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:12, 20. november 2014 (CET) :::: Za nekatere države so kratice zapečene zaradi dolžine - [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«). To lahko popravimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 20. november 2014 (CET) :: Nekaj je tudi z uradno stranjo - [[Henning Fritz]], za neznano leto rojstva ali smrti bi bilo tudi treba nastaviti kaj lepšega kot ''nepoznana vrednost'' - [[Hermann Barrelet]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:53, 20. november 2014 (CET) ::: »nepoznana vrednost« sem spremenila v »datum neznan« ... glej [[Modul:Wikidata/date]], lahko popraviš, če ti ni všeč. Za spletno stran bom pa še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:36, 20. november 2014 (CET) ::: Popravila tudi spletno stran v samem Infopolju Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:53, 20. november 2014 (CET) :::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Dirkač F1}}, {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}==== Pripravljeno je {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če imaš voljo še ti malo preizkusiti ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2014 (CET) : Si mislila isto infopolje tudi namesto {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}? V tem primeru ga je treba še malo dopolnit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:14, 30. november 2014 (CET) :: Ja, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:22, 30. november 2014 (CET) ::: {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}} je sedaj združeno v {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Edina razlika, ki sem jo naredila je, da se za nekatere izpuščene parametre ne uporablja več »&mdash;« ali »0«. Kateri parametri so to, se vidi v starem {tl|Infopolje Dirkač F1}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 2. december 2014 (CET) :::: Mislim, da je pripravljeno za menjavo. Na žalost na Wikidata ni še nič od dirkaške statistike... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:59, 3. december 2014 (CET) ::::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ::Razširiti je še potrebno dokumentacijo (z dodanimi parametri). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 3. december 2014 (CET) Po posodobitvi se v prikazu članka pojavi prazna vrstica pred začetkom, če je prazna vrstica med koncem infopolja in bio vrstico (kot je v veliko člankih zaradi preglednosti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean-Pierre_Wimille&diff=4414514&oldid=4414513 brez tega urejanja se članek začne s prazno vrstico]). Ena prazna vrstica po moje se ne bi smela poznati... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:04, 1. april 2015 (CEST) :{{urejeno}} ... moja napaka pri vključevanju dokumentacije v infopolje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 1. april 2015 (CEST) ::Aha sem še dve infopolji popravil, mislim da so zdaj to vsa. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:50, 1. april 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Hokejist}}==== {{tl|Infopolje Hokejist}} je posodobljeno. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:23, 13. december 2014 (CET) :V članku [[Tomáš Vokoun]] infopolje zajema datum rojstva iz Wikidata in ustvari kategorijo Rojeni leta 1976, ne ustvari pa kategorije Živeči ljudje (kot vidim je nikjer ne). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 15. december 2014 (CET) :: [[:Kategorija:Živeči ljudje]] se ne ustvarja avtomatsko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:31, 15. december 2014 (CET) ::: Aha. Samo nekje (sam sicer ne najdem) se že tako verjetno preveri, če je oseba še živeča (da se izpiše starost zraven datuma rojstva ali ne), če bi se tam dodalo še to kategorijo... Ali je kakšen drug razlog, da ni avtomatska? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:41, 15. december 2014 (CET) :::: Najbolj osnoven razlog je, da so to kodo (in sistem) pisali ruski wikipedisti, ki so, vsaj kolikor sem jaz videla, zelo napredni v uporabi. Seveda je možnost za nadgraditev, kar pa jaz ne bi počela ... Bi bilo njih potrebno poprositi za nadgraditev (mogoče bi to tudi jaz lahko storila, ampak takšne zadeve rajši prepuščam njim, ki sistem bolje poznajo). Glede domnevno umrlih pa se je Yerpo pred kratkim razpisal tukaj - [[Wikipedija:Pod_lipo#Domnevno_umrli]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:57, 15. december 2014 (CET) ::::: Aha. Vidim tudi, zakaj je niso dodali - ker je [[:ru:Категория:Ныне живущие]] predlagana za brisanje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 15. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Znanstvenik}}==== Ko boš utegnila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:38, 12. december 2014 (CET) : Evo infopolje posodobljeno z Wikipodatki. Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:33, 13. december 2014 (CET) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:05, 15. december 2014 (CET) :Eno stvar sem opazil: infopolje ima prostor za opombe, vendar se morebitne opombe, ki jih pobere iz wd, pokažejo na dnu gesla, ne v infopolju. Je tako mišljeno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:24, 17. december 2014 (CET) :: Ja, tako naj bi delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:01, 18. december 2014 (CET) ::: Te opombe naj bi bile načeloma v razdelku '''Sklici''' (in ne točno na dnu gesla), ali ne? Katera imena krajev je treba vnašat v rojstne kraje? Sodobna ali tedanja?. (Do sedaj so se (predvsem na en wp (pa tudi tukaj) vnašala tedanja imena krajev in držav). Pri Stefanu npr. 'Šentpeter (Celovec)' sedaj deluje malo čudno, ker je bilo v času njegovega rojstva to samostojno naselje. Pri [[Frits Zernike|Zernikeu]] sta zvezdici v parametrih, pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentzu]] je rojstni kraj v redu (navedena je tudi država), pri kraju smrti pa je zvezdica. Res bi bil dober kakšen hitri vodič za popravke. Jaz sem bolj kot za avtomatizacijo, za točnost podatkov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:11, 18. december 2014 (CET) :::: Pri Zerniku so bile pravzaprav 3 zvezdice (tudi slika) - odstranila sem odvečne podatke v infopolju; pri Lorentzu sem iz Wikipodatkov odstranila odvečno sliko in dodala slovenski opis za Harlem ([[d:Q9920]]) in prav tako iz infopolja umaknila odvečne podatke ... da je potrebno navajati državo poleg rojstnega kraja? Ne vem, mogoče ... ampak doda se jo lahko v Wikipodatkih kot označevalnik kraja, kot sem to storila za njegov kraj smrti. Za našega Štefana sem dodala opis za [[d:Q2322523]], da se sedaj izpisuje le Šempeter in h obema krajema takratno državo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) :::: Glede sklicev - še ne tako dolgo tega nazaj so je v članku spodaj izpisala napaka, če ni bil opremljen z seznamom sklicev - to so sedaj spremenili tako, da se seznam sklicev avtomatsko izpiše na koncu članka (kar meni ni všeč, saj sem take članke včasih imela v posebni vzdrževalni kategoriji, ki je sedaj prazna). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) Ena možnost za pisanje tudi tedanjih državnih tvorb je dodatek pri parametru. Npr. sem dodal pri [[Janko Šlebinger|Šlebingerju]], ne vem pa, če je dodatek k tem parametrom temu namenjen. Ni mogoče (ali pa jaz ne znam) tvorit kratic kot v tem primeru za FLRJ ipd., ker wd sprejemajo le realna imena člankov. Ja gotovo si zaradi takšnih stvari porabila veliko časa. Aja, se opravičujem, Nisem videl prvega dela tvojega odgovora. Tvoja rešitev za Lorentza je verjetno boljša od moje za Šlebingerja. Zanj sem popravil podatke v wd. Zakaj pa npr. ni povezave na Haarlem pri Lorentzu - ker še ni članka tukaj? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 15:42, 18. december 2014 (CET) : Za dolga imena držav imamo možnost dopolniti v [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«), da se izpisuje s kratico. To lahko dopolnimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). <br>Za FLJR bi bilo torej ''<nowiki>Q12788779 = '[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]',</nowiki>'' in lahko kar sam popraviš in dopolniš. Haarlem se bo avtomatsko povezal, ko bo ustvarjen članek in povezan v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:56, 18. december 2014 (CET) :: Hvala ti za info. Bom popravil in dopolnil. Še en oreh imam. Pri Zernikeu mi ne dovoli popravit kraja smrti v Amersfoort. Le pobrisati mi dovoli, kar sem tudi storil. Ne vem kako je tebi uspelo za Haarlem. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:03, 18. december 2014 (CET) ::: Orehi so za to, da se jih stre. Tudi jaz sem na začetku imela težave s tem .... torej ... ker Slovenci za nas še nimamo vpisanega Amersfoort, ti ga ne dovoli vnesti direktno v Wikipodatke osebe. Najprej moraš v Wikipodatkih Amersfoort najti z iskalnikom in mu potem dopisati slovensko oznako. Nato ga boš lahko vnesel v podatke osebe za slov. jezik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:09, 18. december 2014 (CET) Lahko, prosim, preveriš zakaj ne dela/ta paramet(e)r/a {{para|doctoral_advisor}}, oziroma {{para|doktoral_advisors}}. Ali je problem v navedbi <tt>if empty</tt> v: : <tt><nowiki>| data15 = {{if empty|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki></tt>? Če namesto tega napišem, kot je npr. pri {{para|spouse}}: : <nowiki>| data15 = {{#if:{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki> deluje, samo ne vem zakaj je notri tudi ta navedba <tt>empty</tt> pri if. Vem, da je pred časom delovalo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:53, 14. junij 2015 (CEST) : [[Predloga:Ifempty]] ni več ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:11, 14. junij 2015 (CEST) :: Sem jo popravila ... je sedaj bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 14. junij 2015 (CEST) ::: Ja, sedaj deluje s prvim zapisom s to predlogo. Hvala ti lepa. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:37, 14. junij 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}}==== Infopolje je posodobljeno. Trenutno se v {{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}} iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. Nekaj je novih parametrov ... zato sem posodobila vse kolesarje, ki uporabljajo to predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:27, 25. december 2014 (CET) ==== {{tl|Infopolje Vojaška oseba}}==== Glede na to, da je Klemen naštancal na stotine gesel o generalih, bi bilo fino, če bi enkrat posodobila tudi tole polje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:16, 5. avgust 2015 (CEST) : Ok, je prva na spisku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:33, 5. avgust 2015 (CEST) :: {{urejeno}} ... posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:49, 7. avgust 2015 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:23, 8. avgust 2015 (CEST) ===Bugi v infopoljih === ;Janez Zor [[Janez Zor]] - v Wikidata sem dodal datum smrti (december 2014), tukaj pa infopolje prikazuje november 2014. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:34, 7. december 2014 (CET) : Hmmm, zanimivo .... bom pogledala ..... (pustite podatke v Wikidata nespremenjene zaradi testiranja). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:21, 7. december 2014 (CET) :: Sem zadevo predala ruskim sodelavcem, ker je očitno napaka pri pretvorbi formata mm.yyyy iz Wikidata, saj se mesec v tem formatu vedno zmanjša za 1. Te pretvorbe so precej zapletene in jih je kar nekaj, sistem pa oni bolje poznajo. Sem z njimi že sodelovala in upam, da se mi kmalu javijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:09, 7. december 2014 (CET) ::: Popravljeno, so se ruski kolegi potrudili in pomagali (za vzrok problema glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Wikidata/p570#Problem with dates from Wikidata in "month year" format (without day)]]). Popravjen je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata%2Fdate&diff=4316525&oldid=4302627 Modul:Wikidata/date] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:03, 9. december 2014 (CET) ;Kristóf Báthory Kaj pa ne štima [[Kristóf Báthory|tu]], da se pokaže oznaka polja in ne podatek? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:57, 11. december 2014 (CET) : Kateri podatek se ne prikaže? Meni je videti ok. (Rojstvo - 1530, Smrt - 27. maj 1581, Q174665?) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:49, 12. december 2014 (CET) :: Tisti Q174665? bi moral biti mesto smrti, če prav razumem. Če greš z miško nad vprašaj, pojamra da manjka slovenska oznaka (ali nekaj takega) in ne more prikazati podatka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:00, 12. december 2014 (CET) ::: V wikipodatkih je potrebno vnesti oznako v slovenščini, ker je še nima (klikni na Q174665) in shraniti - če pa tam dodaš še kratek opis, je pa to sploh sijajno. In zakaj je opis dobro dodati .... ko neki osebi dodajaš (spreminjaš) kraj rojstva, ti avtomat pomaga pri iskanju ... prikaže ti tudi opis. Težko je namreč izbrati med več enakimi kraji ... lahko poskusiš v iskalniku vtipkati Bela in ti tam ponudi tri enake oznake, ki so brez opisa. Vsi članki, ki imajo takšne zapise so umeščeni v [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]. Jih počasi čistim ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:56, 12. december 2014 (CET) ::::Sem dodal oboje, upam, da prav, ker v geslu se (še) ne pokaže. Nisem pa vedel, da je to potrebno delat ročno za vsak objekt v wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:06, 12. december 2014 (CET) :::::Zdaj sem pogledal tisto kategorijo. Hudiča, saj tega je pa za celo življenje. No, pa sem imel iluzije o avtomatizaciji (rade Japanci za nas...) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) : Počasi se daleč pride. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) : Sicer pa se prikaže, le stran moraš osvežiti. Bo pa kasneje s temi podatki veliko lažje. Vem koliko dela sem imela s taksonomkami in naselji, da sem vse stare počistila, sedaj pa je precej enostavno, ko je na vsake svete cajte potrebno dodati le eno.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 12. december 2014 (CET) ::Sem parkrat stisnil ctrl+f5 pa se ni osvežilo. No, zdaj je, tako da sem očitno delal prav. Za vajo sem jih poslovenil še par, ampak tega je res ogromno. A se pri krajih ne bi dalo tega avtomatizirat? Da bi po defaultu kar wd dal originalno ime, ki bi ga potem po potrebi na roko slovenili, kjer imamo slovenska imena? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ::: Ctrl+f5 ni dovolj, treba je uporabiti tisto v Orodni vrtici (Več -> Osveži). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:37, 13. december 2014 (CET) ::: Glede slovenjenja ... ne vem kakšna so pravila glede botov v Wikipodatkih. Je [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] bolj aktiven na Wikipodatkih in bi mogoče on lahko svetoval. Tudi ne vem kaj naj bi bilo to originalno ime (če je npr. neko rusko mesto, je to potem tudi zapis v cirilici). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 13. december 2014 (CET) ::::Sorry, sem videl, da si me omenila, pa nisem prej utegnil odgovorit. Za črpanje oznak (label) iz imena medjezikovnih povezav bo treba pocukat kakšnega operaterja bota - treba je prepisat ime (verjetno najbolje angleškega) interwikija v label za slovenščino pri objektih, ki imajo {{P|31}}: {{Q|486972}}. Naslov je [[:d:Wikidata:Bot requests]], ampak za tako specifično opravilo znajo bit neodzivni. Na žalost ne poznam alternative. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:34, 13. december 2014 (CET) :::::Meni se to ne bi zdela slaba rešitev, čeprav bo seveda nekaj napak (Cologne namesto Köln, pa Prague namesto Praga ipd.). Če znajo narediti tako, da primarno vzame slovenski iw, če pa tega ni pa angleškega, bi bilo tega manj. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:17, 14. december 2014 (CET) ::::::{{u|IP 213}}, začasna rešitev za vsaj malo lažje dodajanje: v [[:d:User:IP 213/common.js]] si skopiraj <code><nowiki>importScript( 'User:Joern/altLabels.js' );</nowiki></code>. Če imaš izbran slovenski jezik v uporabniških nastavitvah, tako da prikaže polje za slovensko oznako na vrhu strani, ti skripta ponudi ime(na) iz interwikijev - kar pomeni en klik namesto copy-pastanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:25, 16. december 2014 (CET) ::::::: A jest tud lahko? .... Sem že nastavila ... super. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:35, 16. december 2014 (CET) Ok, hvala, bom uredil. Vsak klik manj paše. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ;Arnulf Koroški Hm, kaj pa je tule pri [[Arnulf Koroški|Arnulfu]]? V infopolju se pokaže 4. december, čeprav se v virih pojavlja 8. (ali konec novembra). In sem šel gledat v wikidata, kjer je tudi 8. 12. (z dodatkom julian). Ali tu infopolje po nepotrebnem preračunava v gregorijanski koledar, ki ga takrat sploh še ni bilo? Oziroma, ali je tu sploh odveč pripomba v wd, da je datum po julijanskem koledarju (verjetno posledica uvoiza iz wp ru:)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:58, 12. december 2014 (CET) : Ja, tega sem že gledala. Ruski uvoženi datumi so včasih nepravilni (sem jih že nekaj popravila) in če imaš svoj vir, tam podatek popravi (lahko vneseš tudi dva datuma) in dodaj vir, tistega ruskega pa kar izbriši. Kako se doda sklic lahko pogledaš npr. [[d:Q190770|Philip Warren Anderson Q190770]] na datumu rojstva, ki sem ga popravila jaz. Glede julijanske koledarja pa moram pa še preveriti, to naj bi drugače delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 12. december 2014 (CET) ::Saj ravno v tem je težava: iz ruske wp uvožen datum je pravilen, je tudi 8. december. V infopolju se pa pokaže 4.! Zato sklepam, daje v ozadju kakšno preračunavanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) ::: Hmm, bom povprašala ruske kolege, ki so napisali kodo, sem v navezi z njimi. Zaenkrat pa Arnulfa ne spreminjaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) ::::Sem pustil povsem pri miru. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ;Linus Torvalds V infopolju se pod poklic dvakrat pokaže programer (enkrat kot link, enkrat ne), pri starših in starih starših so opisi v angleščini. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Popraviti je bilo potrebno poklice v Wikipodatkih za ta objekt, očeta, mamo in deda pa je bilo potrebno popraviti kar v infopolju samem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Janko Prunk Pri Prunku se v infopolju prikaže napis '''Spletna stran''', vendar ni linka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Napaka je bila v Infopolju Znanstvenik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Milko Kos To pa je najbrž bolj moje neznanje kot bug. Pri [[Milko Kos|Kosu]] sem v wd dodal dve sliki, zdaj pa se tudi v infopolju pokažete obe. Je ena v wd odveč, je torej prav, če je tam samo ena, ali se da urediti, da infopolje pokaže samo eno, čeprav sta v wd dve? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:15, 16. december 2014 (CET) : Ja, če bi bilo tam 10 slik, bi se jih prikazalo vseh 10; bilo bi prav, da bi tam bila samo ena slika. Jaz kar zbrišem eno, pustim kvalitetnejšo. Do sedaj se ni še nihče pritožil. Wikipodatki naj ne bi bili namenjeni galeriji, za to je na voljo povezava na Zbirko (tudi v Wikipodatkih). Bom pa povprašala ruske kolege kako to preprečiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) : Sem malo gledala kako to deluje .... so splošno napisane funkcije, ki obdelujejo vse postavke znotraj ''property''. Tako deluje za datume, poklice in tudi za slike. Bi bilo potrebno za slike potemtakem narediti neko posebnost v kodi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 16. december 2014 (CET) ::Kar pusti, bom raje pobrisal odvečno in bo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ::: Podobno je npr. pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]]u. Če se iz infopolja odstrani parameter slike, se v njem prikažeta dve. Drugi dve od mišljene. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:19, 18. december 2014 (CET) :::: Na [[:Wikidata:Property talk:P18]] je navedeno, da naj bi imela lastnost [[:Wikidata:Property:P18|slika]] praviloma eno vrednost (Single value: this property generally contains a single value), ki naj bi bila najbolj kvalitetna slika za predstavitev osebe oz. za v infopolje. Ostale naj se odstrani. Jih je pa kar nekaj takih ([[:Wikidata:Wikidata:Database_reports/Constraint_violations/P18#.22Single_value.22_violations]]), tudi ker boti dodajajo podatke iz različnih Wikipedij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:35, 18. december 2014 (CET) ;Teodor Domej Tudi to je najbrž bolj vprašanje kot bug report. Ampak vseeno: pri [[Teodor Domej|Domeju]] sem hotel podatke vnesti v wd, pa sploh nima povezave Objekt v Wikipodatkih. Tudi možnosti, da bi ga ustvaril ne najdem. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:50, 16. december 2014 (CET) : Za čisto nov objekt greš direktno v Wikidata in tam v iskalnik vtipkaš Teodor Domej .... potem pa klikneš na "also create a new one" ... in veselo na delo. Tegale sem ustvarila že jaz in dodala. le da je moški in človek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) ::Aha, se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) <s>Ampak sedaj še vedno ni povezave med objektom v wd in geslom tu. Sem poskusil povezavo dodati, a mi kljub vztrajnemu klikanju na wd ni uspelo. Druge podatke sem lahko dodal (bio, slika). --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:39, 16. december 2014 (CET) :Danes sem bil rahlo uspešnejši. Lahko sem vnesel podatke za iw, vendar jih nisem mogel shraniti (invalid token ali nekaj takega). Prav tako nisem mogel pobrisati napake pri kraju rojstva; včeraj sem namreč ES namesto kot referenco po pomoti vnesel kot drugi kraj rojstva. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:37, 17. december 2014 (CET) </s> Pozabi! Zdaj je šlo. Očitno težave z delovanjem wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:18, 17. december 2014 (CET) : Poskusi vedno osvežiti stran z Osveži iz orodne vrstice. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:04, 18. december 2014 (CET) ::Misliš stran na wp? Saj sem, pa ni pomagalo. Mislim, da ima wd včasih težave z delovanjem in takrat je vnašanje in popravljanje nemogoče. Se mi je zgodilo že kdaj prej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:27, 18. december 2014 (CET) ;Aimé-Victor-François Guilbert Zakaj v članku [[Aimé-Victor-François Guilbert]] infopolje ne prikaže datuma smrti iz WD, čeprav je tam naveden? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:13, 27. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v WD. Lahko pogledaš zgodovino. Pri smrti je bilo nastavljeno, da je ta podatek nezaželen (pobarvan je bil spodnji kvadratek izmed treh navpičnih na levi strani). Običajno je to nastavljeno na srednjega ... Normal; zgornjega pa se običajno nastavlja pri slikah za sliko, ki je najprimernejša in se potem v infopolju izpiše le-ta, na pa tudi ostalih. Upam, da nisem preveč zapletla pojasnila. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:56, 27. januar 2016 (CET) Aha. Še nekaj je treba prevesti - kdor ima pri datumu smrti ? napiše v ruščini neznano npr. [[Slavko Beravs]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:50, 29. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v [[Modul:Infocards]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 29. januar 2016 (CET) ;[[Manuel Machado]] Nekaj je s sklicem narobe pri datumu smrti - Lua error in Modul:Sources at line 200: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 9. marec 2016 (CET) : Sem imela že nekaj časa pripravljene popravke v peskovniku, pa sem sedaj zamenjala. Upam, da bo vse ok.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 9. marec 2016 (CET) ;[[Edin Osmanović]] Kraj rojstva preveč raztegne infopolje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:27, 3. junij 2018 (CEST) : Modul Wikidata omogoča okrajšave dolgih imen držav [[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata&type=revision&diff=5001378&oldid=4913789 diff.]], kako bi naredili neko splošno pravilo bi si pa morala vzeti več časa in Modul prisiliti, da razdeli zadevo v več vrstic. Je pa tole malce komplicirano, tako da ne vem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 3. junij 2018 (CEST) ;[[Luka Špik]] Sliko prikaže prekrito z več vodoravnimi črtami. V vseh drugih wikijih je prikazana ok, tako da nimam pojma kaj bi bilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:44, 18. december 2019 (CET) :Ne vem zakaj se je to zgodilo. Ampak sem popravila prednastavljeno vrednost v infopolju Športnik na 220px tako kot za Infopolje oseba (prej je bilo 226px). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:28, 19. december 2019 (CET) === JhsBot na Wikdata === Če pogledaš zgodovino [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q3857937&action=history] [[d:Q3857937|Janeza Kosa]] se tam vidijo spremembe JhsBota (''Added [sv] description: Auto-description for Swedish'', ...). Mogoče bi lahko delal tudi za nas? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:05, 16. december 2014 (CET) == Predloga Infopolje Pisec na Wikiverzi == Na Wikiverzo sem skopiral predlogo za infopolje Pisec, vendar me študent, ki je predlogo uporabil, opozarja na napako, ki je ne znam odpraviti, namreč podatke o pikslih nad sliko (glej [[:v:sl:Benjamin Gracer|Benjamin Gracer]]). Help, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:29, 22. oktober 2014 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:49, 22. oktober 2014 (CEST) Glede na zasnovo predloge je namesto <pre>| image = [[File:Benjamin Gracer.jpg|thumb|Benjamin Gracer]]</pre> potrebno uporabiti: <pre> | image = Benjamin Gracer.jpg | caption = Benjamin Gracer</pre> {{urejeno}} - Sem omenjeni članek že popravila, glej https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Benjamin_Gracer&diff=19070&oldid=19068. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 22. oktober 2014 (CEST) == Kulturna dediščina Slovenije na Wikipodatkih == Najbrž te bo zanimalo, da sem naredil na Wikipodatkih infrastrukturo za označevanje enot slovenske kulturne dediščine. Glej [[Pogovor:Kulturni spomenik Slovenije‎]], komentarji dobrodošli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:25, 8. november 2014 (CET) Predlagam, da urediš samo naša infopolja in ne zgubljaš časa/energije z ročnim dodajanjem v Wikipodatke, potem ko bo vse pokategorizirano po občinah bom že jaz pognal avtomatizacijo. Lahko pa tudi sama, po želji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:15, 13. november 2014 (CET) : Ok ... hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:17, 13. november 2014 (CET) Avtomatska kategorizacija ne dela prav za Mestno občino Ljubljana - glej [[Meksika]]. Iz kode v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}} mi na žalost ni jasno, kaj je narobe (pri ostalih mestnih občinah dela). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 14. november 2014 (CET) : Očitno mi je ponagajal copy&paste in sem namesto presledka naredila neki posebni znak. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:19, 14. november 2014 (CET) :: Uh, dobro da si odkrila, to mi na kraj pameti ne bi padlo. Zanimivo, ravno par dni nazaj se mi je v službi pri analizi podatkov zgodilo, da sem po nesreči dodal presledek za eno vrednostjo in mi potem dolgo ni bilo jasno, zakaj mi [[R-project|R]] cel stolpec obravnava kot čisto drug podatkovni tip. V tab-delimited tabeli se to na prvi pogled ne vidi, tako da sem moral it nazaj v izvorne podatke da sem odkril, v čem je trik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:26, 14. november 2014 (CET) ::: Sem tako hitro odkrila, ker se mi je to zgodilo tudi včeraj in sem tudi skoraj doktorirala na tem ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 14. november 2014 (CET) ::::Pred uporabo je dobro [[:en:Trimming (computer programming)|trimčkat]] podatke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:35, 14. november 2014 (CET) :::::Do tega imam predsodke odkar sem enkrat pred davnimi časi poskusil s HTML trimmerjem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:38, 14. november 2014 (CET) :::::: Pri meni ni bila težava s presledki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 14. november 2014 (CET) Vsaj za nepremično kulturno dediščino je zdaj stvar solidno postavljena in up-to-date (čakam samo še bota, ki bo danes ponoči povedal, če je nova rešitev glede registrirane kulturne dediščine dobra). Sem ustvaril stran [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] z navodili, pod pogovorno stran sem premaknil najino debato od prej. Povej, če se ti zdi kaj nerazumljivo ali ne dovolj dobro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 22. november 2014 (CET) == Кategorija:Ljudje po abecedi == Ima [[Кategorija:Ljudje po abecedi]] namenoma poseben "K" v naslovu da jo sistem obravnava kot stran z vsebino ali je bil typo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:10, 10. november 2014 (CET) :Škratki so bili na delu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:38, 10. november 2014 (CET) == List of Museums in Slovenia == Hello Pinkysl, in 2011/2012 we added the List of Slovenian Museums to the englisch wp, see http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_museums_in_Slovenia - now there is a list of the museums in Croatia in the German WP, see https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Museen_in_Kroatien - wo should consider a German version of this list. Unfortunately I cannot make the translations from slovenian into German - and these names are often under discussion in the German WP. Best wishes from Germany G. Plehn. --[[Posebno:Prispevki/94.216.44.229|94.216.44.229]] 21:47, 22. november 2014 (CET) : You want to translate List of Slovenian Museums into german version? I am not really good in german ... I will ask someone here to help you. I transferred this conversation to [[de:Benutzer Diskussion:Plehn#List of Museums in Slovenia]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:17, 23. november 2014 (CET) ==Thanks!== Thanks a lot for your VE-related updates! Just a note that [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide/sl|the user guide on mediawiki.org]], which is linked from inside VE, is unfortunately out of date and this will affect users looking for information because they won't access the local documentation. Also, had you seen [[:m:VisualEditor/Newsletter/2014/December]]? I don't remember if you're on the translators list or not :) Best, --[[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 13:34, 22. december 2014 (CET) :Yeah, I know about User guide on mediawiki ... it is on my list "Must do" ... currently I am preparing for some Wiki classes for seniors on Institute of Continuing Education. So I will do that later, when there will be more time. And I will also check newest VisualEditor Newsletter ... I have already found CTRL F shortcut a few days ago. And about translators list: you asking me if I am allowed to translate at VisualEditor/TranslationCentral? ... I can, I have done that before. :By the way, I have posted 2 questions at [https://www.mediawiki.org/wiki/VisualEditor/Feedback VisualEditor/Feedback]. Maybe you can help? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:25, 22. december 2014 (CET) == DYK == Živjo, sem uredil glede 1. tedna 2015 za rubriko Ste vedeli, samo tega noče pokazat na glavni strani. Bi lahko to ti uredila (sedaj namreč kaže na 1. teden 2014). Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 15:41, 29. december 2014 (CET) : {{urejeno}} Sem sedaj naredila tako, da če je CURRENTWEEK (1) in CURRENTMONTH (12) ... kar velja za zadnji teden starega leta, sedaj predloga poišče prvo predlogo naslednjega leta, če ta obstaja ... drugače pa izpiše za en teden nazaj. Upam, do bo 1. januarja ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 29. december 2014 (CET) ::Se je glih to zgodilo, da kaže na današnji dan predlogo od 52. tedna 2014. Nočem nič sam spreminjat, ker bi se verjetno vrtel v krogu ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 13:47, 1. januar 2015 (CET) :: Zdej pa bo ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:04, 1. januar 2015 (CET) == infopolje gora == spoštovana Pinki, pravkar sem vnesel Čeglo goro (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cegla_gora), nato sem videl, da bi se lahko prikazal zemljevid z vnešenimi koordinati kot pri skupni Lačur (https://de.wikipedia.org/wiki/Latschurgruppe). Poleg tega slovenska predloga sicer upošteva izolacijo, ne pa škrbine (upam, da sem oba pojma pravilno prevedel iz nemščine). Aja, pa seveda pojmovanje "prevod" za drugo ime gore ni pravilno, oz. imajo številne gore lahko več vzporednih imen, če so npr. na meji ali iz drugih razlogov (Karnijske Alpe). Takrat bi to moralo biti primerno označeno. Ali se te 3 stvari (avtomatični zemljevid, škrbina, vzporedna imena) lahko uredi? Jaz tega ne znam. hvala. lp. Bojan2005, 14.1.2014, 12.00 CET : Bom pogledala .... jutri. :: hvala... predloga Karavanke pa je seveda narejena s perspektive Slovenije, le da je polovica v Avstriji... in nekako ta ekskluzivnost ne ustreza... tu bi se moralo nekaj spremeniti... To z zemljevidi v predlogah je seveda res za vse kraje v Avstriji, ki so na slovenski Viki... karte se žal ne prikažejo... lp Bojan2005... Glede [[Predloga:Gora]] .... tole je ena stara predloga (njena dokumentacija ni najboljša), ki jo bo potrebno posodobiti, se pa že sedaj lahko vstavi zemljevid (glej https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cegla_gora&diff=4358148&oldid=4357714 diff mojega urejanja). Predlogo bom v bodočnosti posodobila .... vendar bo malo trajalo, ker bo pred posodobitvijo potrebno ustrezno pripraviti vse že obstoječe članke (parameter {{para|Coordinates}}). Glede [[Predloga:Karavanke]] ... če preveriš njeno zgodovino, vidiš da je bila ustvarjena leta 2006 in bi bili zelo veseli njene posodobitve. Če ne veš kako se dela s predlogami, napiši na njeno pogovorno stran, kaj bi moralo pisati še za avstriski del Karavank in bom popravila jaz ali pa kdo drug. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 16. januar 2015 (CET) :{{urejeno}}, malce je trajalo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 27. julij 2019 (CEST) == Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog == Na Wikiviru se na nekaterih straneh pojavlja kategorija [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog&action=edit&redlink=1 Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog]. Ne vem, kako je vključena (s kako predlogo?), zato je ne morem odstranit. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 03:36, 2. februar 2015 (CET) : Ja, enako je po vseh Wiki projektih, tudi na naši sl. - to preverjanje je avtomatsko in je uvedeno s strani MediaWiki ... sem omenjeno kategorijo ustvarila kot skrito, tako, da je sedaj v člankih ne bi smeli videti. Da tega ne bi imeli, bi bilo potrebno pregledati predloge, ki jih članki uporabljajo ... v tvojem primeru sta to Navpolje in Navpolje podskupina. (glej [https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog], kjer je tudi kratek komentar kaj naj bi bilo potrebno popraviti). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2015 (CET) Super. Sem isto zdaj shranil še v Wikinavedku. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:18, 2. februar 2015 (CET) == Veslanje == Novo: Danes urejala stran [[Veslanje]] in bi prosila za pregled, če je vse v prav. Hvala in lp --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 21:02, 21. februar 2015 (CET) : Sem tvoje zunanje povezave uporabila kot sklici v poglavju [[Veslanje#Tekmovalno veslanje]]. Si pa nekje izgubila Šaleški veslaški klub [[Velenje]] in Veslaško društvo [[Strunjan]]? Če ta dva še delujeta, ju kar dodaj nazaj, četudi nimata lastnih spletnih strani (bosta pač zaenkrat brez sklica). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:03, 22. februar 2015 (CET) Hvala za pregled. Opomba: Šaleški veslaški klub, Velenje je razpadel. Dodala bom še sliko ali dve in vir iz katerega je predhodnik sestavil članek. LP --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 10:32, 22. februar 2015 (CET). : Ok, kar pogumno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:35, 22. februar 2015 (CET) == Tenisači == Ob ostalem popravljaš tudi pomišljaje, zaradi česar povezave na turnirje ne delajo več[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Am%C3%A9lie_Mauresmo&curid=328434&diff=4376178&oldid=4341686]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom popravila nazaj. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:06, 27. februar 2015 (CET) Mogoče veš kako v autoFormatter-ju izklopiti zamenjavo teh pomišljajev (znotraj povezav)? (glej [[Uporabnik:Pinky sl/common.js]])--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 27. februar 2015 (CET) : Predvidevam, da kje v [[:Uporabnik:Pinky sl/autoFormatterSettings.js]], Po moje bo najhitreje, če vprašaš [[:de:Benutzer Diskussion:TMg/autoFormatter]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:43, 27. februar 2015 (CET) == Seštevanje z magičnimi besedami == ; Glavna stran Za Wikivir bi potreboval za na glavno stran izpis števila člankov. Zdaj je uporabljena <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki>, rabil bi pa število <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki> minus <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}</nowiki>. Baje da se to z nekim stringom naredi, vendar je meni to že višja matematika (dobesedno). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:17, 27. februar 2015 (CET) Takole:<br> <s><nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{#expr: {{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}} - {{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}}} avtorjev]]</nowiki></s><br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''': <nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}|R}}}}}} avtorjev]]</nowiki> Delovanje lahko pogledaš v mojem [[s:Uporabnik:Pinky sl/peskovnik|peskovniku na Wikiviru]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:31, 27. februar 2015 (CET) ; Statistika Na glavni strani zadaj dela, imam pa še na [[s:Uporabnik:Janezdrilc#Statistika]] eno kalkulacijo, ki ne dela - tam, kjer piše "Naslovi brez predloge" (štiri števila so vključena v račun, izpiše pa nek nenormalno visok rezultat). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:06, 27. februar 2015 (CET) : Takole (delovanje glej v zgoraj omenjenem peskovniku):<br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''':<nowiki>{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi naslovi|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Razločitev|pages}}||R}}}}}} člankov</nowiki> : Tale formatnum je potreben zaradi pik za tisočice, ki jih napačno preračunava (expr mora vsebovati številke brez pik in vejic). Zato moraš popraviti tudi zgornjo kodo za glavno stran. Trenutno je ok, ker številka ni presegla 1000. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 27. februar 2015 (CET) Sem popravil tudi na glavni strani. Zdaj vse krasno prikazuje. Tale koda je pa tudi od sile... Hvala za hitro pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:26, 27. februar 2015 (CET) == Infopolja univerze, fakultete == Zdravo! Pripravljam se na obnovo strukture in podatkov v člankih o Filozofski fakulteti v Lj, njenih oddelkih in knjižnici. Praktično bi bilo, če bi imeli infopolje + navodilo v slovenščini. Nam ga lahko pripraviš, prosim? Bi ga pripravili skupaj? Pozdrav![[Uporabnik:Leska|Leska]] ([[Uporabniški pogovor:Leska|pogovor]]) 12:11, 7. marec 2015 (CET) : Obstaja [[Predloga:Infopolje Univerza]]. Jo bom pogledala v kakšnem stanju je in dodala navodila v dokumentacijo predloge. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Pinky sl, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == Ste vedeli/14. teden 2015 == Ojla, je v vnosu za "ste vedeli?" za [[Elbasan]] mišljen tudi [[Škumbin]] kot predstavljeni članek? Je bil namreč tudi ustvarjen prejšnji teden. Toliko, da vem, koliko DYK-jev si lahko pišem... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:37, 31. marec 2015 (CEST) : Ja, sem zgrešila ... sem dopolnila Ste vedeli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:42, 31. marec 2015 (CEST) == Slog opomb na Wikiviru == Na Wikiviru sem [[s:Predloga:Opombe|Predlogo:Opombe]] posodobil po Wikipediji, vendar sedaj opombe izpisuje v navadni velikosti pisave, ne več small. Lahko malo pogledaš? Hvala v naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:00, 8. april 2015 (CEST) :Iz naše [[MediaWiki:Common.css]] skopiraj od vrstice 49 <nowiki>/* Make the list of references smaller */</nowiki> do vrstice 77 (pred <nowiki>/* Styling for citations */</nowiki>). Mislim, da bo to vse. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 8. april 2015 (CEST) Že dela. Vidim pa, da še ne dela možnost za več stolpcev <nowiki>{{Opombe|2}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:11, 9. april 2015 (CEST) : Mogoče je napaka v tem, da ti manjkata še predlogi [[Predloga:Column-width]] in [[Predloga:Column-count]]; drugače pa bi morali še nekje biti definirani references-column-count, references-column-count-n, references-column-width. pa jih tukaj ne najdem. Mogoče bi [[Uporabnik:Smihael|Miha]] vedel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:55, 9. april 2015 (CEST) ::Ja, mislim da v css-jih nekaj zadev manjka. Uredim cez vikend na racunalniku. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:04, 9. april 2015 (CEST) Ok, potem bom kar na Mihata počakal, saj moram zatem isto še na Wikinavedku uredit. Hvala za sedaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:05, 10. april 2015 (CEST) == Prosim za pomoč == V [[Folgóre da San Gimignano|tem članku]] so podatki v predlogi nekoliko zgrešeni, pa ne znam popraviti. Mi lahko poveš, kako je predloga dostopna za urejanje? Hvala za pomoč! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:53, 23. april 2015 (CEST) Predloga zajema podatke iz strani Wikipodatkov, zato je treba spreminjati tam: [[d:Q774824]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:41, 23. april 2015 (CEST) == Wikidata == Pozdrav Pinky, vidim da si radila ovdje u vezi Wikidate. Imam jedan problem na bs.wiki. Pogledaj [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&diff=prev&oldid=2598013 ovdje]. Kad stavim <nowiki>{{#invoke:Wikidata|formatStatements|property=p6|rank=preferred}}</nowiki> pokaže mi [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=2597860 oba podatka] (Miro Cerar i Alenka Bratušek) a kad sam pročitao pomoč piše da samo treba staviti ovo ''rank=preferred'', ali kao što vidiš ne dela! Isti problem je i kod property=p38 (tolar i euro). Btw. volio bih kad bi neko iz SLO ko zna malo bolje bosanski (ti ili Yerpo ili neko treči) pogledao malo ovaj članak na bs.wiki o Sloveniji (nedavno sam ga pisao), da ''ocijeni'' valja li (mislim ima li šta sporno ili pogrešno). Prevodio sam ga sa slovenščine i engleskog. Pozdrav iz Sarajeva--[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 10:37, 8. junij 2015 (CEST) : Vaš [[:bs:module:Wikidata]] ne radi sa rank-om. Kod nas to radi. Osnova našeg modula uzeta je od ruske Wikipedije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:54, 8. junij 2015 (CEST) ::OK hvala Pinky, pošto ne znam oko toga ništa, prenijet ću to našem ''tehničaru'' koji se s tim bavi. Puno pozdrava iz Sarajeva. --[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 18:46, 8. junij 2015 (CEST) ==Infopolje Naselje== Pozdravljena, Pinky. Urejal sem članek [[Škocjan, Škocjan]], pa sem opazil, da je tudi na zemljevidu v infopolju naselje označeno kot 'Škocjan, Škocjan'. To je seveda nepotrebno, zadosti bi bilo 'Škocjan'. Te lahko prosim, da popraviš kodo, da se bo izpisalo samo ime naselja brez razločitve? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:33, 6. julij 2015 (CEST) :Dvomim da bo šlo samodejno, treba je pri vsakem "razločenem" kraju izpolniti parameter <code>|name =</code>, ki ima privzeto vrednost <code><nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></code>. Jaz občasno to naredim, kadar ravno urejam kakšnega, sistematično se mi pa še ni dalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:38, 6. julij 2015 (CEST) Kodi je težko dopovedati kaj je to razločitev, zato je temu namenjen (kakor je že Yerpo omenil), parameter {{para|name}}. Lahko pa bi npr. izpisala le besedilo do vejice, ostalo pa ignorirala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:53, 6. julij 2015 (CEST) :Zaenkrat sem za Škocjan rešil s parametrom 'ime'. Za druge kraje pa se mi zdi ne smiselno, da se izpiše le besedilo do vejice. Za Slovenijo bi to delovalo (ne spomnim se nobenega kraja z vejico v imenu), za tujino pa gotovo ne. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 16:51, 6. julij 2015 (CEST) == Rast == Glej [[Brest, Belorusija]]; mislim, da zaradi formatiranja števil ne prikaže znaka za {{tl|rast}}. Naj ga odstranim ali je kakšna rešitev? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 14. julij 2015 (CEST) : Ja, najbolj je da odstraniš. Problem je v pikah v imenu slike, ki jo odstrani. Žal se temu težko izognem. Lahko pa bi dodali nov parameter, ki bi ga nato predloga izpisala na to mesto. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 14. julij 2015 (CEST) == Reference iz WD == Če imaš čas, bi lahko pogledala, kaj je narobe pri izpisu referenc iz WD v {{tl|Infopolje Oseba}}? Glej za primer [[Neil Armstrong]], pri datumu publikacije piše "-25T", medtem ko je v samem objektu {{q|1615}} lepo oblikovan datum 25 August 2012. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:48, 24. julij 2015 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 24. julij 2015 (CEST) :: Zdaj bi moralo biti bolje ... sem najprej posodobila [[Modul:Sources]] (glede na zadnje ruske popravke, ker tam pač deluje). Je pa izpisana samo letnica publikacije, ne vem pa zakaj so se odločili za tako izvedbo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:52, 24. julij 2015 (CEST) Še en bug: očitno modul pobere naslove (title) referenc v vseh jezikih, moral bi samo v slovenskem. Zgled: [[Denis de Sallo]], kjer za ''data.bnf.fr'' piše po rusko naslov Национальная библиотека Франции in zdaj po novem tudi zraven Francoska narodna knjižnica (kar sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20666306&type=revision&diff=365411119&oldid=365407913 dodal] v objekt {{q|Q20666306}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:15, 17. avgust 2016 (CEST) : bom pogledala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:03, 17. avgust 2016 (CEST) :: Lastnost "naslov (enojezično besedilo):" naj bi praviloma vseboval originalni naslov dela - le en zapis (v tem primeru, po moje, za data.bnf.fr to nima smisla, ker je to baza podatkov data.bnf.fr). Če že, bi moral biti to originalni naslov v francoščini. Sem tam zbrisala oba zapisa. Upam, da ne bodo komplicirali. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:38, 17. avgust 2016 (CEST) == Ožje zrcalo == Pred časom sva se mučila z oženjem formata strani na wikijih. Zdaj sem na Wikiknjigah in na Wikiverzi uporabil kar preprosto določilo <code><nowiki><div style="width:800px"></nowiki></code> in deluje. Če ne odkrivam tople vode :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:36, 2. avgust 2015 (CEST) : Zakaj pravzaprav ožite (fiksirate) format? Format na spletu je dandanes običajno nefiksen, zaradi različnih naprav, ki berejo določeno spletno stran. Sedaj manjšanje (ožanje) okna ne prilagaja več širine članka. Poskusi sedaj zožati okno, da bo ožje od določenega 800px. Videl boš, da se širina besedila ne prilagaja širini okna. To je še posebej nerodno za uporabnike z manjšimi zasloni, kise morajo sedaj za branje vrstic premikati levo-desno. Upam, da nisem preveč zakomplicirala.<br>Za printanje ali shranjevanje članka se lahko uporabljata opciji na levi strani "Prenesi kot PDF" in "Različica za tisk", ki stran preuredita za A4 format. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 2. avgust 2015 (CEST) ::Na to pa nisem pomislil; bom vrnil nazaj na privzeto. Glavni razlog za oženje je bila misel na morebitni natis, no, pa tudi priporočilo, da je optimalna dolžina vrstice za branje okrog 60 znakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:38, 3. avgust 2015 (CEST) == Slavonic runes == I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (''That's how I know about it'' - # воинский доспех из Стичны VII века до н.э.; # шлем из города Вач ; # руны на монете из Народного музея Словении<br/> и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;<br /> http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).<br /> '''Sources''':<br /> * Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001 * Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996 * Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.<br /> and etc. Regards --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 23:36, 7. avgust 2015 (CEST) == Predloga:Normativna kontrola == Par predlogov bi imel samo v razmislek za predlogo {{tl|Normativna kontrola}}: * morda je bolj ustrezno ime predloge ''Normativne kontrole'', v kolikor to ime pomeni zbriko večih povezav (kontrol), vendar nisem prepričan v takšno uporabo te besedne zveze :: Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja: normativna kontrola so obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajočimi bibliografskimi vpisi. Jaz bi to kar pustila v ednini. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * za zunanje povezave se mi zdi boljše, če bi bile plainlinks, saj v člankih, kot je na primer [[Albert Einstein#Zunanje povezave|Albert Einstein]], potem že mrgoli teh malih ekonic, s čimer je vse skupaj tudi malo manj pregledno :: Tiste ikonice zraven so edino obvestilo uporabniku, da je to zunanja povezava in da bo zapustil Wikipedijo, če jo bo kliknil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * posamezne povezave bi lahko bile ločene s <nowiki>{{·}}</nowiki>, malo zaradi standardizacije tovrstnih seznamov, malo pa, ker navadne pike na prvi pogled delujejo nekam "nenamensko" :: Tole bom še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) :: {{Urejeno}}, posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 6. september 2015 (CEST) ::: Aha, te pike sedaj boljše zgledajo in lepše ločujejo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) * razmišljam, če bi bilo bolje celotno predlogo zapakirati kar v navpolje, da se potem z drugimi navpolji v članku lepo zloži; zdaj ponavadi visi iz zadnjega navpolja kot nekakšno vsebinsko dopolnilo, oziroma je videti, kot da je zadnje navpolje vedno razprto :: Ne vem, če ima smisel kaj zlagati, ker je tako ali tako le ena vrstica (''row''). Potem, bi morala biti glava in pod njo vrstica z vsebino. Ta predloga je izdelana v Lua jeziku in so po vseh Wikipedijah približno enake, ne vem če bi se lotila popolnega redizajna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * zaradi preglednosti bi bile mogoče povezave nanizane v stolpcih, samo to vem, da je iz tehničnega vidika "predrago", zato je samo hipotetična ideja :: V stolpcih? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) ::: Ja, pač, če se sploh splača - nekaj takega drugače:<br>VIAF: lkjlkj<br>ISNI: oiugiugv<br> BNF:lihlihb ::: Ali pa, če bi šlo kako podobno, kot s predlogo <nowiki>{{Stolpci|3|...}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) :::: V stolpcih bo težko, ker se polje avtomatsko polni in bi bilo treba v naprej izračunati, koliko id-jev je v Wikipodatkih, da se enakomerno porazdelijo. Kakor za uporabo z navpolji, bi bil tukaj ravno tako potreben redizajn za katerega pa nimam prave volje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:40, 6. september 2015 (CEST) ::::: Dobro, ja, saj pravim - to je samo za pretresanje idej. Hvala drugače za mnenje in poskuse. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:52, 6. september 2015 (CEST) Če se ti zdi kaj od tega vredno poskusa, lahko spremeniš, sicer pa - saj veš - ni nobene sile. Jaz bi probal, čisto tako, kako se kaj obnese, vendar sem se našel "prepoceni" na tem področju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 5. september 2015 (CEST) ===George Walker Bush=== V članku [[George Walker Bush#Zunanje povezave]] in [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti|še nekaterih]] javlja napako »Lua error in Modul:Authority_control at line 259: attempt to index field 'datavalue' (a nil value).« : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:46, 17. januar 2017 (CET) ===Agropop=== V članku [[Agropop#Zunanje povezave]] pa ne prikaže MusicBrainz (na opisni strani predloge je med naštetimi, ki naj bi delovale). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:00, 16. januar 2017 (CET) : Bom preverila tudi tole. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 17. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti oba primera (preveriš lahko, če uporabiš {{tl|normativna kontrola/peskovnik}}, vendar je zaenkrat še v peskovniku, ker so bile težave v njunih podpredlogah. Preden vse popravke dam iz peskovnika, moram še malo prečekirati, če nisem česa pokvarila. (Sprememba bo vplivala na vsa navigacijska polja.) .... tole dajem kot obvestilo, da nisem pozabila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:31, 29. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti tole, sedaj bi moralo delovati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 22. junij 2017 (CEST) :Sedaj deluje, so pa izginile povezave na CONOR. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 23. junij 2017 (CEST) :: Sem dodala še povezave na CONOR ... poletni škratki so bili na delu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:07, 24. junij 2017 (CEST) ==Prosim za pomoč 2== Prosil bi te, da malo pogledaš okno v [[Kraljevina Dveh Sicilij|tem]] članku, in sicer (a) kaj pomenijo slikice pri datumih nastanka/ukinitve in (b) zakaj se ne prikaže zastava poleg grba. Upam, da je ostalo v redu, je namreč prvo okno te vrste, ki sem ga izpolnil. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:17, 10. september 2015 (CEST) : {{urejeno}}, poglej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljevina_Dveh_Sicilij&type=revision&diff=4513233&oldid=4513125 diff]. Drugače pa so primeri in nasveti tudi v dokumentaciji infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 10. september 2015 (CEST) ::Prav lepa hvala. bom znal za naprej. Samo še eno vprašanje. Država je bila absolutistična monarhija samo zadnjih nekaj let po 1848., prej je bila "razsvetljena" monarhija (ne najdem bolj tehničnega izraza), pa bi rad, da se oboje vidi v infopolju - če je to možno. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:43, 11. september 2015 (CEST) ::: Ti vpiši tako, kot misliš da je prav; članek se bo umestil v skrito vzdrževalno kategorijo ... ampak to je problem predloge, ki ne dovoljuje kombinacije dveh različnih {{para|government_type}}. Lahko pa uporabiš samo monarhija, jaz sem iz nevednosti naredila napako. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:57, 11. september 2015 (CEST) :::: Bom, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:43, 11. september 2015 (CEST) Sem spet tu s prošnjo - zgleda, da nisem preveč prijatelj s predlogami. Če imaš malo časa, prosim preglej [[San Leucio|to packarijo]], pa hvala vnaprej! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:45, 24. oktober 2015 (CEST) :{{urejeno}} - je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] popravil. Za ime lakocijske karte si lahko izbiraš med imeni držav v kategoriji [[:Kategorija:Lokacijske karte po državi]]. Običajno so kot preusmeritev narejena tudi angleška imena držav, italijanska pa žal ne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 24. oktober 2015 (CEST) ::Hvala obema. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:40, 25. oktober 2015 (CET) == Predloga:Infopolje Album == Živjo, ali bi se dalo spremeniti infopolje Album tako, da bi vrstica "''<nowiki>|header11 = {{#if: {{{Last album|}}}{{{Next album|}}} |{{{Artist}}}}}</nowiki>''" kazala namesto <nowiki>{{Artist}}</nowiki> parameter <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar je ta podan (torej, če je podan Chronology, naj prikazuje <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar pa ne, pa <nowiki>{{Artist}}</nowiki>)? :) Lp, [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 22:50, 10. november 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:38, 11. november 2015 (CET) : {{urejeno}}, predloga je poleg tega tudi posodobljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:01, 11. november 2015 (CET) ::Hvala! — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:40, 11. november 2015 (CET) Še ena stvar je, in sicer [[Predloga:Extra chronology]], ki bi jo bilo prav tako treba posodobiti (trenutno prihaja do navzkrižja med dvema slogoma, kot npr. na straneh [[Double Fantasy]] in [[Your Own Two Heads]]. Prosim hvala? =) — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:55, 11. november 2015 (CET) ::Prav tako [[Predloga:Singles]]... — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 13:10, 11. november 2015 (CET) ::: Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 11. november 2015 (CET) ::: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 11. november 2015 (CET) Hej, spet jaz, samo ena pripomba, "soundtrack album" ni nujno filmska glasba, kot npr. album ''[[Rokovnjači (album)]]'', ki služi kot glasbena podlaga dramske uprizoritve (pišem tebi, ker si se že lotila urejanja infopolja za albume). Sicer bi bilo pa zelo lepo najti še ustreznejši izraz, saj si pod besedno zvezo ''filmska glasba'' po navadi predstavljamo ''score'' v nasprotju s ''soundtrackom''. Imaš kakšno idejo, kako stvar izboljšati? — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 19:31, 29. november 2015 (CET) : Bom zaenkrat popravila kar na »soundtrack«. Če poguglaš po spletu se ta izraz množično uporablja, če pa bo kakšna druga slavistična ideja, bomo pa popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2015 (CET) :: Kul, se strinjam. — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 10:42, 30. november 2015 (CET) == Katedrala iz pločevink == Hello Pinky sl, I am trying to find someone who can help clean up the articles [[Cyril Genik]] and [[Katedrala iz pločevink]] the way the tags on them request. They were translated for me by Slovenian writer [[Marija Ahačič Pollak]] here in Canada. If you can find the time, could you take a look at these two articles? I am not fluent in Slovene, and would be grateful for any help. Thank you. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 15:28, 21. november 2015 (CET) == Normativna kontrola v Wikiviru == V Wikivir poskušam k [[s:Predloga:Avtor|Predlogi:Avtor]] dodati normativno kontrolo po tukajšnjem zgledu, samo da brez navbox okvira (glej za primer [[s:France Prešeren]]). [[s:Modul:Authority control]] sem že skopiral, ampak bi ga bilo treba verjetno nekoliko modificirati. Lahko kako poskusiš, če ni prezapleteno? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:37, 17. januar 2016 (CET) == Dokumentacija == Ojla, [[Predoga:Avtomatska taksonomka/dok/all parameters]] ima nestandarden simbol za dvopičje, zato jo obravnava kot stran v glavnem imenskem prostoru, ne v imenskem prostoru predlog. Je to namerno ali je treba prestavit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:51, 18. januar 2016 (CET) : Sem se zatipkala ... Pred{{red|l}}oga ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:17, 18. januar 2016 (CET) ==[[Alitalia]]== V predlogi so nekatere postavke napačno prevedene, pa jih ne znam popraviti. Na primer, če lahko sprejmemo, da je "hub" ''matično letališče'', ni prav prevesti "secondary hubs" z ''druga središča'' – pravilneje bi bilo ''sekundarna letališča'' ali ''alternativna letališča''. Razumem, da se izogibamo tujk, a tu se mi zdijo potrebne. – Najbolj neprimeren je prevod "focus cities" z ''oskrbuje mesta'': v tekstu sem zapisal ''glavna pristajališča'', morda pa imamo tudi slovenski izraz, ki ga ne poznam. – Tudi (bolj spodaj) "alliance" ne pomeni enostavno ''zveza'', temveč ''soudeležba v mednarodnih korporacijah'', kar bi se morda dalo povedati bolj na kratko recimo z ''včlanjen v zvezah'' ali bolje ''povezovalne organizacije'' ali kaj podobnega. Ko imaš kaj časa, prosim poglej. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:30, 1. februar 2016 (CET) : Bom pogledala in popravila. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 1. februar 2016 (CET) :: {{urejeno}} ... popravljena je [[Predloga:Infopolje Letalski prevoznik]]. Prevodi so popravljeni glede na tvoje predloge in so vsekakor boljši kot so bili prej. Če bo pa kakšna nova, še boljša ideja, bomo pa še popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2016 (CET) == Slikanica == Ali lahko pomagaš Nastji pri oblikovanju slikanice [[:s:sl:Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] na Wikiviru? Slike niso poravnane in stolpci so preveč skupaj. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:20, 23. februar 2016 (CET) :Sem spremenil postavitev prvih dveh vrstic za zgled, mislim, da je tako bolje. Če je še kakšna želja, pa kar na dan z njo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:49, 23. februar 2016 (CET) :: Ha, Yerpo. Si me prehitel, očitno sva jutranji ptici. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:00, 23. februar 2016 (CET) == Rojstni kraj Kunanbajeva == Pozdravljen, podatki bi bili verjetno v kaki specializirani knjigi o ruski zgodovini, na hitro pa bi rekel takole: Жидебай - Židebaj, Семипалатинский уезд - Semipalatinski ujezd, Западно-Сибирское генерал-губернаторство - Zahodnosibirsko generalno gubernatorstvo; pri zadnjem morda obstaja različica nadgubernija). LP [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 16:56, 28. februar 2016 (CET) : Bom v Wikipodatkih uporabila tvoje predloge. Če bo kdo ponudil kaj drugega, bomo pa kasneje lahko popravili. Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 28. februar 2016 (CET) == [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016]] == Dober večer! Vidim, da ste pomagali organizirati [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] v slovenski Wikipediji v letu 2015. Na žalost je Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu. Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo. Upam, da bo Slovenija sodelovala v CEE Pomlad 2016. Če želite organizirati: * Ustvarite seznam člankov o vaši državi: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Structure/Slovenia]]. Ste imeli dober seznam lani: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2015/Structure/Slovenia]], lahko kopirate in jo spremeniti v novo obliko, podobno kot v drugih državah: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Article Lists]] * Ustvarite stran tekmovanja v Wikipediji, kot v letu 2015: [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] * Prosimo, da organizirajo promocijo za to tekmovanje, v Sitenotice ali, kot ga ponavadi spodbujajo tekmovanja in tedne * Če želite organizirati tekmovanje v slovenski Wikipediji, dodate svoje ime na tej tabeli: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Participants]] Hvala! — [[Uporabnik:NickK|NickK]] ([[Uporabniški pogovor:NickK|pogovor]]) 02:52, 22. marec 2016 (CET) == access-date == Na en so se začeli pojavljati parametri predlog za citiranje access-date (namesto accessdate) in ostali na -date, kjer ga predloge vseeno upoštevajo, naše pa le predlagajo ( Neznan parameter |access-date= ni upoštevan (predlagan je |accessdate=)). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:44, 24. april 2016 (CEST) : Bom pogledala. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:49, 24. april 2016 (CEST) :: {{urejeno}}, popravljena sta bila [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] in [[Modul:Citation/CS1/Suggestions]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 29. april 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Infopolje Naselje == Živjo, lahko, prosim, pogledaš, zakaj se v članku [[Vojsko, Kozje]] ne prikaže parameter image_caption? Poleg tega imam pri vpisovanju znakov (tilda ipd.) v slovenski Wikipediji težave, morda veš, zakaj? Hvala lepa. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:19, 11. maj 2016 (CEST) : Infopolje Naselje v Sloveniji: image_caption = caption : Tilda, jaz nimam težave .. uporabim <ALTGR + 1>.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:40, 11. maj 2016 (CEST) ::Hvala za popravek. Morda je povezano z brskalnikom (uporabljam FF); bom preizkusil še na Chromu. Pojavlja pa se na vseh računalnikih. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:22, 12. maj 2016 (CEST) == Florjan Lipuš == Malo sem slovenil na wikidata in pri Florjanu Lipušu naletel na rojstni podatek, ki je napačen, vendar ne znam popraviti. Piše, da je rojen v Lobnigu, kar je sicer prav, vendar ne v butanskem, ampak v avstrijskem. Problem pa je, da avstrijski Lobnig (slov. Lobnik) sploh nima svojega gesla v WD. Zato ne vem, kako naprej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:51, 12. maj 2016 (CEST) : V tem primeru je na WD potrebno ustvariti nov objekt Lobnig (sem ga ustvarila sama [[d:Q24049842]]), če mogoče poznaš koordinate bi jih bilo dobro tja dodati), in potem popraviti vnos v WD od Lipuša. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:13, 12. maj 2016 (CEST) Hvala. Sem popravil pri Lipušu, koordinat pa ne poznam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:38, 12. maj 2016 (CEST) :: Da ne bi bilo pomote: V slovenščini je v danem kontekstu edino pravilno krajevno ime "Lobnik". Zdovc v svojem seznamu dodaja še opredelitvi "pri Železni Kapli" ali "nad Železno Kaplo", pri čemer obi opredelitvi nista del "uradnega" krajevnega imena (in zato v njegovi knjigi tudi nista zapisani "mastno" (bold) (stran 72). Nemška inačica je Lobnig (stran 154 v isti knjigi, kjer sta po sistemu knjie zapsani le inačici Lobnig - Lobnik ter ime občine). Tako je tudi zapisano v Wiki seznamu, ki sem ga temeljito popravil in predelal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_avstrijskih_krajev#L). Očitno je vprašanje neutemeljeno in popravek povsem redundanten. [[Uporabnik:Bojan2005]] 19:06, 12. maj 2016 (CEST) Kje pa je kakšno vprašanje in kaj je redundantno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 12. maj 2016 (CEST) == Klasifikacija ATC == Citirani vir [https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC_2015.pdf] sem uspel prebaviti (5937 identifikatorjev! - [https://www.dropbox.com/s/0dkerfqr1sgf1gd/ATC_2015.xlsx?dl=0 tule xlsx datoteka]) in dodal kapitla B in C v [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove | top/root članek]] za trening. O tem, do kje iti z vsebino, bi bilo dobro premisliti - da ne bomo iz Wikipedije delali telefonski imenik. Recimo posebne strani [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove]] itd bi lahko pustil(i) v Članku [[Anatomsko-terapevtsko-kemični_klasifikacijski_sistem]], da je vse na kupu. Zveza z infopoljem učinkovine mi zaenkrat ni jasna, bom pa verjetno razumel več, če se lotim dokumentacije oziroma primerov. Dober trening;) Še to: začel sem z kategorijo "Klasifikacija ATC", ampak mi zaenkrat ni najbolje uspela - verjetno moram začeti s stranmi tipa XXYYZZnn z edino vsebino REDIRECT, jih kategorizirati ... Nasvet iz prakse dobrodošel. LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 11:40, 18. maj 2016 (CEST) # Poglej v koda A [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove/peskovnik]] # Predlogo [[Predloga:ATC-koda A]] je potrebno še prevesti, napake v sklicih bom pa še popravila # Predlagam, da se naredijo najprej vrhnje predloge za vrhnje kode A,B,C # V članke, ki pripadajo tem kodam, je namesto dosedanje vsebine treba vključiti vsebino na enak način kot v zgoraj omenjenem peskovniku # Preusmeritve pa po zgledu vsebine [[ATC-koda A]] Najprej to ... potem pa se lotiva še ostalih, če ne boš obupal. Podobno je narejeno za bolezni [[MKB-10]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 18. maj 2016 (CEST) :Prima.Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:43, 18. maj 2016 (CEST) ::A bo takole v redu? ATC-koda B in C sem iz lenobe enostavno preusmeril. Po istem muštrcu lahko grem skozi vso abecedo. Odprto je pri meni vprašanje zdrave mere pri bingljajočih (rdečih) povezavah: ali je nujno potrebno imeti recimo [[emetiki|emetike]]? Ali pa za prvo, drugo ... silo zadoščajo emetiki, brez rdeče barve / t.j. brez (neobstoječe) povezave. Navsezadnje, zakaj imamo pa bote.LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 07:46, 19. maj 2016 (CEST) Tule je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:SmozBleda/Stran_v_delu skladišče rezervnih delov]: vseh 5000 plus postavk ATC s hierarhijo vred in oglatimi oklepaji. : Ena pripomba je na [[Uporabniški pogovor:SmozBleda/Stran v delu| na pogovorni strani tvojega skladišča]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 21. maj 2016 (CEST) Lahko preveriš, kako stoji sedaj z ATC kodami? Hvala vnaprej[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:08, 11. junij 2016 (CEST) :: Sijajno stojijo in nimam dodatnih pripomb ... sem naredila manjše popravke in vključila predloge tudi v obstoječe podskupine [[ATC-koda A01]], [[ATC-koda L01]], ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 11. junij 2016 (CEST) == Težave z wd? == Poskušam dodati slovenski prevod za [https://www.wikidata.org/wiki/Q3286043 glamor model] in že dva dni ne uspem. Napiše shranjujem in potem se dolgo ne zgodi nič. So kakšne splošne težave, ali je kak drug problem? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:34, 27. maj 2016 (CEST) : Meni dela ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 28. maj 2016 (CEST) ::Meni pa še vedno ne. Čudno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:56, 29. maj 2016 (CEST) :::In zdaj sem opazil, da mi ne dela niti avtomatsko predlaganje imen iz drugih jezikov. Tisto, ko samo klikneš na eno možnost in se sama shrani kot slovenski prevod. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:39, 30. maj 2016 (CEST) :::: Ja, ''altLabels.js'' meni tudi ne dela ... glej [https://www.wikidata.org/wiki/User:IP_213/common.js User:IP 213/common.js]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 31. maj 2016 (CEST) Tisto sem zdaj vrgel ven, pa nič ne pomaga. Zdaj ne morem nič urejati na wd. Shranjuje ... pa ne shrani. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 31. maj 2016 (CEST) :Dela! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:29, 1. junij 2016 (CEST) ::A vse, ali le shranjevanje? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:39, 1. junij 2016 (CEST) :::Shranjevanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) === Rdeča povezava z ang. labelo === Tisti skript pa že dolgo ne. Sem pa opazil (recimo tu: [[Makoto Hasebe]]), da se mi zdaj v infopolju pokaže angleški label in ne več koda (qxxxxxx), ko ni slovenskega prevoda. A je to napaka ali nov feature? Meni ni preveč všeč. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) : Ja, bo treba popraviti ... bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:03, 26. junij 2016 (CEST) :: Sem posodobila [[Modul:Wikidata]], vendar je sedaj delovanje malo drugače. Če v Wikipodatkih obstaja prevedena angleška labela, se v infopolju izpiše rdeča povezava z angleško labelo in povezavo na Wikipodatke (npr.: [[Shimada]]<sup>[ [[d:Q605256|d]] ]</sup>, [[Fujieda]]<sup>[ [[d:Q734432|d]] ]</sup>). Če pa niti angleška labela ne obstaja, pa se uporablja klasičen pristop tj. npr [[d:Q3216701|Q3216701]]?. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 26. junij 2016 (CEST) Hvala, to se mi zdi dobra srednja varianta. Bralec dobi vsaj zasilen podatek, urejevalec pa tudi takoj opazi, da ga čaka delo na WD. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:08, 26. junij 2016 (CEST) :Ampak, zdi se, da ne dela OK. [[Makoto Hasebe]] ima zdaj v WD vse prevedeno, v infopolju se pa pokažeta slovenska prevoda v rdečem in z <sup>[ [[d]] ]</sup>. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:13, 26. junij 2016 (CEST) :: Ni napaka, tako deluje, da se ve od kje pobere te avtomatsko pridobljene podatke oz. rdeče povezave - hkrati pa je pripravljeno za kreacijo novega članka. Mogoče bi lahko dodala še kakšno informacijo zraven, ko bi uporabnik šel z miško čez tisti [d] - moram pogledati kako so napisane funkcije, če ni preveč komplicirano. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 27. junij 2016 (CEST) Aha, razumem. Za uporabnike je to dobro, samo urejevalec pa tako ne vidi na hitro, ali je že slovenski prevod v WD ali ga ni. Pa še eno vprašanje: kategorija s članki z manjkajočimi slovenskimi labeli v infopolju se zelo počasi posodablja. Ko je prevod v WD, včasih taraja teden ali celo več, da geslo izgine iz kategorije. Tudi če kliknem na osvežitev strani. A se da tu kaj narediti? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 19:23, 27. junij 2016 (CEST) : [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]] je sedaj skoraj prazna, ker se članki, ki imajo izpisano angleško labelo tja ne uvrščajo. Trenutno so tam le članki, ki nimajo ne angleške ne slovenske labele (v obliki Q4423042?). Meni to ni všeč in sem kontaktirala naše ruske kolege , če imajo kakšno rešitev tega problema (glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Не переведено 5#Module:Wikidata and template Не_переведено_5]]. :Da pa osveževanje kategorij dela počasi, je pa znan problem (imajo job-queue in lahko čakaš par dni, da prideš na vrsto). Jaz običajno članek odprem z "Uredi kodo" in shranim. Tako prisiliš osvežitev, zgodovina pa ni vidna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 27. junij 2016 (CEST) == Wikidata == Zdravo, ali imas morda ti izkusnje s tem kako razvrscati podatke iz Wikipodatkov v primeru da je za isto lastnost vec trditev? Kako bi no na Wikiju naredila, a je kaksna funkcija v APIju? Konkretno tole: http://stackoverflow.com/questions/37897475/how-to-get-latest-version-of-certain-software-using-wikidata Hvala :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 15:36, 18. junij 2016 (CEST) : Jaz sem v Wikidata naletela na to le pri slikah oseb (Infopolje Oseba, ...), kjer se jih za eno osebo lahko vpiše več. Tam nastavim vrednost ranka na "preferred". To se obravnava v [[Modul:WikidataSelectors]] ... kar povzroči, da se v Infopolju osebe pojavi le ta slika, ne pa vse tam navedene. Je pa to sistem skopiran od naših ruskih kolegov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:47, 19. junij 2016 (CEST) ==Infopolja== Pozdravljena, prosil bi za nekaj pojasnil: (1) Kako najdem infopolje Umetnik? Doslej sem za to uporabljal infopolje Oseba, pa morda ni pravilno. (2) Če je oseba npr umetnik in vojak, bi moral imeti dve infopolji, ali se to združi? Kako? (3) Pri vladarjih, kjer ima nekdo več funkcij (kralj tega-in-tega, cesar tu-in-tam), je to v podatkih razvidno kot "reign, reign1, reign2,…", vendar v oknu izpade precej nejasno. Glej npr [[Henrik VI. Hohenstaufen|ta]] članek in njegovo italijansko različico, kjer je infopolje razdeljeno po vladah; ali angleško, kjer je premor tudi pred družinskimi podatki. Se da to urediti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:42, 10. julij 2016 (CEST) # Predloga {{tl|Infopolje Oseba}} je namenjena povzetku osnovnih podatkov o osebah v biografskih člankih. Za nekatere primere imamo bolj konkretne predloge, ki recimo vsebujejo specifične parametre za določen poklic. Uporaba Infopolja Oseba ni nepravilna, le bolj je zaželeno uporabljati bolj specifične predloge. # Navodila za v vključevanje Infopolja Vojška oseba znotraj drugega nadrejenega infopolja (Oseba/Umetnik/...) so napisana v dokumentaciji [[Predloga:Infopolje_Vojaška_oseba/dok#Vključevanje_znotraj_drugega_infopolja]] (uporabiti je treba parameter {{para|module}}) # {{tl|Infopolje Vladar}} pa je potrebno še posodobiti (ga imam na čakanju). To bo urejeno v prihodnosti, ker se trenutno ukvarjam s posodobitvijo sistema navajanja virov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:15, 10. julij 2016 (CEST) Najlepša hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:44, 10. julij 2016 (CEST) ==Infopolja== Živjo, lahko prosim pogledaš, zakaj se infopolje v članku [[Železniška proga Kreplje - Repentabor]] ne prikaže pravilno? Prav lepa hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:41, 16. julij 2016 (CEST) : Za vnos slike vnesi le ime slike (EnaSlika.jpg) brez dodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:26, 17. julij 2016 (CEST) == Zasebno sporočilo == Poslal sem vam zasebno sporočilo na e-mail. [[Uporabnik:Iluvatar19911|Iluvatar19911]] ([[Uporabniški pogovor:Iluvatar19911|pogovor]]) 15:23, 25. julij 2016 (CEST) :Že jaz urejam, se bomo zmenili prek OTRS (glej moj pogovor), tako da se ti ni treba ukvarjati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 25. julij 2016 (CEST) ==Planica== Živjo, Pinky, morda veš, ali je na sliki [[:Slika:Planica valley.jpg]] res Planica? Ali je to še Tamar? Sliko sem hotel v članku [[Planica]] skriti, pa sintaksa ne deluje. Lahko prosim pogledaš, kje je problem? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:05, 27. julij 2016 (CEST) : Bom pogledala. Upam, da še danes. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:12, 27. julij 2016 (CEST) ::Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:11, 28. julij 2016 (CEST) == PM - re brisanje testnih primerov == Ups ... sem spregledal, da ne gre za stran v mojem peskovniku. LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:59, 15. avgust 2016 (CEST) ==[[Nellie Vladimirovna Kim]]== Nisem zelo spreten pri popravljanju wikidata podatkov in ne bi rad pacal, morda popraviš ti. Kraj rojstva je Šurab v Tadžikski Sovjetski Zvezi, danes Šurob v Tadžikistanu. Družina se je preselila v Čimkent (danes Šimkent v Kazahstanu) po Nellinem rojstvu. Poleg tega, pravilno ime je Nellja (domače Nelli) in ne Nellie. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:23, 12. november 2016 (CET) : Rojstne podatke sem popravila, glede njenega imena pa ne vem - nikjer nisem zasledila Nellja, vedno je napisano le Nelli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 14. november 2016 (CET) :: Med drugim je ime razvidno tudi v profilu v Zunanjih povezavah. Osebno me "zbada" angleško napisano ''Nellie'', bolje bi bilo ''Nelli'', vendar to ni bistvenega pomena. Glavno je bilo popraviti rojstne podatke, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 15. november 2016 (CET) == [[Bojan Petan]] == {{tl|infopolje Politik}} sem preusmeril na {{tl|infopolje Funkcionar}} in nisem opazil težav, razen če je parameter party prazen prikaže ameriško Republikansko stranko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:31, 5. februar 2017 (CET) : Napaka je bila v Infopolju Funkcionar. Sem popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:15, 11. februar 2017 (CET) == Infopolje naboj in Wikipodatki == Potreboval bi pomoč z {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}}, saj bi rad omogočil, da bi ta vse možne parametre polnil z Wikipodatkov. Pri menjavi lokalnih podatkov s podatki z Wikipodatkov, sem pri nekaterih člankih namenoma lokalno izpolnil nekaj parametrov kot npr. sliko širine 330 px pri [[6,5×52 Carcano]] in širine 325 px pri [[14×32 R Wänzl]]. Tako sem ravnal, saj se pri privzeti širini 300 px podatki o balistiki lomijo v novo vrstico. Boljša rešitev bi bila, da bi v {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}} omogočil nastavljanje širine slike, tudi če ta izvira iz Wikipodatkov. Ali mi lahko pri tem pomagaš? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 15:56, 7. maj 2017 (CEST) : Tole sem popravila v Infopolju. Sedaj lahko nastavljaš tudi širino s {{para|image_size}}.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Zanima me še, če se da za stavek <nowiki>{{wikidata|property|raw|Q17560835|P2386|P518}}</nowiki> z našo predlogo doseči enak rezultat kot z angleško. Hvala. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 18:31, 7. maj 2017 (CEST) : Tole pa ne vem čisto točno kaj naj bi delalo, ker P2386 ne obstaja v Wikidata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Hvala za popravek pri slikah. P2386 je premer in se uporablja v kombinaciji z "applies to part". Tako so mi priporočili, ko sem glede tega vprašal na Wikipodatkih. Trenutno je edini naboj s pravilno vnešenimi premeri in dolžinami [https://m.wikidata.org/wiki/Q17560835 11x58 R Werndl]. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) Debata je potekala [https://m.wikidata.org/wiki/Wikidata:Property_proposal/Cartridge_dimensions tukaj] --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) == Normativna kontrola == Zdravo, jaz sem precej ven iz MediaWiki sveta in preden si belim glavo z delovanjem Lue v navazai z Wikipodatki - morda veš zakaj se pri [[Fran Govekar|Govekarju]] kot opomba pokažejo vsi labeli za BNF? Trenutno zgleda nekako takole: <blockquote>data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011. </blockquote> Mislim da je sicer treba posodobiti https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Module:Authority_control --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:57, 26. maj 2017 (CEST) :Sem tudi jaz hotel omeniti isto. Mislim, da je problem v tem, da modul prebere pri {{Q|20666306}} vrednosti za {{P|1680}} v vseh jezikih namesto samo v slovenščini. Isto se izpiše v vseh člankih, kjer se pojavi ''data.bnf.fr'' v referencah prek infopolja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 27. maj 2017 (CEST) ::Sem skušal posodobiti [[Module:Authority control]] pa vidim da obstoji odvisnost od [[Module:Navbox]], tam pa ne najdem da bi se kje bral {{P|1680}}. Edit: ah, imaš prav problem je v infopolju.. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:31, 27. maj 2017 (CEST) {{urejeno}}, sem dopolnila [[Modul:Sources]]. Imam zadnje časa polno dela, tako, da lahko pokrpam le nujne zadeve. Je pa pri teh zadevah treba pogledati kako so kakšno stvar popravili v ruski izvedbi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:29, 27. maj 2017 (CEST) :Hvala. A je kje kakšen seznam vseh teh novih modulov in kratek opis kaj počnejo? Bi bilo potem tudi lažje odpravljati napake. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:48, 27. maj 2017 (CEST) :: Seznama modulov pravzaprav ni, najdeš pa jih lahko takole: [{{fullurl:Special:PrefixIndex|namespace={{NAMESPACEID|Modul}}}} Vse Modul strani]. Nekaj modulov je v vključenih [[:Kategorija:Wikipedijini moduli]], obstaja pa tudi [[:Kategorija:Predloge, ki temeljijo na Lua]]. Dokumentacija bi pri modulih morala obstajati (ponekod je v angleščini, ponekod piše iz kje je bila osnova vzeta - npr : [[Modul:Wikidata]]), ne vam pa koliko je ponekod ažurna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 28. maj 2017 (CEST) == Zvon v Begunjah == Imaš mogoče tudi posnetek besedila na plošči pod zvonom pred begunjsko graščino? Sliko in prepis besedila bi dodal v zapis o spomeniku na [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2116_x438926.388_y137318.785_s20_b2 Geopediji,] lahko pa storiš tudi sama. Mimogrede, mogoče te bo zanimala [[:b:Dobrave|wikiknjiga Dobrave]], ki jo počasi postavljam. lp, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 10. avgust 2017 (CEST) : Sliko imam, a je neostra. Sem jo naložila v Zbirko ([[:File:Zvon Sv.Urh Begunje na Gorenjskem - napis.jpg]]). Bom šla en dan tja in napis ponovno fotografirala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:15, 13. avgust 2017 (CEST) == {{tl|navpolje}} in nowrap == Na en imajo parameter <code>|nowrapitems = yes</code>, ki se pri nas ignorira (npr {{tl|Footer European Indoor Champions Long Jump Women}}), verjetno je treba posodobiti predlogo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:09, 15. september 2017 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 15. september 2017 (CEST) :: {{urejeno}}, mislim, da sedaj deluje ... čeprav včasih letnico in zastavo loči od imena in priimka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 15. september 2017 (CEST) ::: Hvala in mislim, da deluje čisto OK (ne ločuje zastav ali letnic). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 16. september 2017 (CEST) == Infopolja za astronomska telesa == V članku o eksoplanetu [[Proksima Kentavra b|PKb]] mi v en: nikakor ni všeč njihova predloga. Na ru: je bolje, vendar, kot zgleda, rabijo dodatno predlogo od predloge za telesa Osončja {{tl|infopolje Planet}}. Na hitro pogledano se jim nekateri parametri podvajajo, kar je tako ali tako logično, in zelo v redu. Sestavljanje infopolj mi ne leži – zaenkrat je pmsm še najbolje pri infopoljih za meglice ({{tl|infopolje meglica}}), kjer se lahko izbere <tt>tip</tt> in potem koda naredi svoje. Jaz bi dodal, kar je treba na obstoječo, in ne bi delal nove. Saj potem 2000 novih parametrov ne bo problem dodajati sproti notri. {{s-:-)}} Večji problem se mi zdi ročno 'prepisovanje' ali metoda povleci in spusti podatkov, pa prenos iz wikipodatkov ipd. Kaj meniš? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:17, 22. oktober 2017 (CEST) : Razlika med angleško in rusko je v osnovi v tem, da imajo Rusi eno predlogo Predloga:Eksoplanet, ki združuje vse angleške (Planetbox begin , Planetbox image, Planetbox star, Planetbox separation, .....). :* [[Predloga:Infopolje Planet]] je zastarela, ker ne uporablja Predloge za infopolja ([[Predloga:Infopolje]]). Tako, da predlagam, da najprej jaz posodobim obstoječo, potem pa se lahko razširi. Problem pa je v tem, da bomo po razširitvi sami morali poskrbeti za pravilno uporabo parametrov v člankih, saj jih ne bo enostavno prenesti iz angleških v naše članke. Bo potrebno narediti tako, da bo naša predloga razpoznala vse angleške parametre in bo potem lažje vključevanje v naše članke. :* Poskrbim lahko tudi, da se nekateri podatki avtomatsko napolnijo z Wikipodatki. To je stvar dogovora. Izvedba pa ne zahteva veliko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 23. oktober 2017 (CEST) :: Namesto predloge {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}}, kot tam piše, lahko rabijo še tudi (verjetno) starejšo {{[[:ru:Шаблон:Карточка планеты|Шаблон:Карточка планеты}}]], kjer dodajo parameter <tt>тип=экзопланета</tt> – ne vem pa, če jim to res tudi deluje. Aha, nisem vedel, da je predloga {{tl|infopolje Planet}} zastarela. Na hitro sem pogledal parametre na en: in jih je kar nekaj v tistih parih predlogah, ki jih je treba združevati, in nekateri so za isto stvar drugače poimenovati, kar seveda ni problem, ker se lahko poda več imen parametrov. Tudi ni pmsm dobra praksa prevajati imen parametrov, kot to delajo Rusi, pa Srbi itd. Boljše je podati razpredelnico z njihovim opisom in pomenom. Aja, na 'novi' predlogi {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}} niso prevedli parametrov in tudi niso komplicirali s podrobnostmi, ker je trenutno 'samo' 28 parametrov. Če boš posodobila, bomo že nekako uredili parametre – pmsm je lažje 'na roke' prenašati, če že obstajajo, kot pa izumljati nove. Najboljše bi bil prenos iz kakšne zunanje baze, ki jih je že nekaj – npr.: [http://www.exoplanet.eu/ EPE], Observatorij Pariz-Meudon, [https://exoplanetarchive.ipac.caltech.edu/ NEA], NASA, [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC], ... Na wikipodatkih je tudi treba dobiti podatke od nekod. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:05, 23. oktober 2017 (CEST) :: en: rabi vsaj štiri reference: ::* [[Enciklopedija zunajosončnih planetov|EPE]] ::* [[SIMBAD]] ::* [[NASA Exoplanet Archive|NEA]] ::* [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC] :: Zgled: [[:en:HD 189733 b|HD 189733 b]] --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:48, 23. oktober 2017 (CEST) :[[Predloga:Infopolje Planet]] je sedaj posodobljena in pripravljena za razširitve. Razširitve naj se najprej uvedejo in stestirajo v [[Predloga:Infopolje Planet/peskovnik]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:14, 25. oktober 2017 (CEST) Najlepša hvala ti za posodobitev. Lepo se vidi primerjava trenutnega stanja in novega. Ta razdelek bi v fazi 1 prestavil na pogovorno stran podstrani za testne primere, če je v redu (ali raje pustim tukaj, da imaš pregled?) Faza 0 je posodobitev obstoječe predloge. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:56, 26. oktober 2017 (CEST) :Ostanek pogovora prestavljen na: [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 27. oktober 2017 (CEST) === {{tl|infopolje observatorij}} === Nekaj stvari je rdečih. S predlogo sem tvoril članek [[Observatorij Ladd]] in je tam tudi enako rdeče. Zaenkrat sem pustil tako kot je, le večino sem na hitro prevedel. Če tudi prav razumem, gredo vsi podatki v takšno infopolje iz Wikipodatkov, razen verjetno tistih, ki jih eksplicitno povoziš. Če lahko malo pogledaš zakaj je toliko rdečega. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:34, 1. julij 2018 (CEST) : Mi imamo [[modul:Wikidata]] povzet po ruski predlogi zaradi datumov in drugih podobnosti našega jezika z ruskim. Zato njihovega sistema ne moremo uporabljati - to pomeni, brez direktnega urejanja v Wikipodatkih (Predloga:EditAtWikidata), in iskanja alternatvnih imen (Funkcija »ViewSomething«), ... Lahko bi naredili podvojen sistem za Modul:Wikidata, ampak potem bi bila šele zmešnjava. Sem pripravila v {{tl|infopolje observatorij/peskovnik}} našo verzijo predloge, ki jo trenutno omogoča naš modul, vnesla podatke v [[Modul:Coordinates]], da deluje <code>invoke:Coordinates|coordinsert|</code> ... Sem predlogo za silo popravila v peskovniku, ne deluje povezava v Zbirko. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:58, 1. julij 2018 (CEST) :: Lepo si uredila. Zdaj izgleda zelo v redu. Katera povezava v Zbirko točno ne dela? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 2. julij 2018 (CEST) ::: Sedaj Zbirka že dela, sem jo naknadno popravila. Bo pa predloga še vedno izpisovala rdeče, če koordinat ne boš direktno vpisal ... poskusi v članek [[Observatorij Ladd]], vključiti le {{tl|infopolje observatorij}} brez kakršnihkoli izpolnjenih parametrov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:27, 2. julij 2018 (CEST) == Fantastika == [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! V slovanskih jezikih se izraz "Spekulativna fikcija" ne uporablja, ker je bolj starodavni in analogni izraz "Fantastika". Zato vas prosim, da preimenujete ustvarjene kategorije. S spoštovanjem,--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 16:28, 30. maj 2018 (CEST) : Izraz "Spekulativna fikcija" je razložen na spletni strani [http://www.revijaprimus.si/2017/05/12/esej-o-spekulativni-fikciji/ Revije Primus]: ''"Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja ... Pri nas se običajno kar vse žanrske skupine spekulativne fikcije vržejo v koš znanstvene fantastike ali fantazije. Skoraj vedno se k temu doda še pridevnik mladinsko in ali tudi otroško. Tovrstna površnost izhaja iz prej omenjene precejšnje prezrtosti s strani literarne stroke in tudi skoraj popolne odsotnosti domačih literarnih del v programih resnih (večjih) založb."'' :Zato zaenkrat izraza ne bi menjala, razen, če nimaš trditve podprte s kakšnim uglednim virom. Obstaja celo [http://cld.si/Supernova.html Revija za spekulativno fikcijo] [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 30. maj 2018 (CEST) :: Bojan v tem zapisu kritizira tudi 'najbolj' uveljavljen izraz /znanstvena fantastika/, ki bi moral biti, če prav razumem, znanstvena fikcija. Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, ker je (vsaj ta) izraz res že dobro useden. Ravno pa sem nekje na spletu npr. našel da je roman ''Težko je biti bog'' bratov Strugacki iz leta 1964, ki po sovjetski terminologiji znanstvene fantastike seveda spada sem, umeščen tudi v neko <math>xyzt\!\, </math>-kategorijo nevemkakšne fikcije. Če ni prav znanstvena fantastika, tudi ni prav okrajšava za znanstveno fikcijo in mora biti ZFi, ker je, če ni tako, potem to po izrazu phot0n-a s fizikalnega kanala IRCa pravi »massive headache«, oziroma okrajšano MH {{s-:-)}} Sem drugače zastopnik mišljenja, da je lahko kritizirati preboje s spekulativnostjo.. Težko bi se npr. lotil pisati kaj za ''Supernovo''. Pač >hardcore pseudophilosophical fantastics.< alias HP(P)S. Ne vem zakaj bi bil angleški jezik toliko merodajen glede na slovenskega, da je v slednjem znanstvena fantastika »napačna interpretacija« .., četudi nosi sam izvirnik, namreč ''science fiction'' .. Za [[:en:Fantastic|''le fantastique'']] ruski jezik rabi общелитературная фантастика, ukrajinski pa celo химерна проза, kjer pa se, seveda, kot piše na tamkajšnji wp, v njeni literaturoznansoti precej krešejo mnenja. O tem bi [[:uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] gotovo znal povedati kaj več. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:16, 24. junij 2018 (CEST) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] & [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! Izraz "Fantastika" združuje znanstvena fantastika, fantazijsko pripoved, alternativno zgodovino, nadnaravno fikcijo, horor. Izraz "špekulativne fikcija" ("špekulativne umetesčna literatura") , ki je postala aktivna v sodobnem širšem smislu v anglo-ameriški kritiki šele pred 20 leti, ima enak pomen. Ker na zahodu ni bilo nobenega izraza, ki označuje vse nerealne žanre literature. Čeprav avtor enciklopedije znanstvene fantastike, John Clute in v angleški terminologiji se uporablja izraz "Fantastika" http://www.sf-encyclopedia.com/entry/fantastika . Zato mislim, da je v osnovi napačno dati prednost ne-slovanskemu mlademu sopomenku. Базовые термины по языкам Osnovni izrazi glede na jezik: *"Littératures de l'imaginaire" fr https://fr.wikipedia.org/wiki/Litt%C3%A9ratures_de_l%27imaginaire *"Фантастика" uk українська https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Fantastyka" pl https://pl.wikipedia.org/wiki/Fantastyka *"Фантастика" ru русский https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" bg https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" kk https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастыка" be https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B0 *"Phantastik" de https://de.wikipedia.org/wiki/Phantastik *"Fantastik" sv https://sv.wikipedia.org/wiki/Fantastik * Fantastico it https://it.wikipedia.org/wiki/Fantastico *"Fantastika" az https://az.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" sh https://sh.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" lv https://lv.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Ulme" et https://et.wikipedia.org/wiki/Ulme *"Fantastika" uz https://uz.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Speculative fiction" en https://en.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *"Fantastika" sl Torej bi morala biti Izraz "Spekulativna fikcija" je treba uporabiti kot dodatno in v slovenski Wikipediji bi moral biti članek, ki pojasnjuje, da gre za analogo osnovnega pojma »FANTASTIKA« V ANGLEŠKEM JEZIKU. primeri takšnih Članekov: *https://ru.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%B5%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 . Izraz fantastique, Izraz общелитературная фантастика, Izraz химерна проза imeti povsem drugačen pomen in nimajo nič skupnega z "Fantastika" , "Фантастика", "špekulativna fikcija - imajo drugačen pomen. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:45, 24. junij 2018 (CEST) :Hmmm, sem se v tem izrazoslovju izgubila. Ne vem kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi {{ping|Hladnikm}} kaj pripomnil, da razrešimo in uredimo zmešnjavo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :* [[Fantazija]], [[Fantazijska pripoved]] - en:Fantasy - ([[:Kategorija:Fantazija]] in [[:Kategorija:Pisatelji fantazije]]) :* [[Znanstvena fantastika]] - en:Science fiction, hr:Znastvena fantastika ([[:Kategorija:Znanstvena fantastika]] in [[:Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]) :* [[Fantastika]], [[Spekulativna fikcija]] - en: Speculative fiction, hr: Spekulativna fikcija, ru:Fantastika ([[:Kategorija:Spekulativna fikcija]] in [[:Kategorija:Spekulativna fikcija po narodnosti]] ) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :::Vprašanje sem posredoval na forum Slovlit, morda se oglasi kdo od strokovnjakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:46, 25. junij 2018 (CEST) :::: @[[uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] in @[[uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] hvala za odgovore. Tudi sam sem se kot Pinky izgubil. pmsm je očitno, da izrazje ni dorečeno, in gotovo obstaja več interpretacij. Milan, ali lahko tudi daš povezano na to temo, kamor si posredoval vprašanje? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:41, 28. junij 2018 (CEST) :::::Žal je forumov arhiv na IJS zaradi hekerskih napadov na strežnik trenutno zaklenjen in bo treba z linkanjem počakati. Sicer pa še ni bilo nobenega odziva. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:31, 28. junij 2018 (CEST) == Infopolje za objekt vesolje :) == #0 Zanimivo infopolje, vsekakor, in odlično narejeno. #1 Predloga {{tl|var}} še ne dela 'dobro' – rabi × (x) za množenje numeričnih vrednosti namesto vsredinjene pike. Sem rabil namesto predlogo {{tl|e}}, kjer se pa spet moraš 'utrujat' z enotami. #2 vidno vesolje vs opazljivo ~ Verjetno ima angleški jezik (original {{s-:-)}}) [[:en:visible universe|visible]]? Ne, nima – [[:en:observable universe|observable]] ima. #3 Dodal sem število galaksij po de:, vendar imajo tam mrtvo povezavo. Ne da se mi iskat trenutne ocene. Hawking je tudi omenjal sorodno cifro. Mislim pa, da so v zadnjem času na kar zapleten (in vsekakor zanimiv) način določevali to vrednost – ne najdem trenutno linka do raziskav. #4 Temperatura, če gre za temperaturo današnjega stanja fotonskega prasevanja, se je od 2002 vsaj do 2009 vesolje ohladilo za par tisočink: 2,7277 vs 2,72548 K. Očitno je razvidno, da gre za merilne točnosti trenutnih merjenj, ki so pmsm impresivne. Seveda so lahko vmes napake. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:42, 24. junij 2018 (CEST) : Infopolje je povzeto po :en ... imam željo članek podaljšati na 30.000 znakov. Hvala za popravke. Bom pogledala, kaj je z predlogo {{tl|var}}. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:51, 24. junij 2018 (CEST) :#0 Super! :#1 V infopolje bi se lahko dodala še (vsaj) ena slika, pmsm. Ta Hubbleov UDF ([[:en:Hubble Ultra-Deep Field|ultra deep field]]) je, kakor je verjetno dobro znano, nastal zgolj po naključju, ker so enemu od glavnih nosilcev tega projekta dovolili prosto rabo tega inštrumenta, za kar <math>t\!\, </math> dolgo časovno periodo. Tudi o tej sliki bi veljajo kaj več dopisati v članek, pmsm, ker je gotovo preboj 'erste klasse'. Menda nihče ni pričakoval tega, da bo slika odražala kako so galaksije še bolj kot za 'šmorn' 'naflokane' v prostor. [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]] bi že vedel zakaj, ker se je veliko in med prvimi ukvarjal z razvojem galaksij, ter kasneje in še danes [[Martin John Rees|Rees]]. Sicer sta, kot je znano, (vsaj) dva modela nastanka galaksij – top down in bottom up, kakor velikokrat. Pač, dobro staro binarno razmišljanje. Manj je znanega o njihovi porazdelitvi. Nekateri, kakor berem v nekaterih psevdoegocentrično-introventiranih znanstvenih publikacijah, podobno kot o oblosti Zemlje, dvomijo o tem, da se galaksije odmikajo od (naše) krajevne galaksije. Verjetno ne bom doživel časa, ko bo možno takšne slike delati 'iz roke' (ali pač). V mislih imam nič drugega kot kakšno sliko računalniške simulacije, ali pa še kakšno upodobitev 's črto'. Če boš podaljšala članek, imam željo, da wikificiram. Sem pa, priznam, občutljiv na terminologijo, ki v slovenščini gotovo (še) (zelo) šepa. :: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:18, 24. junij 2018 (CEST) ::: Se bom potrudila po svojih najboljših močeh, vsekakor pa so tvoji popravki več kot dobrodošli. ::: Infopolje omogoča vključitev dveh slik. Uporabiti je treba parametre {{para|image}}, {{para|caption}} in {{para|image2}},{{para|caption2}}. Obstoječo reprezentativno sliko lahko zamenjaš/dopolniš in tudi dodaš dodatno kar sam. Jaz sama nisem astronom in in je tvoja strokovna pomoč več kot dobrodošla. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:26, 24. junij 2018 (CEST) :::: Obstoječa je pmsm zelo na mestu. Za drugo so pa mogoče naslednje možnosti npr. (Lahko glasujemo ..) <gallery> 1600 Himmelsscheibe von Nebra sky disk anagoria.jpg|[[Nebesni disk iz Nebre|Nebrski nebesni disk]], okoli 1600 pr. n. št. ThomasDiggesmap.JPG|[[Thomas Digges]], 1576 KUGEL-3 pulsierendes Universum.gif|Karl Bednarik, 2005 Structure of the Universe.jpg|ASA, ESA, E. Hallman (Univerza Kolorada, Boulder), 2008 Large-scale structure formation.gif|NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011 Universecolor.jpg|Drschawrz, 2011 Вселенная (материя и темная материя).jpg|Kot Da Vinchi, 2011 Campo ultra profundo 3d.gif|NASA Large-scale structure of light distribution in the universe.jpg|Andrew Pontzen/Fabio Governato (UCLA), 2014 </gallery> :::: ... :::: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:09, 24. junij 2018 (CEST) mmg, za ''objekt'' (vesolje) sem mislil hudomušno, ker po večini wikipedij berem o objektih (v astronomiji). Sam nikdar do sedaj npr. v fiziki (in zato tudi astronomiji, ki je načeloma njena 'podmnožica' ali pa sorodna množica), kolikor sem jo študiral, nisem slišal o kakršnihkoli >objektih< – vedno samo o [[telo (fizika)|telesih]]. Dvomim tudi, da je kje na wp solidna definicija >objekta< v tem sotvarju, če se že toliko rabi. Sicer se članek [[:en:astronomical object|astronomical object]] trudi opisat 'razliko' med telesi in objekti, ki je pmsm ni. Če prevedem tamkajšno definicijo – »astronomski ali nebesni objekt je kompleksna, manj kohezivno vezana struktura, ki je lahko sestavljena iz več teles ali celo iz drugih objektov s podstrukturami.« Telo (>objekt<), sestavljeno iz več teles, je pmsm še vedno telo. Tudi navadna žoga je, če smo striktni, sestavljena iz teles (objektov) s podstrukturami – atomi, in zato (še) ni objekt, saj tudi atomi niso objekti.. Atom je po definiciji trenutnega članka <u>del</u> nečesa (no, pač snovi) in je <u>gradnik</u> molekul/snovi. In še naprej, elektron je eden od najlepših zgledov teles. Kje je razlika in kje meja za telesa/objekte? Ta beseda me asociira le npr. v rabi v arhitekturi, gradbeništvu ipd. ''VST'' Cankarjeve založbe na str. 803 definira 7 pomenov te besede in sploh tudi ne omenja telesa. Poleg rabe v lingvistiki (objektno določilo (predmetno določilo), predmetni odvisnik, ...) omenja rabo v fiziki – objektno stekelce: tanka steklena ploščica za mikroskoske preparate. Res ne vem od kod so pridelali to besedo. Konservativna raba verjetno odslikuje rabo v fiziki, saj se v njej že npr. (masno) [[togo telo]] večinoma velikokrat obravnava kot [[točkasto telo]]. Tudi galaksijo npr. (ki je objekt po zgornji angleški definiciji) se lahko obravnava kot točko. Res je, da, če se rabi za vesolje ali telo ali objekt, obakrat malo čudno zveni. Mogoče pa nadtelo (ali manj konservatirno – nadobjekt). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:53, 28. junij 2018 (CEST) : Sem v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] pripravila poglavje Fizikalne lastnosti povzetega po angleški verziji. Če imaš voljo, lahko tam popraviš vse kar je potrebno. Sem verjetno s prevodi šla preko mojega fizikalnega znanja - tako, da si dobrodošel in vse popraviš kar tam. Kasneje pa lahko prenesem besedilo v članek. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:37, 29. junij 2018 (CEST) ::: {{ping|xJaM}} ali si popravljanje v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] zaključil? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 3. julij 2018 (CEST) == Pregled vsebin == Zadnjič sem 'brskal' po najboljši obliki portala, npr. za astronomijo. Na slovaškem portalu (verjetno to obstaja še v kakšni drugi wp) imajo lepo organizirane vsebine. Krovni seznam za vsebino iz astronomije na sl wp je [[seznam astronomskih vsebin]]. Tega sam ne bi naprej 'razbijal', ker preprosto služi za preged nad večino urejanj. Škoda je, da nekateri produktivni uporabniki tja (in tudi na druge vsebine) večinoma večkrat ne dodajajo imen člankov, ki so jih ustvarili. Angleška wp je soroden seznam sedaj spremenila v nekakšen [[:en:Outline of astronomy|outline]].., francoska je npr. to 'vrgla' v seznam podstrani (wiki)projekta: [[:fr:Projet:Astronomie/Liste des articles|liste des articles]]. No, kakorkoli. Zgled s slovaškega portala za vsebine, ki se začnejo z [[:sk:Zoznam astronomických článkov/A|A]]. Prvič, ni mi jasno kako generirajo ta seznam (na njem so samo ustvarjeni članki, razdeljeni naprej dvočrkovno npr. od '''a1''' do '''az'''). Kako se ve, da konkretni članek pade tja noter, ker ne vidim kakšnih posebnih dodatnih oznak v teh člankih? Ali je morda kakšna skrita kategorija ali podobno? Npr., geslo [[sk:Aktívna oblasť (Slnko)|Aktívna oblasť (Slnko)]] ima samo kategorijo [[:sk:Kategória:Slnko|'Sonce']], članek o zvezdi [[:sk:Alnitak|Alnitak]] pa kategorijo [[:sk:Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie|Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie]]. V [https://sk.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoznam_astronomick%C3%BDch_%C4%8Dl%C3%A1nkov/A&offset=&limit=500&action=history zgodovini] seznama/A se vidi, da je posodabljan z boti. Zanimivo in pmm uporabno. : Kategorija za zvezdo se nanaša na slovaško enciklopedijo astronomije ''[[:sk:Encyklopédia astronómie|Encyklopédia astronómie]]'' (1977–84). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 28. junij 2018 (CEST) :: Mislim, da bot deluje po tem principu: če se nek članek pojavi v določenih kategorijah in njenih podkategorijah, se članek avtomatsko umesti v seznam. Se pa jaz z boti ne ukvarjam. Mogoče bi {{ping|Sporti}} lahko kaj pripomnil. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:19, 29. junij 2018 (CEST) :::Najlažje narediš seznam s članki kategorije in podkategorij Astronomije [https://petscan.wmflabs.org/?psid=4924379], samo tako dobiš tudi npr. stvari, po katerih je poimenovan asteroid in podobno, lahko pa te neželene kategorije dodaš pod negative categories in jih izključi. Morda je potrebno tudi povečati globino podkategorij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:56, 29. junij 2018 (CEST) :::: Zanimiv pristop. Verjetno ni tako težko kot je videti na prvi pogled. Ali je morda že kakšen primer takšne možnosti tukaj. Ga še nisem zasledil, gotovo pa sem kaj spregledal. V tej nastavitvi, kot si jo podal, seznam kaže tudi veliko gegrafskih pojmov ipd. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:25, 1. julij 2018 (CEST) ::::: [[:Kategorija:Geografija]] je v [[:Kategorija:Vede o Zemlji]], kar je podkategorija [[:Kategorija:Astronomija]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 1. julij 2018 (CEST) == Template:Overset == Na predlogo sem naletel pri pisanju članka [[Serpentinit]]. V angleškem izvirniku tega članka so s to predlogo izredno pregledno zapisane kemijske reakcije, prav pa bi prišla tudi kje drugje. Mislim, da veš, kam pes taco moli. Lahko pa tudi malo počakam in zaenkrat malo improviziram. Hvalaǃ--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:43, 24. avgust 2018 (CEST) : Ok. Bom pogledala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 30. avgust 2018 (CEST) :: {{ping|Octopus}} Sem pripravila. Mislim, da v osnovi deluje. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 30. avgust 2018 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:41, 2. september 2018 (CEST) == Viri/sklici == Zanima me, ali je naslednji primer zapisa vira tisti, ki naj bi postal standarden? * Bradbury, Louise (1988), "Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom", ''Journal of the American Research Center in Egypt'' 25: 127–156, doi:10.2307/40000875. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:03, 4. november 2018 (CET) :Raje uporabi predlogo {{tl|navedi revijo}}, v tem primeru <code><nowiki>{{navedi revijo |last=Bradbury |first=Louise |year=1988 |title=Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=25 |pages=127–156 |doi=10.2307/40000875}}</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 4. november 2018 (CET) V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. november 2018 (CET) ==Predlogi za prevajanje v Wikipodatkih== # Z bolezenskimi znaki v Tabernaklu sem po mojem končal, bi bil vesel, če pogledaš in komentiraš (lahko da sem kaj - očitnega - spregledal) # če je v redu, bi ponaredil še kaj - mikajo me [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:%C5%BDelenePredloge želene predloge] # kje je bolj udobno pogovarjati se, tu ali pri meni? Tu ali kje drugje - recimo če imajo WikiData kak pogovor? LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 20:10, 4. november 2018 (CET) : Lahko se pogovarjava pri tebi. Želenih predlog se pa kar loti. Mogoče bi pa prevzel tole [[Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Okvirčki pri škrbinah]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:21, 5. november 2018 (CET) == [[Živa kulturna dediščina]] == Ojla. Gospa z ministrstva, s katero sem bil na zvezi glede RKD, me je opozorila, da je "Živa kulturna dediščina" zastarel izraz in da se zdaj uporablja samo "Nesnovna kulturna dediščina". Se ti da popravit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 6. november 2018 (CET) : Ok. Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:19, 6. november 2018 (CET) ::Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:52, 7. november 2018 (CET) ::: {{urejeno}}, upam, da nisem česa izpustila --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 8. november 2018 (CET) == Tabernaklanje == Ali se da podatke (obstoječe in manjkajoče) vzeti v roke kot (npr. XML) datoteko? Da vsak se "symptom" mora prevajati (klik-klak-klok-''simptom''-enter) "na roko", je sicer siher, ampak vse skupaj gre lahko tudi veliko hitreje ("simptomi" so verjetno samo začetek in če lahko prevajam'' industrijsko'', toliko bolje za nas vse). Vprašanje seveda velja tudi za smer nazaj - kako se prevedena datoteka spet vstavi v Wikidata. Če veš kako točko v sistemu, kjer lahgko začnem brati in slediti ustrezni poti, mi URL zadošča. Lep pozdrav s strani 3;) [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 15:29, 9. november 2018 (CET) : Hmm, tega nisem še nikoli počela. Ampak na WD obstaja stran, kjer je to opisano kako se dela - [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Data_Import_Guide Wikidata:Data Import Guide]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 9. november 2018 (CET) :Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 21:46, 9. november 2018 (CET) :keeping posted: vseh tisoč zapisov imam pri sebi in jih strojno prevajam, poleg tega iščem pot, kako bi se cel kup podatkov presnel s slovenskega medicinskega slovarja. Če ne drugega, slovenska imena namesto grško-latinskih imen, pa kratek abstrakt itd - gl. npr. [https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&query=rinitis&SearchIn=All rinitis] lp [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:13, 15. november 2018 (CET) '''stanje 24.11.:''' Kompletni prevod (1000 pojmov x 3 postavke - Q, label, description) Material je tukaj: [https://docs.google.com/spreadsheets/d/1PVKSkSHNBMe8QtJFPllJPyCwWhr5EldsedwhEKgVxJ4/edit?usp=sharing preglednica na Google docs], strukturiran tako kot je opisano v navodilih za Import Data. Medicinski slovar pustim zaenkrat pri miru, pride na vrsto kdaj drugič, ko bo most med preglednico in WikiData enkrat zgrajen in prevozen. Ker gre za moj prvi obisk v WikiData take velikosti, sem seveda previden. A lahko pogledaš, če je vse po regelcih, in mi pomagaš naprej - sedaj sem približno pri koraku 7 procedure za Import Data, predlagane zgoraj. Mogoče naslednji korak v peskovniku...? LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:58, 24. november 2018 (CET) : Če je s tabelo vse ok (sem ti poslala prošnjo za dostop), kar naredi zahtevo za bot-a (Step 6/Option 1). Opiši, kaj želiš; kje se preglednica nahaja; dobro je, da navedeš en konkreten primer. Jasno mora biti navedeno, da gre za dodajanje opisov (''description'') v slovenskem jeziku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 24. november 2018 (CET) : Ok, ufff ...'' let's go''... Ti pošljem cc prošnje. Hvala Ti! Glede medicinskega slovarja - sem v stiku z Amebisom, ki za slovar skrbi. Ampak lepo po vrsti;)[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:41, 24. november 2018 (CET) : [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:53, 26. november 2018 (CET) :: Odlično. Izgleda ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:03, 27. november 2018 (CET) ::: {{ping|Vitosmo}}, na [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] čakajo nate :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 3. december 2018 (CET) :: Na poziv sem pred časom odgovoril; zveza zgoraj na bot-request je mrtva, tabernakel pa je, kar se SL tiče, prazen (!?). Mi lahko prosim osvežiš povezave/stanje - Hvala vnaprej! in srečne praznike! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 09:49, 25. december 2018 (CET) ::: Očitno ne delajo arhiva: :::*[https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/FischBot_6 FischBot_6] :::*[https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata%3ABot_requests&type=revision&diff=814578428&oldid=814578046#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository Wikidata:Bot requests: Razlika med redakcijama] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 25. december 2018 (CET) == Tabernaklanje and beyond == Vse najboljše v Novem letu,Pinky! Medicinsko izrazoslovje - aka Tabernaklanje - je po mojem mnenju dokončano, ali vsaj dober korak naprej. Glede izboljševanja s pomočjo medicinskega slovarja mi je sodelavec Amebisa svetoval, da se za vsebinska vprašanja obrnem na gl. urednico (mateja.legan@.kclj.si). Neizogibno to po mojem mnenju ni, saj izboljšav, ki bi bile potrebne, vsekakor ni toliko, da jih ne bi mogel kdo (i.e. jaz;) brez "grosističnega" dviganja valovčkov opraviti "peš". Kaj praviš? Tudi bi bilo morda bolj pametno, če me, podobno kot si me pri medicini, usmeriš na kak drug boj na požiravniku.[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 10:13, 3. januar 2019 (CET) :: Tudi tebi vse naj, naj. Bom v [[Predloga:Infopolje Bolezen]] vključila izpis simptomov (ki imajo slovenski prevod) iz Wikipodatkov. Glede požiravnikov, ki nas še čakajo, moram pa malo razmisliti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 3. januar 2019 (CET) {{urejeno}} PubMed, MedLine, eMedicine itd, kar je bilo rdeče npr v raku želodcA - Manjka mi samo predloga:Infobox biodatabase v [[OMIM]]. A lahko pokometiraš/pokritiziraš Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:25, 23. januar 2019 (CET) :Ah ja ... Sem prevedel celoten kataster ICD-9. Bom montiral pod stran ICD-9. Zakaj le ne... :: Sijajno {{ping|Vitosmo}}. Sem malo popravila ... paziti moraš pri referencah. Običajno pred referenco (sklicem) v besedilu ni presledka ... tudi, če se jih več drži skupaj, med njimi ni presledkov. Dopolnila sem tudi notranje povezave, saj članek lahko vsebuje tudi smiselne rdeče povezave. :: {{tl|Infopolje Bio podatkovna baza}} ima notri še nekaj izrazov, ki potrebujejo prevod. Če bi mi lahko pomagal pri prevodu, bi bila zelo vesela. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 24. januar 2019 (CET) :: bom naredil. In hvala Ti za pomoč in nasvete LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ::{{urejeno}} "''URLi so rdeči, le kaj pomenijo,,,''";) - moram še popraviti sklice na EN strani, drugače pa mislim, da bo... Hvala Ti vnaprej za komentarje in nasvete.([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:48, 26. januar 2019 (CET) ::: Tisto rdeče "Quick generation with XSLT" sem izbrisala, saj je namenjeno generaciji škrbinskega članka na angleški Wikipediji. Za nas pravzaprav ni uporabno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 26. januar 2019 (CET) == DYK == Lahko prosim ti sestaviš [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019]]? Jaz bom od jutri zjutraj kak teden na wikipavzi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:47, 19. januar 2019 (CET) :: Ok. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:55, 19. januar 2019 (CET) == Boj na požiravniku II == Sem dalje na voljo, za kako podobno prozaično delo kot je bil tabernakel. Drugače se pa lotevam tem, ki so malo pod mejama 30k oz 10k;). Ah ja, če lahko pogledaš [[mednarodni sistem enot]], Ti bom hvaležen. Konfucijanstvo je redirect, pa v ranking ne šteje - lahko tudi potipaš. In Konfucij/Konfucijanstvo per se sta po mojem premalo obdelana LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:43, 6. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}}Sem kar nekaj popravila ... preveriti je treba po vsem članku uporabo predloge '''val'''. Očitno jo avtomatski prevajalnik pomečka. Številke morajo biti izpisane tako kot na angleški strani. Nekaj sem jih že jaz popravila - je pa treba preveriti po celem članku, saj veš matematika je v številkah pomembna. Tudi dec. vejice so pomembne.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 26. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}} lahko tudi preveriš [[Wikipedija:Pod lipo#Wikimedia CEE Pomlad]] (mogoče si spregledal). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 28. februar 2019 (CET) ==Notre-Dame: koordinate== Živjo, Pinky! Upam, da si v redu. Imam prošnjo, in sicer v članku [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] bi bilo treba popraviti koordinate v infopolju in nad njim. Prosim, lahko pogledaš? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:54, 19. april 2019 (CEST) : Sem popravila [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost]]. Sem pa ok, le dve službi opravljam naenkrat. Tako, da mi ostaja zelo malo časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:01, 20. april 2019 (CEST) Velja, hvala lepa! Uspešno z obema službama. :) --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 00:42, 21. april 2019 (CEST) == Infopolje Samostan == Vem, da nimaš časa, ampak... bilo bi lepo, če bi v Infopolje Samostan vključila lokacijsko karto. Ko bo, pa bo. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:54, 30. april 2019 (CEST) : ok, bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:50, 30. april 2019 (CEST) : {{done}}{{ping|Octopus}} sem predlogo tudi posodobila. Koordinate se preberejo iz WD ali pa se vnesejo ročno. Zemljevid pa se nastavi v {{para|map_type}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 2. maj 2019 (CEST) Lepo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:31, 3. maj 2019 (CEST) == Napaka Lua: not enough memory == Javlja {{t|normativna kontrola}} na strani [[Usain Bolt]] in še kje verjetno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:44, 1. september 2019 (CEST) : Ja, s tem sem se že ukvarjala. Ni problem v normativni kontroli, ampak v številu predlog, ki se kličejo na tej strani. Če klikneš uredi stran, boš videl, da se zatakne že prej - meni včasih takoj po izpisu nasledstvenih polj. Če izbrišeš iz članka celotno infopolje Športnik, se bo normativna kontrola lepo izpisala. Lahko tudi pustiš Infopolje športnik in izbrišeš ostale predloge spodaj in bo zadeva spet lepo delovala. Mislim, da bo treba celotno stran nekako poenostaviti. Strani z napakami v skripti so na [[:Kategorija:Strani_z_napakami_v_skripti]] in jih ni ravno veliko. Tukaj pa nekaj malega o tej napaki: [https://www.lua.org/pil/24.3.1.html Error Handling in Application Code]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:17, 1. september 2019 (CEST) Aha. Samo vseeno čudno, da je on edini tak primer. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:01, 1. september 2019 (CEST) Očitno največ pobere infopolje: 33.66 MB/50 MB, pa tudi obe predlogi v ZP 13.62 MB/50 MB, normativna kontrola pa niti ne toliko 7.99 MB/50 MB. Se pravi bi bilo treba dvignit omejitev ali kaj optimizirati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:12, 1. september 2019 (CEST) :Enkratni klic predloge, ki dostopa do wikipodatkov {{tlx|wikidata}} ali {{tlx|normativna kontrola}} pobere od 7,92 do 8 MB od 50 MB, kar pomeni, da se stvari začnejo seštevati pri porabi spomina. Ne vem kako to preprečiti, če se stvari ne sproščajo pravilno. Infopolje Športnik dostopa do Wikipodakov 9x, normativna kontrola pa 1x ali pa doseči, da se poveča omejitev 50MB. Mislim, da bi morali nekaj narediti na tem. Načeloma pa tudi meni ni čisto jasno zakaj ravno pri Boltu klic Infopolja Športnik porabi 33Mb, pri ostalih športnikih pa 3x manj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:45, 1. september 2019 (CEST) Ja tudi klici drugih predlog pri ostalih niso tako "dragi", [[Michael Jordan]] ima npr. za vse predloge skupaj 9.13 MB/50 MB, bolj ali manj pa imajo vsi okoli 10 MB ali celo manj. Res pa ima Bolt na Wikipodatkih stran veliko 1.304.605 zlogov, Jordan pa 245.872 zlogov (če to kaj vpliva).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:36, 2. september 2019 (CEST) : Sem za preskus sliko v infopolju dala lokalno, in se sedaj ne bere iz WD .... "Lua memory usage" je sedaj 49.51 MB/50 MB. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:35, 2. september 2019 (CEST) ==wikipodatki== Pozdravljena. V članku [[John Cabot]] sem popravil osebne podatke, pa jih ne znam popraviti v vikipodatkih. Morda lahko urediš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:45, 3. september 2019 (CEST) : Lahko, ampak glede popravljanja podatka, ki ima v Wikipodatkih že svoj vir, ga ne smem kar tako prepisati. Zdaj sta tam dva datuma rojstva. Tudi kraj rojstva in smrti sem popravila. Upam, da se bo zadava obdržala. (https://www.wikidata.org/wiki/Q85642). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 3. september 2019 (CEST) :: Hvala za link, sem pogledal. Rad bi vedel, kje se ta link dobi, da bom v prihodnje lahko sam popravljal tudi druge članke. V kratkem nameravam dodati kak odstavek v sam članek o Cabotu, vendar moram prej preučiti par virov: verjetno so tudi sedanji podatki delno zgrešeni, recimo ''name in native language'', saj se je rodil v Neapeljskem kraljestvu in nato živel v Beneški republiki. Pravzaprav bi tudi slovenski članek moral biti pod ''Giovanni Caboto'', saj navadno uporabljamo originalni ali slovenski zapis, ne pa angleškega. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:49, 4. september 2019 (CEST) : Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar [[Pomoč:Prestavljanje strani|preimenuj]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:01, 4. september 2019 (CEST) ==Lua== Pozdravljena! Lua me zanima, ker je Lua kot byte-code interpreter najti tudi za celim kupom drugih okolij (recimo pri Adobe itd.). V našem konkretnem primeru me mika brskati po fundusu in iskati odgovore na vprašanja (ki so bila zelo verjetno že odgovorjena:), kot recimo: *seznami, kot recimo 1000 nujnih - brez omejitve na listo z maks. 500 elementi *število klikov na "moje" članke *statistika povpraševanj - kje recimo naše uporabnike čevelj najbolj žuli * itd Pa seveda, nič ne bi imel proti, če moje IT izkušnje koristijo tudi drugim v naši druščini, LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:04, 4. september 2019 (CEST) Hmm, veliko veselja ti želim pri ustvarjanju, tako globoko jaz v Lua ne hodim *glede statistike strani in uporabnikov orodje že obstaja - več o tem [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Pageview_statistics]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:39, 4. september 2019 (CEST) == Družinsko drevo == Živijo! Družinsko drevo [[Paleologi]] sem brez težav prenesel iz angleškega v slovenski članek, z družinskom drevesom [[Dukas]] pa imam težave. V čem je razlika, da mi ne uspe? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:11, 5. september 2019 (CEST) : Bi lahko družinsko drevo prenesel v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]? Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:36, 5. september 2019 (CEST) {{urejeno}}, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:56, 7. september 2019 (CEST) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:16, 26. september 2019 (CEST) ==Napaka v Zbirki== Pozdravljena. Trenutno dodajam vsebino [[Španska nasledstvena vojna|temu članku]] in sem pri iskanju slik v Zbirki naletel na nepravilen podatek: ''Category:Treaty of Utrecht'' v infoboxu pravi, da gre za sporazum iz leta 1700 – a ta letnica bi za utrechtski sporazum morala biti 1713-1714. Leta 1700 je bila podpisana Londonska pogodba, ki je določila za prestolonaslednika Karla III. in ki je torej bila začetek in ne zaključek nasledstvene vojne. Osebno nisem dovolj spreten, da bi popravljal Zbirko, pa bi te prosil, če ob priliki opraviš to ti. Lepa hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:06, 25. september 2019 (CEST) :Ah vidim, da je nekdo medtem že popravil! Oprosti za nadlegovanje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 25. september 2019 (CEST) == Slike v Infobox church == Kaj se dogaja s slikami v infopolju za cerkve. Nenadoma so vse izginile , diagnoza je Skriptna napaka: Funkcija »formatStatements« ne obstaja. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:01, 16. februar 2020 (CET) :Mislim, da je razlog napak v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:RecentChangesLinked?hidebots=1&hidecategorization=1&hideWikibase=1&target=Predloga%3AInfopolje_Oseba&limit=250&days=7&urlversion=2]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:20, 16. februar 2020 (CET) == CEE Spring 2020 == Poglej, če sem prav razumel nalogo (''de dustibus non est disputandum''): [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia] A je stvar že zrela za pod lipo? Da srenja začne dodajati teme? PS: nimam pojma kaj je za postavko Škofja loka narobe, da gre autolist v maloro (Help!!) LP[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:50, 25. februar 2020 (CET) :Tam so bili neki presledki :)). Ja mislim, da je zrelo, ampak bistvo je, da najdemo članke, ki v čim več jezikih nimamo povezav. Trenutno, je pri osebah, ... vse zeleno. Kam pa naj bi dodajali predloge? {{u|Yerpo}}, kaj meniš? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:00, 26. februar 2020 (CET) : sem bil teden dni na terenu, ampak nisem pozabil. {{u|Yerpo}}, tvoja 2c na temo?[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 23:06, 5. marec 2020 (CET) ==Prošnja== Najprej prosim, če lahko vrneš neprimerno popravljen članek [[Sueški prekop]] nazaj na prvotno stanje. Drugič pa prosim, če mi razložiš, kako to lahko naredim sama, ko najdem tak primer. Hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:19, 4. marec 2020 (CET) :Pri kliku na gumb [[Vzorec|Zgodovina]] najdeš spremembo, ki jo želiš razveljaviti ter klikneš povezavo [[Vzorec|razveljavi]] (na skrajni desni, levo od [[Vzorec|zahvala]])--[[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 17:23, 4. marec 2020 (CET) == Zmešnjava == Opazila sem, da je med jeziki in lego (koordinatami) krajev Malo-les-Bains‎ in Dunkirk zamešana povezava. Kdo, kako in zakaj nimam pojma. A lahko to kako urediš. Tudi v francoščini koordinate kažejo na Dunkirk namesto na Malo-les-Bains‎. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:24, 5. marec 2020 (CET) : Ravnokar zaključujemo posodabljanje predloge [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] in ustrezno temu tudi članke. Bom preverila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 5. marec 2020 (CET) :: {{u|Ljuba brank}}: Malo-les-Bains naj bi bila mestna četrt v Dunkirku, tako da hude pomote ni ... lahko mi poveš katere so pravilne koordinate za Malo-les-Bains kar tukaj, pa jih bom jaz popravila v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:35, 5. marec 2020 (CET) Potem pa ne štima podatek departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. To je čisto drug konec Francije.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:55, 5. marec 2020 (CET) Še en problem: Popravila sem podatke o novih kantonih za Saint-Malo in ker je infopolje vezano na wikidata, tam pa to ni posodobljeno, se sedaj tekst in infopolje ne ujemata. Poskušala sem popravit v wikidata, pa nisem bila prav uspešna.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:40, 5. marec 2020 (CET) :* Kje ne štima podatek "departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija"? To mi ni čisto jasno. Ker sem medtem že popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:28, 6. marec 2020 (CET) :* [[Malo-les-Bains]] naj bi bila bivša občina (glede na francoski članek) - danes naj bi bilo to mestna četrt v Dankirku. To se lahko popravi v infopolju tako, da dodaš parametra: <nowiki>commune = [[Dunkerque|Dunkerquea]]</nowiki> in <nowiki>type = mestna četrt</nowiki> . :* Kantoni se ne zajemajo iz wikipodatkov, treba jih je vnesti direktno v infopolje (za [[Saint-Malo]] sem že popravila). :* Podatki o regiji in departmaju so vsebovani v sami predlogi za infopolje in se določijo avtomatsko glede ma INSEE parameter. Iz Wikipodatkov se preberejo le koordinate in površina, če le ta ni navedena v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 6. marec 2020 (CET) == Tvoje mnenje == Hi Pinky, povej mi kaj misliš o temule dvogovoru: V mojem pogovoru: Vsebina, ki si jo prispeval članku o novem koronavirusu je dobra, vendar je zapis poln tipkarskih napak in nerazumljivih stavkov. Dobro bi bilo, da to popraviš, saj bom sicer moral vrniti članek na prejšnja urejanja. Moj odgovor: Dragi kolega, hvala za opozorilo. V bodoče si dobrodošel, da vskočiš in popraviš, kar se ti ne zdi v redu (''Apel podobo na ogled etc...''). Navsezadnje ne pišemo šolske naloge. Hvaležen bi ti bil, če se zakoplješ v termine, kot so civet, panigin ipd. Jaz se borim z modulom za stik z John Hopkins spletiščeem za najnovejše podatke, tako da bo epidemiologija vedno na tekočem. Po možnosti tudi s podatki za Slovenijo. hvala vnaprej! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:16, 24. marec 2020 (CET) PS: tvoj komentar me je prisilil, da pogledam, kaj je s črkovalnikom v firefoxu. Bingo - ni bil instaliran! : Težko presodim, ker ne poznam tematike ... ampak je problem, če uporabljaš avtomatski prevajalnik ... te hitro lahko zavede - presledke pred sklici je potem treba brisati ročno, itd - vsaj te tehnične zadeve moram izkušenejši urediti sami. Pa treba je še enkrat vse prebrati. Je pa težko čistiti članek za nekom drugim, ker nas je vseh skupaj tako malo. Članek je pa trenutno precej obiskan in se moramo vsi skupaj potruditi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:33, 24. marec 2020 (CET) : Članek sem medtem že dalje čistil. Moral bi imeti ((v delu)) v glavi, da ne bi bilo nesporazuma glede mojega mnenja o stanju.Hvala[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) === Rabim pomoč pri COVID-19 Testing === Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja. Prenesel sem Predloga:COVID-19_testing in Predloga:COVID-19_testing/styles.css, ampak ko pride do Module:Date_table_sorting, pa LUA kodo, je moje latinščine konec. Tabela se skriva v <nowiki>{{COVID19Testing|state=expanded}}</nowiki>, vzeti je treba vse ali nič. Enostavno ni, vsak zame ne, pa še kritično, če ga kaj polomim(o). Kaj mi predlagaš? hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) :{{u|Vitosmo}} poglej, če je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:32, 26. marec 2020 (CET) :strela z jasnega ... ali radar (BLING!) blisk R-E-S-P-E-C-T Hvala;)))) Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo <nowiki>|{{flagdeco|Bahrain}} [[</nowiki>'' 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain''<nowiki>]]</nowiki>. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 07:56, 27. marec 2020 (CET) :: <nowiki>[[</nowiki>:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain<nowiki>]]</nowiki> ... ampak namesto tega lahko uporabiš [[Predloga:Medjezikovna povezava]] (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:38, 27. marec 2020 (CET) :: prav lepa hvala. dve vprašanji: 1. kako se ažurirajo podatki v listi držav? 2. kako privabiti strokovnjake na tem področju, da si ta tekst - in druge okoli teme COVID-19 - ogledajo in izboljšajo? [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:27, 27. marec 2020 (CET) :::mislim, da liste držav posodabljajo na roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 28. marec 2020 (CET) == Infopolje za prekop== Pinki a lahko prosim za infopolje za prekop po zgledu ''Infobox canal''. Že večkrat bi prišel prav, pa jaz to ne znam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:02, 31. marec 2020 (CEST) : ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 31. marec 2020 (CEST) : {{urejeno}} -- {{u|Ljuba brank}}: [[Predloga:Infopolje Prekop]] je pripravljena, manjka še nekaj prevodov, ki pa jih sama ne poznam. Na pogovorni strani predloge lahko pripaviš prevode (manjkajoče ali popravljene napačno prevedene). seveda lahko poskusiš popravke narediti v predlogi. Predlogo sem za test že vključila v [[Sueški prekop]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 31. marec 2020 (CEST) Sem pripravila prevode na pogovorni strani. In hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:32, 31. marec 2020 (CEST) == Predloga:Upad == Živjo, zanima me, če mogoče veš zakaj mi, ko uporabim predlogo [[Predloga:Upad|Upad]] pri vseh [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3AKajSePovezujeSem&target=Predloga%3AInfopolje+Letali%C5%A1%C4%8De&namespace= člankih], kjer uporabim [[Predloga:Infopolje Letališče|Infopolje Letališče]] napiše, da slike ni v zbirki? Vidim pa, da zadeva dela na [[Predloga:Upad|tej]] strani. Sem jaz kaj pozabil narediti pri prevodu predloge? --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:34, 29. april 2020 (CEST) {{u|GeographieMan}}: "<nowiki>{{decrease}} 64%</nowiki>" izpiše {{decrease}} 64% : "<nowiki>{{formatnum: {{decrease}} 64% }}</nowiki>" se izpiše z napako {{formatnum: {{decrease}} 64%}}, ker je formatnum ena magična beseda (namenjena oblikovanju dec.vejic in pik za tisočice, ki za našo wikipedijo spremeni pike v vejice. Če si pozoren se spremeni ime slike v "Decrease2(vejica)svg". Lahko si pogledaš na moji testni strani: [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4]], ko sem se enkrat igrala z računanjem in oblikovanjem števil. Predlagam ti, da v naši predlogi izpustiš formatnum {{para|datax|<nowiki>{{{statx-data|}}}</nowiki> }}. Več o formatnum lahko prebereš tukaj: [[m:Help:Magic words#Formatting]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 29. april 2020 (CEST) Aha šele zdaj vidim. Hvala ti. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:48, 29. april 2020 (CEST) PS: imam še eno težavico. Tako kot prej mi pretvarja , v . in obratno pri vnosu dolžine pristajalne steze. Tudi tam je formatnum, ampak se nič ne spremeni tudi, če ga odstranim. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:05, 29. april 2020 (CEST) : Pri nas je dogovor, da se v predlogah ne izpisujejo podatki v angleških mesrskih enotah. Zato je treba naše predloge malo prirediti. Če so podatki podani v metrih, se jih le izpiše, če pa so v angleških merskih enotah, se izvede predloga convert z nastavljenim {{para|disp|output number only}}. Sem že popravila [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable]]. Je pa bolj enostavno, da vsa testiranja izvajaš v [[Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik]] in [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable/peskovnik]], ki sem jih že jaz pripravila. Iz :en sem prenesla tudi testne primere [[Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri]], kjer lahko po mili volji preizkušaš delovanje. Ko stvari delujejo, pa vse skupaj preneseš v aktivno predlogo. Včasih ni najbolj enostavno delati direktno na živi predlogi, ki jih kliče veliko število člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:11, 29. april 2020 (CEST) == [[Predloga:Tree chart]] == Ne vem, ali je kriva tvoja prestavitev, toda predloga ne deluje več. To sem slučajno opazil, ker je namesto sheme v članku [[Mednarodna vesoljska postaja]] samo kvadratek s črtkanim robom, ne izriše pa niti zgledov na dokumentacijski podstrani. Meni ne uspe ugotoviti, kje je problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:43, 18. junij 2020 (CEST) : Skoraj si zadel "Predloga:Tree chart" v Modulu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:42, 19. junij 2020 (CEST) :: Doh, pa res XD. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 19. junij 2020 (CEST) == CSS == Oj, administratorka vmesnika :) Zadnje čase se malo ukvarjam s poenostavljanjem navboxev in nadomeščanjem predlog {{tl|•}} s CSS stilom <code>hlist</code>, pa me muči ena stvar. Pod vsakim seznamom se z uporabo tega vedno pojavi malo praznega prostora, tako da se seznami razširijo in niso več centrirani na naslov seznama (primerjaj recimo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Letala_embraer&oldid=4233193 prej] in [[Predloga:Letala embraer|potem]]). Točnega razloga ne vem, sumim pa na tale kos v [[MediaWiki:Common.css]], ki ga angleški common.css nima (več): <poem><code><nowiki>/* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } </nowiki></code></poem> Ga lahko prosim začasno odkomentiraš, da vidim, če bo kaj bolje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:38, 27. junij 2020 (CEST) : Če se ne motim, je sedaj boljše. sem odstranila še div.NavEnd. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:18, 27. junij 2020 (CEST) ::Je, super! Bom pozoren, če bo kakšna nepričakovana posledica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 28. junij 2020 (CEST) ==Geslo== Pred kratkim sem prejel opomnik, naj poskrbim, da bo moje geslo močno. Kaj pomeni? Kako se to stori? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:16, 12. julij 2020 (CEST) :Mislim, da je to le opozorilo. Močno geslo pomeni vsaj 8 znakov, 1 velika črka, .... podobno kot za google geslo (če ga imaš). Če bi rad svoje trenutno geslo spremenil, to lahko narediš v svojih nastavitvah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:09, 13. julij 2020 (CEST) ::Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:07, 13. julij 2020 (CEST) == Predloga:Geološki eon == Pogovor prestavljen na [[Pogovor o predlogi:Geološki eon]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 30. julij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian ethnicity == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. [[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:06, 20. avgust 2020 (CEST) == Po dolgem času ... == Kar nekaj časa sem bil odsoten, pa Ti želim reči Howdi in povprašati, kje bi lahko zagrabil. Imam seveda še vedno svoje ideje (slovenski znanstveni, Nobelovci itd), ampak delati skupaj z drugimi/s tabo bi mi bilo v veselje. Lahko mi odgovoriš tu ali pa na mojem pogovoru Vitosmo (pogovor) 19:45, 28. november 2020 (CET) PS pazi nase upam da si zdrava LP : Če imaš voljo ... rada bi vključila povezavo na '''peskovnik''' prijavljenega uporabnika, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). Včasih je to bil vtičnik, ampak je vse sedaj izključeno zaradi napredka tehnike. Narejeno bi moralo biti tako kot na :en ([[:mw:Help:Extension:SandboxLink]]). Lahko pa izbereš kakšen članek izmed [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] ali pa malo pregledaš članek [[Algoritem]], ki sem ga ravnokar delno prevedla in ga dopolniš .... ali pa .... :)). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:15, 29. november 2020 (CET) : ''Če imaš voljo'' ... volja je, moram pa priznati, da nimam pojma, za kaj gre (po nemško "Bahnhof"), ampak da vidimo. Hvala! [[Algoritem]] sem "potipal", par nepomembnih popravil, sem pa prišel na idejo, da rabimo članek o "stopping problem" in kaj o Turingu. In 1000 nujnih je vedno pravi kot za nezaposlene;) Verjetno bom vzel v roke [[Geometrija|Geometrijo]]. Gledam pri 1000 vedno na trenutno "debelino" sl članka. Če članku dodam par tisoč (smiselnih, dopolnjujočih) besed in ga "porinem" čez 10.000 ali 30.000, je moj čas praktično uporabljen;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:22, 12. december 2020 (CET) Glede Peskovnika v uporabnikovi strani (gl. na primer https://en.wikipedia.org/wiki/User_talk:Vitosmo): za to je treba imeti dostop do serverja - kar jaz seveda (ali pa vseeno?) nimam - in na sl wikipedia serverju dodati razširitev, kot je opisano tukaj: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:SandboxLink. V bistvu * Download and place the file(s) in a directory called <code>SandboxLink</code> in your <code>extensions/</code> folder. (sem naredil, big deal...) * Add the following code at the bottom of your LocalSettings.php: wfLoadExtension( 'SandboxLink' ); (za to pa ne vem ne kje ne kako ne kdo) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:49, 20. december 2020 (CET) :{{ping|Smihael}}, {{ping|Yerpo}} imata kakšno idejo glede peskovnika prijavljenega uporabnikaa, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). . Včasih je to bil vtičnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 23. december 2020 (CET) :: Vsak si to lahko vključi sam v svoj common.js, za splošno vključitev pa bi bilo temu ustrezno treba urediti glavni common.js. Glede na to da obstaja vtičnik, ki to naredi bolj elegantno in administratorji ne moremo več spreminjati vmesnika je najbolje, da za vključitev zaprosiš kar na meta-wikiju. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:51, 28. december 2020 (CET) == Infopolje Božanstvo == Lotila sem se pisati in dopolnjevati članke grških in rimskih bogov, pa mi obstoječe infopolje ne ustreza povsem. Manjkajo mi naslednja polja: | vzdevek = | Grški ustreznik = Kronos | Rimski ustreznik = Saturn | Etruščanski ustreznik = Satre | Poosebitev= | Praznik_ime = Saturalije | Praznik_datum = | Pomemben tempelj = | Po njem se imenuje = sobota Morda še kaj, pa se ne spomnim. Pa še to: V trenutnem infopolju se ime boga na vrhu ne izpiše v center ampak na levo. A lahko prosim za dopolnitev.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:54, 11. december 2020 (CET) :Ok. bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 12. december 2020 (CET) :: {{urejeno}} ... {{ping|Ljuba brank}} sem uredila tako, da sedaj lahko kopiraš infopolje tudi iz angleških člankov, z angleškimi parametri (stari slovenski pa ostajajo še naprej). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:00, 13. december 2020 (CET) Hvala--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:57, 13. december 2020 (CET) == Nekaj malenkosti na različnih koncih == Pozdravljena. Ko ugotovim, kako ti dati priznanje, ga dobiš (barnstar, za veliko reči). Vidim veliko reči, ki bi jih bilo dobro narediti, pa ima v precej primerih logična izbira nepričakovane posledice, ko testiram. Tako sem naletel na "problemčič" v vadnici, napakico v predlogi "prevajaj" (verjetno je skupno za več predlogah, kak include) in pri podatkih, ki se v infopolja privzamejo (domnevam wikidata). Pri tem opazim, da si najpogosteje ti žrtev/angel, ki "poštima" zadeve v zvezi s kodo. Torej: === [[Predloga:Prevedi]] === <blockquote>Za več podrobnosti klikni [odpri] na desni strani.</blockquote> :"odpri" je verjetno ostalo iz časa, preden je nekdo na gumbih zamenjal "odpri" s primernejšima "razširi" in "skrči". Če bi uspel najti, kje je ta stavek (verjetno se uporablja v več predlogah in je v vsako od nekod vključen), bi ga popravil v tole <blockquote>Za več podrobnosti klikni [Razširi] na desni strani.</blockquote> :(in pred objavo s "prikaži spremembe" preveril, če nisem nehote spremenil še česa, recimo v kodi); še raje pa imam, če to narediš ti. {{urejeno}} - imaš prav, tale "odpri" je ostanek starega sistema za krčenje in širjenje - popravljena je [[Predloga:Stp obvestilo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 20. december 2020 (CET) === Povezava v Vadnici === V vadnici je [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] napisal: <blockquote>V tem koraku se bomo naučili najosnovnejše značilnosti skladnje wikibesedil. Če se želiš naučiti več, obišči priročnike urejanje strani, razpredelnice, medjezikovne povezave ter stran z navodili za avtomatično uporabo [[Pomoč:GRAMMAR|slovnice]].</blockquote> Zanimalo me je (domneval sem, da je kakšna možnost za preverjanje pravopisa) in odprl povezavo "slovnice". Za začetek sem videl prikaz iz predloge "prevajaj" in v načinu za urejanje pogledal, kaj je vsebina strani in kaj naj bi potrebovalo prevod. Zgodovina sprememb mi je pokazala, da je predlogo na stran Pomoč:GRAMMAR postavil [[Uporabnik:Smihael|Uporabnik:Smihael]], verjetno pa zadnjih nekaj let ni dejaven na WP (sicer bi to vprašanje postavil njemu) kak mesec po tem, ko je tja naredil povezavo iz vadnice (l. 2007, ko je bil verjetno še začetnik). Po mojem je sedanja vsebina strani Pomoč:GRAMMAR ni namenjena začetniku na WP, ampak je rezultat (že pred več leti uspešno končnega) testiranja nečesa v zvezi z jeziki in prevodi (in sem radoveden, a ne uganem česa). Glede na to, da Uporabnik:Gangleri - avtor vsebine (in razvijalec na WP) - po njegovi predlogi Babilon sodeč ne zna slovensko, tudi prevajanje tistega besedila iz angleščine in s tem ''predloga "prevedi" tam verjetno nima smisla''. :Prosim torej, če pogledaš stran Pomoč:GRAMMAR (zanima me tudi, če je služila še čemu, da je bila nanjo povezava iz vadnice). Če obstaja kakšen postopek za avtomatično preverjanje slovnice na WP in dokumentacija o njem, se pripročam za povezavo na dokumentacijo (in potem bi bilo dobro ustrezno urediti to stran in pustiti povezavo iz vadnice). Če ne, bi bilo dobro urediti vsebino v vadnici, kjer bi bilo najbrž potrebno umakniti povezavo tja. {{ping|Marjan Tomki SI}} [[Pomoč:GRAMMAR]] je zaenkrat namenjena le avtomatskemu sklanjanju besed rezerviranih za Wikiprojekte. Žal je naša slovnice preveč zapletena, da bi zadevo razširili. Se strinjam, da ta pomoč ni namenjena začetnikom in sem jo umaknila iz vadnice. Predloga Prevedi pa je tam zato, ker so notri besede kot so (generares; heading space; direktne povezave na angleške članke (en:nominativ), čeprav imamo napisane svoje lastne (imenovalnik). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:30, 22. december 2020 (CET) :Hvala, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori#Priden,_pridna|pridna]];-); vidim da si spremenila tudi besedilo, ki ga prikaže predloga prevedi (Ostalo je - potrebno - opozorilo, da se neprevedeno gradivo lahko predlaga za izbris, ni pa več prejšnje grožnje s hitrim izbrisom vsega članka/prispevka, če ne bo vse prevedeno v enem tednu, ki me je motila) :Hvala tudi za prikaz uporabe predloge ping. Smem to predlogo uporabiti, če bom želel, da pogledaš katero od pogovornih strani pri kakem članku ali kategoriji? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:11, 22. december 2020 (CET) :: Da, predlogo ping lahko uporabiš na katerikoli pogovorni strani.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 22. december 2020 (CET) === Podatki privzeti v Infopolje iz Wikidata === Vidim precej člankov, v katerih v infopoljih v kodi članka ni podatkov, ki bi jih tam pričakoval, saj v običajnem pogledu v članku so. Recimo pri [[Bogdana Stritar]] je vse v kodi vidno za info polje oseba {{tl|Infopolje Oseba}}, v članku pa so vidni (zanimivi in delno še-ne-med-sabo-usklajeni) podatki o rojstvu, rojstnem kraju in tedanji državi rojstva Rabim kakšno povezavo na dokumentacijo, kako se to uporablja (neposredni vnos v infopolje, privzeto iz wikipodatkov, kdaj kaj prevlada ipd., kdaj je smotrno v WD, kdaj neposredno v infopolje...). Če taka dokumentacija še ne obstaja, bi jo bilo dobro narediti (magari z začetkom iz pojasnil meni in mojim predhodnikom po radovednosti in še-ne-vednosti, med katerimi si skoraj gotovo tudi ti). *Poprčkal sem nekoliko članek [[Zora Konjajev]] (v infopolju v članku je bil napačen kraj smrti, v glavi članka pravilen; verjetno je v WD narobe; jaz sem popravil v polju v članku in zdaj je tam viden kraj pravi; ampak če je v WD narobe in bodo podatki od tam v kakem drugem jeziku, bodo tam narobe...). *V članka [[Dušan Čop]] in [[Bojan Čop]] sem v Infopolje želel dodati podatke o starših (sta bila brata - vir je za oba (in še koga od teh, ki me zdaj zanimajo) [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/ na primer: "Bojan Čop, Novi Slovenski biografski leksikon]"; podobno bi morala imeti enake podatke o državljanstvih, pa so (bili v času, ko sem to gledal) različni. :Podobne podatke bi rad dodal v infopolje tudi pri Zori Konjajev in njenih treh sestrah (starši, sestre, zakonci ipd). *Državljanstvo: [[Bojan Čop]] ima v polju državljanstvo (slovenija, SFRJ, Kraljevina Jugoslavija), ki ga verjetno dobi iz wikipodatkov. *Njegov profesor in kasneje kolega na FF [[Karel Oštir]] ima (tudi verjetno iz wikidata) SFRJ, Kraljevina Jugoslavija, Avstroogrska - pri obeh manjka Kraljevnia SHS, ki jo vidim pri [[Milan Kreslin]]. *[[Bogdana Stritar]] ima prikazano samo SFRJ, pa je glede na letnico rojstva (1911, Solkan, v tekstu piše Avstro Ogrska) gotovo pravilno enako zaporedje kot pri Karlu Oštirju, pa na koncu še Slovensko (umrla že po osamosvojitvi Slovenije, Karl Oštir prej). Podobno kot pri sestrah Stritar in pri bratih Čop je tudi pri družini Grafenauer (Ivan, - pomembni, notable, sorodniki že s članki v WP - stric Franc, oče Mihael - tu še ni članka, dodati info v članek o I.G.; otroci gotovo Bogo, Stanko, Marija Vogelnikova, pa Ivanovi - pomembni - vnukinje in vnuki Irena, Andrej - in še kdo - Grafenauer). Mimogrede, najobsežnejše srečanje družine Grafenauer in sorodnikov, ki sem ga doživel, ni bila obletnica poroke (zlata ali diamantna, bi moral pogledati letnice), ampak na testiranju za dajalce kostnega mozga v Lj, ko je Irena javno povedala o svoji bolezni in temu, da je - tedaj bilo - v slovenski bazi kandidatov za darovanje le nekaj sto vpisov, in nas je že na tem prvem testiranju po tem bilo nekajkrat več; od tega je bila približno polovica sorodnikov, med katerimi se nekateri že dolgo nismo videli, dve pa sem tam in tedaj srečal prvič. No ja, za to nimam veljavnega vira in dokler je tako, ne more v članek... Za mnoge ostale reči zdaj že imam vire, ampak ne bi rad naredil nepotrebne tehnične zmede ;-) in zato sprašujem, kje prebrati (bom pobrskal tudi po tvojih pogovornih arhivih, če te je že kdo spraševal kaj podobnega in mi bo odgovor že razumljiv). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:39, 20. december 2020 (CET) : {{ping|Marjan Tomki SI}} Žal dokumentacije o tem zaenkrat ni, ker žal nimam dovolj časa za vse. So pa navodila Kateri podatki se v infopolje avtomatsko napolnijo iz Wikipodatkov je navedeno v sami dokumentaciji predloge. Smotrno je vse te podatke vpisati v v Wikipodatke (saj so le tako dostopni vsem projektom Wikimedije) in jih potem izbrisati iz infopolja v članku. Navodila kako urejati Wikipodatke, žal nimamo prevedene, so pa dostopne na [[:d:Wikidata:Tours]]. Da prideš do Wikipodatkov za določen članek, imaš na desni strani v menuj povezavo na "Predmet v Wikipodatkih" - klikni na to povezavo in teleportiralo tebo na ustrezni predmet (osebo) v Wikipodatkih. ::* Zora Konjajev - kraj smrti "bolnišnica Sežana" je za Wikipodatke preveč podrobno (kraj Sežana zadostuje). ::* Dušan Čop in Bojan Čop - starše vpišeš direktno v infopolje v članku - v infopolje dodaj parameter {{para|parents}} in vnesi starše. Državljanstvo je sedaj vpisano in si lahko ogledaš kako to izgleda v Wikipodatkih, da klikneš v menuju na "Predmet v Wikipodatkih". Dodaanje novega državljanskava se skriva v predmetu ''"država državljanstva"'' kjer je možnost dodati novo vrednost če klikneš na ''+dodaj vrednost''. ::* Pri dodajanju sorodnikov v infopolje bodi pozoren na [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|zasebnost omenjenih]]. Wikipedija ni namenjena navajanju sorodnikov (to je namenjeno kraljevskim družinam, .....). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:04, 22. december 2020 (CET) :::Razumem razloge, da še ni navodil; si bom skušal zapomniti/zabeležiti, česa vsega zdaj na začetku ne razumem ali ne vem in ko bom vedel, lahko iz tega nastane osnutek takih navodil. :::@Navajanje sorodnikov - Zora Konjajev je - na veliko mestih in mnogokrat - omenila svoje znane sorodnike, in jasno je, da je to vplivalo na njen razvoj, svetovni nazor in tako dalje. Posebej to zadeva razvoj pri glasbi (oče znan po glasbi, s sestrami tercet, ki je veliko in javno nastopal), razvoj pri svetovnem nazoru (globoko katoliška družina, ki pa je poznala fašizem...) in odporu proti okupaciji. V tem primeru menim celo, da bo tako navajanje izboljšalo nevtralnost prispevka (kot je to ona sama razložila v spominih - z osvetlitvijo tudi razlogov za mnenja nasprotnih plati). :::Ne dvomim, da bi želela, da se ta del njenega življenja tako odrazi tudi v prispevku o njej v wikipediji, bom pa preveril tudi pri njenih potomcih (ena od vnukinj je bila moja sošolka in njeno mnenje že poznam, čeprav bom preveril tudi pri njej). :::Podobno je z njenim mnenjem o veljavi in vlogi žensk v družbi, o čemer je govorila v spominih. V času, ko je bil mlad njen oče, ženskam v našem okolju ni bilo dopuščeno obiskovati gimnazijo, ki pa je bila pogoj za univerzo. Podobno je [[Marija Vogelnikova]] povedala, da je njen oče (tedaj profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani) to dobro vedel in s trudom dosegel, da so se njegove hčere (5 hčera pred prvim sinom) lahko vpisale na gimnazijo. Tako stanje ljudem, ki so sedaj mladi, ni predstavljivo, kaj šele samoumevno, zato menim, da je ta plat pomembna in v wikipediji ne sme biti zamolčana (če se za težave pri doseganju pravic ne ve, se lahko neha nadziranje njih izvajanja in bo kdo - podobno kot islamski priseljenci iz vojne v Bosni v vojno) spet začel s tem, da so ženske šibke in nesposobne skrbeti zase in za svoje premoženje). :::Ne gre torej kar tako za naštevanje sorodnikov. Pa ni le to; take povezave tudi povečajo obisk drugih strani enako, kot v naših možganih asociacije in miselni vzorci povzročijo, da se znanje ne le sešteva, ampak množi, in to le ne pri wikipediji, ampak tudi pri nje uporabnikih. === @Biografija živečih in zasebnost omenjenih === Od 1976 dalje sem dobro desetletje delal na registru prebivalstva Slovenije - kasneje CRP - v času, ko je edina zakonodja, za katero sem v zvezi s tem vedel, bil (razmeroma dober in temeljit, in izvajan) interni pravilnik. Delal sem najprej nekaj let a individualnih podatkih (priprava za vnos, preverjanje in odprava napak v podatkih), potem bil izšolan za programerja in (med drugim) napisal programsko opremo za vzpostavitev CRP s 13 mestno EMŠO (prješnja MŠ je bila 12 mestna), razvil okolje za testiranje te prograske opreme (ki je bilo do prenovitve sistema čez kako desetletje standardno okolje za vse Delal sem na primerjavah pravilnosti CRP z občinskimi registri in matičnimi uradi (od papirnih do računalniških v milijavžent formatih). Zasnoval in napisal sem (v enem tednu med počitnivami s smučanju na Kaninu, vsak dan sem se zbudil, večkrat preden so ostali prišli z večerne zabave spat) tudi program, ki je zaznal (in v nekaterih primerih olajšal sistematično odpravljanje) napak, ki bi lahko nastale pri spreminjanju CRP v računalniku (od kakega desetletja kasneje imajo podobne reči - transacion log processing - vgrajene sistemi za baze podatkov). V glavnem, za to plat (zasebnost, da je oseba skoraj vedno lastnik podatkov o sebi...) sem bil tako vzgojen kot temeljito treniran. Ko bom spreminjal podatke, imam namen kadar le mogoče (po možnosti pred objavo) dati izvirni in spremenjeni članek pogledati bodisi osebi, bodisi članom družine, če je oseba preminila in člani družine še živijo. Če pride do nasprotja - da bi oseba ali član družine preminule osebe želel, da je nek del prispevka toliko drugačen, da bi vsebina ne bila več nevtralna in ne bi bilo mogoče doseči soglasja - bi bilo tisti del prispevka pač umakniti (zame samoumevno). Po drugi plati tak pristop omogoči, da pridobim podatke o virih, za katere nisem vedel, včasih pa tudi do slikovnega ali drugega gradiva, ki bi mi ga dovolili naložiti. Mimogrede, postopke za registracijo takega strinjanja moram tudi šele spoznati. Vem recimo za (domnevno, še nimam vira) sedemkratnega prvaka Jugoslavije v motociklizmu, o katerem še ni prispevka, in mi bo poskusil posredovati vire; ko bom pripravil osnutek prispevka, bo pogledal, če sem ga kje polomil in ko se bo strinjal, boste vi pogldali, če je za objavo. Podobno velja za ostale. Upam, da s takim pristopom ne bo nič hudo narobe? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:03, 22. december 2020 (CET) : V biografijah so pomembni [[Wikipedija:Navajanje virov|viri in njihovo navajanje]] ter njihova [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. Sicer pa kar [[Wikipedija:Bodite pogumni|pogumno]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 22. december 2020 (CET) == Poravnava grafov == Pozdravljena, Midva z [[Uporabnik:Pv21]] ima vprašanje glede grafov v članku [[14. vlada Republike Slovenije]]. Saj vem, da bodo v kratkem? preneseni v članek o epidemiji Covida, toda s čim bi lahko grafa za november in december poravnala skupaj v eno vrstico? Ker bi rad dodal še graf za januar, toda potem se zamik med tabelami in grafi vselej veča. Včeraj sem poskušal z <nowiki>{{multiple image}}</nowiki>, pa mi ni uspelo? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:15, 5. januar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}}, {{ping|Pv21}} bi bilo takole ([[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]) bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:35, 5. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} Tole je super. En WikiHvala! Še bolje, kot sem razmišljal v začetku. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:42, 5. januar 2021 (CET) == {{tl|navbar}} == Hi, in {{tl|navbar}} I think 2 lines should be swapped (at the end): Now it is: <syntaxhighlight> --></span><!-- -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- </syntaxhighlight> and I think it should be: <syntaxhighlight> -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- --></span><!-- </syntaxhighlight> As it is, the closing bracket ("]") is not part of the <nowiki><span class="...float:right"></nowiki> (at the beginning) causing the closing bracket to be moved to a mew line. See e.g. [[Modul:Sports_table/WDL#In_article]] "What it looks like". It seems like it says "Ekipa]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z". But the it really is "Ekipa&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z]" with the "]" shifted to the next line making it look like "Ekipa]". --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:58, 4. februar 2021 (CET) {{ping|Sb008}} ... thanks, it is fixed now. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 4. februar 2021 (CET) == [[Predloga:Nedavno umrli|Nedavno umrli]] == Pozdravljena, bi lahko prosim pogledala tole predlogo? Sem še malo zelen na temu področju. Ustvaril sem jo, ker po dolgem iskanju nisem našel ničesar podobnega. Kam se da pa dokumentacijo? Če bi popravila napake bi bil zelo vesel. Hvala. Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:24, 20. februar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}} Glede ustvarjanje novih predlog - tudi predloge je treba povezati v wikipodatke, če je bila ustvarjena po npr. angleški predlogi. Sem za omenjeno predlogo storila to že jaz. Dokumentacijo pa ustvariš tako, da v tistem zeleno okviru spodaj klikneš na povezavo "ustvari". Najbolje, da jo ravno tako preneseš iz angleške wikipedije in prevedeš, in seveda umestiš v ustrezno kategorijo--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 20. februar 2021 (CET) ::Aha, v redu. {{Hvala||Najlepša hvala}} za nasvet in urejanje v wikipodatkih. Bom jo ustvaril in prevedel. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 20. februar 2021 (CET) == Vodik in H<sup>x</sup>== Hi Pinky, poglej moj komentar k [[vodik]]u. Da obstaja H7 z razpolovnim časom par sto let ...Huh!? Nisem gledal, kdo je avtor, pa članek ima tako ali tako že brado. Ampak po drugi strani ima zvezdico, pa najti ga je med 1000 članki... In ker se s kemijo zgleda ukvarjaš te dni, pišem tebi. Podobno velja za Nevtronij, ki je zelo zelo tema iz lufta. Oglasi se, če imaš kak kemijski (ali kemični) čevelj, ki žuli. Rade volje poprimem. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:30, 23. februar 2021 (CET) : {{ping|Vitosmo}} Jaz tudi slučajno nisem kemik, lotila sem se urejanja infopolj in navigacijskih polj za elemente, izotope, skupine in periode, ter tabel periodnega sistema. Vsebine samih člankov ne preverjam. Vse nepravilnosti v člankih lahko popraviš in dodaš sklic na popravljene vrednosti. Prav tako si vabljen, če je kaj narobe v samem infopolju, da pokomentiraš in bomo popravili. Če imaš voljo: za elemente je treba napraviti infopolja, tako kot ga že ima vodik, .... ([[:Kategorija:Infopolje Element po elementih]]) in ga potem vključiti v članek. Najlažje je prenesti celotno infopolje iz :en in ga z malo popravki (dec.vejice, ...) narediti slovenskega. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 23. februar 2021 (CET) ==Infopolje Element== Prima, Bom začel s silicijem. Ko ga je "tolk" po svetu;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:48, 24. februar 2021 (CET) ::Hi Pinky, oglej si https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Infopolje_silicij. Kar ne zmorem, je ::# language setting - 18 jih je pod angleščino,sl kot 19. mi ne uspe dodati ::# kristalna struktura - se čudno vede (hoče sliko) ::# "najpomembnejši izotopi" - salata okoli name2 - gl desno spodaj ::LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:05, 3. marec 2021 (CET) Kristalno strukturo kar pusti v angleščini (podpredloga najde in izpiše v slovenščini); parameter name2 je treba dodati; pa še nekaj malega je bilo treba prevesti v izotopih; ne pozabi na dec. vejice; za language setting pa ne vem točno kaj misliš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. marec 2021 (CET) ::Language setting: pozabi. se je zgleda uredilo samo od sebe (recimo v wikidata pa verjetno še kje drugje). [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:41, 4. marec 2021 (CET) ::: Povezavo v Wikidata sem naredila jaz. :) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:42, 4. marec 2021 (CET) (lahko bi si mislil;) Kako dobim listo predlog za infopolje Element, oz. za katere elemente infopolje še manjka. Zlato ne, srebro tje tudi že, svinec (oh ne, tudi že). Lahko začnem z redkimi zemljami, ampak raje najprej kaj bolj domačega. hvala vnaprej [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:36, 4. marec 2021 (CET) :: {{tl|Index to chemical element infoboxes}} ... če je ''ibox'' modre barve, potem je infopolje že narejeno. Je pa ta predloga vključena čisto spodaj v dokumentaciji vsakega infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:50, 4. marec 2021 (CET) Tale template manjka v en in tako tudi pri nas: Template:Greenwood&Earnshaw. enostaven makro v knjigo teh dveh avtorjev. Da pre3dlogo napišerm sam, mi je Zaenkrat še preveč, sorry[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:10, 5. marec 2021 (CET) ::: Predloga je preusmeritev na {{tl|Greenwood&Earnshaw2nd}}. Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 5. marec 2021 (CET) == neutronij ne spada v periodični sistem == Mendeljejev se obrača v grobu. Nočem začeti čisto spodaj in učiti g.Goloba, kaj je atom in kaj je nukleon etc. Po drugi strani nočem kokodakati previsoko - pri Tebi mi zadostuje. Če je kje kak pogovor o temi, se rade volje vključim. svoje sem že povedal v [[Pogovor:Nevtronij|pogovoru okoli nevtronija.]] Zate: periodni sistem elementov vsebuje snovi, ki imajo jedro z nabojem in elektrone okoli njega, da nastane atom. Molekule. Kemija. V vsakem primeru je navpolje treba revertirati, da se nam ne bodo kure smejale. Perioda 0. Z enim samim elementom z atomskim številom nič. ''A to pomen de ga ni, al kuga!?'' end of rant. kar se članka samega tiče: sklesal ga bom tako, da bo volk sit pa kemija cela. V en wikipediji je divjal te vrste bolj pred ca petimi leti. Stran, ki je sedaj na voljo, je glede volka in koze v redu. oglasi se;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:18, 23. marec 2021 (CET) : Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi#Nevtronij]]--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 23. marec 2021 (CET) == US/startyear == What's the reason for keeping the wrong date ([[Pogovor_o_predlogi:Inflation]])? Edit: Oh, sorry, you were right, I edited wrong country... --[[Uporabnik:MarMi wiki|MarMi wiki]] ([[Uporabniški pogovor:MarMi wiki|pogovor]]) 19:42, 27. marec 2021 (CET) :Don't get hard on yourself for doing mistakes. I realized that InflationUK (sl version) was somehow linked to InflationUS. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 27. marec 2021 (CET) == Infopolja <element> == Za vsak element v periodnem sistemu posebna predloga!? (blah?...razlika je navsezadnje samo instance Qxyz, drevo je za vse enako) če vidiš kako možnost ime elementa parametrizirati/vtakniti v kako novo predlogo, sem pripravljen ("v potu svojega obraza") počistiti. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:59, 28. april 2021 (CEST) : Se strinjam s tvojim blah, se s celim sistemom poenotenja periodnega sistema, elementov, periodami, skupinami, bloki, izotopi že nekaj časa ukvarjam. Ker se elementi večinoma ne spreminjajo in jih je neko končno število, je zaradi lažjega kasnejšega vzdrževanja samih člankov (če kdo popravlja podatke v samostojni predlogi, je na ta način zadeva bolj pod kontrolo). Bolj je pregledno, katerim člankom je treba predlogo še urediti. Tak sistem je prenesen iz :en. Ti ni treba nadaljevati, tudi jaz občasno prekinem in se lotim česa drugega ... če boš pa kdaj še kaj manjkajočega dodal, pa kar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. april 2021 (CEST) ::Iz standardizacijskih razlogov bi bilo pmm smiselno narediti vse predloge Infopolje <element> bodisi z malo začetnico ali pa z veliko. Tako ne bo zmede, katera se kako piše. Kaj pravita? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 28. april 2021 (CEST) ::: Ali misliš, da bi preimenovali vsa infopolja v male začetnice? Npr. Infopolje Oseba v Infopolje oseba, .......? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:18, 28. april 2021 (CEST) ::::Ne, samo infopolja elementov. Ostala lahko ostanejo, tako kot so. Pri PSE je to samo {{tl|Infopolje Uran}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:53, 28. april 2021 (CEST) :::: Sem preimenovala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:09, 29. april 2021 (CEST) == Zamolba == Pozdrav, Pinky. Možeš li izbrisati i zaštititi [[Saša Milivojev|ovu stranicu]] tako da je mogu stvarati samo administratori? Riječ je o dugogodišnjoj kampanji samopromocije na malom milionu wikija. Hvala unaprijed i oprosti što ne pišem na slovenskom, ali ne ide mi baš, a nadam se da ćeš razumjeti. :-) – [[Uporabnik:Srđan|Srđan]] ([[Uporabniški pogovor:Srđan|pogovor]]) 14:03, 11. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: več je u postupku brisanja - [[Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Saša_Milivojev]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:08, 11. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: Hi, so if I understand you correctly, you would like to delete this page? Well, the page is already in process of requestion for deletion and from its request must be a full week for a census to delete. If census is not going to change, the page will be deleted in thursday evening. Your sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 11. maj 2021 (CEST) == (nerangirano) == Pozdrav, zanima me, če bi bilo mogoče našo verzijo taksonomke prilagoditi, da bi dovoljevala izpis nerangirano (ali celo klad) za večje število rangov. Kolikor razumem navodila za uporabo (in iz prakse), taksonomka izpiše "(nerangirano)" za vsak glavni taksonomski rank od družine do debla. Idealno bi bilo, če bi bila ista možnost omogočena tudi za višje/nižje kategorije in morda še vmesne (poddružina, nadred ipd.). Trenutno sem recimo v zagati pri članku [[Rozide]], kjer so skorajda vse kategorije kladi, taksonomka pa mi omogoči le izpis treh (brez superrozid in rozid). Če boš utegnila, bom zelo vesel pomoči.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 22:30, 27. maj 2021 (CEST) : Naša taksonomka je zelo zastarela, glej [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija]]. Sem se že enkrat v preteklosti lotila predloge {{tl|Avtomatska taksonomka}} po zgledu angleške, ampak je bil takrat prevelik zalogaj in še ni dokončano. Osnovni problem je v tem, da imamo mi poleg latinskih tudi slovenska poimenovanja v oklepajih. Mislim, da ti je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] odgovoril [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Kladistika v taksonomki]]? Se jo bo treba resno lotiti, da bo ustrezala slovenskim poimenovanjem ali pa bi se morali odločiti, da uporabljamo le znanstvena imena. Lahko poskusiš z razširitvijo v [[Predloga:Taksonomka/peskovnik]] in [[Predloga:Taksonomka/testniprimeri]] ali pa celo posodobimo predlogo z angleško verzijo [[:en:Template:Taxobox]] (vsekakor je tudi v tem primeru najprej stvar preizkusiti v peskovniku). Se mogoče še Yerpo oglasi o tvoji ideji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 28. maj 2021 (CEST) ::Hvala za odgovor. Avtomatska taksonomka bi bila vsekakor super stvar, a verjamem, da zadeva ni lahka. Slovenska imena v taksonomki so prednost, poleg tega bi se pri različici z zgolj znanstvenimi imeni pojavil problem pri nekaterih kladih, ki znanstvenih imen sploh nimajo, angleških pa seveda ni smiselno uporabljati. Si bom malce ogledal tole taksonomko v peskovniku. Lp.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:45, 28. maj 2021 (CEST) :::Če bi imeli nekakšen spletni slovar taksonomov, bi morda lahko zaprosili za bota na wikidata in ga tam zagnali, da bi dodal slovenske opise. Če ne, bo potrebna neka predloga s switchem in gazilijonom vseh taksonomk. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:50, 28. maj 2021 (CEST) ==Kotačniki== Živijo, Pinky. Zakaj se v taksonomki v članku [[Kotačniki]] ne izpišejo nadrejeni taksoni? Ustvaril sem nekaj dodatnih taksonomskih predlog, ampak očitno še nekaj manjka. Lahko morda prosim tole pogledaš in popraviš? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:08, 1. junij 2021 (CEST) :{{ping|TadejM}}, za avtomatsko taksonomko je treba napisat {{tl|Avtomatska taksonomka}} in ne samo {{tl|Taksonomka}}. Glede na to, da klasifikacije kotačnikov s starejšo ročno taksonomko ne gre izpisat (četudi sem jo pred par dnevi razširil z možnostjo izpisa kladov), avtomatska pa generira le eno ime (bodisi znanstveno bodisi slovensko) predlagam, da namesto (v tem primeru slabo poznanih) slovenskih imen uporabiš znanstvena.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:47, 1. junij 2021 (CEST) Pozdravljen, Melaleuca. Hvala lepa za popravek. V taksonomskih predlogah sem za prikaz v taksonomki določil znanstvena imena, ki se povezujejo s slovenskimi imeni člankov (povezave z navpičnico). Za cilj povezav lahko določim znanstvena imena, toda potem se bodo povezave na morebitne članke s slovenskimi imeni tvorile prek preusmeritev z znanstvenih imen. Če bodo članki imeli znanstvena imena, se temu sicer izognemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:28, 1. junij 2021 (CEST) :Spiralneži (v Googlu 3 zadetki + en o štrukljih) in čeljustozobci (2 zadetka) bralcu ne bodo ravno pomagali. Le z navedenim znanstvenim imenom bo mogoče poiskati več informacij o teh taksonih. Dokler ne bo avtomatska taksonomka preurejena, da bo dovoljevala izpis tako slovenskega kot tudi znanstvenega imena, je bolje v takšnim primerih (slabo poznani taksoni + nimamo članka) poseči po znanstvenih imenih, ki vsaj dovoljujejo dostop do nadaljnjega branja.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 17:05, 1. junij 2021 (CEST) Velja. Do nadaljnjega sem ustvarjene predloge popravil tako, da vsebujejo samo znanstveno ime, in bomo povezave popravljali naknadno, če bodo nastali članki s slovenskimi naslovi. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:46, 1. junij 2021 (CEST) :Ali imamo kakšen slovar taksonov, ki ni Termania? Lahko bi ga preprosto uvozili, vendar po nekajčasnem iskanju nisem našel ničesar spodobnega. Videl sem take z 5000 taksoni, vendar se mi vseeno zdi, da jih imamo pokrite v Wikipodatkih. Mene zanimajo sploh taki, ki so redkejši. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 1. junij 2021 (CEST) ::Na spletu ni nič primernega, taksonomski slovar Termanie pa tudi ni kaj prida. Knjige so edine, ki so dovolj zanesljive za slovenska poimenovanja vrst/višjih taksonov.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 21:54, 1. junij 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]: PMM bo šlo s Termanio in en Wikipedijo za seznam latinskih imen. Latinske spregatve tudi znam, pomoje bo to kmalu napisano. Pythonov [[:en:Web scraping|:en:Web scraper]]. Ko bo končano, obesim na GitHub. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 1. junij 2021 (CEST) == Infopolje elektrarna == Pozdravljena Pinky, hvala za ureditev infopolja o elektrarni. Ravnokar sem dodal infopolje v članek [[Jedrska elektrarna Černobil]] in po moje vse štima ok, me pa zanima zakaj so nekateri parametri v angleščini. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:53, 17. junij 2021 (CEST) : {{ping|Zm05gamer}} Zakaj so nekateri še v angleščini? Ker ne poznam vseh teh tehniških izrazov. Lahko mi pomagaš in popraviš prevode najprej v [[Predloga:Infopolje elektrarna/peskovnik]] in preveriš izgled v [[Predloga:Infopolje elektrarna/testniprimeri]] - šele nato se popravki v celoti prenesejo v aktivno predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 18. junij 2021 (CEST) == slovenski znanstveniki grosistično == Ko sem videl, v kakšnem stanju so angleške strani za moje "prednike" (Blinc, pa Stefan, Janša itd), sem si rekel "narod si bo pač moral pisati sodbo sam", in se odločil, porabiti nekaj časa za ta kot wikipedije. Z mislijo na našo podobo od zunaj (teme za CEE2022 npr). Vprašanje: da ne bom vpregal konja napačno, ali bi imelo smisel, ljudi, ki jih imam v mislih (enostavno 100 znanstvenikov Sandija Sitarja, ali ekvivalent) najprej vnesti v wikidata, oz. njih podatke v wikidata dopolniti? Prve dopolnitve (npr gl. Roberta Blinca ali pa Josefa Stefana, Antona Peterlina) sem naredil v en straneh, nakar se mi je zanohtalo ---- "''potem bo pa sve to treba prenesti v wikidata"'', in sem rekel bom vprašal ''Pinky Infopoljsko ''(G). In če ima smisel začeti na tem koncu, ali je kak bolj primeren interface kot ga wikidata per definitionem nudi? Mogoče v smislu ene sorte predloge, ki jo vedno znova, na enak način, napolnim in pošljem v wikidata mlin... Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:09, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]]: Wikipodatki nudijo tudi orodje Quickstatements ([[wikidata:Help:Quickstatementss]]), vendar pa ni najbolj prijazen uporabnikom. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:37, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala! Jasno mi je, da mi manjka še precej, preden se bom lahko teme lotil "v živo". Skratka, naslednjih nekaj dni je na vrsti branje. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 20:18, 21. avgust 2021 (CEST) ::{{u|Vitosmo}} PMM bo najbolje, če česa ne boš razumel, da vprašaš Sportija na WDju. On je profi na temu področju, jaz sem orodje ''odkril'' približno dva meseca nazaj ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:48, 21. avgust 2021 (CEST) ::: Sem na dopustu, z internetom ki je ali pa ga ni. Me veseli, da me včasih omenite in da gredo stvari tudi brez mene naprej. -- ''Pinky Infopoljska'' [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:49, 23. avgust 2021 (CEST) ::::Pinky Infopoljska, po prispevkih si letos na 4. mestu s skoraj 7000 urejanji ([http://sl.wikiscan.org/?date_filter=2021&menu=userstats]). Nimaš se ničesar za sekirati, če si trenutno na oddihu. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:44, 23. avgust 2021 (CEST) == Menjava škrbinske predloge == Pinky, želiš da naredim menjavo {{tl|škrbinski razdelek}} → {{tl|Razširi razdelek}} z botom? Bo pmm lažje kot ročno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 18. september 2021 (CEST) : Ok. Ti z veseljem prepustim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:59, 18. september 2021 (CEST) ::Ali se za AWB prijaviš na enwiki? Yerpo, ti si mi že svetoval o botu ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 18. september 2021 (CEST) :::Na :enwiki rabiš posebno dovoljenje za uporabo AWB, pri nas ne. Samo inštaliraj in poženi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:04, 18. september 2021 (CEST) :::: Če imaš za prijavo v Wikipedijo dvojno avtentikacijo moraš narediti bot geslo (glej https://www.mediawiki.org/wiki/Manual:Bot_passwords)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 18. september 2021 (CEST) :Menjava {{opravljeno|opravljena}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:45, 18. september 2021 (CEST) :: {{hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 18. september 2021 (CEST) Kakšen je "škrbinski sistem", ki potrebuje pokvečena imena kot ''<nowiki>{{Filmski igralec škrbina}}</nowiki>'' namesto ''<nowiki>{{Škrbina o filmskem igralcu}}</nowiki>''? Če bomo kaj avtomatizirali, predlagam vsaj ''<nowiki>{{Škrbina - filmski igralec}}</nowiki>'' ali nekaj podobnega, čisto zaradi lepote jezika:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:58, 20. september 2021 (CEST) : Sistem se šele postavlja. Sedaj je že toliko narejeno, da se vidi kje nastopajo problemi. Problem je v hierarhiji predlog, ki se sestavljajo, glej {{tl|Filmski igralec škrbina}} ali {{tl|Znanstvenofantastična filmska škrbina}} - zatorej: :* Znanstvenofantastična filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Sf-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Kanadska filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Canada-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Filmski igralec škrbina -> Igralec škrbina -> Škrbina (ang: Film-actor-stub -> Actor-stub -> Stub) :vsaka dodana beseda spredaj, pomeni podtip predloge. Sem šele na začetku čiščenja predlog (asbox, ki omogoča tudi avtomatsko dokumuntacijo in razne vzdrževalne kategorije) - jaz bi najraje tudi pri nas poenostavila zadeve :* zf-film-škrbina -> film-škrbina -> škrbina :* film-igralec-škrbina -> igralec-škrbina -> škrbina). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 20. september 2021 (CEST) {{ping|Upwinxp}} Pogovor prestavljen na [[Pogovor o Wikipediji:Škrbina#Preimenovanje škrbinskih predlog oz. sistem škrbinskih predlog s kategorizacijo škrbinskih člankov]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:53, 21. september 2021 (CEST) == Telebajski == I saw that [[Telebajski]] had been deleted before, but now it exists. Therefore, can the old history be restored? There was also history of the redirect [[Teletubbies]]. In fact, there were several deleted pages that could possibly be restored or recreated. Some of them are: * [[Bambi]] * [[Dumbo]] * [[The Rescuers]] * [[The Rescuers Down Under]] * [[Lisica in pes]] * [[Lisica in pes 2]] * [[Victorious]] I know that some old pages were lacking in content. But could they be recreated or restored? If the latter, expand the old versions. Otherwise, recreate them and possibly restore afterwards? With Telebajski, there may have been useful content that could be merged with the current page. Such as the infobox. I know that there is more than one ''Dumbo'' now, but the original may still be the primary topic. If it's OK with you, could the old Teletubbies pages be restored? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 20:50, 11. december 2021 (CET) Op.: omenjene strani je ustvarjal blokirani uporabnik, serijski lutkar {{u|Needpower}}, z avtomatskim prevajanjem. Sumim, da je tale uporabniški račun povezan z njim, hkrati se mi ne zdi smiselno obnavljati tiste nanoškrbine v polomljeni slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:55, 12. december 2021 (CET) ::I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was also by a blocked sockpuppeter (not Needpower), so does it deserve deletion too? [[Levji kralj]] was already deleted, but exists now, but as a disambiguation page. I ask about retaining the old history mainly for historical reasons, but also if Teletubbies and The Lion King had anything useful before. Finally, I wonder if {{u|Sporti}} would be interested in any of these movies, as the creator of the disambiguation page about Levji kralj. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:38, 12. december 2021 (CET) :::Also, {{u|Henry3243}} was the other puppeteer to create the 1994 Lion King. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:39, 12. december 2021 (CET) ::::As said above, grammar was poor so the whole article would be easier rewrite it than recreated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 12. december 2021 (CET) == Infopolje Ekoregija == Pinky, v infopolju ekoregija se km² izpiše podpisano namesto nadpisano. Jaz to ne znam popravit, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 16. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:12, 16. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Infopolje Osebnost == Predpostavljam, da se ne spoznam na urejanje predlog in wikipodatkov, zato morda ne razumem nekaterih parametrov. Pomislek imam pri državljanstvu, kajti ponekod je zapisan podatek, ki mi ni jasen. Primer: [[Gregor Fučka]] je po prihodu v Italijo leta 1990 pridobil italijansko državljanstvo, verjetno neposredno po jugoslovanskem – ima (ali je imel) res tudi slovenskega? Drugi primer: [[Anton Resen]] se je rodil leta 1905 v Gorici, ki je bila v Avstroogrski do leta 1919, ko je prešla pod Italijo; ostal je v Italiji do smrti leta 1992 – a je res imel državljanstva Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije, ne pa italijanskega? Morda so moji pomisleki neupravičeni in je vse v redu, vendar ostaja občutek, da se slovensko državljanstvo prelahko pripisuje vsem, ki so ''vsaj nekoliko Slovenci''. Odkod se črpajo podatki o državljanstvu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:36, 18. februar 2022 (CET) :{{ping|Radek}}, podatki se berejo iz Wikipodatov iz polja "država državljanstva". Če so podatki napačni, jih je potrebno popraviti tam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:23, 18. februar 2022 (CET) ::Hvala za pojasnilo; bom povprašal npr Sportija, ki je urejeval wikipodatek pri Resnu, kateri vir je uporabil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:33, 18. februar 2022 (CET) == Infopolje na nesnovno dediščino Unesca == Pinky, ko boš našla čas, bi bilo dobro, če bi ustvarila infopolje za nesnovno dediščino Unesca. Slovenski članki imajo namesto tega ''Infopolje RKD'', ostali pa nimajo nič oziroma napačno za svetovno dediščino. Kar nekaj člankov je na to temo že napisanih. glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Nesnovna_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_(UNESCO)].--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:59, 24. marec 2022 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 24. marec 2022 (CET) :: {{Ping|Ljuba brank}} lahko začneš uporabljati {{tl|Infopolje Nesnovna dediščina}}. Vključena je že v članek Flamenko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 25. marec 2022 (CET) == [[Modul:Authority control]] update == Hi! In [[Modul:Authority control]] ICCU needs to be updated, both the format and the formatter URL (see [[:d:Property:P396]]). Thanks, --[[Uporabnik:Epìdosis|Epìdosis]] ([[Uporabniški pogovor:Epìdosis|pogovor]]) 13:12, 6. april 2022 (CEST) : ok, thanks. I will update it. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:52, 6. april 2022 (CEST) ::Pinky, si prepričana o zadnji posodobitvi modula? Nekje je očitno napačen prevod, sedaj imamo 3000 člankov v kategoriji [[:Kategorija:AC with 0 elements]] namesto v ustrezni slovenski kategoriji, pa še prva je nastavljena kot normalna kategorija (ni skrita). Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 15. april 2022 (CEST) ::: Sedaj sem prepričana, napaka je odpravljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 16. april 2022 (CEST) ::::Hvala :) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:08, 16. april 2022 (CEST) == Napake v modulih == Pinky, {{tl|Infopolje Otoki}} se po novem ne razume več z modulom location map (glej na primer [[Aleksandrov otok]] in [[Nova Britanija]], zanju sem prepričan, da je včasih delalo), pa {{tl|Normativna kontrola}} zdaj poskuša kategorizirati članke po številu elementov v angleščini (glej na primer [[:Kategorija:AC with 33 elements]]). Ko boš imela kaj časa pogledati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:46, 15. april 2022 (CEST) : ok. Bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 15. april 2022 (CEST) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:00, 15. april 2022 (CEST) ::Hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:21, 16. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Glede točkovanja: vsebina infopolja tudi šteje v število besed. Se mi zdi, da nekje nisi štela (čeprav na točke verjetno ne bo vplivalo bistveno). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 6. junij 2022 (CEST) : {{ping|Yerpo}} Nisem štela tam, kjer so infopolja ali kaj drugega dodajali drugi uporabniki (glede na zgodovino). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 6. junij 2022 (CEST) ::Ah, to pa je smiselno, ja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 6. junij 2022 (CEST) == Infopolje Planinske koče == Je to pravi naslov za prošnjo, da se posodobi template infopolja planinskih koč? Enote v WD imajo sedaj pogosto vsaj dva identifikatorja, in sicer [[wikidata:Property:P5758|PZS koče]] in [[wikidata:Property:P10592|maPZS]] zemljevid, ki pa jih template ne vključuje. Jaz sem dodajal tudi informacije o številu ležišč -- verjetno bi se še našlo kakšno polje, ki bi ga lahko brali iz WD. Primer [[d:Q3423237|Kamniške koče]], koliko ima metapodatkov v WD. [[Uporabnik:Miha Peče|Miha Peče]] ([[Uporabniški pogovor:Miha Peče|pogovor]]) 14:00, 28. junij 2022 (CEST) :{{ping|Miha Peče}} naslov je pravi. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 28. junij 2022 (CEST) Pogovor prenesen na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planinska koča#Posodobitev predloge]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:28, 4. julij 2022 (CEST) == Predloga Convert == Pozdravljena, Pinky! Upam, da si dobro. Pri pregledovanju vmesnika sem opazil, da so sporočila predloge Convert še vedno v angleščini. Morda veš, kje jih je mogoče prevesti? (npr. 'The unit for the provided value.', 'The units to convert into.' idr.) --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:43, 4. julij 2022 (CEST) : Bi lahko napisal kje se to pojavlja? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 5. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} Ahhh, že vidim, ko želiš vstavljati predlogo preko VisualEditorja. To popraviš v dokumentaciji predloge, v poglavju [[Predloga:Convert/dok#TemplateData]], parameter "description". Moraš paziti pri popravkih, da ne pokvariš formata - popravljaš le besedilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 5. julij 2022 (CEST) Aha, odlično. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:57, 5. julij 2022 (CEST) Tako, opise predloge sem prevedel in zdi se, da vse deluje pravilno. Ko se bo pojavila potreba, bom morda prevedel še kakšno podobno predlogo. Še enkrat hvala in lep dan. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:38, 7. julij 2022 (CEST) :Hvala. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:20, 7. julij 2022 (CEST) ==Prikaz datuma== Živjo, Pinky! Lahko prosim pogledaš, zakaj se v predlogi [[Predloga:Zadnji urejal]] namesto besede 'pred' izpiše 'čez'? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:58, 22. julij 2022 (CEST) : Mislim, da je problem v <nowiki>{{REVISIONTIMESTAMP}}</nowiki> in pretvorbi v <nowiki>{{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki>, ki je zamaknjen za 2 uri v predlogi {{tl|time ago}}. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 22. julij 2022 (CEST) Velja, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:35, 22. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} ... sem pripravila {{tl|Time ago/peskovnik}}. Če imaš voljo malo preizkusiti - predloga {{tl|Zadnji urejal}}, ki zaenkrat deluje s peskovnikom. Bom "Time ago" uradno posodobila, ko bo dokazano, da deluje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 26. julij 2022 (CEST) Oj! Zgledi v dokumentaciji predloge {{tl|time ago/peskovnik}} in predloga {{tl|Zadnji urejal}} delujejo v redu. Tako da meni se zdi vse ok. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:37, 27. julij 2022 (CEST) == Formatiranje infopolj == Pozdravljena, morda veš kje je dostopna koda za formatiranje infopolj. V vizualnem načinu je vstavitev infopolja povsem neberljiva, če jo gledaš v kodnem načinu. Je to posodobitev Mediawiki ali kakšen lokalni Lua modul? Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:36, 28. julij 2022 (CEST) 3ma7odiztt38v9oui7dzsa0315tl2sk 5724808 5724757 2022-07-28T15:08:14Z Pinky sl 2932 /* Formatiranje infopolj */ wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl]] |- ! rowspan="4" valign="top" | [[Slika:Wikidata-logo-en.svg|50px|Wikidata logo]] ! Wikidata ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata|Wikidata]] | od 10.1.2016 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv1|Wikidata/Arhiv1]] | 27.04.2013 - 28.12.2015 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv2|Wikidata/Arhiv2]] | 28.12.2015 - 5.11.2017 |- ! rowspan="2" valign="top" | ! MediaWiki ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/TechNews|TechNews]] | od 25.08.2013 |- ! rowspan="6" valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] ! Arhiv ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv1]] | 20.02.2008 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv2]] | 01.02.2009 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv3]] | 11.01.2011 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv4]] | 16.10.2013 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv5]] | 6.1.2015 |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Wikidata == Kako je možno dostopati do gnezdenih vrednosti na Wikidata, npr [https://www.wikidata.org/wiki/Q346712] ima Property:P1129, toda <nowiki>{{#property:P1129}}</nowiki> na strani [[Boštjan Cesar]] vrne prazno (predvidevam da zato, ker je P1129 gnezden pod P54 oz. kot piše je označevalnik)? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:37, 13. oktober 2014 (CEST) : <nowiki>{{#property:p54|id=q172221}}</nowiki> je edino kar sem uspela najti glede kvalifikatorjev Qxxxxx, ampak napačno vrača tole: ''GNK Dinamo Zagreb, A.C. Chievo Verona, Q248800, Olympique de Marseille, Q18744, Nogometni klub Olimpija (1911-2004), Slovenska nogometna reprezentanca''. Kako priti do podatkov določenega Qxxxxx, ki ima še naprej gnezdene podatke, pa mi je skrivnost. Sem na Wikidata in na Meti prebirala navodila pa sem zasledila le tole: https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikidata/Notes/Inclusion_syntax_v0.3, amapk ne deluje tako kot piše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:42, 15. oktober 2014 (CEST) ::Tist id mislim, da je za dostopanje do drugih stran na wikidata (ki niso povezane na določen članek), argument id je ime drugega objekta. Sem pa našel getQualifierValue na modulu Wikidata, samo ni napisano, kako bi se ga uporabilo, tako da sem še [[:en:Module talk:Wikidata#Qualifiers|tam vprašal]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:10, 16. oktober 2014 (CEST) ::: Ja sem omenjeni modul na hitro prenesla semkaj, ker sem mislila, da bo to enostavno delovalo ... bom spremljala pogovor. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 16. oktober 2014 (CEST) Kaj pa da bi {{tl|Bioslika}} zajemala sliko iz Wikidata (npr. če ni lokalnega parametra)? Verjetno bi bilo dobro podobno narediti za infopolja. Težje bi bilo verjetno dobiti seznam člankov brez slike, ki imajo sliko na Wikidata. Predlogo Bioslika bi lahko tudi nadomestila {{tl|Infopolje Oseba}} (ali bolj specifična), ki bi še nekatere podatke pobrala z Wikidata (datum in kraj rojstva in smrti, poklic, ...). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:43, 25. oktober 2014 (CEST) #Bom pogledala, za biosliko ne bo težav (čeprav tole nima velikega smisla, saj uporaba predloge bioslika brez slike nima smisla). #Se strinjam, da se bioslika zamenja z infopoljem oseba (to lahko priredim tako, da bo neobstoječe lokalne podatke pobrala iz Wikidata). Če se strinjaš lahko z botom nadomestiš tole: <pre>{{bioslika|islike=Jozef_Stefan.jpg|napis=Jožef Stefan|velikost=150px}}</pre> s temle ({{para|velikost}} slike bo prednastavljena, tudi {{para|name}} ni obvezen) <pre>{{Infopolje Oseba <!--| name =--> | image = | caption = <!--| image_size =--> }}</pre> Potem pa bi počasi dodajala podatke iz Wikidata. Predloga Bioslika pa bo postala odvečna in jo bomo umaknili. Če bo kdo kasneje želel nadomestiti Infopolje Oseba z bolj specifično predlogo, pa bo imel seveda proste roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 26. oktober 2014 (CET) :Naredil sem 50 testih urejanj z botom, je pa problem, da nekatere strani predlogo Bioslika uporabljajo dvakrat ali poleg drugega infopolja (bila je celo v članku [[Kemija]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemija&diff=4267568&oldid=4211088]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:15, 26. oktober 2014 (CET) :: Bioslika se uporablja na 5.078 straneh - jih bom jutri pregledala, če je kakšna stran vmes, ki ne paše zraven in jo odstranila, tako kot si to naredil pri Kemiji (lahko pa to narediš tudi sam, če imaš voljo, ker moram urediti danes še SteVedeli). Če ima stran biosliko in neko infopolje hkrati (verjetno takšnih ni prav veliko), bo podvojena zadeva (tako kot je bila podvojena že do sedaj) ... kako bi se to detektiralo pa ne vem. Bova nadaljevala jutri. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 26. oktober 2014 (CET) :: Še tole ... če je v članku več bioslik, popravi le prvo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 26. oktober 2014 (CET) :::Zaenkrat grem čez tiste z eno biosliko, če jih je več, je lahko tudi katera prazna (kar naredi večinoma [[Uporabnik:CommonsDelinker]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:48, 27. oktober 2014 (CET) :::: Sem odstranila nekaj kar nekaj odvečnih bioslik iz neustreznih člankov ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:02, 27. oktober 2014 (CET) ::::: Bioslika je zdaj povsod nadomeščena. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:36, 27. oktober 2014 (CET) Super, bom najprej danes posodobila {{tl|infopolje Oseba}}, tako da se bo uporabljala predloga {{tl|Infopolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:25, 27. oktober 2014 (CET) :Rusi že imajo sliko in še nekaj podatkov za infopolje Oseba iz wikidata [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A8%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%BE%D0%BD:%D0%9F%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%BE%D0%BD%D0%B0&action=edit]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:30, 30. oktober 2014 (CET) :: Znaš rusko? ... je potrebno prenesti cel kup modulov in predlog, ker imajo drugače zasnovano. Trenutno sem poskusila z nemško (angleška nima možnosti lokalnih nastavitev in za nas ne deluje), pa je z nemško problem z datumi in še nekatere druge stvari mi niso všeč, Rusi pa imajo stvari bolj rešene. Tako, da se mogoče splača prenesti zadeve od Rusov. Bom zasnovala [[Modul:WikidataRu]] s podrobnimi podmoduli in dodatnimi predlogami in stvari prenesla od tam. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:37, 30. oktober 2014 (CET) :::Rusko ne ravno veliko, če je preveč dela, raje počakaj, slej ko prej bodo tudi na en dodali. Črpanje iz Wikidata vseeno (še) ni tako enostavno, kot bi pričakoval... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:53, 30. oktober 2014 (CET) Predlagam, da tudi v sledilnih kategorijah prevajaš "Wikidata" v "Wikipodatke", čeprav so to pomožne strani, ki jih večina ljudi ne bo videla. Pa angleški "label" se ponavadi prevaja kot "oznaka", ne "labela"... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:45, 31. oktober 2014 (CET) : ok .. bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 31. oktober 2014 (CET) Prva varianta Infopolja Oseba z Wikipodatki je narejena za testiranje. Če v članku o osebi na vrh vnesete le {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}}, mora predloga že vrniti nekatere podatke iz Wikidata. Dokumentacijo moram še dopolniti, da se bo vedelo kateri podatki se znajo sami napolniti (ustrezno se napolni tudi kategorija Umrli ..., Rojeni ...). Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|citizenship}}, {{para|occupation}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:05, 3. november 2014 (CET) :Zgleda dobro, le kategorizacija Umrli in Rojeni po datumu je verjetno odveč (vsaj do sedaj je nismo imeli). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:25, 3. november 2014 (CET) === Posodobljanje infopolj za osebe === Boš zdaj še ostalim infopoljem dodala zajemanje (vsaj) slike iz Wikidata? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:00, 16. november 2014 (CET) Ja, tak je bil načrt, da začnem še z ostalimi, ko bomo zadovoljni z delovanjem Infopolja Oseba. Jih bom pa hkrati tudi posodobila, plan se imam znebiti tudi tistih barv v header-ju infopolj - npr. {{tl|Infopolje Športnik}}, {{tl|Infopolje Kolesar}}. Najprej bi se pa lotila infopolj namenjenim športnikom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 16. november 2014 (CET) :Aha. Ko bo Infopolje Športnik, ga bom lahko dodal (skoraj) vsem s {{tl|MedalTableTop}}, ki jih je kar nekaj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:17, 16. november 2014 (CET) :: Prav, potem pa se najprej lotim infopolja Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:20, 16. november 2014 (CET) A boš enkrat tako prijazna in boš pod lipo napisala, kako se ta reč uporablja in še nekaj osnovnih informacij za informacijsko polpismene? Pliz! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:04, 16. november 2014 (CET) : Bom pripravila - še predno bova dala v uporabo tudi Športnika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 16. november 2014 (CET) Super! Kaj bi mi brez tebe. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:09, 17. november 2014 (CET) : Glej [[Wikipedija:Pod lipo#Integracija infopolj z Wikipodatki]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:21, 17. november 2014 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ==== {{tl|infopolje Športnik}}==== [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če si pripravljen, lahko začneva z Infopoljem Športnik, infopolje sem že posodobila in pripravila z wikipodatki (podobno kot za infopolje Oseba). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 20. november 2014 (CET) : Če misliš, da je smiselno, lahko pod imenom in priimkom dodam tudi spol (moški/ženska). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 20. november 2014 (CET) :: Mislim, da spola ni potrebno dodajati. Sem jih že pred nekaj dnevi zamenjal en del, tisti z MedalTableTop in brez slike. Tistim s sliko bi jo pa odstranil in po potrebi dodal na Wikidata. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:52, 20. november 2014 (CET) :::Kje se pa nastavi prikaz države? - da ne bo LRK kot v [[Gao Yulan]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:12, 20. november 2014 (CET) :::: Za nekatere države so kratice zapečene zaradi dolžine - [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«). To lahko popravimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 20. november 2014 (CET) :: Nekaj je tudi z uradno stranjo - [[Henning Fritz]], za neznano leto rojstva ali smrti bi bilo tudi treba nastaviti kaj lepšega kot ''nepoznana vrednost'' - [[Hermann Barrelet]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:53, 20. november 2014 (CET) ::: »nepoznana vrednost« sem spremenila v »datum neznan« ... glej [[Modul:Wikidata/date]], lahko popraviš, če ti ni všeč. Za spletno stran bom pa še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:36, 20. november 2014 (CET) ::: Popravila tudi spletno stran v samem Infopolju Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:53, 20. november 2014 (CET) :::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Dirkač F1}}, {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}==== Pripravljeno je {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če imaš voljo še ti malo preizkusiti ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2014 (CET) : Si mislila isto infopolje tudi namesto {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}? V tem primeru ga je treba še malo dopolnit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:14, 30. november 2014 (CET) :: Ja, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:22, 30. november 2014 (CET) ::: {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}} je sedaj združeno v {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Edina razlika, ki sem jo naredila je, da se za nekatere izpuščene parametre ne uporablja več »&mdash;« ali »0«. Kateri parametri so to, se vidi v starem {tl|Infopolje Dirkač F1}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 2. december 2014 (CET) :::: Mislim, da je pripravljeno za menjavo. Na žalost na Wikidata ni še nič od dirkaške statistike... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:59, 3. december 2014 (CET) ::::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ::Razširiti je še potrebno dokumentacijo (z dodanimi parametri). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 3. december 2014 (CET) Po posodobitvi se v prikazu članka pojavi prazna vrstica pred začetkom, če je prazna vrstica med koncem infopolja in bio vrstico (kot je v veliko člankih zaradi preglednosti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean-Pierre_Wimille&diff=4414514&oldid=4414513 brez tega urejanja se članek začne s prazno vrstico]). Ena prazna vrstica po moje se ne bi smela poznati... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:04, 1. april 2015 (CEST) :{{urejeno}} ... moja napaka pri vključevanju dokumentacije v infopolje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 1. april 2015 (CEST) ::Aha sem še dve infopolji popravil, mislim da so zdaj to vsa. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:50, 1. april 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Hokejist}}==== {{tl|Infopolje Hokejist}} je posodobljeno. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:23, 13. december 2014 (CET) :V članku [[Tomáš Vokoun]] infopolje zajema datum rojstva iz Wikidata in ustvari kategorijo Rojeni leta 1976, ne ustvari pa kategorije Živeči ljudje (kot vidim je nikjer ne). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 15. december 2014 (CET) :: [[:Kategorija:Živeči ljudje]] se ne ustvarja avtomatsko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:31, 15. december 2014 (CET) ::: Aha. Samo nekje (sam sicer ne najdem) se že tako verjetno preveri, če je oseba še živeča (da se izpiše starost zraven datuma rojstva ali ne), če bi se tam dodalo še to kategorijo... Ali je kakšen drug razlog, da ni avtomatska? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:41, 15. december 2014 (CET) :::: Najbolj osnoven razlog je, da so to kodo (in sistem) pisali ruski wikipedisti, ki so, vsaj kolikor sem jaz videla, zelo napredni v uporabi. Seveda je možnost za nadgraditev, kar pa jaz ne bi počela ... Bi bilo njih potrebno poprositi za nadgraditev (mogoče bi to tudi jaz lahko storila, ampak takšne zadeve rajši prepuščam njim, ki sistem bolje poznajo). Glede domnevno umrlih pa se je Yerpo pred kratkim razpisal tukaj - [[Wikipedija:Pod_lipo#Domnevno_umrli]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:57, 15. december 2014 (CET) ::::: Aha. Vidim tudi, zakaj je niso dodali - ker je [[:ru:Категория:Ныне живущие]] predlagana za brisanje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 15. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Znanstvenik}}==== Ko boš utegnila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:38, 12. december 2014 (CET) : Evo infopolje posodobljeno z Wikipodatki. Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:33, 13. december 2014 (CET) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:05, 15. december 2014 (CET) :Eno stvar sem opazil: infopolje ima prostor za opombe, vendar se morebitne opombe, ki jih pobere iz wd, pokažejo na dnu gesla, ne v infopolju. Je tako mišljeno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:24, 17. december 2014 (CET) :: Ja, tako naj bi delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:01, 18. december 2014 (CET) ::: Te opombe naj bi bile načeloma v razdelku '''Sklici''' (in ne točno na dnu gesla), ali ne? Katera imena krajev je treba vnašat v rojstne kraje? Sodobna ali tedanja?. (Do sedaj so se (predvsem na en wp (pa tudi tukaj) vnašala tedanja imena krajev in držav). Pri Stefanu npr. 'Šentpeter (Celovec)' sedaj deluje malo čudno, ker je bilo v času njegovega rojstva to samostojno naselje. Pri [[Frits Zernike|Zernikeu]] sta zvezdici v parametrih, pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentzu]] je rojstni kraj v redu (navedena je tudi država), pri kraju smrti pa je zvezdica. Res bi bil dober kakšen hitri vodič za popravke. Jaz sem bolj kot za avtomatizacijo, za točnost podatkov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:11, 18. december 2014 (CET) :::: Pri Zerniku so bile pravzaprav 3 zvezdice (tudi slika) - odstranila sem odvečne podatke v infopolju; pri Lorentzu sem iz Wikipodatkov odstranila odvečno sliko in dodala slovenski opis za Harlem ([[d:Q9920]]) in prav tako iz infopolja umaknila odvečne podatke ... da je potrebno navajati državo poleg rojstnega kraja? Ne vem, mogoče ... ampak doda se jo lahko v Wikipodatkih kot označevalnik kraja, kot sem to storila za njegov kraj smrti. Za našega Štefana sem dodala opis za [[d:Q2322523]], da se sedaj izpisuje le Šempeter in h obema krajema takratno državo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) :::: Glede sklicev - še ne tako dolgo tega nazaj so je v članku spodaj izpisala napaka, če ni bil opremljen z seznamom sklicev - to so sedaj spremenili tako, da se seznam sklicev avtomatsko izpiše na koncu članka (kar meni ni všeč, saj sem take članke včasih imela v posebni vzdrževalni kategoriji, ki je sedaj prazna). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) Ena možnost za pisanje tudi tedanjih državnih tvorb je dodatek pri parametru. Npr. sem dodal pri [[Janko Šlebinger|Šlebingerju]], ne vem pa, če je dodatek k tem parametrom temu namenjen. Ni mogoče (ali pa jaz ne znam) tvorit kratic kot v tem primeru za FLRJ ipd., ker wd sprejemajo le realna imena člankov. Ja gotovo si zaradi takšnih stvari porabila veliko časa. Aja, se opravičujem, Nisem videl prvega dela tvojega odgovora. Tvoja rešitev za Lorentza je verjetno boljša od moje za Šlebingerja. Zanj sem popravil podatke v wd. Zakaj pa npr. ni povezave na Haarlem pri Lorentzu - ker še ni članka tukaj? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 15:42, 18. december 2014 (CET) : Za dolga imena držav imamo možnost dopolniti v [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«), da se izpisuje s kratico. To lahko dopolnimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). <br>Za FLJR bi bilo torej ''<nowiki>Q12788779 = '[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]',</nowiki>'' in lahko kar sam popraviš in dopolniš. Haarlem se bo avtomatsko povezal, ko bo ustvarjen članek in povezan v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:56, 18. december 2014 (CET) :: Hvala ti za info. Bom popravil in dopolnil. Še en oreh imam. Pri Zernikeu mi ne dovoli popravit kraja smrti v Amersfoort. Le pobrisati mi dovoli, kar sem tudi storil. Ne vem kako je tebi uspelo za Haarlem. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:03, 18. december 2014 (CET) ::: Orehi so za to, da se jih stre. Tudi jaz sem na začetku imela težave s tem .... torej ... ker Slovenci za nas še nimamo vpisanega Amersfoort, ti ga ne dovoli vnesti direktno v Wikipodatke osebe. Najprej moraš v Wikipodatkih Amersfoort najti z iskalnikom in mu potem dopisati slovensko oznako. Nato ga boš lahko vnesel v podatke osebe za slov. jezik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:09, 18. december 2014 (CET) Lahko, prosim, preveriš zakaj ne dela/ta paramet(e)r/a {{para|doctoral_advisor}}, oziroma {{para|doktoral_advisors}}. Ali je problem v navedbi <tt>if empty</tt> v: : <tt><nowiki>| data15 = {{if empty|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki></tt>? Če namesto tega napišem, kot je npr. pri {{para|spouse}}: : <nowiki>| data15 = {{#if:{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki> deluje, samo ne vem zakaj je notri tudi ta navedba <tt>empty</tt> pri if. Vem, da je pred časom delovalo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:53, 14. junij 2015 (CEST) : [[Predloga:Ifempty]] ni več ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:11, 14. junij 2015 (CEST) :: Sem jo popravila ... je sedaj bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 14. junij 2015 (CEST) ::: Ja, sedaj deluje s prvim zapisom s to predlogo. Hvala ti lepa. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:37, 14. junij 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}}==== Infopolje je posodobljeno. Trenutno se v {{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}} iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. Nekaj je novih parametrov ... zato sem posodobila vse kolesarje, ki uporabljajo to predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:27, 25. december 2014 (CET) ==== {{tl|Infopolje Vojaška oseba}}==== Glede na to, da je Klemen naštancal na stotine gesel o generalih, bi bilo fino, če bi enkrat posodobila tudi tole polje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:16, 5. avgust 2015 (CEST) : Ok, je prva na spisku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:33, 5. avgust 2015 (CEST) :: {{urejeno}} ... posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:49, 7. avgust 2015 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:23, 8. avgust 2015 (CEST) ===Bugi v infopoljih === ;Janez Zor [[Janez Zor]] - v Wikidata sem dodal datum smrti (december 2014), tukaj pa infopolje prikazuje november 2014. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:34, 7. december 2014 (CET) : Hmmm, zanimivo .... bom pogledala ..... (pustite podatke v Wikidata nespremenjene zaradi testiranja). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:21, 7. december 2014 (CET) :: Sem zadevo predala ruskim sodelavcem, ker je očitno napaka pri pretvorbi formata mm.yyyy iz Wikidata, saj se mesec v tem formatu vedno zmanjša za 1. Te pretvorbe so precej zapletene in jih je kar nekaj, sistem pa oni bolje poznajo. Sem z njimi že sodelovala in upam, da se mi kmalu javijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:09, 7. december 2014 (CET) ::: Popravljeno, so se ruski kolegi potrudili in pomagali (za vzrok problema glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Wikidata/p570#Problem with dates from Wikidata in "month year" format (without day)]]). Popravjen je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata%2Fdate&diff=4316525&oldid=4302627 Modul:Wikidata/date] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:03, 9. december 2014 (CET) ;Kristóf Báthory Kaj pa ne štima [[Kristóf Báthory|tu]], da se pokaže oznaka polja in ne podatek? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:57, 11. december 2014 (CET) : Kateri podatek se ne prikaže? Meni je videti ok. (Rojstvo - 1530, Smrt - 27. maj 1581, Q174665?) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:49, 12. december 2014 (CET) :: Tisti Q174665? bi moral biti mesto smrti, če prav razumem. Če greš z miško nad vprašaj, pojamra da manjka slovenska oznaka (ali nekaj takega) in ne more prikazati podatka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:00, 12. december 2014 (CET) ::: V wikipodatkih je potrebno vnesti oznako v slovenščini, ker je še nima (klikni na Q174665) in shraniti - če pa tam dodaš še kratek opis, je pa to sploh sijajno. In zakaj je opis dobro dodati .... ko neki osebi dodajaš (spreminjaš) kraj rojstva, ti avtomat pomaga pri iskanju ... prikaže ti tudi opis. Težko je namreč izbrati med več enakimi kraji ... lahko poskusiš v iskalniku vtipkati Bela in ti tam ponudi tri enake oznake, ki so brez opisa. Vsi članki, ki imajo takšne zapise so umeščeni v [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]. Jih počasi čistim ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:56, 12. december 2014 (CET) ::::Sem dodal oboje, upam, da prav, ker v geslu se (še) ne pokaže. Nisem pa vedel, da je to potrebno delat ročno za vsak objekt v wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:06, 12. december 2014 (CET) :::::Zdaj sem pogledal tisto kategorijo. Hudiča, saj tega je pa za celo življenje. No, pa sem imel iluzije o avtomatizaciji (rade Japanci za nas...) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) : Počasi se daleč pride. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) : Sicer pa se prikaže, le stran moraš osvežiti. Bo pa kasneje s temi podatki veliko lažje. Vem koliko dela sem imela s taksonomkami in naselji, da sem vse stare počistila, sedaj pa je precej enostavno, ko je na vsake svete cajte potrebno dodati le eno.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 12. december 2014 (CET) ::Sem parkrat stisnil ctrl+f5 pa se ni osvežilo. No, zdaj je, tako da sem očitno delal prav. Za vajo sem jih poslovenil še par, ampak tega je res ogromno. A se pri krajih ne bi dalo tega avtomatizirat? Da bi po defaultu kar wd dal originalno ime, ki bi ga potem po potrebi na roko slovenili, kjer imamo slovenska imena? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ::: Ctrl+f5 ni dovolj, treba je uporabiti tisto v Orodni vrtici (Več -> Osveži). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:37, 13. december 2014 (CET) ::: Glede slovenjenja ... ne vem kakšna so pravila glede botov v Wikipodatkih. Je [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] bolj aktiven na Wikipodatkih in bi mogoče on lahko svetoval. Tudi ne vem kaj naj bi bilo to originalno ime (če je npr. neko rusko mesto, je to potem tudi zapis v cirilici). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 13. december 2014 (CET) ::::Sorry, sem videl, da si me omenila, pa nisem prej utegnil odgovorit. Za črpanje oznak (label) iz imena medjezikovnih povezav bo treba pocukat kakšnega operaterja bota - treba je prepisat ime (verjetno najbolje angleškega) interwikija v label za slovenščino pri objektih, ki imajo {{P|31}}: {{Q|486972}}. Naslov je [[:d:Wikidata:Bot requests]], ampak za tako specifično opravilo znajo bit neodzivni. Na žalost ne poznam alternative. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:34, 13. december 2014 (CET) :::::Meni se to ne bi zdela slaba rešitev, čeprav bo seveda nekaj napak (Cologne namesto Köln, pa Prague namesto Praga ipd.). Če znajo narediti tako, da primarno vzame slovenski iw, če pa tega ni pa angleškega, bi bilo tega manj. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:17, 14. december 2014 (CET) ::::::{{u|IP 213}}, začasna rešitev za vsaj malo lažje dodajanje: v [[:d:User:IP 213/common.js]] si skopiraj <code><nowiki>importScript( 'User:Joern/altLabels.js' );</nowiki></code>. Če imaš izbran slovenski jezik v uporabniških nastavitvah, tako da prikaže polje za slovensko oznako na vrhu strani, ti skripta ponudi ime(na) iz interwikijev - kar pomeni en klik namesto copy-pastanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:25, 16. december 2014 (CET) ::::::: A jest tud lahko? .... Sem že nastavila ... super. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:35, 16. december 2014 (CET) Ok, hvala, bom uredil. Vsak klik manj paše. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ;Arnulf Koroški Hm, kaj pa je tule pri [[Arnulf Koroški|Arnulfu]]? V infopolju se pokaže 4. december, čeprav se v virih pojavlja 8. (ali konec novembra). In sem šel gledat v wikidata, kjer je tudi 8. 12. (z dodatkom julian). Ali tu infopolje po nepotrebnem preračunava v gregorijanski koledar, ki ga takrat sploh še ni bilo? Oziroma, ali je tu sploh odveč pripomba v wd, da je datum po julijanskem koledarju (verjetno posledica uvoiza iz wp ru:)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:58, 12. december 2014 (CET) : Ja, tega sem že gledala. Ruski uvoženi datumi so včasih nepravilni (sem jih že nekaj popravila) in če imaš svoj vir, tam podatek popravi (lahko vneseš tudi dva datuma) in dodaj vir, tistega ruskega pa kar izbriši. Kako se doda sklic lahko pogledaš npr. [[d:Q190770|Philip Warren Anderson Q190770]] na datumu rojstva, ki sem ga popravila jaz. Glede julijanske koledarja pa moram pa še preveriti, to naj bi drugače delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 12. december 2014 (CET) ::Saj ravno v tem je težava: iz ruske wp uvožen datum je pravilen, je tudi 8. december. V infopolju se pa pokaže 4.! Zato sklepam, daje v ozadju kakšno preračunavanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) ::: Hmm, bom povprašala ruske kolege, ki so napisali kodo, sem v navezi z njimi. Zaenkrat pa Arnulfa ne spreminjaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) ::::Sem pustil povsem pri miru. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ;Linus Torvalds V infopolju se pod poklic dvakrat pokaže programer (enkrat kot link, enkrat ne), pri starših in starih starših so opisi v angleščini. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Popraviti je bilo potrebno poklice v Wikipodatkih za ta objekt, očeta, mamo in deda pa je bilo potrebno popraviti kar v infopolju samem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Janko Prunk Pri Prunku se v infopolju prikaže napis '''Spletna stran''', vendar ni linka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Napaka je bila v Infopolju Znanstvenik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Milko Kos To pa je najbrž bolj moje neznanje kot bug. Pri [[Milko Kos|Kosu]] sem v wd dodal dve sliki, zdaj pa se tudi v infopolju pokažete obe. Je ena v wd odveč, je torej prav, če je tam samo ena, ali se da urediti, da infopolje pokaže samo eno, čeprav sta v wd dve? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:15, 16. december 2014 (CET) : Ja, če bi bilo tam 10 slik, bi se jih prikazalo vseh 10; bilo bi prav, da bi tam bila samo ena slika. Jaz kar zbrišem eno, pustim kvalitetnejšo. Do sedaj se ni še nihče pritožil. Wikipodatki naj ne bi bili namenjeni galeriji, za to je na voljo povezava na Zbirko (tudi v Wikipodatkih). Bom pa povprašala ruske kolege kako to preprečiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) : Sem malo gledala kako to deluje .... so splošno napisane funkcije, ki obdelujejo vse postavke znotraj ''property''. Tako deluje za datume, poklice in tudi za slike. Bi bilo potrebno za slike potemtakem narediti neko posebnost v kodi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 16. december 2014 (CET) ::Kar pusti, bom raje pobrisal odvečno in bo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ::: Podobno je npr. pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]]u. Če se iz infopolja odstrani parameter slike, se v njem prikažeta dve. Drugi dve od mišljene. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:19, 18. december 2014 (CET) :::: Na [[:Wikidata:Property talk:P18]] je navedeno, da naj bi imela lastnost [[:Wikidata:Property:P18|slika]] praviloma eno vrednost (Single value: this property generally contains a single value), ki naj bi bila najbolj kvalitetna slika za predstavitev osebe oz. za v infopolje. Ostale naj se odstrani. Jih je pa kar nekaj takih ([[:Wikidata:Wikidata:Database_reports/Constraint_violations/P18#.22Single_value.22_violations]]), tudi ker boti dodajajo podatke iz različnih Wikipedij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:35, 18. december 2014 (CET) ;Teodor Domej Tudi to je najbrž bolj vprašanje kot bug report. Ampak vseeno: pri [[Teodor Domej|Domeju]] sem hotel podatke vnesti v wd, pa sploh nima povezave Objekt v Wikipodatkih. Tudi možnosti, da bi ga ustvaril ne najdem. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:50, 16. december 2014 (CET) : Za čisto nov objekt greš direktno v Wikidata in tam v iskalnik vtipkaš Teodor Domej .... potem pa klikneš na "also create a new one" ... in veselo na delo. Tegale sem ustvarila že jaz in dodala. le da je moški in človek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) ::Aha, se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) <s>Ampak sedaj še vedno ni povezave med objektom v wd in geslom tu. Sem poskusil povezavo dodati, a mi kljub vztrajnemu klikanju na wd ni uspelo. Druge podatke sem lahko dodal (bio, slika). --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:39, 16. december 2014 (CET) :Danes sem bil rahlo uspešnejši. Lahko sem vnesel podatke za iw, vendar jih nisem mogel shraniti (invalid token ali nekaj takega). Prav tako nisem mogel pobrisati napake pri kraju rojstva; včeraj sem namreč ES namesto kot referenco po pomoti vnesel kot drugi kraj rojstva. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:37, 17. december 2014 (CET) </s> Pozabi! Zdaj je šlo. Očitno težave z delovanjem wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:18, 17. december 2014 (CET) : Poskusi vedno osvežiti stran z Osveži iz orodne vrstice. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:04, 18. december 2014 (CET) ::Misliš stran na wp? Saj sem, pa ni pomagalo. Mislim, da ima wd včasih težave z delovanjem in takrat je vnašanje in popravljanje nemogoče. Se mi je zgodilo že kdaj prej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:27, 18. december 2014 (CET) ;Aimé-Victor-François Guilbert Zakaj v članku [[Aimé-Victor-François Guilbert]] infopolje ne prikaže datuma smrti iz WD, čeprav je tam naveden? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:13, 27. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v WD. Lahko pogledaš zgodovino. Pri smrti je bilo nastavljeno, da je ta podatek nezaželen (pobarvan je bil spodnji kvadratek izmed treh navpičnih na levi strani). Običajno je to nastavljeno na srednjega ... Normal; zgornjega pa se običajno nastavlja pri slikah za sliko, ki je najprimernejša in se potem v infopolju izpiše le-ta, na pa tudi ostalih. Upam, da nisem preveč zapletla pojasnila. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:56, 27. januar 2016 (CET) Aha. Še nekaj je treba prevesti - kdor ima pri datumu smrti ? napiše v ruščini neznano npr. [[Slavko Beravs]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:50, 29. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v [[Modul:Infocards]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 29. januar 2016 (CET) ;[[Manuel Machado]] Nekaj je s sklicem narobe pri datumu smrti - Lua error in Modul:Sources at line 200: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 9. marec 2016 (CET) : Sem imela že nekaj časa pripravljene popravke v peskovniku, pa sem sedaj zamenjala. Upam, da bo vse ok.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 9. marec 2016 (CET) ;[[Edin Osmanović]] Kraj rojstva preveč raztegne infopolje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:27, 3. junij 2018 (CEST) : Modul Wikidata omogoča okrajšave dolgih imen držav [[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata&type=revision&diff=5001378&oldid=4913789 diff.]], kako bi naredili neko splošno pravilo bi si pa morala vzeti več časa in Modul prisiliti, da razdeli zadevo v več vrstic. Je pa tole malce komplicirano, tako da ne vem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 3. junij 2018 (CEST) ;[[Luka Špik]] Sliko prikaže prekrito z več vodoravnimi črtami. V vseh drugih wikijih je prikazana ok, tako da nimam pojma kaj bi bilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:44, 18. december 2019 (CET) :Ne vem zakaj se je to zgodilo. Ampak sem popravila prednastavljeno vrednost v infopolju Športnik na 220px tako kot za Infopolje oseba (prej je bilo 226px). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:28, 19. december 2019 (CET) === JhsBot na Wikdata === Če pogledaš zgodovino [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q3857937&action=history] [[d:Q3857937|Janeza Kosa]] se tam vidijo spremembe JhsBota (''Added [sv] description: Auto-description for Swedish'', ...). Mogoče bi lahko delal tudi za nas? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:05, 16. december 2014 (CET) == Predloga Infopolje Pisec na Wikiverzi == Na Wikiverzo sem skopiral predlogo za infopolje Pisec, vendar me študent, ki je predlogo uporabil, opozarja na napako, ki je ne znam odpraviti, namreč podatke o pikslih nad sliko (glej [[:v:sl:Benjamin Gracer|Benjamin Gracer]]). Help, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:29, 22. oktober 2014 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:49, 22. oktober 2014 (CEST) Glede na zasnovo predloge je namesto <pre>| image = [[File:Benjamin Gracer.jpg|thumb|Benjamin Gracer]]</pre> potrebno uporabiti: <pre> | image = Benjamin Gracer.jpg | caption = Benjamin Gracer</pre> {{urejeno}} - Sem omenjeni članek že popravila, glej https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Benjamin_Gracer&diff=19070&oldid=19068. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 22. oktober 2014 (CEST) == Kulturna dediščina Slovenije na Wikipodatkih == Najbrž te bo zanimalo, da sem naredil na Wikipodatkih infrastrukturo za označevanje enot slovenske kulturne dediščine. Glej [[Pogovor:Kulturni spomenik Slovenije‎]], komentarji dobrodošli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:25, 8. november 2014 (CET) Predlagam, da urediš samo naša infopolja in ne zgubljaš časa/energije z ročnim dodajanjem v Wikipodatke, potem ko bo vse pokategorizirano po občinah bom že jaz pognal avtomatizacijo. Lahko pa tudi sama, po želji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:15, 13. november 2014 (CET) : Ok ... hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:17, 13. november 2014 (CET) Avtomatska kategorizacija ne dela prav za Mestno občino Ljubljana - glej [[Meksika]]. Iz kode v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}} mi na žalost ni jasno, kaj je narobe (pri ostalih mestnih občinah dela). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 14. november 2014 (CET) : Očitno mi je ponagajal copy&paste in sem namesto presledka naredila neki posebni znak. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:19, 14. november 2014 (CET) :: Uh, dobro da si odkrila, to mi na kraj pameti ne bi padlo. Zanimivo, ravno par dni nazaj se mi je v službi pri analizi podatkov zgodilo, da sem po nesreči dodal presledek za eno vrednostjo in mi potem dolgo ni bilo jasno, zakaj mi [[R-project|R]] cel stolpec obravnava kot čisto drug podatkovni tip. V tab-delimited tabeli se to na prvi pogled ne vidi, tako da sem moral it nazaj v izvorne podatke da sem odkril, v čem je trik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:26, 14. november 2014 (CET) ::: Sem tako hitro odkrila, ker se mi je to zgodilo tudi včeraj in sem tudi skoraj doktorirala na tem ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 14. november 2014 (CET) ::::Pred uporabo je dobro [[:en:Trimming (computer programming)|trimčkat]] podatke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:35, 14. november 2014 (CET) :::::Do tega imam predsodke odkar sem enkrat pred davnimi časi poskusil s HTML trimmerjem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:38, 14. november 2014 (CET) :::::: Pri meni ni bila težava s presledki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 14. november 2014 (CET) Vsaj za nepremično kulturno dediščino je zdaj stvar solidno postavljena in up-to-date (čakam samo še bota, ki bo danes ponoči povedal, če je nova rešitev glede registrirane kulturne dediščine dobra). Sem ustvaril stran [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] z navodili, pod pogovorno stran sem premaknil najino debato od prej. Povej, če se ti zdi kaj nerazumljivo ali ne dovolj dobro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 22. november 2014 (CET) == Кategorija:Ljudje po abecedi == Ima [[Кategorija:Ljudje po abecedi]] namenoma poseben "K" v naslovu da jo sistem obravnava kot stran z vsebino ali je bil typo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:10, 10. november 2014 (CET) :Škratki so bili na delu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:38, 10. november 2014 (CET) == List of Museums in Slovenia == Hello Pinkysl, in 2011/2012 we added the List of Slovenian Museums to the englisch wp, see http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_museums_in_Slovenia - now there is a list of the museums in Croatia in the German WP, see https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Museen_in_Kroatien - wo should consider a German version of this list. Unfortunately I cannot make the translations from slovenian into German - and these names are often under discussion in the German WP. Best wishes from Germany G. Plehn. --[[Posebno:Prispevki/94.216.44.229|94.216.44.229]] 21:47, 22. november 2014 (CET) : You want to translate List of Slovenian Museums into german version? I am not really good in german ... I will ask someone here to help you. I transferred this conversation to [[de:Benutzer Diskussion:Plehn#List of Museums in Slovenia]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:17, 23. november 2014 (CET) ==Thanks!== Thanks a lot for your VE-related updates! Just a note that [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide/sl|the user guide on mediawiki.org]], which is linked from inside VE, is unfortunately out of date and this will affect users looking for information because they won't access the local documentation. Also, had you seen [[:m:VisualEditor/Newsletter/2014/December]]? I don't remember if you're on the translators list or not :) Best, --[[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 13:34, 22. december 2014 (CET) :Yeah, I know about User guide on mediawiki ... it is on my list "Must do" ... currently I am preparing for some Wiki classes for seniors on Institute of Continuing Education. So I will do that later, when there will be more time. And I will also check newest VisualEditor Newsletter ... I have already found CTRL F shortcut a few days ago. And about translators list: you asking me if I am allowed to translate at VisualEditor/TranslationCentral? ... I can, I have done that before. :By the way, I have posted 2 questions at [https://www.mediawiki.org/wiki/VisualEditor/Feedback VisualEditor/Feedback]. Maybe you can help? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:25, 22. december 2014 (CET) == DYK == Živjo, sem uredil glede 1. tedna 2015 za rubriko Ste vedeli, samo tega noče pokazat na glavni strani. Bi lahko to ti uredila (sedaj namreč kaže na 1. teden 2014). Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 15:41, 29. december 2014 (CET) : {{urejeno}} Sem sedaj naredila tako, da če je CURRENTWEEK (1) in CURRENTMONTH (12) ... kar velja za zadnji teden starega leta, sedaj predloga poišče prvo predlogo naslednjega leta, če ta obstaja ... drugače pa izpiše za en teden nazaj. Upam, do bo 1. januarja ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 29. december 2014 (CET) ::Se je glih to zgodilo, da kaže na današnji dan predlogo od 52. tedna 2014. Nočem nič sam spreminjat, ker bi se verjetno vrtel v krogu ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 13:47, 1. januar 2015 (CET) :: Zdej pa bo ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:04, 1. januar 2015 (CET) == infopolje gora == spoštovana Pinki, pravkar sem vnesel Čeglo goro (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cegla_gora), nato sem videl, da bi se lahko prikazal zemljevid z vnešenimi koordinati kot pri skupni Lačur (https://de.wikipedia.org/wiki/Latschurgruppe). Poleg tega slovenska predloga sicer upošteva izolacijo, ne pa škrbine (upam, da sem oba pojma pravilno prevedel iz nemščine). Aja, pa seveda pojmovanje "prevod" za drugo ime gore ni pravilno, oz. imajo številne gore lahko več vzporednih imen, če so npr. na meji ali iz drugih razlogov (Karnijske Alpe). Takrat bi to moralo biti primerno označeno. Ali se te 3 stvari (avtomatični zemljevid, škrbina, vzporedna imena) lahko uredi? Jaz tega ne znam. hvala. lp. Bojan2005, 14.1.2014, 12.00 CET : Bom pogledala .... jutri. :: hvala... predloga Karavanke pa je seveda narejena s perspektive Slovenije, le da je polovica v Avstriji... in nekako ta ekskluzivnost ne ustreza... tu bi se moralo nekaj spremeniti... To z zemljevidi v predlogah je seveda res za vse kraje v Avstriji, ki so na slovenski Viki... karte se žal ne prikažejo... lp Bojan2005... Glede [[Predloga:Gora]] .... tole je ena stara predloga (njena dokumentacija ni najboljša), ki jo bo potrebno posodobiti, se pa že sedaj lahko vstavi zemljevid (glej https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cegla_gora&diff=4358148&oldid=4357714 diff mojega urejanja). Predlogo bom v bodočnosti posodobila .... vendar bo malo trajalo, ker bo pred posodobitvijo potrebno ustrezno pripraviti vse že obstoječe članke (parameter {{para|Coordinates}}). Glede [[Predloga:Karavanke]] ... če preveriš njeno zgodovino, vidiš da je bila ustvarjena leta 2006 in bi bili zelo veseli njene posodobitve. Če ne veš kako se dela s predlogami, napiši na njeno pogovorno stran, kaj bi moralo pisati še za avstriski del Karavank in bom popravila jaz ali pa kdo drug. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 16. januar 2015 (CET) :{{urejeno}}, malce je trajalo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 27. julij 2019 (CEST) == Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog == Na Wikiviru se na nekaterih straneh pojavlja kategorija [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog&action=edit&redlink=1 Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog]. Ne vem, kako je vključena (s kako predlogo?), zato je ne morem odstranit. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 03:36, 2. februar 2015 (CET) : Ja, enako je po vseh Wiki projektih, tudi na naši sl. - to preverjanje je avtomatsko in je uvedeno s strani MediaWiki ... sem omenjeno kategorijo ustvarila kot skrito, tako, da je sedaj v člankih ne bi smeli videti. Da tega ne bi imeli, bi bilo potrebno pregledati predloge, ki jih članki uporabljajo ... v tvojem primeru sta to Navpolje in Navpolje podskupina. (glej [https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog], kjer je tudi kratek komentar kaj naj bi bilo potrebno popraviti). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2015 (CET) Super. Sem isto zdaj shranil še v Wikinavedku. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:18, 2. februar 2015 (CET) == Veslanje == Novo: Danes urejala stran [[Veslanje]] in bi prosila za pregled, če je vse v prav. Hvala in lp --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 21:02, 21. februar 2015 (CET) : Sem tvoje zunanje povezave uporabila kot sklici v poglavju [[Veslanje#Tekmovalno veslanje]]. Si pa nekje izgubila Šaleški veslaški klub [[Velenje]] in Veslaško društvo [[Strunjan]]? Če ta dva še delujeta, ju kar dodaj nazaj, četudi nimata lastnih spletnih strani (bosta pač zaenkrat brez sklica). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:03, 22. februar 2015 (CET) Hvala za pregled. Opomba: Šaleški veslaški klub, Velenje je razpadel. Dodala bom še sliko ali dve in vir iz katerega je predhodnik sestavil članek. LP --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 10:32, 22. februar 2015 (CET). : Ok, kar pogumno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:35, 22. februar 2015 (CET) == Tenisači == Ob ostalem popravljaš tudi pomišljaje, zaradi česar povezave na turnirje ne delajo več[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Am%C3%A9lie_Mauresmo&curid=328434&diff=4376178&oldid=4341686]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom popravila nazaj. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:06, 27. februar 2015 (CET) Mogoče veš kako v autoFormatter-ju izklopiti zamenjavo teh pomišljajev (znotraj povezav)? (glej [[Uporabnik:Pinky sl/common.js]])--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 27. februar 2015 (CET) : Predvidevam, da kje v [[:Uporabnik:Pinky sl/autoFormatterSettings.js]], Po moje bo najhitreje, če vprašaš [[:de:Benutzer Diskussion:TMg/autoFormatter]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:43, 27. februar 2015 (CET) == Seštevanje z magičnimi besedami == ; Glavna stran Za Wikivir bi potreboval za na glavno stran izpis števila člankov. Zdaj je uporabljena <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki>, rabil bi pa število <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki> minus <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}</nowiki>. Baje da se to z nekim stringom naredi, vendar je meni to že višja matematika (dobesedno). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:17, 27. februar 2015 (CET) Takole:<br> <s><nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{#expr: {{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}} - {{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}}} avtorjev]]</nowiki></s><br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''': <nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}|R}}}}}} avtorjev]]</nowiki> Delovanje lahko pogledaš v mojem [[s:Uporabnik:Pinky sl/peskovnik|peskovniku na Wikiviru]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:31, 27. februar 2015 (CET) ; Statistika Na glavni strani zadaj dela, imam pa še na [[s:Uporabnik:Janezdrilc#Statistika]] eno kalkulacijo, ki ne dela - tam, kjer piše "Naslovi brez predloge" (štiri števila so vključena v račun, izpiše pa nek nenormalno visok rezultat). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:06, 27. februar 2015 (CET) : Takole (delovanje glej v zgoraj omenjenem peskovniku):<br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''':<nowiki>{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi naslovi|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Razločitev|pages}}||R}}}}}} člankov</nowiki> : Tale formatnum je potreben zaradi pik za tisočice, ki jih napačno preračunava (expr mora vsebovati številke brez pik in vejic). Zato moraš popraviti tudi zgornjo kodo za glavno stran. Trenutno je ok, ker številka ni presegla 1000. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 27. februar 2015 (CET) Sem popravil tudi na glavni strani. Zdaj vse krasno prikazuje. Tale koda je pa tudi od sile... Hvala za hitro pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:26, 27. februar 2015 (CET) == Infopolja univerze, fakultete == Zdravo! Pripravljam se na obnovo strukture in podatkov v člankih o Filozofski fakulteti v Lj, njenih oddelkih in knjižnici. Praktično bi bilo, če bi imeli infopolje + navodilo v slovenščini. Nam ga lahko pripraviš, prosim? Bi ga pripravili skupaj? Pozdrav![[Uporabnik:Leska|Leska]] ([[Uporabniški pogovor:Leska|pogovor]]) 12:11, 7. marec 2015 (CET) : Obstaja [[Predloga:Infopolje Univerza]]. Jo bom pogledala v kakšnem stanju je in dodala navodila v dokumentacijo predloge. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Pinky sl, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == Ste vedeli/14. teden 2015 == Ojla, je v vnosu za "ste vedeli?" za [[Elbasan]] mišljen tudi [[Škumbin]] kot predstavljeni članek? Je bil namreč tudi ustvarjen prejšnji teden. Toliko, da vem, koliko DYK-jev si lahko pišem... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:37, 31. marec 2015 (CEST) : Ja, sem zgrešila ... sem dopolnila Ste vedeli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:42, 31. marec 2015 (CEST) == Slog opomb na Wikiviru == Na Wikiviru sem [[s:Predloga:Opombe|Predlogo:Opombe]] posodobil po Wikipediji, vendar sedaj opombe izpisuje v navadni velikosti pisave, ne več small. Lahko malo pogledaš? Hvala v naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:00, 8. april 2015 (CEST) :Iz naše [[MediaWiki:Common.css]] skopiraj od vrstice 49 <nowiki>/* Make the list of references smaller */</nowiki> do vrstice 77 (pred <nowiki>/* Styling for citations */</nowiki>). Mislim, da bo to vse. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 8. april 2015 (CEST) Že dela. Vidim pa, da še ne dela možnost za več stolpcev <nowiki>{{Opombe|2}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:11, 9. april 2015 (CEST) : Mogoče je napaka v tem, da ti manjkata še predlogi [[Predloga:Column-width]] in [[Predloga:Column-count]]; drugače pa bi morali še nekje biti definirani references-column-count, references-column-count-n, references-column-width. pa jih tukaj ne najdem. Mogoče bi [[Uporabnik:Smihael|Miha]] vedel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:55, 9. april 2015 (CEST) ::Ja, mislim da v css-jih nekaj zadev manjka. Uredim cez vikend na racunalniku. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:04, 9. april 2015 (CEST) Ok, potem bom kar na Mihata počakal, saj moram zatem isto še na Wikinavedku uredit. Hvala za sedaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:05, 10. april 2015 (CEST) == Prosim za pomoč == V [[Folgóre da San Gimignano|tem članku]] so podatki v predlogi nekoliko zgrešeni, pa ne znam popraviti. Mi lahko poveš, kako je predloga dostopna za urejanje? Hvala za pomoč! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:53, 23. april 2015 (CEST) Predloga zajema podatke iz strani Wikipodatkov, zato je treba spreminjati tam: [[d:Q774824]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:41, 23. april 2015 (CEST) == Wikidata == Pozdrav Pinky, vidim da si radila ovdje u vezi Wikidate. Imam jedan problem na bs.wiki. Pogledaj [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&diff=prev&oldid=2598013 ovdje]. Kad stavim <nowiki>{{#invoke:Wikidata|formatStatements|property=p6|rank=preferred}}</nowiki> pokaže mi [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=2597860 oba podatka] (Miro Cerar i Alenka Bratušek) a kad sam pročitao pomoč piše da samo treba staviti ovo ''rank=preferred'', ali kao što vidiš ne dela! Isti problem je i kod property=p38 (tolar i euro). Btw. volio bih kad bi neko iz SLO ko zna malo bolje bosanski (ti ili Yerpo ili neko treči) pogledao malo ovaj članak na bs.wiki o Sloveniji (nedavno sam ga pisao), da ''ocijeni'' valja li (mislim ima li šta sporno ili pogrešno). Prevodio sam ga sa slovenščine i engleskog. Pozdrav iz Sarajeva--[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 10:37, 8. junij 2015 (CEST) : Vaš [[:bs:module:Wikidata]] ne radi sa rank-om. Kod nas to radi. Osnova našeg modula uzeta je od ruske Wikipedije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:54, 8. junij 2015 (CEST) ::OK hvala Pinky, pošto ne znam oko toga ništa, prenijet ću to našem ''tehničaru'' koji se s tim bavi. Puno pozdrava iz Sarajeva. --[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 18:46, 8. junij 2015 (CEST) ==Infopolje Naselje== Pozdravljena, Pinky. Urejal sem članek [[Škocjan, Škocjan]], pa sem opazil, da je tudi na zemljevidu v infopolju naselje označeno kot 'Škocjan, Škocjan'. To je seveda nepotrebno, zadosti bi bilo 'Škocjan'. Te lahko prosim, da popraviš kodo, da se bo izpisalo samo ime naselja brez razločitve? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:33, 6. julij 2015 (CEST) :Dvomim da bo šlo samodejno, treba je pri vsakem "razločenem" kraju izpolniti parameter <code>|name =</code>, ki ima privzeto vrednost <code><nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></code>. Jaz občasno to naredim, kadar ravno urejam kakšnega, sistematično se mi pa še ni dalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:38, 6. julij 2015 (CEST) Kodi je težko dopovedati kaj je to razločitev, zato je temu namenjen (kakor je že Yerpo omenil), parameter {{para|name}}. Lahko pa bi npr. izpisala le besedilo do vejice, ostalo pa ignorirala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:53, 6. julij 2015 (CEST) :Zaenkrat sem za Škocjan rešil s parametrom 'ime'. Za druge kraje pa se mi zdi ne smiselno, da se izpiše le besedilo do vejice. Za Slovenijo bi to delovalo (ne spomnim se nobenega kraja z vejico v imenu), za tujino pa gotovo ne. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 16:51, 6. julij 2015 (CEST) == Rast == Glej [[Brest, Belorusija]]; mislim, da zaradi formatiranja števil ne prikaže znaka za {{tl|rast}}. Naj ga odstranim ali je kakšna rešitev? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 14. julij 2015 (CEST) : Ja, najbolj je da odstraniš. Problem je v pikah v imenu slike, ki jo odstrani. Žal se temu težko izognem. Lahko pa bi dodali nov parameter, ki bi ga nato predloga izpisala na to mesto. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 14. julij 2015 (CEST) == Reference iz WD == Če imaš čas, bi lahko pogledala, kaj je narobe pri izpisu referenc iz WD v {{tl|Infopolje Oseba}}? Glej za primer [[Neil Armstrong]], pri datumu publikacije piše "-25T", medtem ko je v samem objektu {{q|1615}} lepo oblikovan datum 25 August 2012. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:48, 24. julij 2015 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 24. julij 2015 (CEST) :: Zdaj bi moralo biti bolje ... sem najprej posodobila [[Modul:Sources]] (glede na zadnje ruske popravke, ker tam pač deluje). Je pa izpisana samo letnica publikacije, ne vem pa zakaj so se odločili za tako izvedbo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:52, 24. julij 2015 (CEST) Še en bug: očitno modul pobere naslove (title) referenc v vseh jezikih, moral bi samo v slovenskem. Zgled: [[Denis de Sallo]], kjer za ''data.bnf.fr'' piše po rusko naslov Национальная библиотека Франции in zdaj po novem tudi zraven Francoska narodna knjižnica (kar sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20666306&type=revision&diff=365411119&oldid=365407913 dodal] v objekt {{q|Q20666306}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:15, 17. avgust 2016 (CEST) : bom pogledala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:03, 17. avgust 2016 (CEST) :: Lastnost "naslov (enojezično besedilo):" naj bi praviloma vseboval originalni naslov dela - le en zapis (v tem primeru, po moje, za data.bnf.fr to nima smisla, ker je to baza podatkov data.bnf.fr). Če že, bi moral biti to originalni naslov v francoščini. Sem tam zbrisala oba zapisa. Upam, da ne bodo komplicirali. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:38, 17. avgust 2016 (CEST) == Ožje zrcalo == Pred časom sva se mučila z oženjem formata strani na wikijih. Zdaj sem na Wikiknjigah in na Wikiverzi uporabil kar preprosto določilo <code><nowiki><div style="width:800px"></nowiki></code> in deluje. Če ne odkrivam tople vode :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:36, 2. avgust 2015 (CEST) : Zakaj pravzaprav ožite (fiksirate) format? Format na spletu je dandanes običajno nefiksen, zaradi različnih naprav, ki berejo določeno spletno stran. Sedaj manjšanje (ožanje) okna ne prilagaja več širine članka. Poskusi sedaj zožati okno, da bo ožje od določenega 800px. Videl boš, da se širina besedila ne prilagaja širini okna. To je še posebej nerodno za uporabnike z manjšimi zasloni, kise morajo sedaj za branje vrstic premikati levo-desno. Upam, da nisem preveč zakomplicirala.<br>Za printanje ali shranjevanje članka se lahko uporabljata opciji na levi strani "Prenesi kot PDF" in "Različica za tisk", ki stran preuredita za A4 format. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 2. avgust 2015 (CEST) ::Na to pa nisem pomislil; bom vrnil nazaj na privzeto. Glavni razlog za oženje je bila misel na morebitni natis, no, pa tudi priporočilo, da je optimalna dolžina vrstice za branje okrog 60 znakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:38, 3. avgust 2015 (CEST) == Slavonic runes == I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (''That's how I know about it'' - # воинский доспех из Стичны VII века до н.э.; # шлем из города Вач ; # руны на монете из Народного музея Словении<br/> и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;<br /> http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).<br /> '''Sources''':<br /> * Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001 * Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996 * Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.<br /> and etc. Regards --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 23:36, 7. avgust 2015 (CEST) == Predloga:Normativna kontrola == Par predlogov bi imel samo v razmislek za predlogo {{tl|Normativna kontrola}}: * morda je bolj ustrezno ime predloge ''Normativne kontrole'', v kolikor to ime pomeni zbriko večih povezav (kontrol), vendar nisem prepričan v takšno uporabo te besedne zveze :: Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja: normativna kontrola so obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajočimi bibliografskimi vpisi. Jaz bi to kar pustila v ednini. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * za zunanje povezave se mi zdi boljše, če bi bile plainlinks, saj v člankih, kot je na primer [[Albert Einstein#Zunanje povezave|Albert Einstein]], potem že mrgoli teh malih ekonic, s čimer je vse skupaj tudi malo manj pregledno :: Tiste ikonice zraven so edino obvestilo uporabniku, da je to zunanja povezava in da bo zapustil Wikipedijo, če jo bo kliknil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * posamezne povezave bi lahko bile ločene s <nowiki>{{·}}</nowiki>, malo zaradi standardizacije tovrstnih seznamov, malo pa, ker navadne pike na prvi pogled delujejo nekam "nenamensko" :: Tole bom še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) :: {{Urejeno}}, posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 6. september 2015 (CEST) ::: Aha, te pike sedaj boljše zgledajo in lepše ločujejo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) * razmišljam, če bi bilo bolje celotno predlogo zapakirati kar v navpolje, da se potem z drugimi navpolji v članku lepo zloži; zdaj ponavadi visi iz zadnjega navpolja kot nekakšno vsebinsko dopolnilo, oziroma je videti, kot da je zadnje navpolje vedno razprto :: Ne vem, če ima smisel kaj zlagati, ker je tako ali tako le ena vrstica (''row''). Potem, bi morala biti glava in pod njo vrstica z vsebino. Ta predloga je izdelana v Lua jeziku in so po vseh Wikipedijah približno enake, ne vem če bi se lotila popolnega redizajna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * zaradi preglednosti bi bile mogoče povezave nanizane v stolpcih, samo to vem, da je iz tehničnega vidika "predrago", zato je samo hipotetična ideja :: V stolpcih? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) ::: Ja, pač, če se sploh splača - nekaj takega drugače:<br>VIAF: lkjlkj<br>ISNI: oiugiugv<br> BNF:lihlihb ::: Ali pa, če bi šlo kako podobno, kot s predlogo <nowiki>{{Stolpci|3|...}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) :::: V stolpcih bo težko, ker se polje avtomatsko polni in bi bilo treba v naprej izračunati, koliko id-jev je v Wikipodatkih, da se enakomerno porazdelijo. Kakor za uporabo z navpolji, bi bil tukaj ravno tako potreben redizajn za katerega pa nimam prave volje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:40, 6. september 2015 (CEST) ::::: Dobro, ja, saj pravim - to je samo za pretresanje idej. Hvala drugače za mnenje in poskuse. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:52, 6. september 2015 (CEST) Če se ti zdi kaj od tega vredno poskusa, lahko spremeniš, sicer pa - saj veš - ni nobene sile. Jaz bi probal, čisto tako, kako se kaj obnese, vendar sem se našel "prepoceni" na tem področju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 5. september 2015 (CEST) ===George Walker Bush=== V članku [[George Walker Bush#Zunanje povezave]] in [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti|še nekaterih]] javlja napako »Lua error in Modul:Authority_control at line 259: attempt to index field 'datavalue' (a nil value).« : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:46, 17. januar 2017 (CET) ===Agropop=== V članku [[Agropop#Zunanje povezave]] pa ne prikaže MusicBrainz (na opisni strani predloge je med naštetimi, ki naj bi delovale). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:00, 16. januar 2017 (CET) : Bom preverila tudi tole. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 17. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti oba primera (preveriš lahko, če uporabiš {{tl|normativna kontrola/peskovnik}}, vendar je zaenkrat še v peskovniku, ker so bile težave v njunih podpredlogah. Preden vse popravke dam iz peskovnika, moram še malo prečekirati, če nisem česa pokvarila. (Sprememba bo vplivala na vsa navigacijska polja.) .... tole dajem kot obvestilo, da nisem pozabila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:31, 29. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti tole, sedaj bi moralo delovati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 22. junij 2017 (CEST) :Sedaj deluje, so pa izginile povezave na CONOR. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 23. junij 2017 (CEST) :: Sem dodala še povezave na CONOR ... poletni škratki so bili na delu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:07, 24. junij 2017 (CEST) ==Prosim za pomoč 2== Prosil bi te, da malo pogledaš okno v [[Kraljevina Dveh Sicilij|tem]] članku, in sicer (a) kaj pomenijo slikice pri datumih nastanka/ukinitve in (b) zakaj se ne prikaže zastava poleg grba. Upam, da je ostalo v redu, je namreč prvo okno te vrste, ki sem ga izpolnil. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:17, 10. september 2015 (CEST) : {{urejeno}}, poglej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljevina_Dveh_Sicilij&type=revision&diff=4513233&oldid=4513125 diff]. Drugače pa so primeri in nasveti tudi v dokumentaciji infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 10. september 2015 (CEST) ::Prav lepa hvala. bom znal za naprej. Samo še eno vprašanje. Država je bila absolutistična monarhija samo zadnjih nekaj let po 1848., prej je bila "razsvetljena" monarhija (ne najdem bolj tehničnega izraza), pa bi rad, da se oboje vidi v infopolju - če je to možno. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:43, 11. september 2015 (CEST) ::: Ti vpiši tako, kot misliš da je prav; članek se bo umestil v skrito vzdrževalno kategorijo ... ampak to je problem predloge, ki ne dovoljuje kombinacije dveh različnih {{para|government_type}}. Lahko pa uporabiš samo monarhija, jaz sem iz nevednosti naredila napako. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:57, 11. september 2015 (CEST) :::: Bom, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:43, 11. september 2015 (CEST) Sem spet tu s prošnjo - zgleda, da nisem preveč prijatelj s predlogami. Če imaš malo časa, prosim preglej [[San Leucio|to packarijo]], pa hvala vnaprej! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:45, 24. oktober 2015 (CEST) :{{urejeno}} - je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] popravil. Za ime lakocijske karte si lahko izbiraš med imeni držav v kategoriji [[:Kategorija:Lokacijske karte po državi]]. Običajno so kot preusmeritev narejena tudi angleška imena držav, italijanska pa žal ne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 24. oktober 2015 (CEST) ::Hvala obema. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:40, 25. oktober 2015 (CET) == Predloga:Infopolje Album == Živjo, ali bi se dalo spremeniti infopolje Album tako, da bi vrstica "''<nowiki>|header11 = {{#if: {{{Last album|}}}{{{Next album|}}} |{{{Artist}}}}}</nowiki>''" kazala namesto <nowiki>{{Artist}}</nowiki> parameter <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar je ta podan (torej, če je podan Chronology, naj prikazuje <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar pa ne, pa <nowiki>{{Artist}}</nowiki>)? :) Lp, [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 22:50, 10. november 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:38, 11. november 2015 (CET) : {{urejeno}}, predloga je poleg tega tudi posodobljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:01, 11. november 2015 (CET) ::Hvala! — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:40, 11. november 2015 (CET) Še ena stvar je, in sicer [[Predloga:Extra chronology]], ki bi jo bilo prav tako treba posodobiti (trenutno prihaja do navzkrižja med dvema slogoma, kot npr. na straneh [[Double Fantasy]] in [[Your Own Two Heads]]. Prosim hvala? =) — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:55, 11. november 2015 (CET) ::Prav tako [[Predloga:Singles]]... — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 13:10, 11. november 2015 (CET) ::: Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 11. november 2015 (CET) ::: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 11. november 2015 (CET) Hej, spet jaz, samo ena pripomba, "soundtrack album" ni nujno filmska glasba, kot npr. album ''[[Rokovnjači (album)]]'', ki služi kot glasbena podlaga dramske uprizoritve (pišem tebi, ker si se že lotila urejanja infopolja za albume). Sicer bi bilo pa zelo lepo najti še ustreznejši izraz, saj si pod besedno zvezo ''filmska glasba'' po navadi predstavljamo ''score'' v nasprotju s ''soundtrackom''. Imaš kakšno idejo, kako stvar izboljšati? — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 19:31, 29. november 2015 (CET) : Bom zaenkrat popravila kar na »soundtrack«. Če poguglaš po spletu se ta izraz množično uporablja, če pa bo kakšna druga slavistična ideja, bomo pa popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2015 (CET) :: Kul, se strinjam. — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 10:42, 30. november 2015 (CET) == Katedrala iz pločevink == Hello Pinky sl, I am trying to find someone who can help clean up the articles [[Cyril Genik]] and [[Katedrala iz pločevink]] the way the tags on them request. They were translated for me by Slovenian writer [[Marija Ahačič Pollak]] here in Canada. If you can find the time, could you take a look at these two articles? I am not fluent in Slovene, and would be grateful for any help. Thank you. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 15:28, 21. november 2015 (CET) == Normativna kontrola v Wikiviru == V Wikivir poskušam k [[s:Predloga:Avtor|Predlogi:Avtor]] dodati normativno kontrolo po tukajšnjem zgledu, samo da brez navbox okvira (glej za primer [[s:France Prešeren]]). [[s:Modul:Authority control]] sem že skopiral, ampak bi ga bilo treba verjetno nekoliko modificirati. Lahko kako poskusiš, če ni prezapleteno? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:37, 17. januar 2016 (CET) == Dokumentacija == Ojla, [[Predoga:Avtomatska taksonomka/dok/all parameters]] ima nestandarden simbol za dvopičje, zato jo obravnava kot stran v glavnem imenskem prostoru, ne v imenskem prostoru predlog. Je to namerno ali je treba prestavit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:51, 18. januar 2016 (CET) : Sem se zatipkala ... Pred{{red|l}}oga ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:17, 18. januar 2016 (CET) ==[[Alitalia]]== V predlogi so nekatere postavke napačno prevedene, pa jih ne znam popraviti. Na primer, če lahko sprejmemo, da je "hub" ''matično letališče'', ni prav prevesti "secondary hubs" z ''druga središča'' – pravilneje bi bilo ''sekundarna letališča'' ali ''alternativna letališča''. Razumem, da se izogibamo tujk, a tu se mi zdijo potrebne. – Najbolj neprimeren je prevod "focus cities" z ''oskrbuje mesta'': v tekstu sem zapisal ''glavna pristajališča'', morda pa imamo tudi slovenski izraz, ki ga ne poznam. – Tudi (bolj spodaj) "alliance" ne pomeni enostavno ''zveza'', temveč ''soudeležba v mednarodnih korporacijah'', kar bi se morda dalo povedati bolj na kratko recimo z ''včlanjen v zvezah'' ali bolje ''povezovalne organizacije'' ali kaj podobnega. Ko imaš kaj časa, prosim poglej. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:30, 1. februar 2016 (CET) : Bom pogledala in popravila. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 1. februar 2016 (CET) :: {{urejeno}} ... popravljena je [[Predloga:Infopolje Letalski prevoznik]]. Prevodi so popravljeni glede na tvoje predloge in so vsekakor boljši kot so bili prej. Če bo pa kakšna nova, še boljša ideja, bomo pa še popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2016 (CET) == Slikanica == Ali lahko pomagaš Nastji pri oblikovanju slikanice [[:s:sl:Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] na Wikiviru? Slike niso poravnane in stolpci so preveč skupaj. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:20, 23. februar 2016 (CET) :Sem spremenil postavitev prvih dveh vrstic za zgled, mislim, da je tako bolje. Če je še kakšna želja, pa kar na dan z njo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:49, 23. februar 2016 (CET) :: Ha, Yerpo. Si me prehitel, očitno sva jutranji ptici. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:00, 23. februar 2016 (CET) == Rojstni kraj Kunanbajeva == Pozdravljen, podatki bi bili verjetno v kaki specializirani knjigi o ruski zgodovini, na hitro pa bi rekel takole: Жидебай - Židebaj, Семипалатинский уезд - Semipalatinski ujezd, Западно-Сибирское генерал-губернаторство - Zahodnosibirsko generalno gubernatorstvo; pri zadnjem morda obstaja različica nadgubernija). LP [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 16:56, 28. februar 2016 (CET) : Bom v Wikipodatkih uporabila tvoje predloge. Če bo kdo ponudil kaj drugega, bomo pa kasneje lahko popravili. Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 28. februar 2016 (CET) == [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016]] == Dober večer! Vidim, da ste pomagali organizirati [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] v slovenski Wikipediji v letu 2015. Na žalost je Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu. Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo. Upam, da bo Slovenija sodelovala v CEE Pomlad 2016. Če želite organizirati: * Ustvarite seznam člankov o vaši državi: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Structure/Slovenia]]. Ste imeli dober seznam lani: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2015/Structure/Slovenia]], lahko kopirate in jo spremeniti v novo obliko, podobno kot v drugih državah: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Article Lists]] * Ustvarite stran tekmovanja v Wikipediji, kot v letu 2015: [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] * Prosimo, da organizirajo promocijo za to tekmovanje, v Sitenotice ali, kot ga ponavadi spodbujajo tekmovanja in tedne * Če želite organizirati tekmovanje v slovenski Wikipediji, dodate svoje ime na tej tabeli: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Participants]] Hvala! — [[Uporabnik:NickK|NickK]] ([[Uporabniški pogovor:NickK|pogovor]]) 02:52, 22. marec 2016 (CET) == access-date == Na en so se začeli pojavljati parametri predlog za citiranje access-date (namesto accessdate) in ostali na -date, kjer ga predloge vseeno upoštevajo, naše pa le predlagajo ( Neznan parameter |access-date= ni upoštevan (predlagan je |accessdate=)). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:44, 24. april 2016 (CEST) : Bom pogledala. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:49, 24. april 2016 (CEST) :: {{urejeno}}, popravljena sta bila [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] in [[Modul:Citation/CS1/Suggestions]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 29. april 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Infopolje Naselje == Živjo, lahko, prosim, pogledaš, zakaj se v članku [[Vojsko, Kozje]] ne prikaže parameter image_caption? Poleg tega imam pri vpisovanju znakov (tilda ipd.) v slovenski Wikipediji težave, morda veš, zakaj? Hvala lepa. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:19, 11. maj 2016 (CEST) : Infopolje Naselje v Sloveniji: image_caption = caption : Tilda, jaz nimam težave .. uporabim <ALTGR + 1>.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:40, 11. maj 2016 (CEST) ::Hvala za popravek. Morda je povezano z brskalnikom (uporabljam FF); bom preizkusil še na Chromu. Pojavlja pa se na vseh računalnikih. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:22, 12. maj 2016 (CEST) == Florjan Lipuš == Malo sem slovenil na wikidata in pri Florjanu Lipušu naletel na rojstni podatek, ki je napačen, vendar ne znam popraviti. Piše, da je rojen v Lobnigu, kar je sicer prav, vendar ne v butanskem, ampak v avstrijskem. Problem pa je, da avstrijski Lobnig (slov. Lobnik) sploh nima svojega gesla v WD. Zato ne vem, kako naprej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:51, 12. maj 2016 (CEST) : V tem primeru je na WD potrebno ustvariti nov objekt Lobnig (sem ga ustvarila sama [[d:Q24049842]]), če mogoče poznaš koordinate bi jih bilo dobro tja dodati), in potem popraviti vnos v WD od Lipuša. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:13, 12. maj 2016 (CEST) Hvala. Sem popravil pri Lipušu, koordinat pa ne poznam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:38, 12. maj 2016 (CEST) :: Da ne bi bilo pomote: V slovenščini je v danem kontekstu edino pravilno krajevno ime "Lobnik". Zdovc v svojem seznamu dodaja še opredelitvi "pri Železni Kapli" ali "nad Železno Kaplo", pri čemer obi opredelitvi nista del "uradnega" krajevnega imena (in zato v njegovi knjigi tudi nista zapisani "mastno" (bold) (stran 72). Nemška inačica je Lobnig (stran 154 v isti knjigi, kjer sta po sistemu knjie zapsani le inačici Lobnig - Lobnik ter ime občine). Tako je tudi zapisano v Wiki seznamu, ki sem ga temeljito popravil in predelal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_avstrijskih_krajev#L). Očitno je vprašanje neutemeljeno in popravek povsem redundanten. [[Uporabnik:Bojan2005]] 19:06, 12. maj 2016 (CEST) Kje pa je kakšno vprašanje in kaj je redundantno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 12. maj 2016 (CEST) == Klasifikacija ATC == Citirani vir [https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC_2015.pdf] sem uspel prebaviti (5937 identifikatorjev! - [https://www.dropbox.com/s/0dkerfqr1sgf1gd/ATC_2015.xlsx?dl=0 tule xlsx datoteka]) in dodal kapitla B in C v [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove | top/root članek]] za trening. O tem, do kje iti z vsebino, bi bilo dobro premisliti - da ne bomo iz Wikipedije delali telefonski imenik. Recimo posebne strani [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove]] itd bi lahko pustil(i) v Članku [[Anatomsko-terapevtsko-kemični_klasifikacijski_sistem]], da je vse na kupu. Zveza z infopoljem učinkovine mi zaenkrat ni jasna, bom pa verjetno razumel več, če se lotim dokumentacije oziroma primerov. Dober trening;) Še to: začel sem z kategorijo "Klasifikacija ATC", ampak mi zaenkrat ni najbolje uspela - verjetno moram začeti s stranmi tipa XXYYZZnn z edino vsebino REDIRECT, jih kategorizirati ... Nasvet iz prakse dobrodošel. LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 11:40, 18. maj 2016 (CEST) # Poglej v koda A [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove/peskovnik]] # Predlogo [[Predloga:ATC-koda A]] je potrebno še prevesti, napake v sklicih bom pa še popravila # Predlagam, da se naredijo najprej vrhnje predloge za vrhnje kode A,B,C # V članke, ki pripadajo tem kodam, je namesto dosedanje vsebine treba vključiti vsebino na enak način kot v zgoraj omenjenem peskovniku # Preusmeritve pa po zgledu vsebine [[ATC-koda A]] Najprej to ... potem pa se lotiva še ostalih, če ne boš obupal. Podobno je narejeno za bolezni [[MKB-10]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 18. maj 2016 (CEST) :Prima.Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:43, 18. maj 2016 (CEST) ::A bo takole v redu? ATC-koda B in C sem iz lenobe enostavno preusmeril. Po istem muštrcu lahko grem skozi vso abecedo. Odprto je pri meni vprašanje zdrave mere pri bingljajočih (rdečih) povezavah: ali je nujno potrebno imeti recimo [[emetiki|emetike]]? Ali pa za prvo, drugo ... silo zadoščajo emetiki, brez rdeče barve / t.j. brez (neobstoječe) povezave. Navsezadnje, zakaj imamo pa bote.LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 07:46, 19. maj 2016 (CEST) Tule je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:SmozBleda/Stran_v_delu skladišče rezervnih delov]: vseh 5000 plus postavk ATC s hierarhijo vred in oglatimi oklepaji. : Ena pripomba je na [[Uporabniški pogovor:SmozBleda/Stran v delu| na pogovorni strani tvojega skladišča]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 21. maj 2016 (CEST) Lahko preveriš, kako stoji sedaj z ATC kodami? Hvala vnaprej[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:08, 11. junij 2016 (CEST) :: Sijajno stojijo in nimam dodatnih pripomb ... sem naredila manjše popravke in vključila predloge tudi v obstoječe podskupine [[ATC-koda A01]], [[ATC-koda L01]], ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 11. junij 2016 (CEST) == Težave z wd? == Poskušam dodati slovenski prevod za [https://www.wikidata.org/wiki/Q3286043 glamor model] in že dva dni ne uspem. Napiše shranjujem in potem se dolgo ne zgodi nič. So kakšne splošne težave, ali je kak drug problem? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:34, 27. maj 2016 (CEST) : Meni dela ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 28. maj 2016 (CEST) ::Meni pa še vedno ne. Čudno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:56, 29. maj 2016 (CEST) :::In zdaj sem opazil, da mi ne dela niti avtomatsko predlaganje imen iz drugih jezikov. Tisto, ko samo klikneš na eno možnost in se sama shrani kot slovenski prevod. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:39, 30. maj 2016 (CEST) :::: Ja, ''altLabels.js'' meni tudi ne dela ... glej [https://www.wikidata.org/wiki/User:IP_213/common.js User:IP 213/common.js]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 31. maj 2016 (CEST) Tisto sem zdaj vrgel ven, pa nič ne pomaga. Zdaj ne morem nič urejati na wd. Shranjuje ... pa ne shrani. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 31. maj 2016 (CEST) :Dela! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:29, 1. junij 2016 (CEST) ::A vse, ali le shranjevanje? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:39, 1. junij 2016 (CEST) :::Shranjevanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) === Rdeča povezava z ang. labelo === Tisti skript pa že dolgo ne. Sem pa opazil (recimo tu: [[Makoto Hasebe]]), da se mi zdaj v infopolju pokaže angleški label in ne več koda (qxxxxxx), ko ni slovenskega prevoda. A je to napaka ali nov feature? Meni ni preveč všeč. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) : Ja, bo treba popraviti ... bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:03, 26. junij 2016 (CEST) :: Sem posodobila [[Modul:Wikidata]], vendar je sedaj delovanje malo drugače. Če v Wikipodatkih obstaja prevedena angleška labela, se v infopolju izpiše rdeča povezava z angleško labelo in povezavo na Wikipodatke (npr.: [[Shimada]]<sup>[ [[d:Q605256|d]] ]</sup>, [[Fujieda]]<sup>[ [[d:Q734432|d]] ]</sup>). Če pa niti angleška labela ne obstaja, pa se uporablja klasičen pristop tj. npr [[d:Q3216701|Q3216701]]?. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 26. junij 2016 (CEST) Hvala, to se mi zdi dobra srednja varianta. Bralec dobi vsaj zasilen podatek, urejevalec pa tudi takoj opazi, da ga čaka delo na WD. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:08, 26. junij 2016 (CEST) :Ampak, zdi se, da ne dela OK. [[Makoto Hasebe]] ima zdaj v WD vse prevedeno, v infopolju se pa pokažeta slovenska prevoda v rdečem in z <sup>[ [[d]] ]</sup>. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:13, 26. junij 2016 (CEST) :: Ni napaka, tako deluje, da se ve od kje pobere te avtomatsko pridobljene podatke oz. rdeče povezave - hkrati pa je pripravljeno za kreacijo novega članka. Mogoče bi lahko dodala še kakšno informacijo zraven, ko bi uporabnik šel z miško čez tisti [d] - moram pogledati kako so napisane funkcije, če ni preveč komplicirano. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 27. junij 2016 (CEST) Aha, razumem. Za uporabnike je to dobro, samo urejevalec pa tako ne vidi na hitro, ali je že slovenski prevod v WD ali ga ni. Pa še eno vprašanje: kategorija s članki z manjkajočimi slovenskimi labeli v infopolju se zelo počasi posodablja. Ko je prevod v WD, včasih taraja teden ali celo več, da geslo izgine iz kategorije. Tudi če kliknem na osvežitev strani. A se da tu kaj narediti? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 19:23, 27. junij 2016 (CEST) : [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]] je sedaj skoraj prazna, ker se članki, ki imajo izpisano angleško labelo tja ne uvrščajo. Trenutno so tam le članki, ki nimajo ne angleške ne slovenske labele (v obliki Q4423042?). Meni to ni všeč in sem kontaktirala naše ruske kolege , če imajo kakšno rešitev tega problema (glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Не переведено 5#Module:Wikidata and template Не_переведено_5]]. :Da pa osveževanje kategorij dela počasi, je pa znan problem (imajo job-queue in lahko čakaš par dni, da prideš na vrsto). Jaz običajno članek odprem z "Uredi kodo" in shranim. Tako prisiliš osvežitev, zgodovina pa ni vidna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 27. junij 2016 (CEST) == Wikidata == Zdravo, ali imas morda ti izkusnje s tem kako razvrscati podatke iz Wikipodatkov v primeru da je za isto lastnost vec trditev? Kako bi no na Wikiju naredila, a je kaksna funkcija v APIju? Konkretno tole: http://stackoverflow.com/questions/37897475/how-to-get-latest-version-of-certain-software-using-wikidata Hvala :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 15:36, 18. junij 2016 (CEST) : Jaz sem v Wikidata naletela na to le pri slikah oseb (Infopolje Oseba, ...), kjer se jih za eno osebo lahko vpiše več. Tam nastavim vrednost ranka na "preferred". To se obravnava v [[Modul:WikidataSelectors]] ... kar povzroči, da se v Infopolju osebe pojavi le ta slika, ne pa vse tam navedene. Je pa to sistem skopiran od naših ruskih kolegov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:47, 19. junij 2016 (CEST) ==Infopolja== Pozdravljena, prosil bi za nekaj pojasnil: (1) Kako najdem infopolje Umetnik? Doslej sem za to uporabljal infopolje Oseba, pa morda ni pravilno. (2) Če je oseba npr umetnik in vojak, bi moral imeti dve infopolji, ali se to združi? Kako? (3) Pri vladarjih, kjer ima nekdo več funkcij (kralj tega-in-tega, cesar tu-in-tam), je to v podatkih razvidno kot "reign, reign1, reign2,…", vendar v oknu izpade precej nejasno. Glej npr [[Henrik VI. Hohenstaufen|ta]] članek in njegovo italijansko različico, kjer je infopolje razdeljeno po vladah; ali angleško, kjer je premor tudi pred družinskimi podatki. Se da to urediti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:42, 10. julij 2016 (CEST) # Predloga {{tl|Infopolje Oseba}} je namenjena povzetku osnovnih podatkov o osebah v biografskih člankih. Za nekatere primere imamo bolj konkretne predloge, ki recimo vsebujejo specifične parametre za določen poklic. Uporaba Infopolja Oseba ni nepravilna, le bolj je zaželeno uporabljati bolj specifične predloge. # Navodila za v vključevanje Infopolja Vojška oseba znotraj drugega nadrejenega infopolja (Oseba/Umetnik/...) so napisana v dokumentaciji [[Predloga:Infopolje_Vojaška_oseba/dok#Vključevanje_znotraj_drugega_infopolja]] (uporabiti je treba parameter {{para|module}}) # {{tl|Infopolje Vladar}} pa je potrebno še posodobiti (ga imam na čakanju). To bo urejeno v prihodnosti, ker se trenutno ukvarjam s posodobitvijo sistema navajanja virov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:15, 10. julij 2016 (CEST) Najlepša hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:44, 10. julij 2016 (CEST) ==Infopolja== Živjo, lahko prosim pogledaš, zakaj se infopolje v članku [[Železniška proga Kreplje - Repentabor]] ne prikaže pravilno? Prav lepa hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:41, 16. julij 2016 (CEST) : Za vnos slike vnesi le ime slike (EnaSlika.jpg) brez dodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:26, 17. julij 2016 (CEST) == Zasebno sporočilo == Poslal sem vam zasebno sporočilo na e-mail. [[Uporabnik:Iluvatar19911|Iluvatar19911]] ([[Uporabniški pogovor:Iluvatar19911|pogovor]]) 15:23, 25. julij 2016 (CEST) :Že jaz urejam, se bomo zmenili prek OTRS (glej moj pogovor), tako da se ti ni treba ukvarjati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 25. julij 2016 (CEST) ==Planica== Živjo, Pinky, morda veš, ali je na sliki [[:Slika:Planica valley.jpg]] res Planica? Ali je to še Tamar? Sliko sem hotel v članku [[Planica]] skriti, pa sintaksa ne deluje. Lahko prosim pogledaš, kje je problem? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:05, 27. julij 2016 (CEST) : Bom pogledala. Upam, da še danes. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:12, 27. julij 2016 (CEST) ::Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:11, 28. julij 2016 (CEST) == PM - re brisanje testnih primerov == Ups ... sem spregledal, da ne gre za stran v mojem peskovniku. LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:59, 15. avgust 2016 (CEST) ==[[Nellie Vladimirovna Kim]]== Nisem zelo spreten pri popravljanju wikidata podatkov in ne bi rad pacal, morda popraviš ti. Kraj rojstva je Šurab v Tadžikski Sovjetski Zvezi, danes Šurob v Tadžikistanu. Družina se je preselila v Čimkent (danes Šimkent v Kazahstanu) po Nellinem rojstvu. Poleg tega, pravilno ime je Nellja (domače Nelli) in ne Nellie. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:23, 12. november 2016 (CET) : Rojstne podatke sem popravila, glede njenega imena pa ne vem - nikjer nisem zasledila Nellja, vedno je napisano le Nelli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 14. november 2016 (CET) :: Med drugim je ime razvidno tudi v profilu v Zunanjih povezavah. Osebno me "zbada" angleško napisano ''Nellie'', bolje bi bilo ''Nelli'', vendar to ni bistvenega pomena. Glavno je bilo popraviti rojstne podatke, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 15. november 2016 (CET) == [[Bojan Petan]] == {{tl|infopolje Politik}} sem preusmeril na {{tl|infopolje Funkcionar}} in nisem opazil težav, razen če je parameter party prazen prikaže ameriško Republikansko stranko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:31, 5. februar 2017 (CET) : Napaka je bila v Infopolju Funkcionar. Sem popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:15, 11. februar 2017 (CET) == Infopolje naboj in Wikipodatki == Potreboval bi pomoč z {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}}, saj bi rad omogočil, da bi ta vse možne parametre polnil z Wikipodatkov. Pri menjavi lokalnih podatkov s podatki z Wikipodatkov, sem pri nekaterih člankih namenoma lokalno izpolnil nekaj parametrov kot npr. sliko širine 330 px pri [[6,5×52 Carcano]] in širine 325 px pri [[14×32 R Wänzl]]. Tako sem ravnal, saj se pri privzeti širini 300 px podatki o balistiki lomijo v novo vrstico. Boljša rešitev bi bila, da bi v {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}} omogočil nastavljanje širine slike, tudi če ta izvira iz Wikipodatkov. Ali mi lahko pri tem pomagaš? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 15:56, 7. maj 2017 (CEST) : Tole sem popravila v Infopolju. Sedaj lahko nastavljaš tudi širino s {{para|image_size}}.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Zanima me še, če se da za stavek <nowiki>{{wikidata|property|raw|Q17560835|P2386|P518}}</nowiki> z našo predlogo doseči enak rezultat kot z angleško. Hvala. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 18:31, 7. maj 2017 (CEST) : Tole pa ne vem čisto točno kaj naj bi delalo, ker P2386 ne obstaja v Wikidata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Hvala za popravek pri slikah. P2386 je premer in se uporablja v kombinaciji z "applies to part". Tako so mi priporočili, ko sem glede tega vprašal na Wikipodatkih. Trenutno je edini naboj s pravilno vnešenimi premeri in dolžinami [https://m.wikidata.org/wiki/Q17560835 11x58 R Werndl]. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) Debata je potekala [https://m.wikidata.org/wiki/Wikidata:Property_proposal/Cartridge_dimensions tukaj] --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) == Normativna kontrola == Zdravo, jaz sem precej ven iz MediaWiki sveta in preden si belim glavo z delovanjem Lue v navazai z Wikipodatki - morda veš zakaj se pri [[Fran Govekar|Govekarju]] kot opomba pokažejo vsi labeli za BNF? Trenutno zgleda nekako takole: <blockquote>data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011. </blockquote> Mislim da je sicer treba posodobiti https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Module:Authority_control --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:57, 26. maj 2017 (CEST) :Sem tudi jaz hotel omeniti isto. Mislim, da je problem v tem, da modul prebere pri {{Q|20666306}} vrednosti za {{P|1680}} v vseh jezikih namesto samo v slovenščini. Isto se izpiše v vseh člankih, kjer se pojavi ''data.bnf.fr'' v referencah prek infopolja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 27. maj 2017 (CEST) ::Sem skušal posodobiti [[Module:Authority control]] pa vidim da obstoji odvisnost od [[Module:Navbox]], tam pa ne najdem da bi se kje bral {{P|1680}}. Edit: ah, imaš prav problem je v infopolju.. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:31, 27. maj 2017 (CEST) {{urejeno}}, sem dopolnila [[Modul:Sources]]. Imam zadnje časa polno dela, tako, da lahko pokrpam le nujne zadeve. Je pa pri teh zadevah treba pogledati kako so kakšno stvar popravili v ruski izvedbi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:29, 27. maj 2017 (CEST) :Hvala. A je kje kakšen seznam vseh teh novih modulov in kratek opis kaj počnejo? Bi bilo potem tudi lažje odpravljati napake. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:48, 27. maj 2017 (CEST) :: Seznama modulov pravzaprav ni, najdeš pa jih lahko takole: [{{fullurl:Special:PrefixIndex|namespace={{NAMESPACEID|Modul}}}} Vse Modul strani]. Nekaj modulov je v vključenih [[:Kategorija:Wikipedijini moduli]], obstaja pa tudi [[:Kategorija:Predloge, ki temeljijo na Lua]]. Dokumentacija bi pri modulih morala obstajati (ponekod je v angleščini, ponekod piše iz kje je bila osnova vzeta - npr : [[Modul:Wikidata]]), ne vam pa koliko je ponekod ažurna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 28. maj 2017 (CEST) == Zvon v Begunjah == Imaš mogoče tudi posnetek besedila na plošči pod zvonom pred begunjsko graščino? Sliko in prepis besedila bi dodal v zapis o spomeniku na [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2116_x438926.388_y137318.785_s20_b2 Geopediji,] lahko pa storiš tudi sama. Mimogrede, mogoče te bo zanimala [[:b:Dobrave|wikiknjiga Dobrave]], ki jo počasi postavljam. lp, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 10. avgust 2017 (CEST) : Sliko imam, a je neostra. Sem jo naložila v Zbirko ([[:File:Zvon Sv.Urh Begunje na Gorenjskem - napis.jpg]]). Bom šla en dan tja in napis ponovno fotografirala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:15, 13. avgust 2017 (CEST) == {{tl|navpolje}} in nowrap == Na en imajo parameter <code>|nowrapitems = yes</code>, ki se pri nas ignorira (npr {{tl|Footer European Indoor Champions Long Jump Women}}), verjetno je treba posodobiti predlogo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:09, 15. september 2017 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 15. september 2017 (CEST) :: {{urejeno}}, mislim, da sedaj deluje ... čeprav včasih letnico in zastavo loči od imena in priimka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 15. september 2017 (CEST) ::: Hvala in mislim, da deluje čisto OK (ne ločuje zastav ali letnic). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 16. september 2017 (CEST) == Infopolja za astronomska telesa == V članku o eksoplanetu [[Proksima Kentavra b|PKb]] mi v en: nikakor ni všeč njihova predloga. Na ru: je bolje, vendar, kot zgleda, rabijo dodatno predlogo od predloge za telesa Osončja {{tl|infopolje Planet}}. Na hitro pogledano se jim nekateri parametri podvajajo, kar je tako ali tako logično, in zelo v redu. Sestavljanje infopolj mi ne leži – zaenkrat je pmsm še najbolje pri infopoljih za meglice ({{tl|infopolje meglica}}), kjer se lahko izbere <tt>tip</tt> in potem koda naredi svoje. Jaz bi dodal, kar je treba na obstoječo, in ne bi delal nove. Saj potem 2000 novih parametrov ne bo problem dodajati sproti notri. {{s-:-)}} Večji problem se mi zdi ročno 'prepisovanje' ali metoda povleci in spusti podatkov, pa prenos iz wikipodatkov ipd. Kaj meniš? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:17, 22. oktober 2017 (CEST) : Razlika med angleško in rusko je v osnovi v tem, da imajo Rusi eno predlogo Predloga:Eksoplanet, ki združuje vse angleške (Planetbox begin , Planetbox image, Planetbox star, Planetbox separation, .....). :* [[Predloga:Infopolje Planet]] je zastarela, ker ne uporablja Predloge za infopolja ([[Predloga:Infopolje]]). Tako, da predlagam, da najprej jaz posodobim obstoječo, potem pa se lahko razširi. Problem pa je v tem, da bomo po razširitvi sami morali poskrbeti za pravilno uporabo parametrov v člankih, saj jih ne bo enostavno prenesti iz angleških v naše članke. Bo potrebno narediti tako, da bo naša predloga razpoznala vse angleške parametre in bo potem lažje vključevanje v naše članke. :* Poskrbim lahko tudi, da se nekateri podatki avtomatsko napolnijo z Wikipodatki. To je stvar dogovora. Izvedba pa ne zahteva veliko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 23. oktober 2017 (CEST) :: Namesto predloge {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}}, kot tam piše, lahko rabijo še tudi (verjetno) starejšo {{[[:ru:Шаблон:Карточка планеты|Шаблон:Карточка планеты}}]], kjer dodajo parameter <tt>тип=экзопланета</tt> – ne vem pa, če jim to res tudi deluje. Aha, nisem vedel, da je predloga {{tl|infopolje Planet}} zastarela. Na hitro sem pogledal parametre na en: in jih je kar nekaj v tistih parih predlogah, ki jih je treba združevati, in nekateri so za isto stvar drugače poimenovati, kar seveda ni problem, ker se lahko poda več imen parametrov. Tudi ni pmsm dobra praksa prevajati imen parametrov, kot to delajo Rusi, pa Srbi itd. Boljše je podati razpredelnico z njihovim opisom in pomenom. Aja, na 'novi' predlogi {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}} niso prevedli parametrov in tudi niso komplicirali s podrobnostmi, ker je trenutno 'samo' 28 parametrov. Če boš posodobila, bomo že nekako uredili parametre – pmsm je lažje 'na roke' prenašati, če že obstajajo, kot pa izumljati nove. Najboljše bi bil prenos iz kakšne zunanje baze, ki jih je že nekaj – npr.: [http://www.exoplanet.eu/ EPE], Observatorij Pariz-Meudon, [https://exoplanetarchive.ipac.caltech.edu/ NEA], NASA, [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC], ... Na wikipodatkih je tudi treba dobiti podatke od nekod. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:05, 23. oktober 2017 (CEST) :: en: rabi vsaj štiri reference: ::* [[Enciklopedija zunajosončnih planetov|EPE]] ::* [[SIMBAD]] ::* [[NASA Exoplanet Archive|NEA]] ::* [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC] :: Zgled: [[:en:HD 189733 b|HD 189733 b]] --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:48, 23. oktober 2017 (CEST) :[[Predloga:Infopolje Planet]] je sedaj posodobljena in pripravljena za razširitve. Razširitve naj se najprej uvedejo in stestirajo v [[Predloga:Infopolje Planet/peskovnik]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:14, 25. oktober 2017 (CEST) Najlepša hvala ti za posodobitev. Lepo se vidi primerjava trenutnega stanja in novega. Ta razdelek bi v fazi 1 prestavil na pogovorno stran podstrani za testne primere, če je v redu (ali raje pustim tukaj, da imaš pregled?) Faza 0 je posodobitev obstoječe predloge. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:56, 26. oktober 2017 (CEST) :Ostanek pogovora prestavljen na: [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 27. oktober 2017 (CEST) === {{tl|infopolje observatorij}} === Nekaj stvari je rdečih. S predlogo sem tvoril članek [[Observatorij Ladd]] in je tam tudi enako rdeče. Zaenkrat sem pustil tako kot je, le večino sem na hitro prevedel. Če tudi prav razumem, gredo vsi podatki v takšno infopolje iz Wikipodatkov, razen verjetno tistih, ki jih eksplicitno povoziš. Če lahko malo pogledaš zakaj je toliko rdečega. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:34, 1. julij 2018 (CEST) : Mi imamo [[modul:Wikidata]] povzet po ruski predlogi zaradi datumov in drugih podobnosti našega jezika z ruskim. Zato njihovega sistema ne moremo uporabljati - to pomeni, brez direktnega urejanja v Wikipodatkih (Predloga:EditAtWikidata), in iskanja alternatvnih imen (Funkcija »ViewSomething«), ... Lahko bi naredili podvojen sistem za Modul:Wikidata, ampak potem bi bila šele zmešnjava. Sem pripravila v {{tl|infopolje observatorij/peskovnik}} našo verzijo predloge, ki jo trenutno omogoča naš modul, vnesla podatke v [[Modul:Coordinates]], da deluje <code>invoke:Coordinates|coordinsert|</code> ... Sem predlogo za silo popravila v peskovniku, ne deluje povezava v Zbirko. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:58, 1. julij 2018 (CEST) :: Lepo si uredila. Zdaj izgleda zelo v redu. Katera povezava v Zbirko točno ne dela? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 2. julij 2018 (CEST) ::: Sedaj Zbirka že dela, sem jo naknadno popravila. Bo pa predloga še vedno izpisovala rdeče, če koordinat ne boš direktno vpisal ... poskusi v članek [[Observatorij Ladd]], vključiti le {{tl|infopolje observatorij}} brez kakršnihkoli izpolnjenih parametrov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:27, 2. julij 2018 (CEST) == Fantastika == [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! V slovanskih jezikih se izraz "Spekulativna fikcija" ne uporablja, ker je bolj starodavni in analogni izraz "Fantastika". Zato vas prosim, da preimenujete ustvarjene kategorije. S spoštovanjem,--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 16:28, 30. maj 2018 (CEST) : Izraz "Spekulativna fikcija" je razložen na spletni strani [http://www.revijaprimus.si/2017/05/12/esej-o-spekulativni-fikciji/ Revije Primus]: ''"Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja ... Pri nas se običajno kar vse žanrske skupine spekulativne fikcije vržejo v koš znanstvene fantastike ali fantazije. Skoraj vedno se k temu doda še pridevnik mladinsko in ali tudi otroško. Tovrstna površnost izhaja iz prej omenjene precejšnje prezrtosti s strani literarne stroke in tudi skoraj popolne odsotnosti domačih literarnih del v programih resnih (večjih) založb."'' :Zato zaenkrat izraza ne bi menjala, razen, če nimaš trditve podprte s kakšnim uglednim virom. Obstaja celo [http://cld.si/Supernova.html Revija za spekulativno fikcijo] [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 30. maj 2018 (CEST) :: Bojan v tem zapisu kritizira tudi 'najbolj' uveljavljen izraz /znanstvena fantastika/, ki bi moral biti, če prav razumem, znanstvena fikcija. Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, ker je (vsaj ta) izraz res že dobro useden. Ravno pa sem nekje na spletu npr. našel da je roman ''Težko je biti bog'' bratov Strugacki iz leta 1964, ki po sovjetski terminologiji znanstvene fantastike seveda spada sem, umeščen tudi v neko <math>xyzt\!\, </math>-kategorijo nevemkakšne fikcije. Če ni prav znanstvena fantastika, tudi ni prav okrajšava za znanstveno fikcijo in mora biti ZFi, ker je, če ni tako, potem to po izrazu phot0n-a s fizikalnega kanala IRCa pravi »massive headache«, oziroma okrajšano MH {{s-:-)}} Sem drugače zastopnik mišljenja, da je lahko kritizirati preboje s spekulativnostjo.. Težko bi se npr. lotil pisati kaj za ''Supernovo''. Pač >hardcore pseudophilosophical fantastics.< alias HP(P)S. Ne vem zakaj bi bil angleški jezik toliko merodajen glede na slovenskega, da je v slednjem znanstvena fantastika »napačna interpretacija« .., četudi nosi sam izvirnik, namreč ''science fiction'' .. Za [[:en:Fantastic|''le fantastique'']] ruski jezik rabi общелитературная фантастика, ukrajinski pa celo химерна проза, kjer pa se, seveda, kot piše na tamkajšnji wp, v njeni literaturoznansoti precej krešejo mnenja. O tem bi [[:uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] gotovo znal povedati kaj več. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:16, 24. junij 2018 (CEST) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] & [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! Izraz "Fantastika" združuje znanstvena fantastika, fantazijsko pripoved, alternativno zgodovino, nadnaravno fikcijo, horor. Izraz "špekulativne fikcija" ("špekulativne umetesčna literatura") , ki je postala aktivna v sodobnem širšem smislu v anglo-ameriški kritiki šele pred 20 leti, ima enak pomen. Ker na zahodu ni bilo nobenega izraza, ki označuje vse nerealne žanre literature. Čeprav avtor enciklopedije znanstvene fantastike, John Clute in v angleški terminologiji se uporablja izraz "Fantastika" http://www.sf-encyclopedia.com/entry/fantastika . Zato mislim, da je v osnovi napačno dati prednost ne-slovanskemu mlademu sopomenku. Базовые термины по языкам Osnovni izrazi glede na jezik: *"Littératures de l'imaginaire" fr https://fr.wikipedia.org/wiki/Litt%C3%A9ratures_de_l%27imaginaire *"Фантастика" uk українська https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Fantastyka" pl https://pl.wikipedia.org/wiki/Fantastyka *"Фантастика" ru русский https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" bg https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" kk https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастыка" be https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B0 *"Phantastik" de https://de.wikipedia.org/wiki/Phantastik *"Fantastik" sv https://sv.wikipedia.org/wiki/Fantastik * Fantastico it https://it.wikipedia.org/wiki/Fantastico *"Fantastika" az https://az.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" sh https://sh.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" lv https://lv.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Ulme" et https://et.wikipedia.org/wiki/Ulme *"Fantastika" uz https://uz.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Speculative fiction" en https://en.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *"Fantastika" sl Torej bi morala biti Izraz "Spekulativna fikcija" je treba uporabiti kot dodatno in v slovenski Wikipediji bi moral biti članek, ki pojasnjuje, da gre za analogo osnovnega pojma »FANTASTIKA« V ANGLEŠKEM JEZIKU. primeri takšnih Članekov: *https://ru.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%B5%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 . Izraz fantastique, Izraz общелитературная фантастика, Izraz химерна проза imeti povsem drugačen pomen in nimajo nič skupnega z "Fantastika" , "Фантастика", "špekulativna fikcija - imajo drugačen pomen. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:45, 24. junij 2018 (CEST) :Hmmm, sem se v tem izrazoslovju izgubila. Ne vem kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi {{ping|Hladnikm}} kaj pripomnil, da razrešimo in uredimo zmešnjavo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :* [[Fantazija]], [[Fantazijska pripoved]] - en:Fantasy - ([[:Kategorija:Fantazija]] in [[:Kategorija:Pisatelji fantazije]]) :* [[Znanstvena fantastika]] - en:Science fiction, hr:Znastvena fantastika ([[:Kategorija:Znanstvena fantastika]] in [[:Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]) :* [[Fantastika]], [[Spekulativna fikcija]] - en: Speculative fiction, hr: Spekulativna fikcija, ru:Fantastika ([[:Kategorija:Spekulativna fikcija]] in [[:Kategorija:Spekulativna fikcija po narodnosti]] ) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :::Vprašanje sem posredoval na forum Slovlit, morda se oglasi kdo od strokovnjakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:46, 25. junij 2018 (CEST) :::: @[[uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] in @[[uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] hvala za odgovore. Tudi sam sem se kot Pinky izgubil. pmsm je očitno, da izrazje ni dorečeno, in gotovo obstaja več interpretacij. Milan, ali lahko tudi daš povezano na to temo, kamor si posredoval vprašanje? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:41, 28. junij 2018 (CEST) :::::Žal je forumov arhiv na IJS zaradi hekerskih napadov na strežnik trenutno zaklenjen in bo treba z linkanjem počakati. Sicer pa še ni bilo nobenega odziva. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:31, 28. junij 2018 (CEST) == Infopolje za objekt vesolje :) == #0 Zanimivo infopolje, vsekakor, in odlično narejeno. #1 Predloga {{tl|var}} še ne dela 'dobro' – rabi × (x) za množenje numeričnih vrednosti namesto vsredinjene pike. Sem rabil namesto predlogo {{tl|e}}, kjer se pa spet moraš 'utrujat' z enotami. #2 vidno vesolje vs opazljivo ~ Verjetno ima angleški jezik (original {{s-:-)}}) [[:en:visible universe|visible]]? Ne, nima – [[:en:observable universe|observable]] ima. #3 Dodal sem število galaksij po de:, vendar imajo tam mrtvo povezavo. Ne da se mi iskat trenutne ocene. Hawking je tudi omenjal sorodno cifro. Mislim pa, da so v zadnjem času na kar zapleten (in vsekakor zanimiv) način določevali to vrednost – ne najdem trenutno linka do raziskav. #4 Temperatura, če gre za temperaturo današnjega stanja fotonskega prasevanja, se je od 2002 vsaj do 2009 vesolje ohladilo za par tisočink: 2,7277 vs 2,72548 K. Očitno je razvidno, da gre za merilne točnosti trenutnih merjenj, ki so pmsm impresivne. Seveda so lahko vmes napake. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:42, 24. junij 2018 (CEST) : Infopolje je povzeto po :en ... imam željo članek podaljšati na 30.000 znakov. Hvala za popravke. Bom pogledala, kaj je z predlogo {{tl|var}}. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:51, 24. junij 2018 (CEST) :#0 Super! :#1 V infopolje bi se lahko dodala še (vsaj) ena slika, pmsm. Ta Hubbleov UDF ([[:en:Hubble Ultra-Deep Field|ultra deep field]]) je, kakor je verjetno dobro znano, nastal zgolj po naključju, ker so enemu od glavnih nosilcev tega projekta dovolili prosto rabo tega inštrumenta, za kar <math>t\!\, </math> dolgo časovno periodo. Tudi o tej sliki bi veljajo kaj več dopisati v članek, pmsm, ker je gotovo preboj 'erste klasse'. Menda nihče ni pričakoval tega, da bo slika odražala kako so galaksije še bolj kot za 'šmorn' 'naflokane' v prostor. [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]] bi že vedel zakaj, ker se je veliko in med prvimi ukvarjal z razvojem galaksij, ter kasneje in še danes [[Martin John Rees|Rees]]. Sicer sta, kot je znano, (vsaj) dva modela nastanka galaksij – top down in bottom up, kakor velikokrat. Pač, dobro staro binarno razmišljanje. Manj je znanega o njihovi porazdelitvi. Nekateri, kakor berem v nekaterih psevdoegocentrično-introventiranih znanstvenih publikacijah, podobno kot o oblosti Zemlje, dvomijo o tem, da se galaksije odmikajo od (naše) krajevne galaksije. Verjetno ne bom doživel časa, ko bo možno takšne slike delati 'iz roke' (ali pač). V mislih imam nič drugega kot kakšno sliko računalniške simulacije, ali pa še kakšno upodobitev 's črto'. Če boš podaljšala članek, imam željo, da wikificiram. Sem pa, priznam, občutljiv na terminologijo, ki v slovenščini gotovo (še) (zelo) šepa. :: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:18, 24. junij 2018 (CEST) ::: Se bom potrudila po svojih najboljših močeh, vsekakor pa so tvoji popravki več kot dobrodošli. ::: Infopolje omogoča vključitev dveh slik. Uporabiti je treba parametre {{para|image}}, {{para|caption}} in {{para|image2}},{{para|caption2}}. Obstoječo reprezentativno sliko lahko zamenjaš/dopolniš in tudi dodaš dodatno kar sam. Jaz sama nisem astronom in in je tvoja strokovna pomoč več kot dobrodošla. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:26, 24. junij 2018 (CEST) :::: Obstoječa je pmsm zelo na mestu. Za drugo so pa mogoče naslednje možnosti npr. (Lahko glasujemo ..) <gallery> 1600 Himmelsscheibe von Nebra sky disk anagoria.jpg|[[Nebesni disk iz Nebre|Nebrski nebesni disk]], okoli 1600 pr. n. št. ThomasDiggesmap.JPG|[[Thomas Digges]], 1576 KUGEL-3 pulsierendes Universum.gif|Karl Bednarik, 2005 Structure of the Universe.jpg|ASA, ESA, E. Hallman (Univerza Kolorada, Boulder), 2008 Large-scale structure formation.gif|NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011 Universecolor.jpg|Drschawrz, 2011 Вселенная (материя и темная материя).jpg|Kot Da Vinchi, 2011 Campo ultra profundo 3d.gif|NASA Large-scale structure of light distribution in the universe.jpg|Andrew Pontzen/Fabio Governato (UCLA), 2014 </gallery> :::: ... :::: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:09, 24. junij 2018 (CEST) mmg, za ''objekt'' (vesolje) sem mislil hudomušno, ker po večini wikipedij berem o objektih (v astronomiji). Sam nikdar do sedaj npr. v fiziki (in zato tudi astronomiji, ki je načeloma njena 'podmnožica' ali pa sorodna množica), kolikor sem jo študiral, nisem slišal o kakršnihkoli >objektih< – vedno samo o [[telo (fizika)|telesih]]. Dvomim tudi, da je kje na wp solidna definicija >objekta< v tem sotvarju, če se že toliko rabi. Sicer se članek [[:en:astronomical object|astronomical object]] trudi opisat 'razliko' med telesi in objekti, ki je pmsm ni. Če prevedem tamkajšno definicijo – »astronomski ali nebesni objekt je kompleksna, manj kohezivno vezana struktura, ki je lahko sestavljena iz več teles ali celo iz drugih objektov s podstrukturami.« Telo (>objekt<), sestavljeno iz več teles, je pmsm še vedno telo. Tudi navadna žoga je, če smo striktni, sestavljena iz teles (objektov) s podstrukturami – atomi, in zato (še) ni objekt, saj tudi atomi niso objekti.. Atom je po definiciji trenutnega članka <u>del</u> nečesa (no, pač snovi) in je <u>gradnik</u> molekul/snovi. In še naprej, elektron je eden od najlepših zgledov teles. Kje je razlika in kje meja za telesa/objekte? Ta beseda me asociira le npr. v rabi v arhitekturi, gradbeništvu ipd. ''VST'' Cankarjeve založbe na str. 803 definira 7 pomenov te besede in sploh tudi ne omenja telesa. Poleg rabe v lingvistiki (objektno določilo (predmetno določilo), predmetni odvisnik, ...) omenja rabo v fiziki – objektno stekelce: tanka steklena ploščica za mikroskoske preparate. Res ne vem od kod so pridelali to besedo. Konservativna raba verjetno odslikuje rabo v fiziki, saj se v njej že npr. (masno) [[togo telo]] večinoma velikokrat obravnava kot [[točkasto telo]]. Tudi galaksijo npr. (ki je objekt po zgornji angleški definiciji) se lahko obravnava kot točko. Res je, da, če se rabi za vesolje ali telo ali objekt, obakrat malo čudno zveni. Mogoče pa nadtelo (ali manj konservatirno – nadobjekt). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:53, 28. junij 2018 (CEST) : Sem v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] pripravila poglavje Fizikalne lastnosti povzetega po angleški verziji. Če imaš voljo, lahko tam popraviš vse kar je potrebno. Sem verjetno s prevodi šla preko mojega fizikalnega znanja - tako, da si dobrodošel in vse popraviš kar tam. Kasneje pa lahko prenesem besedilo v članek. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:37, 29. junij 2018 (CEST) ::: {{ping|xJaM}} ali si popravljanje v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] zaključil? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 3. julij 2018 (CEST) == Pregled vsebin == Zadnjič sem 'brskal' po najboljši obliki portala, npr. za astronomijo. Na slovaškem portalu (verjetno to obstaja še v kakšni drugi wp) imajo lepo organizirane vsebine. Krovni seznam za vsebino iz astronomije na sl wp je [[seznam astronomskih vsebin]]. Tega sam ne bi naprej 'razbijal', ker preprosto služi za preged nad večino urejanj. Škoda je, da nekateri produktivni uporabniki tja (in tudi na druge vsebine) večinoma večkrat ne dodajajo imen člankov, ki so jih ustvarili. Angleška wp je soroden seznam sedaj spremenila v nekakšen [[:en:Outline of astronomy|outline]].., francoska je npr. to 'vrgla' v seznam podstrani (wiki)projekta: [[:fr:Projet:Astronomie/Liste des articles|liste des articles]]. No, kakorkoli. Zgled s slovaškega portala za vsebine, ki se začnejo z [[:sk:Zoznam astronomických článkov/A|A]]. Prvič, ni mi jasno kako generirajo ta seznam (na njem so samo ustvarjeni članki, razdeljeni naprej dvočrkovno npr. od '''a1''' do '''az'''). Kako se ve, da konkretni članek pade tja noter, ker ne vidim kakšnih posebnih dodatnih oznak v teh člankih? Ali je morda kakšna skrita kategorija ali podobno? Npr., geslo [[sk:Aktívna oblasť (Slnko)|Aktívna oblasť (Slnko)]] ima samo kategorijo [[:sk:Kategória:Slnko|'Sonce']], članek o zvezdi [[:sk:Alnitak|Alnitak]] pa kategorijo [[:sk:Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie|Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie]]. V [https://sk.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoznam_astronomick%C3%BDch_%C4%8Dl%C3%A1nkov/A&offset=&limit=500&action=history zgodovini] seznama/A se vidi, da je posodabljan z boti. Zanimivo in pmm uporabno. : Kategorija za zvezdo se nanaša na slovaško enciklopedijo astronomije ''[[:sk:Encyklopédia astronómie|Encyklopédia astronómie]]'' (1977–84). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 28. junij 2018 (CEST) :: Mislim, da bot deluje po tem principu: če se nek članek pojavi v določenih kategorijah in njenih podkategorijah, se članek avtomatsko umesti v seznam. Se pa jaz z boti ne ukvarjam. Mogoče bi {{ping|Sporti}} lahko kaj pripomnil. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:19, 29. junij 2018 (CEST) :::Najlažje narediš seznam s članki kategorije in podkategorij Astronomije [https://petscan.wmflabs.org/?psid=4924379], samo tako dobiš tudi npr. stvari, po katerih je poimenovan asteroid in podobno, lahko pa te neželene kategorije dodaš pod negative categories in jih izključi. Morda je potrebno tudi povečati globino podkategorij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:56, 29. junij 2018 (CEST) :::: Zanimiv pristop. Verjetno ni tako težko kot je videti na prvi pogled. Ali je morda že kakšen primer takšne možnosti tukaj. Ga še nisem zasledil, gotovo pa sem kaj spregledal. V tej nastavitvi, kot si jo podal, seznam kaže tudi veliko gegrafskih pojmov ipd. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:25, 1. julij 2018 (CEST) ::::: [[:Kategorija:Geografija]] je v [[:Kategorija:Vede o Zemlji]], kar je podkategorija [[:Kategorija:Astronomija]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 1. julij 2018 (CEST) == Template:Overset == Na predlogo sem naletel pri pisanju članka [[Serpentinit]]. V angleškem izvirniku tega članka so s to predlogo izredno pregledno zapisane kemijske reakcije, prav pa bi prišla tudi kje drugje. Mislim, da veš, kam pes taco moli. Lahko pa tudi malo počakam in zaenkrat malo improviziram. Hvalaǃ--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:43, 24. avgust 2018 (CEST) : Ok. Bom pogledala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 30. avgust 2018 (CEST) :: {{ping|Octopus}} Sem pripravila. Mislim, da v osnovi deluje. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 30. avgust 2018 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:41, 2. september 2018 (CEST) == Viri/sklici == Zanima me, ali je naslednji primer zapisa vira tisti, ki naj bi postal standarden? * Bradbury, Louise (1988), "Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom", ''Journal of the American Research Center in Egypt'' 25: 127–156, doi:10.2307/40000875. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:03, 4. november 2018 (CET) :Raje uporabi predlogo {{tl|navedi revijo}}, v tem primeru <code><nowiki>{{navedi revijo |last=Bradbury |first=Louise |year=1988 |title=Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=25 |pages=127–156 |doi=10.2307/40000875}}</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 4. november 2018 (CET) V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. november 2018 (CET) ==Predlogi za prevajanje v Wikipodatkih== # Z bolezenskimi znaki v Tabernaklu sem po mojem končal, bi bil vesel, če pogledaš in komentiraš (lahko da sem kaj - očitnega - spregledal) # če je v redu, bi ponaredil še kaj - mikajo me [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:%C5%BDelenePredloge želene predloge] # kje je bolj udobno pogovarjati se, tu ali pri meni? Tu ali kje drugje - recimo če imajo WikiData kak pogovor? LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 20:10, 4. november 2018 (CET) : Lahko se pogovarjava pri tebi. Želenih predlog se pa kar loti. Mogoče bi pa prevzel tole [[Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Okvirčki pri škrbinah]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:21, 5. november 2018 (CET) == [[Živa kulturna dediščina]] == Ojla. Gospa z ministrstva, s katero sem bil na zvezi glede RKD, me je opozorila, da je "Živa kulturna dediščina" zastarel izraz in da se zdaj uporablja samo "Nesnovna kulturna dediščina". Se ti da popravit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 6. november 2018 (CET) : Ok. Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:19, 6. november 2018 (CET) ::Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:52, 7. november 2018 (CET) ::: {{urejeno}}, upam, da nisem česa izpustila --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 8. november 2018 (CET) == Tabernaklanje == Ali se da podatke (obstoječe in manjkajoče) vzeti v roke kot (npr. XML) datoteko? Da vsak se "symptom" mora prevajati (klik-klak-klok-''simptom''-enter) "na roko", je sicer siher, ampak vse skupaj gre lahko tudi veliko hitreje ("simptomi" so verjetno samo začetek in če lahko prevajam'' industrijsko'', toliko bolje za nas vse). Vprašanje seveda velja tudi za smer nazaj - kako se prevedena datoteka spet vstavi v Wikidata. Če veš kako točko v sistemu, kjer lahgko začnem brati in slediti ustrezni poti, mi URL zadošča. Lep pozdrav s strani 3;) [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 15:29, 9. november 2018 (CET) : Hmm, tega nisem še nikoli počela. Ampak na WD obstaja stran, kjer je to opisano kako se dela - [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Data_Import_Guide Wikidata:Data Import Guide]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 9. november 2018 (CET) :Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 21:46, 9. november 2018 (CET) :keeping posted: vseh tisoč zapisov imam pri sebi in jih strojno prevajam, poleg tega iščem pot, kako bi se cel kup podatkov presnel s slovenskega medicinskega slovarja. Če ne drugega, slovenska imena namesto grško-latinskih imen, pa kratek abstrakt itd - gl. npr. [https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&query=rinitis&SearchIn=All rinitis] lp [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:13, 15. november 2018 (CET) '''stanje 24.11.:''' Kompletni prevod (1000 pojmov x 3 postavke - Q, label, description) Material je tukaj: [https://docs.google.com/spreadsheets/d/1PVKSkSHNBMe8QtJFPllJPyCwWhr5EldsedwhEKgVxJ4/edit?usp=sharing preglednica na Google docs], strukturiran tako kot je opisano v navodilih za Import Data. Medicinski slovar pustim zaenkrat pri miru, pride na vrsto kdaj drugič, ko bo most med preglednico in WikiData enkrat zgrajen in prevozen. Ker gre za moj prvi obisk v WikiData take velikosti, sem seveda previden. A lahko pogledaš, če je vse po regelcih, in mi pomagaš naprej - sedaj sem približno pri koraku 7 procedure za Import Data, predlagane zgoraj. Mogoče naslednji korak v peskovniku...? LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:58, 24. november 2018 (CET) : Če je s tabelo vse ok (sem ti poslala prošnjo za dostop), kar naredi zahtevo za bot-a (Step 6/Option 1). Opiši, kaj želiš; kje se preglednica nahaja; dobro je, da navedeš en konkreten primer. Jasno mora biti navedeno, da gre za dodajanje opisov (''description'') v slovenskem jeziku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 24. november 2018 (CET) : Ok, ufff ...'' let's go''... Ti pošljem cc prošnje. Hvala Ti! Glede medicinskega slovarja - sem v stiku z Amebisom, ki za slovar skrbi. Ampak lepo po vrsti;)[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:41, 24. november 2018 (CET) : [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:53, 26. november 2018 (CET) :: Odlično. Izgleda ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:03, 27. november 2018 (CET) ::: {{ping|Vitosmo}}, na [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] čakajo nate :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 3. december 2018 (CET) :: Na poziv sem pred časom odgovoril; zveza zgoraj na bot-request je mrtva, tabernakel pa je, kar se SL tiče, prazen (!?). Mi lahko prosim osvežiš povezave/stanje - Hvala vnaprej! in srečne praznike! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 09:49, 25. december 2018 (CET) ::: Očitno ne delajo arhiva: :::*[https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/FischBot_6 FischBot_6] :::*[https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata%3ABot_requests&type=revision&diff=814578428&oldid=814578046#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository Wikidata:Bot requests: Razlika med redakcijama] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 25. december 2018 (CET) == Tabernaklanje and beyond == Vse najboljše v Novem letu,Pinky! Medicinsko izrazoslovje - aka Tabernaklanje - je po mojem mnenju dokončano, ali vsaj dober korak naprej. Glede izboljševanja s pomočjo medicinskega slovarja mi je sodelavec Amebisa svetoval, da se za vsebinska vprašanja obrnem na gl. urednico (mateja.legan@.kclj.si). Neizogibno to po mojem mnenju ni, saj izboljšav, ki bi bile potrebne, vsekakor ni toliko, da jih ne bi mogel kdo (i.e. jaz;) brez "grosističnega" dviganja valovčkov opraviti "peš". Kaj praviš? Tudi bi bilo morda bolj pametno, če me, podobno kot si me pri medicini, usmeriš na kak drug boj na požiravniku.[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 10:13, 3. januar 2019 (CET) :: Tudi tebi vse naj, naj. Bom v [[Predloga:Infopolje Bolezen]] vključila izpis simptomov (ki imajo slovenski prevod) iz Wikipodatkov. Glede požiravnikov, ki nas še čakajo, moram pa malo razmisliti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 3. januar 2019 (CET) {{urejeno}} PubMed, MedLine, eMedicine itd, kar je bilo rdeče npr v raku želodcA - Manjka mi samo predloga:Infobox biodatabase v [[OMIM]]. A lahko pokometiraš/pokritiziraš Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:25, 23. januar 2019 (CET) :Ah ja ... Sem prevedel celoten kataster ICD-9. Bom montiral pod stran ICD-9. Zakaj le ne... :: Sijajno {{ping|Vitosmo}}. Sem malo popravila ... paziti moraš pri referencah. Običajno pred referenco (sklicem) v besedilu ni presledka ... tudi, če se jih več drži skupaj, med njimi ni presledkov. Dopolnila sem tudi notranje povezave, saj članek lahko vsebuje tudi smiselne rdeče povezave. :: {{tl|Infopolje Bio podatkovna baza}} ima notri še nekaj izrazov, ki potrebujejo prevod. Če bi mi lahko pomagal pri prevodu, bi bila zelo vesela. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 24. januar 2019 (CET) :: bom naredil. In hvala Ti za pomoč in nasvete LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ::{{urejeno}} "''URLi so rdeči, le kaj pomenijo,,,''";) - moram še popraviti sklice na EN strani, drugače pa mislim, da bo... Hvala Ti vnaprej za komentarje in nasvete.([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:48, 26. januar 2019 (CET) ::: Tisto rdeče "Quick generation with XSLT" sem izbrisala, saj je namenjeno generaciji škrbinskega članka na angleški Wikipediji. Za nas pravzaprav ni uporabno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 26. januar 2019 (CET) == DYK == Lahko prosim ti sestaviš [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019]]? Jaz bom od jutri zjutraj kak teden na wikipavzi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:47, 19. januar 2019 (CET) :: Ok. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:55, 19. januar 2019 (CET) == Boj na požiravniku II == Sem dalje na voljo, za kako podobno prozaično delo kot je bil tabernakel. Drugače se pa lotevam tem, ki so malo pod mejama 30k oz 10k;). Ah ja, če lahko pogledaš [[mednarodni sistem enot]], Ti bom hvaležen. Konfucijanstvo je redirect, pa v ranking ne šteje - lahko tudi potipaš. In Konfucij/Konfucijanstvo per se sta po mojem premalo obdelana LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:43, 6. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}}Sem kar nekaj popravila ... preveriti je treba po vsem članku uporabo predloge '''val'''. Očitno jo avtomatski prevajalnik pomečka. Številke morajo biti izpisane tako kot na angleški strani. Nekaj sem jih že jaz popravila - je pa treba preveriti po celem članku, saj veš matematika je v številkah pomembna. Tudi dec. vejice so pomembne.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 26. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}} lahko tudi preveriš [[Wikipedija:Pod lipo#Wikimedia CEE Pomlad]] (mogoče si spregledal). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 28. februar 2019 (CET) ==Notre-Dame: koordinate== Živjo, Pinky! Upam, da si v redu. Imam prošnjo, in sicer v članku [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] bi bilo treba popraviti koordinate v infopolju in nad njim. Prosim, lahko pogledaš? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:54, 19. april 2019 (CEST) : Sem popravila [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost]]. Sem pa ok, le dve službi opravljam naenkrat. Tako, da mi ostaja zelo malo časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:01, 20. april 2019 (CEST) Velja, hvala lepa! Uspešno z obema službama. :) --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 00:42, 21. april 2019 (CEST) == Infopolje Samostan == Vem, da nimaš časa, ampak... bilo bi lepo, če bi v Infopolje Samostan vključila lokacijsko karto. Ko bo, pa bo. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:54, 30. april 2019 (CEST) : ok, bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:50, 30. april 2019 (CEST) : {{done}}{{ping|Octopus}} sem predlogo tudi posodobila. Koordinate se preberejo iz WD ali pa se vnesejo ročno. Zemljevid pa se nastavi v {{para|map_type}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 2. maj 2019 (CEST) Lepo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:31, 3. maj 2019 (CEST) == Napaka Lua: not enough memory == Javlja {{t|normativna kontrola}} na strani [[Usain Bolt]] in še kje verjetno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:44, 1. september 2019 (CEST) : Ja, s tem sem se že ukvarjala. Ni problem v normativni kontroli, ampak v številu predlog, ki se kličejo na tej strani. Če klikneš uredi stran, boš videl, da se zatakne že prej - meni včasih takoj po izpisu nasledstvenih polj. Če izbrišeš iz članka celotno infopolje Športnik, se bo normativna kontrola lepo izpisala. Lahko tudi pustiš Infopolje športnik in izbrišeš ostale predloge spodaj in bo zadeva spet lepo delovala. Mislim, da bo treba celotno stran nekako poenostaviti. Strani z napakami v skripti so na [[:Kategorija:Strani_z_napakami_v_skripti]] in jih ni ravno veliko. Tukaj pa nekaj malega o tej napaki: [https://www.lua.org/pil/24.3.1.html Error Handling in Application Code]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:17, 1. september 2019 (CEST) Aha. Samo vseeno čudno, da je on edini tak primer. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:01, 1. september 2019 (CEST) Očitno največ pobere infopolje: 33.66 MB/50 MB, pa tudi obe predlogi v ZP 13.62 MB/50 MB, normativna kontrola pa niti ne toliko 7.99 MB/50 MB. Se pravi bi bilo treba dvignit omejitev ali kaj optimizirati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:12, 1. september 2019 (CEST) :Enkratni klic predloge, ki dostopa do wikipodatkov {{tlx|wikidata}} ali {{tlx|normativna kontrola}} pobere od 7,92 do 8 MB od 50 MB, kar pomeni, da se stvari začnejo seštevati pri porabi spomina. Ne vem kako to preprečiti, če se stvari ne sproščajo pravilno. Infopolje Športnik dostopa do Wikipodakov 9x, normativna kontrola pa 1x ali pa doseči, da se poveča omejitev 50MB. Mislim, da bi morali nekaj narediti na tem. Načeloma pa tudi meni ni čisto jasno zakaj ravno pri Boltu klic Infopolja Športnik porabi 33Mb, pri ostalih športnikih pa 3x manj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:45, 1. september 2019 (CEST) Ja tudi klici drugih predlog pri ostalih niso tako "dragi", [[Michael Jordan]] ima npr. za vse predloge skupaj 9.13 MB/50 MB, bolj ali manj pa imajo vsi okoli 10 MB ali celo manj. Res pa ima Bolt na Wikipodatkih stran veliko 1.304.605 zlogov, Jordan pa 245.872 zlogov (če to kaj vpliva).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:36, 2. september 2019 (CEST) : Sem za preskus sliko v infopolju dala lokalno, in se sedaj ne bere iz WD .... "Lua memory usage" je sedaj 49.51 MB/50 MB. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:35, 2. september 2019 (CEST) ==wikipodatki== Pozdravljena. V članku [[John Cabot]] sem popravil osebne podatke, pa jih ne znam popraviti v vikipodatkih. Morda lahko urediš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:45, 3. september 2019 (CEST) : Lahko, ampak glede popravljanja podatka, ki ima v Wikipodatkih že svoj vir, ga ne smem kar tako prepisati. Zdaj sta tam dva datuma rojstva. Tudi kraj rojstva in smrti sem popravila. Upam, da se bo zadava obdržala. (https://www.wikidata.org/wiki/Q85642). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 3. september 2019 (CEST) :: Hvala za link, sem pogledal. Rad bi vedel, kje se ta link dobi, da bom v prihodnje lahko sam popravljal tudi druge članke. V kratkem nameravam dodati kak odstavek v sam članek o Cabotu, vendar moram prej preučiti par virov: verjetno so tudi sedanji podatki delno zgrešeni, recimo ''name in native language'', saj se je rodil v Neapeljskem kraljestvu in nato živel v Beneški republiki. Pravzaprav bi tudi slovenski članek moral biti pod ''Giovanni Caboto'', saj navadno uporabljamo originalni ali slovenski zapis, ne pa angleškega. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:49, 4. september 2019 (CEST) : Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar [[Pomoč:Prestavljanje strani|preimenuj]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:01, 4. september 2019 (CEST) ==Lua== Pozdravljena! Lua me zanima, ker je Lua kot byte-code interpreter najti tudi za celim kupom drugih okolij (recimo pri Adobe itd.). V našem konkretnem primeru me mika brskati po fundusu in iskati odgovore na vprašanja (ki so bila zelo verjetno že odgovorjena:), kot recimo: *seznami, kot recimo 1000 nujnih - brez omejitve na listo z maks. 500 elementi *število klikov na "moje" članke *statistika povpraševanj - kje recimo naše uporabnike čevelj najbolj žuli * itd Pa seveda, nič ne bi imel proti, če moje IT izkušnje koristijo tudi drugim v naši druščini, LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:04, 4. september 2019 (CEST) Hmm, veliko veselja ti želim pri ustvarjanju, tako globoko jaz v Lua ne hodim *glede statistike strani in uporabnikov orodje že obstaja - več o tem [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Pageview_statistics]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:39, 4. september 2019 (CEST) == Družinsko drevo == Živijo! Družinsko drevo [[Paleologi]] sem brez težav prenesel iz angleškega v slovenski članek, z družinskom drevesom [[Dukas]] pa imam težave. V čem je razlika, da mi ne uspe? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:11, 5. september 2019 (CEST) : Bi lahko družinsko drevo prenesel v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]? Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:36, 5. september 2019 (CEST) {{urejeno}}, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:56, 7. september 2019 (CEST) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:16, 26. september 2019 (CEST) ==Napaka v Zbirki== Pozdravljena. Trenutno dodajam vsebino [[Španska nasledstvena vojna|temu članku]] in sem pri iskanju slik v Zbirki naletel na nepravilen podatek: ''Category:Treaty of Utrecht'' v infoboxu pravi, da gre za sporazum iz leta 1700 – a ta letnica bi za utrechtski sporazum morala biti 1713-1714. Leta 1700 je bila podpisana Londonska pogodba, ki je določila za prestolonaslednika Karla III. in ki je torej bila začetek in ne zaključek nasledstvene vojne. Osebno nisem dovolj spreten, da bi popravljal Zbirko, pa bi te prosil, če ob priliki opraviš to ti. Lepa hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:06, 25. september 2019 (CEST) :Ah vidim, da je nekdo medtem že popravil! Oprosti za nadlegovanje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 25. september 2019 (CEST) == Slike v Infobox church == Kaj se dogaja s slikami v infopolju za cerkve. Nenadoma so vse izginile , diagnoza je Skriptna napaka: Funkcija »formatStatements« ne obstaja. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:01, 16. februar 2020 (CET) :Mislim, da je razlog napak v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:RecentChangesLinked?hidebots=1&hidecategorization=1&hideWikibase=1&target=Predloga%3AInfopolje_Oseba&limit=250&days=7&urlversion=2]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:20, 16. februar 2020 (CET) == CEE Spring 2020 == Poglej, če sem prav razumel nalogo (''de dustibus non est disputandum''): [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia] A je stvar že zrela za pod lipo? Da srenja začne dodajati teme? PS: nimam pojma kaj je za postavko Škofja loka narobe, da gre autolist v maloro (Help!!) LP[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:50, 25. februar 2020 (CET) :Tam so bili neki presledki :)). Ja mislim, da je zrelo, ampak bistvo je, da najdemo članke, ki v čim več jezikih nimamo povezav. Trenutno, je pri osebah, ... vse zeleno. Kam pa naj bi dodajali predloge? {{u|Yerpo}}, kaj meniš? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:00, 26. februar 2020 (CET) : sem bil teden dni na terenu, ampak nisem pozabil. {{u|Yerpo}}, tvoja 2c na temo?[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 23:06, 5. marec 2020 (CET) ==Prošnja== Najprej prosim, če lahko vrneš neprimerno popravljen članek [[Sueški prekop]] nazaj na prvotno stanje. Drugič pa prosim, če mi razložiš, kako to lahko naredim sama, ko najdem tak primer. Hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:19, 4. marec 2020 (CET) :Pri kliku na gumb [[Vzorec|Zgodovina]] najdeš spremembo, ki jo želiš razveljaviti ter klikneš povezavo [[Vzorec|razveljavi]] (na skrajni desni, levo od [[Vzorec|zahvala]])--[[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 17:23, 4. marec 2020 (CET) == Zmešnjava == Opazila sem, da je med jeziki in lego (koordinatami) krajev Malo-les-Bains‎ in Dunkirk zamešana povezava. Kdo, kako in zakaj nimam pojma. A lahko to kako urediš. Tudi v francoščini koordinate kažejo na Dunkirk namesto na Malo-les-Bains‎. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:24, 5. marec 2020 (CET) : Ravnokar zaključujemo posodabljanje predloge [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] in ustrezno temu tudi članke. Bom preverila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 5. marec 2020 (CET) :: {{u|Ljuba brank}}: Malo-les-Bains naj bi bila mestna četrt v Dunkirku, tako da hude pomote ni ... lahko mi poveš katere so pravilne koordinate za Malo-les-Bains kar tukaj, pa jih bom jaz popravila v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:35, 5. marec 2020 (CET) Potem pa ne štima podatek departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. To je čisto drug konec Francije.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:55, 5. marec 2020 (CET) Še en problem: Popravila sem podatke o novih kantonih za Saint-Malo in ker je infopolje vezano na wikidata, tam pa to ni posodobljeno, se sedaj tekst in infopolje ne ujemata. Poskušala sem popravit v wikidata, pa nisem bila prav uspešna.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:40, 5. marec 2020 (CET) :* Kje ne štima podatek "departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija"? To mi ni čisto jasno. Ker sem medtem že popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:28, 6. marec 2020 (CET) :* [[Malo-les-Bains]] naj bi bila bivša občina (glede na francoski članek) - danes naj bi bilo to mestna četrt v Dankirku. To se lahko popravi v infopolju tako, da dodaš parametra: <nowiki>commune = [[Dunkerque|Dunkerquea]]</nowiki> in <nowiki>type = mestna četrt</nowiki> . :* Kantoni se ne zajemajo iz wikipodatkov, treba jih je vnesti direktno v infopolje (za [[Saint-Malo]] sem že popravila). :* Podatki o regiji in departmaju so vsebovani v sami predlogi za infopolje in se določijo avtomatsko glede ma INSEE parameter. Iz Wikipodatkov se preberejo le koordinate in površina, če le ta ni navedena v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 6. marec 2020 (CET) == Tvoje mnenje == Hi Pinky, povej mi kaj misliš o temule dvogovoru: V mojem pogovoru: Vsebina, ki si jo prispeval članku o novem koronavirusu je dobra, vendar je zapis poln tipkarskih napak in nerazumljivih stavkov. Dobro bi bilo, da to popraviš, saj bom sicer moral vrniti članek na prejšnja urejanja. Moj odgovor: Dragi kolega, hvala za opozorilo. V bodoče si dobrodošel, da vskočiš in popraviš, kar se ti ne zdi v redu (''Apel podobo na ogled etc...''). Navsezadnje ne pišemo šolske naloge. Hvaležen bi ti bil, če se zakoplješ v termine, kot so civet, panigin ipd. Jaz se borim z modulom za stik z John Hopkins spletiščeem za najnovejše podatke, tako da bo epidemiologija vedno na tekočem. Po možnosti tudi s podatki za Slovenijo. hvala vnaprej! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:16, 24. marec 2020 (CET) PS: tvoj komentar me je prisilil, da pogledam, kaj je s črkovalnikom v firefoxu. Bingo - ni bil instaliran! : Težko presodim, ker ne poznam tematike ... ampak je problem, če uporabljaš avtomatski prevajalnik ... te hitro lahko zavede - presledke pred sklici je potem treba brisati ročno, itd - vsaj te tehnične zadeve moram izkušenejši urediti sami. Pa treba je še enkrat vse prebrati. Je pa težko čistiti članek za nekom drugim, ker nas je vseh skupaj tako malo. Članek je pa trenutno precej obiskan in se moramo vsi skupaj potruditi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:33, 24. marec 2020 (CET) : Članek sem medtem že dalje čistil. Moral bi imeti ((v delu)) v glavi, da ne bi bilo nesporazuma glede mojega mnenja o stanju.Hvala[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) === Rabim pomoč pri COVID-19 Testing === Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja. Prenesel sem Predloga:COVID-19_testing in Predloga:COVID-19_testing/styles.css, ampak ko pride do Module:Date_table_sorting, pa LUA kodo, je moje latinščine konec. Tabela se skriva v <nowiki>{{COVID19Testing|state=expanded}}</nowiki>, vzeti je treba vse ali nič. Enostavno ni, vsak zame ne, pa še kritično, če ga kaj polomim(o). Kaj mi predlagaš? hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) :{{u|Vitosmo}} poglej, če je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:32, 26. marec 2020 (CET) :strela z jasnega ... ali radar (BLING!) blisk R-E-S-P-E-C-T Hvala;)))) Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo <nowiki>|{{flagdeco|Bahrain}} [[</nowiki>'' 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain''<nowiki>]]</nowiki>. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 07:56, 27. marec 2020 (CET) :: <nowiki>[[</nowiki>:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain<nowiki>]]</nowiki> ... ampak namesto tega lahko uporabiš [[Predloga:Medjezikovna povezava]] (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:38, 27. marec 2020 (CET) :: prav lepa hvala. dve vprašanji: 1. kako se ažurirajo podatki v listi držav? 2. kako privabiti strokovnjake na tem področju, da si ta tekst - in druge okoli teme COVID-19 - ogledajo in izboljšajo? [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:27, 27. marec 2020 (CET) :::mislim, da liste držav posodabljajo na roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 28. marec 2020 (CET) == Infopolje za prekop== Pinki a lahko prosim za infopolje za prekop po zgledu ''Infobox canal''. Že večkrat bi prišel prav, pa jaz to ne znam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:02, 31. marec 2020 (CEST) : ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 31. marec 2020 (CEST) : {{urejeno}} -- {{u|Ljuba brank}}: [[Predloga:Infopolje Prekop]] je pripravljena, manjka še nekaj prevodov, ki pa jih sama ne poznam. Na pogovorni strani predloge lahko pripaviš prevode (manjkajoče ali popravljene napačno prevedene). seveda lahko poskusiš popravke narediti v predlogi. Predlogo sem za test že vključila v [[Sueški prekop]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 31. marec 2020 (CEST) Sem pripravila prevode na pogovorni strani. In hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:32, 31. marec 2020 (CEST) == Predloga:Upad == Živjo, zanima me, če mogoče veš zakaj mi, ko uporabim predlogo [[Predloga:Upad|Upad]] pri vseh [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3AKajSePovezujeSem&target=Predloga%3AInfopolje+Letali%C5%A1%C4%8De&namespace= člankih], kjer uporabim [[Predloga:Infopolje Letališče|Infopolje Letališče]] napiše, da slike ni v zbirki? Vidim pa, da zadeva dela na [[Predloga:Upad|tej]] strani. Sem jaz kaj pozabil narediti pri prevodu predloge? --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:34, 29. april 2020 (CEST) {{u|GeographieMan}}: "<nowiki>{{decrease}} 64%</nowiki>" izpiše {{decrease}} 64% : "<nowiki>{{formatnum: {{decrease}} 64% }}</nowiki>" se izpiše z napako {{formatnum: {{decrease}} 64%}}, ker je formatnum ena magična beseda (namenjena oblikovanju dec.vejic in pik za tisočice, ki za našo wikipedijo spremeni pike v vejice. Če si pozoren se spremeni ime slike v "Decrease2(vejica)svg". Lahko si pogledaš na moji testni strani: [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4]], ko sem se enkrat igrala z računanjem in oblikovanjem števil. Predlagam ti, da v naši predlogi izpustiš formatnum {{para|datax|<nowiki>{{{statx-data|}}}</nowiki> }}. Več o formatnum lahko prebereš tukaj: [[m:Help:Magic words#Formatting]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 29. april 2020 (CEST) Aha šele zdaj vidim. Hvala ti. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:48, 29. april 2020 (CEST) PS: imam še eno težavico. Tako kot prej mi pretvarja , v . in obratno pri vnosu dolžine pristajalne steze. Tudi tam je formatnum, ampak se nič ne spremeni tudi, če ga odstranim. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:05, 29. april 2020 (CEST) : Pri nas je dogovor, da se v predlogah ne izpisujejo podatki v angleških mesrskih enotah. Zato je treba naše predloge malo prirediti. Če so podatki podani v metrih, se jih le izpiše, če pa so v angleških merskih enotah, se izvede predloga convert z nastavljenim {{para|disp|output number only}}. Sem že popravila [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable]]. Je pa bolj enostavno, da vsa testiranja izvajaš v [[Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik]] in [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable/peskovnik]], ki sem jih že jaz pripravila. Iz :en sem prenesla tudi testne primere [[Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri]], kjer lahko po mili volji preizkušaš delovanje. Ko stvari delujejo, pa vse skupaj preneseš v aktivno predlogo. Včasih ni najbolj enostavno delati direktno na živi predlogi, ki jih kliče veliko število člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:11, 29. april 2020 (CEST) == [[Predloga:Tree chart]] == Ne vem, ali je kriva tvoja prestavitev, toda predloga ne deluje več. To sem slučajno opazil, ker je namesto sheme v članku [[Mednarodna vesoljska postaja]] samo kvadratek s črtkanim robom, ne izriše pa niti zgledov na dokumentacijski podstrani. Meni ne uspe ugotoviti, kje je problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:43, 18. junij 2020 (CEST) : Skoraj si zadel "Predloga:Tree chart" v Modulu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:42, 19. junij 2020 (CEST) :: Doh, pa res XD. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 19. junij 2020 (CEST) == CSS == Oj, administratorka vmesnika :) Zadnje čase se malo ukvarjam s poenostavljanjem navboxev in nadomeščanjem predlog {{tl|•}} s CSS stilom <code>hlist</code>, pa me muči ena stvar. Pod vsakim seznamom se z uporabo tega vedno pojavi malo praznega prostora, tako da se seznami razširijo in niso več centrirani na naslov seznama (primerjaj recimo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Letala_embraer&oldid=4233193 prej] in [[Predloga:Letala embraer|potem]]). Točnega razloga ne vem, sumim pa na tale kos v [[MediaWiki:Common.css]], ki ga angleški common.css nima (več): <poem><code><nowiki>/* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } </nowiki></code></poem> Ga lahko prosim začasno odkomentiraš, da vidim, če bo kaj bolje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:38, 27. junij 2020 (CEST) : Če se ne motim, je sedaj boljše. sem odstranila še div.NavEnd. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:18, 27. junij 2020 (CEST) ::Je, super! Bom pozoren, če bo kakšna nepričakovana posledica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 28. junij 2020 (CEST) ==Geslo== Pred kratkim sem prejel opomnik, naj poskrbim, da bo moje geslo močno. Kaj pomeni? Kako se to stori? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:16, 12. julij 2020 (CEST) :Mislim, da je to le opozorilo. Močno geslo pomeni vsaj 8 znakov, 1 velika črka, .... podobno kot za google geslo (če ga imaš). Če bi rad svoje trenutno geslo spremenil, to lahko narediš v svojih nastavitvah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:09, 13. julij 2020 (CEST) ::Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:07, 13. julij 2020 (CEST) == Predloga:Geološki eon == Pogovor prestavljen na [[Pogovor o predlogi:Geološki eon]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 30. julij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian ethnicity == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. [[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:06, 20. avgust 2020 (CEST) == Po dolgem času ... == Kar nekaj časa sem bil odsoten, pa Ti želim reči Howdi in povprašati, kje bi lahko zagrabil. Imam seveda še vedno svoje ideje (slovenski znanstveni, Nobelovci itd), ampak delati skupaj z drugimi/s tabo bi mi bilo v veselje. Lahko mi odgovoriš tu ali pa na mojem pogovoru Vitosmo (pogovor) 19:45, 28. november 2020 (CET) PS pazi nase upam da si zdrava LP : Če imaš voljo ... rada bi vključila povezavo na '''peskovnik''' prijavljenega uporabnika, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). Včasih je to bil vtičnik, ampak je vse sedaj izključeno zaradi napredka tehnike. Narejeno bi moralo biti tako kot na :en ([[:mw:Help:Extension:SandboxLink]]). Lahko pa izbereš kakšen članek izmed [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] ali pa malo pregledaš članek [[Algoritem]], ki sem ga ravnokar delno prevedla in ga dopolniš .... ali pa .... :)). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:15, 29. november 2020 (CET) : ''Če imaš voljo'' ... volja je, moram pa priznati, da nimam pojma, za kaj gre (po nemško "Bahnhof"), ampak da vidimo. Hvala! [[Algoritem]] sem "potipal", par nepomembnih popravil, sem pa prišel na idejo, da rabimo članek o "stopping problem" in kaj o Turingu. In 1000 nujnih je vedno pravi kot za nezaposlene;) Verjetno bom vzel v roke [[Geometrija|Geometrijo]]. Gledam pri 1000 vedno na trenutno "debelino" sl članka. Če članku dodam par tisoč (smiselnih, dopolnjujočih) besed in ga "porinem" čez 10.000 ali 30.000, je moj čas praktično uporabljen;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:22, 12. december 2020 (CET) Glede Peskovnika v uporabnikovi strani (gl. na primer https://en.wikipedia.org/wiki/User_talk:Vitosmo): za to je treba imeti dostop do serverja - kar jaz seveda (ali pa vseeno?) nimam - in na sl wikipedia serverju dodati razširitev, kot je opisano tukaj: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:SandboxLink. V bistvu * Download and place the file(s) in a directory called <code>SandboxLink</code> in your <code>extensions/</code> folder. (sem naredil, big deal...) * Add the following code at the bottom of your LocalSettings.php: wfLoadExtension( 'SandboxLink' ); (za to pa ne vem ne kje ne kako ne kdo) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:49, 20. december 2020 (CET) :{{ping|Smihael}}, {{ping|Yerpo}} imata kakšno idejo glede peskovnika prijavljenega uporabnikaa, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). . Včasih je to bil vtičnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 23. december 2020 (CET) :: Vsak si to lahko vključi sam v svoj common.js, za splošno vključitev pa bi bilo temu ustrezno treba urediti glavni common.js. Glede na to da obstaja vtičnik, ki to naredi bolj elegantno in administratorji ne moremo več spreminjati vmesnika je najbolje, da za vključitev zaprosiš kar na meta-wikiju. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:51, 28. december 2020 (CET) == Infopolje Božanstvo == Lotila sem se pisati in dopolnjevati članke grških in rimskih bogov, pa mi obstoječe infopolje ne ustreza povsem. Manjkajo mi naslednja polja: | vzdevek = | Grški ustreznik = Kronos | Rimski ustreznik = Saturn | Etruščanski ustreznik = Satre | Poosebitev= | Praznik_ime = Saturalije | Praznik_datum = | Pomemben tempelj = | Po njem se imenuje = sobota Morda še kaj, pa se ne spomnim. Pa še to: V trenutnem infopolju se ime boga na vrhu ne izpiše v center ampak na levo. A lahko prosim za dopolnitev.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:54, 11. december 2020 (CET) :Ok. bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 12. december 2020 (CET) :: {{urejeno}} ... {{ping|Ljuba brank}} sem uredila tako, da sedaj lahko kopiraš infopolje tudi iz angleških člankov, z angleškimi parametri (stari slovenski pa ostajajo še naprej). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:00, 13. december 2020 (CET) Hvala--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:57, 13. december 2020 (CET) == Nekaj malenkosti na različnih koncih == Pozdravljena. Ko ugotovim, kako ti dati priznanje, ga dobiš (barnstar, za veliko reči). Vidim veliko reči, ki bi jih bilo dobro narediti, pa ima v precej primerih logična izbira nepričakovane posledice, ko testiram. Tako sem naletel na "problemčič" v vadnici, napakico v predlogi "prevajaj" (verjetno je skupno za več predlogah, kak include) in pri podatkih, ki se v infopolja privzamejo (domnevam wikidata). Pri tem opazim, da si najpogosteje ti žrtev/angel, ki "poštima" zadeve v zvezi s kodo. Torej: === [[Predloga:Prevedi]] === <blockquote>Za več podrobnosti klikni [odpri] na desni strani.</blockquote> :"odpri" je verjetno ostalo iz časa, preden je nekdo na gumbih zamenjal "odpri" s primernejšima "razširi" in "skrči". Če bi uspel najti, kje je ta stavek (verjetno se uporablja v več predlogah in je v vsako od nekod vključen), bi ga popravil v tole <blockquote>Za več podrobnosti klikni [Razširi] na desni strani.</blockquote> :(in pred objavo s "prikaži spremembe" preveril, če nisem nehote spremenil še česa, recimo v kodi); še raje pa imam, če to narediš ti. {{urejeno}} - imaš prav, tale "odpri" je ostanek starega sistema za krčenje in širjenje - popravljena je [[Predloga:Stp obvestilo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 20. december 2020 (CET) === Povezava v Vadnici === V vadnici je [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] napisal: <blockquote>V tem koraku se bomo naučili najosnovnejše značilnosti skladnje wikibesedil. Če se želiš naučiti več, obišči priročnike urejanje strani, razpredelnice, medjezikovne povezave ter stran z navodili za avtomatično uporabo [[Pomoč:GRAMMAR|slovnice]].</blockquote> Zanimalo me je (domneval sem, da je kakšna možnost za preverjanje pravopisa) in odprl povezavo "slovnice". Za začetek sem videl prikaz iz predloge "prevajaj" in v načinu za urejanje pogledal, kaj je vsebina strani in kaj naj bi potrebovalo prevod. Zgodovina sprememb mi je pokazala, da je predlogo na stran Pomoč:GRAMMAR postavil [[Uporabnik:Smihael|Uporabnik:Smihael]], verjetno pa zadnjih nekaj let ni dejaven na WP (sicer bi to vprašanje postavil njemu) kak mesec po tem, ko je tja naredil povezavo iz vadnice (l. 2007, ko je bil verjetno še začetnik). Po mojem je sedanja vsebina strani Pomoč:GRAMMAR ni namenjena začetniku na WP, ampak je rezultat (že pred več leti uspešno končnega) testiranja nečesa v zvezi z jeziki in prevodi (in sem radoveden, a ne uganem česa). Glede na to, da Uporabnik:Gangleri - avtor vsebine (in razvijalec na WP) - po njegovi predlogi Babilon sodeč ne zna slovensko, tudi prevajanje tistega besedila iz angleščine in s tem ''predloga "prevedi" tam verjetno nima smisla''. :Prosim torej, če pogledaš stran Pomoč:GRAMMAR (zanima me tudi, če je služila še čemu, da je bila nanjo povezava iz vadnice). Če obstaja kakšen postopek za avtomatično preverjanje slovnice na WP in dokumentacija o njem, se pripročam za povezavo na dokumentacijo (in potem bi bilo dobro ustrezno urediti to stran in pustiti povezavo iz vadnice). Če ne, bi bilo dobro urediti vsebino v vadnici, kjer bi bilo najbrž potrebno umakniti povezavo tja. {{ping|Marjan Tomki SI}} [[Pomoč:GRAMMAR]] je zaenkrat namenjena le avtomatskemu sklanjanju besed rezerviranih za Wikiprojekte. Žal je naša slovnice preveč zapletena, da bi zadevo razširili. Se strinjam, da ta pomoč ni namenjena začetnikom in sem jo umaknila iz vadnice. Predloga Prevedi pa je tam zato, ker so notri besede kot so (generares; heading space; direktne povezave na angleške članke (en:nominativ), čeprav imamo napisane svoje lastne (imenovalnik). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:30, 22. december 2020 (CET) :Hvala, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori#Priden,_pridna|pridna]];-); vidim da si spremenila tudi besedilo, ki ga prikaže predloga prevedi (Ostalo je - potrebno - opozorilo, da se neprevedeno gradivo lahko predlaga za izbris, ni pa več prejšnje grožnje s hitrim izbrisom vsega članka/prispevka, če ne bo vse prevedeno v enem tednu, ki me je motila) :Hvala tudi za prikaz uporabe predloge ping. Smem to predlogo uporabiti, če bom želel, da pogledaš katero od pogovornih strani pri kakem članku ali kategoriji? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:11, 22. december 2020 (CET) :: Da, predlogo ping lahko uporabiš na katerikoli pogovorni strani.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 22. december 2020 (CET) === Podatki privzeti v Infopolje iz Wikidata === Vidim precej člankov, v katerih v infopoljih v kodi članka ni podatkov, ki bi jih tam pričakoval, saj v običajnem pogledu v članku so. Recimo pri [[Bogdana Stritar]] je vse v kodi vidno za info polje oseba {{tl|Infopolje Oseba}}, v članku pa so vidni (zanimivi in delno še-ne-med-sabo-usklajeni) podatki o rojstvu, rojstnem kraju in tedanji državi rojstva Rabim kakšno povezavo na dokumentacijo, kako se to uporablja (neposredni vnos v infopolje, privzeto iz wikipodatkov, kdaj kaj prevlada ipd., kdaj je smotrno v WD, kdaj neposredno v infopolje...). Če taka dokumentacija še ne obstaja, bi jo bilo dobro narediti (magari z začetkom iz pojasnil meni in mojim predhodnikom po radovednosti in še-ne-vednosti, med katerimi si skoraj gotovo tudi ti). *Poprčkal sem nekoliko članek [[Zora Konjajev]] (v infopolju v članku je bil napačen kraj smrti, v glavi članka pravilen; verjetno je v WD narobe; jaz sem popravil v polju v članku in zdaj je tam viden kraj pravi; ampak če je v WD narobe in bodo podatki od tam v kakem drugem jeziku, bodo tam narobe...). *V članka [[Dušan Čop]] in [[Bojan Čop]] sem v Infopolje želel dodati podatke o starših (sta bila brata - vir je za oba (in še koga od teh, ki me zdaj zanimajo) [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/ na primer: "Bojan Čop, Novi Slovenski biografski leksikon]"; podobno bi morala imeti enake podatke o državljanstvih, pa so (bili v času, ko sem to gledal) različni. :Podobne podatke bi rad dodal v infopolje tudi pri Zori Konjajev in njenih treh sestrah (starši, sestre, zakonci ipd). *Državljanstvo: [[Bojan Čop]] ima v polju državljanstvo (slovenija, SFRJ, Kraljevina Jugoslavija), ki ga verjetno dobi iz wikipodatkov. *Njegov profesor in kasneje kolega na FF [[Karel Oštir]] ima (tudi verjetno iz wikidata) SFRJ, Kraljevina Jugoslavija, Avstroogrska - pri obeh manjka Kraljevnia SHS, ki jo vidim pri [[Milan Kreslin]]. *[[Bogdana Stritar]] ima prikazano samo SFRJ, pa je glede na letnico rojstva (1911, Solkan, v tekstu piše Avstro Ogrska) gotovo pravilno enako zaporedje kot pri Karlu Oštirju, pa na koncu še Slovensko (umrla že po osamosvojitvi Slovenije, Karl Oštir prej). Podobno kot pri sestrah Stritar in pri bratih Čop je tudi pri družini Grafenauer (Ivan, - pomembni, notable, sorodniki že s članki v WP - stric Franc, oče Mihael - tu še ni članka, dodati info v članek o I.G.; otroci gotovo Bogo, Stanko, Marija Vogelnikova, pa Ivanovi - pomembni - vnukinje in vnuki Irena, Andrej - in še kdo - Grafenauer). Mimogrede, najobsežnejše srečanje družine Grafenauer in sorodnikov, ki sem ga doživel, ni bila obletnica poroke (zlata ali diamantna, bi moral pogledati letnice), ampak na testiranju za dajalce kostnega mozga v Lj, ko je Irena javno povedala o svoji bolezni in temu, da je - tedaj bilo - v slovenski bazi kandidatov za darovanje le nekaj sto vpisov, in nas je že na tem prvem testiranju po tem bilo nekajkrat več; od tega je bila približno polovica sorodnikov, med katerimi se nekateri že dolgo nismo videli, dve pa sem tam in tedaj srečal prvič. No ja, za to nimam veljavnega vira in dokler je tako, ne more v članek... Za mnoge ostale reči zdaj že imam vire, ampak ne bi rad naredil nepotrebne tehnične zmede ;-) in zato sprašujem, kje prebrati (bom pobrskal tudi po tvojih pogovornih arhivih, če te je že kdo spraševal kaj podobnega in mi bo odgovor že razumljiv). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:39, 20. december 2020 (CET) : {{ping|Marjan Tomki SI}} Žal dokumentacije o tem zaenkrat ni, ker žal nimam dovolj časa za vse. So pa navodila Kateri podatki se v infopolje avtomatsko napolnijo iz Wikipodatkov je navedeno v sami dokumentaciji predloge. Smotrno je vse te podatke vpisati v v Wikipodatke (saj so le tako dostopni vsem projektom Wikimedije) in jih potem izbrisati iz infopolja v članku. Navodila kako urejati Wikipodatke, žal nimamo prevedene, so pa dostopne na [[:d:Wikidata:Tours]]. Da prideš do Wikipodatkov za določen članek, imaš na desni strani v menuj povezavo na "Predmet v Wikipodatkih" - klikni na to povezavo in teleportiralo tebo na ustrezni predmet (osebo) v Wikipodatkih. ::* Zora Konjajev - kraj smrti "bolnišnica Sežana" je za Wikipodatke preveč podrobno (kraj Sežana zadostuje). ::* Dušan Čop in Bojan Čop - starše vpišeš direktno v infopolje v članku - v infopolje dodaj parameter {{para|parents}} in vnesi starše. Državljanstvo je sedaj vpisano in si lahko ogledaš kako to izgleda v Wikipodatkih, da klikneš v menuju na "Predmet v Wikipodatkih". Dodaanje novega državljanskava se skriva v predmetu ''"država državljanstva"'' kjer je možnost dodati novo vrednost če klikneš na ''+dodaj vrednost''. ::* Pri dodajanju sorodnikov v infopolje bodi pozoren na [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|zasebnost omenjenih]]. Wikipedija ni namenjena navajanju sorodnikov (to je namenjeno kraljevskim družinam, .....). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:04, 22. december 2020 (CET) :::Razumem razloge, da še ni navodil; si bom skušal zapomniti/zabeležiti, česa vsega zdaj na začetku ne razumem ali ne vem in ko bom vedel, lahko iz tega nastane osnutek takih navodil. :::@Navajanje sorodnikov - Zora Konjajev je - na veliko mestih in mnogokrat - omenila svoje znane sorodnike, in jasno je, da je to vplivalo na njen razvoj, svetovni nazor in tako dalje. Posebej to zadeva razvoj pri glasbi (oče znan po glasbi, s sestrami tercet, ki je veliko in javno nastopal), razvoj pri svetovnem nazoru (globoko katoliška družina, ki pa je poznala fašizem...) in odporu proti okupaciji. V tem primeru menim celo, da bo tako navajanje izboljšalo nevtralnost prispevka (kot je to ona sama razložila v spominih - z osvetlitvijo tudi razlogov za mnenja nasprotnih plati). :::Ne dvomim, da bi želela, da se ta del njenega življenja tako odrazi tudi v prispevku o njej v wikipediji, bom pa preveril tudi pri njenih potomcih (ena od vnukinj je bila moja sošolka in njeno mnenje že poznam, čeprav bom preveril tudi pri njej). :::Podobno je z njenim mnenjem o veljavi in vlogi žensk v družbi, o čemer je govorila v spominih. V času, ko je bil mlad njen oče, ženskam v našem okolju ni bilo dopuščeno obiskovati gimnazijo, ki pa je bila pogoj za univerzo. Podobno je [[Marija Vogelnikova]] povedala, da je njen oče (tedaj profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani) to dobro vedel in s trudom dosegel, da so se njegove hčere (5 hčera pred prvim sinom) lahko vpisale na gimnazijo. Tako stanje ljudem, ki so sedaj mladi, ni predstavljivo, kaj šele samoumevno, zato menim, da je ta plat pomembna in v wikipediji ne sme biti zamolčana (če se za težave pri doseganju pravic ne ve, se lahko neha nadziranje njih izvajanja in bo kdo - podobno kot islamski priseljenci iz vojne v Bosni v vojno) spet začel s tem, da so ženske šibke in nesposobne skrbeti zase in za svoje premoženje). :::Ne gre torej kar tako za naštevanje sorodnikov. Pa ni le to; take povezave tudi povečajo obisk drugih strani enako, kot v naših možganih asociacije in miselni vzorci povzročijo, da se znanje ne le sešteva, ampak množi, in to le ne pri wikipediji, ampak tudi pri nje uporabnikih. === @Biografija živečih in zasebnost omenjenih === Od 1976 dalje sem dobro desetletje delal na registru prebivalstva Slovenije - kasneje CRP - v času, ko je edina zakonodja, za katero sem v zvezi s tem vedel, bil (razmeroma dober in temeljit, in izvajan) interni pravilnik. Delal sem najprej nekaj let a individualnih podatkih (priprava za vnos, preverjanje in odprava napak v podatkih), potem bil izšolan za programerja in (med drugim) napisal programsko opremo za vzpostavitev CRP s 13 mestno EMŠO (prješnja MŠ je bila 12 mestna), razvil okolje za testiranje te prograske opreme (ki je bilo do prenovitve sistema čez kako desetletje standardno okolje za vse Delal sem na primerjavah pravilnosti CRP z občinskimi registri in matičnimi uradi (od papirnih do računalniških v milijavžent formatih). Zasnoval in napisal sem (v enem tednu med počitnivami s smučanju na Kaninu, vsak dan sem se zbudil, večkrat preden so ostali prišli z večerne zabave spat) tudi program, ki je zaznal (in v nekaterih primerih olajšal sistematično odpravljanje) napak, ki bi lahko nastale pri spreminjanju CRP v računalniku (od kakega desetletja kasneje imajo podobne reči - transacion log processing - vgrajene sistemi za baze podatkov). V glavnem, za to plat (zasebnost, da je oseba skoraj vedno lastnik podatkov o sebi...) sem bil tako vzgojen kot temeljito treniran. Ko bom spreminjal podatke, imam namen kadar le mogoče (po možnosti pred objavo) dati izvirni in spremenjeni članek pogledati bodisi osebi, bodisi članom družine, če je oseba preminila in člani družine še živijo. Če pride do nasprotja - da bi oseba ali član družine preminule osebe želel, da je nek del prispevka toliko drugačen, da bi vsebina ne bila več nevtralna in ne bi bilo mogoče doseči soglasja - bi bilo tisti del prispevka pač umakniti (zame samoumevno). Po drugi plati tak pristop omogoči, da pridobim podatke o virih, za katere nisem vedel, včasih pa tudi do slikovnega ali drugega gradiva, ki bi mi ga dovolili naložiti. Mimogrede, postopke za registracijo takega strinjanja moram tudi šele spoznati. Vem recimo za (domnevno, še nimam vira) sedemkratnega prvaka Jugoslavije v motociklizmu, o katerem še ni prispevka, in mi bo poskusil posredovati vire; ko bom pripravil osnutek prispevka, bo pogledal, če sem ga kje polomil in ko se bo strinjal, boste vi pogldali, če je za objavo. Podobno velja za ostale. Upam, da s takim pristopom ne bo nič hudo narobe? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:03, 22. december 2020 (CET) : V biografijah so pomembni [[Wikipedija:Navajanje virov|viri in njihovo navajanje]] ter njihova [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. Sicer pa kar [[Wikipedija:Bodite pogumni|pogumno]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 22. december 2020 (CET) == Poravnava grafov == Pozdravljena, Midva z [[Uporabnik:Pv21]] ima vprašanje glede grafov v članku [[14. vlada Republike Slovenije]]. Saj vem, da bodo v kratkem? preneseni v članek o epidemiji Covida, toda s čim bi lahko grafa za november in december poravnala skupaj v eno vrstico? Ker bi rad dodal še graf za januar, toda potem se zamik med tabelami in grafi vselej veča. Včeraj sem poskušal z <nowiki>{{multiple image}}</nowiki>, pa mi ni uspelo? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:15, 5. januar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}}, {{ping|Pv21}} bi bilo takole ([[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]) bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:35, 5. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} Tole je super. En WikiHvala! Še bolje, kot sem razmišljal v začetku. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:42, 5. januar 2021 (CET) == {{tl|navbar}} == Hi, in {{tl|navbar}} I think 2 lines should be swapped (at the end): Now it is: <syntaxhighlight> --></span><!-- -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- </syntaxhighlight> and I think it should be: <syntaxhighlight> -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- --></span><!-- </syntaxhighlight> As it is, the closing bracket ("]") is not part of the <nowiki><span class="...float:right"></nowiki> (at the beginning) causing the closing bracket to be moved to a mew line. See e.g. [[Modul:Sports_table/WDL#In_article]] "What it looks like". It seems like it says "Ekipa]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z". But the it really is "Ekipa&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z]" with the "]" shifted to the next line making it look like "Ekipa]". --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:58, 4. februar 2021 (CET) {{ping|Sb008}} ... thanks, it is fixed now. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 4. februar 2021 (CET) == [[Predloga:Nedavno umrli|Nedavno umrli]] == Pozdravljena, bi lahko prosim pogledala tole predlogo? Sem še malo zelen na temu področju. Ustvaril sem jo, ker po dolgem iskanju nisem našel ničesar podobnega. Kam se da pa dokumentacijo? Če bi popravila napake bi bil zelo vesel. Hvala. Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:24, 20. februar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}} Glede ustvarjanje novih predlog - tudi predloge je treba povezati v wikipodatke, če je bila ustvarjena po npr. angleški predlogi. Sem za omenjeno predlogo storila to že jaz. Dokumentacijo pa ustvariš tako, da v tistem zeleno okviru spodaj klikneš na povezavo "ustvari". Najbolje, da jo ravno tako preneseš iz angleške wikipedije in prevedeš, in seveda umestiš v ustrezno kategorijo--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 20. februar 2021 (CET) ::Aha, v redu. {{Hvala||Najlepša hvala}} za nasvet in urejanje v wikipodatkih. Bom jo ustvaril in prevedel. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 20. februar 2021 (CET) == Vodik in H<sup>x</sup>== Hi Pinky, poglej moj komentar k [[vodik]]u. Da obstaja H7 z razpolovnim časom par sto let ...Huh!? Nisem gledal, kdo je avtor, pa članek ima tako ali tako že brado. Ampak po drugi strani ima zvezdico, pa najti ga je med 1000 članki... In ker se s kemijo zgleda ukvarjaš te dni, pišem tebi. Podobno velja za Nevtronij, ki je zelo zelo tema iz lufta. Oglasi se, če imaš kak kemijski (ali kemični) čevelj, ki žuli. Rade volje poprimem. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:30, 23. februar 2021 (CET) : {{ping|Vitosmo}} Jaz tudi slučajno nisem kemik, lotila sem se urejanja infopolj in navigacijskih polj za elemente, izotope, skupine in periode, ter tabel periodnega sistema. Vsebine samih člankov ne preverjam. Vse nepravilnosti v člankih lahko popraviš in dodaš sklic na popravljene vrednosti. Prav tako si vabljen, če je kaj narobe v samem infopolju, da pokomentiraš in bomo popravili. Če imaš voljo: za elemente je treba napraviti infopolja, tako kot ga že ima vodik, .... ([[:Kategorija:Infopolje Element po elementih]]) in ga potem vključiti v članek. Najlažje je prenesti celotno infopolje iz :en in ga z malo popravki (dec.vejice, ...) narediti slovenskega. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 23. februar 2021 (CET) ==Infopolje Element== Prima, Bom začel s silicijem. Ko ga je "tolk" po svetu;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:48, 24. februar 2021 (CET) ::Hi Pinky, oglej si https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Infopolje_silicij. Kar ne zmorem, je ::# language setting - 18 jih je pod angleščino,sl kot 19. mi ne uspe dodati ::# kristalna struktura - se čudno vede (hoče sliko) ::# "najpomembnejši izotopi" - salata okoli name2 - gl desno spodaj ::LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:05, 3. marec 2021 (CET) Kristalno strukturo kar pusti v angleščini (podpredloga najde in izpiše v slovenščini); parameter name2 je treba dodati; pa še nekaj malega je bilo treba prevesti v izotopih; ne pozabi na dec. vejice; za language setting pa ne vem točno kaj misliš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. marec 2021 (CET) ::Language setting: pozabi. se je zgleda uredilo samo od sebe (recimo v wikidata pa verjetno še kje drugje). [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:41, 4. marec 2021 (CET) ::: Povezavo v Wikidata sem naredila jaz. :) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:42, 4. marec 2021 (CET) (lahko bi si mislil;) Kako dobim listo predlog za infopolje Element, oz. za katere elemente infopolje še manjka. Zlato ne, srebro tje tudi že, svinec (oh ne, tudi že). Lahko začnem z redkimi zemljami, ampak raje najprej kaj bolj domačega. hvala vnaprej [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:36, 4. marec 2021 (CET) :: {{tl|Index to chemical element infoboxes}} ... če je ''ibox'' modre barve, potem je infopolje že narejeno. Je pa ta predloga vključena čisto spodaj v dokumentaciji vsakega infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:50, 4. marec 2021 (CET) Tale template manjka v en in tako tudi pri nas: Template:Greenwood&Earnshaw. enostaven makro v knjigo teh dveh avtorjev. Da pre3dlogo napišerm sam, mi je Zaenkrat še preveč, sorry[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:10, 5. marec 2021 (CET) ::: Predloga je preusmeritev na {{tl|Greenwood&Earnshaw2nd}}. Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 5. marec 2021 (CET) == neutronij ne spada v periodični sistem == Mendeljejev se obrača v grobu. Nočem začeti čisto spodaj in učiti g.Goloba, kaj je atom in kaj je nukleon etc. Po drugi strani nočem kokodakati previsoko - pri Tebi mi zadostuje. Če je kje kak pogovor o temi, se rade volje vključim. svoje sem že povedal v [[Pogovor:Nevtronij|pogovoru okoli nevtronija.]] Zate: periodni sistem elementov vsebuje snovi, ki imajo jedro z nabojem in elektrone okoli njega, da nastane atom. Molekule. Kemija. V vsakem primeru je navpolje treba revertirati, da se nam ne bodo kure smejale. Perioda 0. Z enim samim elementom z atomskim številom nič. ''A to pomen de ga ni, al kuga!?'' end of rant. kar se članka samega tiče: sklesal ga bom tako, da bo volk sit pa kemija cela. V en wikipediji je divjal te vrste bolj pred ca petimi leti. Stran, ki je sedaj na voljo, je glede volka in koze v redu. oglasi se;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:18, 23. marec 2021 (CET) : Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi#Nevtronij]]--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 23. marec 2021 (CET) == US/startyear == What's the reason for keeping the wrong date ([[Pogovor_o_predlogi:Inflation]])? Edit: Oh, sorry, you were right, I edited wrong country... --[[Uporabnik:MarMi wiki|MarMi wiki]] ([[Uporabniški pogovor:MarMi wiki|pogovor]]) 19:42, 27. marec 2021 (CET) :Don't get hard on yourself for doing mistakes. I realized that InflationUK (sl version) was somehow linked to InflationUS. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 27. marec 2021 (CET) == Infopolja <element> == Za vsak element v periodnem sistemu posebna predloga!? (blah?...razlika je navsezadnje samo instance Qxyz, drevo je za vse enako) če vidiš kako možnost ime elementa parametrizirati/vtakniti v kako novo predlogo, sem pripravljen ("v potu svojega obraza") počistiti. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:59, 28. april 2021 (CEST) : Se strinjam s tvojim blah, se s celim sistemom poenotenja periodnega sistema, elementov, periodami, skupinami, bloki, izotopi že nekaj časa ukvarjam. Ker se elementi večinoma ne spreminjajo in jih je neko končno število, je zaradi lažjega kasnejšega vzdrževanja samih člankov (če kdo popravlja podatke v samostojni predlogi, je na ta način zadeva bolj pod kontrolo). Bolj je pregledno, katerim člankom je treba predlogo še urediti. Tak sistem je prenesen iz :en. Ti ni treba nadaljevati, tudi jaz občasno prekinem in se lotim česa drugega ... če boš pa kdaj še kaj manjkajočega dodal, pa kar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. april 2021 (CEST) ::Iz standardizacijskih razlogov bi bilo pmm smiselno narediti vse predloge Infopolje <element> bodisi z malo začetnico ali pa z veliko. Tako ne bo zmede, katera se kako piše. Kaj pravita? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 28. april 2021 (CEST) ::: Ali misliš, da bi preimenovali vsa infopolja v male začetnice? Npr. Infopolje Oseba v Infopolje oseba, .......? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:18, 28. april 2021 (CEST) ::::Ne, samo infopolja elementov. Ostala lahko ostanejo, tako kot so. Pri PSE je to samo {{tl|Infopolje Uran}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:53, 28. april 2021 (CEST) :::: Sem preimenovala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:09, 29. april 2021 (CEST) == Zamolba == Pozdrav, Pinky. Možeš li izbrisati i zaštititi [[Saša Milivojev|ovu stranicu]] tako da je mogu stvarati samo administratori? Riječ je o dugogodišnjoj kampanji samopromocije na malom milionu wikija. Hvala unaprijed i oprosti što ne pišem na slovenskom, ali ne ide mi baš, a nadam se da ćeš razumjeti. :-) – [[Uporabnik:Srđan|Srđan]] ([[Uporabniški pogovor:Srđan|pogovor]]) 14:03, 11. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: več je u postupku brisanja - [[Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Saša_Milivojev]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:08, 11. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: Hi, so if I understand you correctly, you would like to delete this page? Well, the page is already in process of requestion for deletion and from its request must be a full week for a census to delete. If census is not going to change, the page will be deleted in thursday evening. Your sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 11. maj 2021 (CEST) == (nerangirano) == Pozdrav, zanima me, če bi bilo mogoče našo verzijo taksonomke prilagoditi, da bi dovoljevala izpis nerangirano (ali celo klad) za večje število rangov. Kolikor razumem navodila za uporabo (in iz prakse), taksonomka izpiše "(nerangirano)" za vsak glavni taksonomski rank od družine do debla. Idealno bi bilo, če bi bila ista možnost omogočena tudi za višje/nižje kategorije in morda še vmesne (poddružina, nadred ipd.). Trenutno sem recimo v zagati pri članku [[Rozide]], kjer so skorajda vse kategorije kladi, taksonomka pa mi omogoči le izpis treh (brez superrozid in rozid). Če boš utegnila, bom zelo vesel pomoči.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 22:30, 27. maj 2021 (CEST) : Naša taksonomka je zelo zastarela, glej [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija]]. Sem se že enkrat v preteklosti lotila predloge {{tl|Avtomatska taksonomka}} po zgledu angleške, ampak je bil takrat prevelik zalogaj in še ni dokončano. Osnovni problem je v tem, da imamo mi poleg latinskih tudi slovenska poimenovanja v oklepajih. Mislim, da ti je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] odgovoril [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Kladistika v taksonomki]]? Se jo bo treba resno lotiti, da bo ustrezala slovenskim poimenovanjem ali pa bi se morali odločiti, da uporabljamo le znanstvena imena. Lahko poskusiš z razširitvijo v [[Predloga:Taksonomka/peskovnik]] in [[Predloga:Taksonomka/testniprimeri]] ali pa celo posodobimo predlogo z angleško verzijo [[:en:Template:Taxobox]] (vsekakor je tudi v tem primeru najprej stvar preizkusiti v peskovniku). Se mogoče še Yerpo oglasi o tvoji ideji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 28. maj 2021 (CEST) ::Hvala za odgovor. Avtomatska taksonomka bi bila vsekakor super stvar, a verjamem, da zadeva ni lahka. Slovenska imena v taksonomki so prednost, poleg tega bi se pri različici z zgolj znanstvenimi imeni pojavil problem pri nekaterih kladih, ki znanstvenih imen sploh nimajo, angleških pa seveda ni smiselno uporabljati. Si bom malce ogledal tole taksonomko v peskovniku. Lp.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:45, 28. maj 2021 (CEST) :::Če bi imeli nekakšen spletni slovar taksonomov, bi morda lahko zaprosili za bota na wikidata in ga tam zagnali, da bi dodal slovenske opise. Če ne, bo potrebna neka predloga s switchem in gazilijonom vseh taksonomk. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:50, 28. maj 2021 (CEST) ==Kotačniki== Živijo, Pinky. Zakaj se v taksonomki v članku [[Kotačniki]] ne izpišejo nadrejeni taksoni? Ustvaril sem nekaj dodatnih taksonomskih predlog, ampak očitno še nekaj manjka. Lahko morda prosim tole pogledaš in popraviš? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:08, 1. junij 2021 (CEST) :{{ping|TadejM}}, za avtomatsko taksonomko je treba napisat {{tl|Avtomatska taksonomka}} in ne samo {{tl|Taksonomka}}. Glede na to, da klasifikacije kotačnikov s starejšo ročno taksonomko ne gre izpisat (četudi sem jo pred par dnevi razširil z možnostjo izpisa kladov), avtomatska pa generira le eno ime (bodisi znanstveno bodisi slovensko) predlagam, da namesto (v tem primeru slabo poznanih) slovenskih imen uporabiš znanstvena.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:47, 1. junij 2021 (CEST) Pozdravljen, Melaleuca. Hvala lepa za popravek. V taksonomskih predlogah sem za prikaz v taksonomki določil znanstvena imena, ki se povezujejo s slovenskimi imeni člankov (povezave z navpičnico). Za cilj povezav lahko določim znanstvena imena, toda potem se bodo povezave na morebitne članke s slovenskimi imeni tvorile prek preusmeritev z znanstvenih imen. Če bodo članki imeli znanstvena imena, se temu sicer izognemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:28, 1. junij 2021 (CEST) :Spiralneži (v Googlu 3 zadetki + en o štrukljih) in čeljustozobci (2 zadetka) bralcu ne bodo ravno pomagali. Le z navedenim znanstvenim imenom bo mogoče poiskati več informacij o teh taksonih. Dokler ne bo avtomatska taksonomka preurejena, da bo dovoljevala izpis tako slovenskega kot tudi znanstvenega imena, je bolje v takšnim primerih (slabo poznani taksoni + nimamo članka) poseči po znanstvenih imenih, ki vsaj dovoljujejo dostop do nadaljnjega branja.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 17:05, 1. junij 2021 (CEST) Velja. Do nadaljnjega sem ustvarjene predloge popravil tako, da vsebujejo samo znanstveno ime, in bomo povezave popravljali naknadno, če bodo nastali članki s slovenskimi naslovi. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:46, 1. junij 2021 (CEST) :Ali imamo kakšen slovar taksonov, ki ni Termania? Lahko bi ga preprosto uvozili, vendar po nekajčasnem iskanju nisem našel ničesar spodobnega. Videl sem take z 5000 taksoni, vendar se mi vseeno zdi, da jih imamo pokrite v Wikipodatkih. Mene zanimajo sploh taki, ki so redkejši. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 1. junij 2021 (CEST) ::Na spletu ni nič primernega, taksonomski slovar Termanie pa tudi ni kaj prida. Knjige so edine, ki so dovolj zanesljive za slovenska poimenovanja vrst/višjih taksonov.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 21:54, 1. junij 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]: PMM bo šlo s Termanio in en Wikipedijo za seznam latinskih imen. Latinske spregatve tudi znam, pomoje bo to kmalu napisano. Pythonov [[:en:Web scraping|:en:Web scraper]]. Ko bo končano, obesim na GitHub. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 1. junij 2021 (CEST) == Infopolje elektrarna == Pozdravljena Pinky, hvala za ureditev infopolja o elektrarni. Ravnokar sem dodal infopolje v članek [[Jedrska elektrarna Černobil]] in po moje vse štima ok, me pa zanima zakaj so nekateri parametri v angleščini. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:53, 17. junij 2021 (CEST) : {{ping|Zm05gamer}} Zakaj so nekateri še v angleščini? Ker ne poznam vseh teh tehniških izrazov. Lahko mi pomagaš in popraviš prevode najprej v [[Predloga:Infopolje elektrarna/peskovnik]] in preveriš izgled v [[Predloga:Infopolje elektrarna/testniprimeri]] - šele nato se popravki v celoti prenesejo v aktivno predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 18. junij 2021 (CEST) == slovenski znanstveniki grosistično == Ko sem videl, v kakšnem stanju so angleške strani za moje "prednike" (Blinc, pa Stefan, Janša itd), sem si rekel "narod si bo pač moral pisati sodbo sam", in se odločil, porabiti nekaj časa za ta kot wikipedije. Z mislijo na našo podobo od zunaj (teme za CEE2022 npr). Vprašanje: da ne bom vpregal konja napačno, ali bi imelo smisel, ljudi, ki jih imam v mislih (enostavno 100 znanstvenikov Sandija Sitarja, ali ekvivalent) najprej vnesti v wikidata, oz. njih podatke v wikidata dopolniti? Prve dopolnitve (npr gl. Roberta Blinca ali pa Josefa Stefana, Antona Peterlina) sem naredil v en straneh, nakar se mi je zanohtalo ---- "''potem bo pa sve to treba prenesti v wikidata"'', in sem rekel bom vprašal ''Pinky Infopoljsko ''(G). In če ima smisel začeti na tem koncu, ali je kak bolj primeren interface kot ga wikidata per definitionem nudi? Mogoče v smislu ene sorte predloge, ki jo vedno znova, na enak način, napolnim in pošljem v wikidata mlin... Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:09, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]]: Wikipodatki nudijo tudi orodje Quickstatements ([[wikidata:Help:Quickstatementss]]), vendar pa ni najbolj prijazen uporabnikom. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:37, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala! Jasno mi je, da mi manjka še precej, preden se bom lahko teme lotil "v živo". Skratka, naslednjih nekaj dni je na vrsti branje. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 20:18, 21. avgust 2021 (CEST) ::{{u|Vitosmo}} PMM bo najbolje, če česa ne boš razumel, da vprašaš Sportija na WDju. On je profi na temu področju, jaz sem orodje ''odkril'' približno dva meseca nazaj ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:48, 21. avgust 2021 (CEST) ::: Sem na dopustu, z internetom ki je ali pa ga ni. Me veseli, da me včasih omenite in da gredo stvari tudi brez mene naprej. -- ''Pinky Infopoljska'' [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:49, 23. avgust 2021 (CEST) ::::Pinky Infopoljska, po prispevkih si letos na 4. mestu s skoraj 7000 urejanji ([http://sl.wikiscan.org/?date_filter=2021&menu=userstats]). Nimaš se ničesar za sekirati, če si trenutno na oddihu. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:44, 23. avgust 2021 (CEST) == Menjava škrbinske predloge == Pinky, želiš da naredim menjavo {{tl|škrbinski razdelek}} → {{tl|Razširi razdelek}} z botom? Bo pmm lažje kot ročno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 18. september 2021 (CEST) : Ok. Ti z veseljem prepustim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:59, 18. september 2021 (CEST) ::Ali se za AWB prijaviš na enwiki? Yerpo, ti si mi že svetoval o botu ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 18. september 2021 (CEST) :::Na :enwiki rabiš posebno dovoljenje za uporabo AWB, pri nas ne. Samo inštaliraj in poženi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:04, 18. september 2021 (CEST) :::: Če imaš za prijavo v Wikipedijo dvojno avtentikacijo moraš narediti bot geslo (glej https://www.mediawiki.org/wiki/Manual:Bot_passwords)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 18. september 2021 (CEST) :Menjava {{opravljeno|opravljena}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:45, 18. september 2021 (CEST) :: {{hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 18. september 2021 (CEST) Kakšen je "škrbinski sistem", ki potrebuje pokvečena imena kot ''<nowiki>{{Filmski igralec škrbina}}</nowiki>'' namesto ''<nowiki>{{Škrbina o filmskem igralcu}}</nowiki>''? Če bomo kaj avtomatizirali, predlagam vsaj ''<nowiki>{{Škrbina - filmski igralec}}</nowiki>'' ali nekaj podobnega, čisto zaradi lepote jezika:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:58, 20. september 2021 (CEST) : Sistem se šele postavlja. Sedaj je že toliko narejeno, da se vidi kje nastopajo problemi. Problem je v hierarhiji predlog, ki se sestavljajo, glej {{tl|Filmski igralec škrbina}} ali {{tl|Znanstvenofantastična filmska škrbina}} - zatorej: :* Znanstvenofantastična filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Sf-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Kanadska filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Canada-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Filmski igralec škrbina -> Igralec škrbina -> Škrbina (ang: Film-actor-stub -> Actor-stub -> Stub) :vsaka dodana beseda spredaj, pomeni podtip predloge. Sem šele na začetku čiščenja predlog (asbox, ki omogoča tudi avtomatsko dokumuntacijo in razne vzdrževalne kategorije) - jaz bi najraje tudi pri nas poenostavila zadeve :* zf-film-škrbina -> film-škrbina -> škrbina :* film-igralec-škrbina -> igralec-škrbina -> škrbina). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 20. september 2021 (CEST) {{ping|Upwinxp}} Pogovor prestavljen na [[Pogovor o Wikipediji:Škrbina#Preimenovanje škrbinskih predlog oz. sistem škrbinskih predlog s kategorizacijo škrbinskih člankov]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:53, 21. september 2021 (CEST) == Telebajski == I saw that [[Telebajski]] had been deleted before, but now it exists. Therefore, can the old history be restored? There was also history of the redirect [[Teletubbies]]. In fact, there were several deleted pages that could possibly be restored or recreated. Some of them are: * [[Bambi]] * [[Dumbo]] * [[The Rescuers]] * [[The Rescuers Down Under]] * [[Lisica in pes]] * [[Lisica in pes 2]] * [[Victorious]] I know that some old pages were lacking in content. But could they be recreated or restored? If the latter, expand the old versions. Otherwise, recreate them and possibly restore afterwards? With Telebajski, there may have been useful content that could be merged with the current page. Such as the infobox. I know that there is more than one ''Dumbo'' now, but the original may still be the primary topic. If it's OK with you, could the old Teletubbies pages be restored? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 20:50, 11. december 2021 (CET) Op.: omenjene strani je ustvarjal blokirani uporabnik, serijski lutkar {{u|Needpower}}, z avtomatskim prevajanjem. Sumim, da je tale uporabniški račun povezan z njim, hkrati se mi ne zdi smiselno obnavljati tiste nanoškrbine v polomljeni slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:55, 12. december 2021 (CET) ::I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was also by a blocked sockpuppeter (not Needpower), so does it deserve deletion too? [[Levji kralj]] was already deleted, but exists now, but as a disambiguation page. I ask about retaining the old history mainly for historical reasons, but also if Teletubbies and The Lion King had anything useful before. Finally, I wonder if {{u|Sporti}} would be interested in any of these movies, as the creator of the disambiguation page about Levji kralj. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:38, 12. december 2021 (CET) :::Also, {{u|Henry3243}} was the other puppeteer to create the 1994 Lion King. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:39, 12. december 2021 (CET) ::::As said above, grammar was poor so the whole article would be easier rewrite it than recreated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 12. december 2021 (CET) == Infopolje Ekoregija == Pinky, v infopolju ekoregija se km² izpiše podpisano namesto nadpisano. Jaz to ne znam popravit, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 16. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:12, 16. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Infopolje Osebnost == Predpostavljam, da se ne spoznam na urejanje predlog in wikipodatkov, zato morda ne razumem nekaterih parametrov. Pomislek imam pri državljanstvu, kajti ponekod je zapisan podatek, ki mi ni jasen. Primer: [[Gregor Fučka]] je po prihodu v Italijo leta 1990 pridobil italijansko državljanstvo, verjetno neposredno po jugoslovanskem – ima (ali je imel) res tudi slovenskega? Drugi primer: [[Anton Resen]] se je rodil leta 1905 v Gorici, ki je bila v Avstroogrski do leta 1919, ko je prešla pod Italijo; ostal je v Italiji do smrti leta 1992 – a je res imel državljanstva Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije, ne pa italijanskega? Morda so moji pomisleki neupravičeni in je vse v redu, vendar ostaja občutek, da se slovensko državljanstvo prelahko pripisuje vsem, ki so ''vsaj nekoliko Slovenci''. Odkod se črpajo podatki o državljanstvu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:36, 18. februar 2022 (CET) :{{ping|Radek}}, podatki se berejo iz Wikipodatov iz polja "država državljanstva". Če so podatki napačni, jih je potrebno popraviti tam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:23, 18. februar 2022 (CET) ::Hvala za pojasnilo; bom povprašal npr Sportija, ki je urejeval wikipodatek pri Resnu, kateri vir je uporabil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:33, 18. februar 2022 (CET) == Infopolje na nesnovno dediščino Unesca == Pinky, ko boš našla čas, bi bilo dobro, če bi ustvarila infopolje za nesnovno dediščino Unesca. Slovenski članki imajo namesto tega ''Infopolje RKD'', ostali pa nimajo nič oziroma napačno za svetovno dediščino. Kar nekaj člankov je na to temo že napisanih. glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Nesnovna_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_(UNESCO)].--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:59, 24. marec 2022 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 24. marec 2022 (CET) :: {{Ping|Ljuba brank}} lahko začneš uporabljati {{tl|Infopolje Nesnovna dediščina}}. Vključena je že v članek Flamenko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 25. marec 2022 (CET) == [[Modul:Authority control]] update == Hi! In [[Modul:Authority control]] ICCU needs to be updated, both the format and the formatter URL (see [[:d:Property:P396]]). Thanks, --[[Uporabnik:Epìdosis|Epìdosis]] ([[Uporabniški pogovor:Epìdosis|pogovor]]) 13:12, 6. april 2022 (CEST) : ok, thanks. I will update it. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:52, 6. april 2022 (CEST) ::Pinky, si prepričana o zadnji posodobitvi modula? Nekje je očitno napačen prevod, sedaj imamo 3000 člankov v kategoriji [[:Kategorija:AC with 0 elements]] namesto v ustrezni slovenski kategoriji, pa še prva je nastavljena kot normalna kategorija (ni skrita). Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 15. april 2022 (CEST) ::: Sedaj sem prepričana, napaka je odpravljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 16. april 2022 (CEST) ::::Hvala :) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:08, 16. april 2022 (CEST) == Napake v modulih == Pinky, {{tl|Infopolje Otoki}} se po novem ne razume več z modulom location map (glej na primer [[Aleksandrov otok]] in [[Nova Britanija]], zanju sem prepričan, da je včasih delalo), pa {{tl|Normativna kontrola}} zdaj poskuša kategorizirati članke po številu elementov v angleščini (glej na primer [[:Kategorija:AC with 33 elements]]). Ko boš imela kaj časa pogledati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:46, 15. april 2022 (CEST) : ok. Bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 15. april 2022 (CEST) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:00, 15. april 2022 (CEST) ::Hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:21, 16. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Glede točkovanja: vsebina infopolja tudi šteje v število besed. Se mi zdi, da nekje nisi štela (čeprav na točke verjetno ne bo vplivalo bistveno). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 6. junij 2022 (CEST) : {{ping|Yerpo}} Nisem štela tam, kjer so infopolja ali kaj drugega dodajali drugi uporabniki (glede na zgodovino). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 6. junij 2022 (CEST) ::Ah, to pa je smiselno, ja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 6. junij 2022 (CEST) == Infopolje Planinske koče == Je to pravi naslov za prošnjo, da se posodobi template infopolja planinskih koč? Enote v WD imajo sedaj pogosto vsaj dva identifikatorja, in sicer [[wikidata:Property:P5758|PZS koče]] in [[wikidata:Property:P10592|maPZS]] zemljevid, ki pa jih template ne vključuje. Jaz sem dodajal tudi informacije o številu ležišč -- verjetno bi se še našlo kakšno polje, ki bi ga lahko brali iz WD. Primer [[d:Q3423237|Kamniške koče]], koliko ima metapodatkov v WD. [[Uporabnik:Miha Peče|Miha Peče]] ([[Uporabniški pogovor:Miha Peče|pogovor]]) 14:00, 28. junij 2022 (CEST) :{{ping|Miha Peče}} naslov je pravi. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 28. junij 2022 (CEST) Pogovor prenesen na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planinska koča#Posodobitev predloge]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:28, 4. julij 2022 (CEST) == Predloga Convert == Pozdravljena, Pinky! Upam, da si dobro. Pri pregledovanju vmesnika sem opazil, da so sporočila predloge Convert še vedno v angleščini. Morda veš, kje jih je mogoče prevesti? (npr. 'The unit for the provided value.', 'The units to convert into.' idr.) --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:43, 4. julij 2022 (CEST) : Bi lahko napisal kje se to pojavlja? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 5. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} Ahhh, že vidim, ko želiš vstavljati predlogo preko VisualEditorja. To popraviš v dokumentaciji predloge, v poglavju [[Predloga:Convert/dok#TemplateData]], parameter "description". Moraš paziti pri popravkih, da ne pokvariš formata - popravljaš le besedilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 5. julij 2022 (CEST) Aha, odlično. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:57, 5. julij 2022 (CEST) Tako, opise predloge sem prevedel in zdi se, da vse deluje pravilno. Ko se bo pojavila potreba, bom morda prevedel še kakšno podobno predlogo. Še enkrat hvala in lep dan. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:38, 7. julij 2022 (CEST) :Hvala. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:20, 7. julij 2022 (CEST) ==Prikaz datuma== Živjo, Pinky! Lahko prosim pogledaš, zakaj se v predlogi [[Predloga:Zadnji urejal]] namesto besede 'pred' izpiše 'čez'? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:58, 22. julij 2022 (CEST) : Mislim, da je problem v <nowiki>{{REVISIONTIMESTAMP}}</nowiki> in pretvorbi v <nowiki>{{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki>, ki je zamaknjen za 2 uri v predlogi {{tl|time ago}}. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 22. julij 2022 (CEST) Velja, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:35, 22. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} ... sem pripravila {{tl|Time ago/peskovnik}}. Če imaš voljo malo preizkusiti - predloga {{tl|Zadnji urejal}}, ki zaenkrat deluje s peskovnikom. Bom "Time ago" uradno posodobila, ko bo dokazano, da deluje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 26. julij 2022 (CEST) Oj! Zgledi v dokumentaciji predloge {{tl|time ago/peskovnik}} in predloga {{tl|Zadnji urejal}} delujejo v redu. Tako da meni se zdi vse ok. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:37, 27. julij 2022 (CEST) == Formatiranje infopolj == Pozdravljena, morda veš kje je dostopna koda za formatiranje infopolj. V vizualnem načinu je vstavitev infopolja povsem neberljiva, če jo gledaš v kodnem načinu. Je to posodobitev Mediawiki ali kakšen lokalni Lua modul? Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:36, 28. julij 2022 (CEST) : Ne razumem čisto v čem je problem. Za katero infopolje gre? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:08, 28. julij 2022 (CEST) 2t1ysnzpu4ppcrh8o68mtmue0r0m5vp 5724809 5724808 2022-07-28T15:12:12Z Pinky sl 2932 /* Formatiranje infopolj */ wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl]] |- ! rowspan="4" valign="top" | [[Slika:Wikidata-logo-en.svg|50px|Wikidata logo]] ! Wikidata ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata|Wikidata]] | od 10.1.2016 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv1|Wikidata/Arhiv1]] | 27.04.2013 - 28.12.2015 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv2|Wikidata/Arhiv2]] | 28.12.2015 - 5.11.2017 |- ! rowspan="2" valign="top" | ! MediaWiki ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/TechNews|TechNews]] | od 25.08.2013 |- ! rowspan="6" valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] ! Arhiv ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv1]] | 20.02.2008 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv2]] | 01.02.2009 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv3]] | 11.01.2011 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv4]] | 16.10.2013 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv5]] | 6.1.2015 |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Wikidata == Kako je možno dostopati do gnezdenih vrednosti na Wikidata, npr [https://www.wikidata.org/wiki/Q346712] ima Property:P1129, toda <nowiki>{{#property:P1129}}</nowiki> na strani [[Boštjan Cesar]] vrne prazno (predvidevam da zato, ker je P1129 gnezden pod P54 oz. kot piše je označevalnik)? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:37, 13. oktober 2014 (CEST) : <nowiki>{{#property:p54|id=q172221}}</nowiki> je edino kar sem uspela najti glede kvalifikatorjev Qxxxxx, ampak napačno vrača tole: ''GNK Dinamo Zagreb, A.C. Chievo Verona, Q248800, Olympique de Marseille, Q18744, Nogometni klub Olimpija (1911-2004), Slovenska nogometna reprezentanca''. Kako priti do podatkov določenega Qxxxxx, ki ima še naprej gnezdene podatke, pa mi je skrivnost. Sem na Wikidata in na Meti prebirala navodila pa sem zasledila le tole: https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikidata/Notes/Inclusion_syntax_v0.3, amapk ne deluje tako kot piše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:42, 15. oktober 2014 (CEST) ::Tist id mislim, da je za dostopanje do drugih stran na wikidata (ki niso povezane na določen članek), argument id je ime drugega objekta. Sem pa našel getQualifierValue na modulu Wikidata, samo ni napisano, kako bi se ga uporabilo, tako da sem še [[:en:Module talk:Wikidata#Qualifiers|tam vprašal]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:10, 16. oktober 2014 (CEST) ::: Ja sem omenjeni modul na hitro prenesla semkaj, ker sem mislila, da bo to enostavno delovalo ... bom spremljala pogovor. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 16. oktober 2014 (CEST) Kaj pa da bi {{tl|Bioslika}} zajemala sliko iz Wikidata (npr. če ni lokalnega parametra)? Verjetno bi bilo dobro podobno narediti za infopolja. Težje bi bilo verjetno dobiti seznam člankov brez slike, ki imajo sliko na Wikidata. Predlogo Bioslika bi lahko tudi nadomestila {{tl|Infopolje Oseba}} (ali bolj specifična), ki bi še nekatere podatke pobrala z Wikidata (datum in kraj rojstva in smrti, poklic, ...). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:43, 25. oktober 2014 (CEST) #Bom pogledala, za biosliko ne bo težav (čeprav tole nima velikega smisla, saj uporaba predloge bioslika brez slike nima smisla). #Se strinjam, da se bioslika zamenja z infopoljem oseba (to lahko priredim tako, da bo neobstoječe lokalne podatke pobrala iz Wikidata). Če se strinjaš lahko z botom nadomestiš tole: <pre>{{bioslika|islike=Jozef_Stefan.jpg|napis=Jožef Stefan|velikost=150px}}</pre> s temle ({{para|velikost}} slike bo prednastavljena, tudi {{para|name}} ni obvezen) <pre>{{Infopolje Oseba <!--| name =--> | image = | caption = <!--| image_size =--> }}</pre> Potem pa bi počasi dodajala podatke iz Wikidata. Predloga Bioslika pa bo postala odvečna in jo bomo umaknili. Če bo kdo kasneje želel nadomestiti Infopolje Oseba z bolj specifično predlogo, pa bo imel seveda proste roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 26. oktober 2014 (CET) :Naredil sem 50 testih urejanj z botom, je pa problem, da nekatere strani predlogo Bioslika uporabljajo dvakrat ali poleg drugega infopolja (bila je celo v članku [[Kemija]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemija&diff=4267568&oldid=4211088]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:15, 26. oktober 2014 (CET) :: Bioslika se uporablja na 5.078 straneh - jih bom jutri pregledala, če je kakšna stran vmes, ki ne paše zraven in jo odstranila, tako kot si to naredil pri Kemiji (lahko pa to narediš tudi sam, če imaš voljo, ker moram urediti danes še SteVedeli). Če ima stran biosliko in neko infopolje hkrati (verjetno takšnih ni prav veliko), bo podvojena zadeva (tako kot je bila podvojena že do sedaj) ... kako bi se to detektiralo pa ne vem. Bova nadaljevala jutri. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 26. oktober 2014 (CET) :: Še tole ... če je v članku več bioslik, popravi le prvo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 26. oktober 2014 (CET) :::Zaenkrat grem čez tiste z eno biosliko, če jih je več, je lahko tudi katera prazna (kar naredi večinoma [[Uporabnik:CommonsDelinker]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:48, 27. oktober 2014 (CET) :::: Sem odstranila nekaj kar nekaj odvečnih bioslik iz neustreznih člankov ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:02, 27. oktober 2014 (CET) ::::: Bioslika je zdaj povsod nadomeščena. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:36, 27. oktober 2014 (CET) Super, bom najprej danes posodobila {{tl|infopolje Oseba}}, tako da se bo uporabljala predloga {{tl|Infopolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:25, 27. oktober 2014 (CET) :Rusi že imajo sliko in še nekaj podatkov za infopolje Oseba iz wikidata [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A8%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%BE%D0%BD:%D0%9F%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%BE%D0%BD%D0%B0&action=edit]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:30, 30. oktober 2014 (CET) :: Znaš rusko? ... je potrebno prenesti cel kup modulov in predlog, ker imajo drugače zasnovano. Trenutno sem poskusila z nemško (angleška nima možnosti lokalnih nastavitev in za nas ne deluje), pa je z nemško problem z datumi in še nekatere druge stvari mi niso všeč, Rusi pa imajo stvari bolj rešene. Tako, da se mogoče splača prenesti zadeve od Rusov. Bom zasnovala [[Modul:WikidataRu]] s podrobnimi podmoduli in dodatnimi predlogami in stvari prenesla od tam. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:37, 30. oktober 2014 (CET) :::Rusko ne ravno veliko, če je preveč dela, raje počakaj, slej ko prej bodo tudi na en dodali. Črpanje iz Wikidata vseeno (še) ni tako enostavno, kot bi pričakoval... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:53, 30. oktober 2014 (CET) Predlagam, da tudi v sledilnih kategorijah prevajaš "Wikidata" v "Wikipodatke", čeprav so to pomožne strani, ki jih večina ljudi ne bo videla. Pa angleški "label" se ponavadi prevaja kot "oznaka", ne "labela"... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:45, 31. oktober 2014 (CET) : ok .. bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 31. oktober 2014 (CET) Prva varianta Infopolja Oseba z Wikipodatki je narejena za testiranje. Če v članku o osebi na vrh vnesete le {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}}, mora predloga že vrniti nekatere podatke iz Wikidata. Dokumentacijo moram še dopolniti, da se bo vedelo kateri podatki se znajo sami napolniti (ustrezno se napolni tudi kategorija Umrli ..., Rojeni ...). Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|citizenship}}, {{para|occupation}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:05, 3. november 2014 (CET) :Zgleda dobro, le kategorizacija Umrli in Rojeni po datumu je verjetno odveč (vsaj do sedaj je nismo imeli). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:25, 3. november 2014 (CET) === Posodobljanje infopolj za osebe === Boš zdaj še ostalim infopoljem dodala zajemanje (vsaj) slike iz Wikidata? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:00, 16. november 2014 (CET) Ja, tak je bil načrt, da začnem še z ostalimi, ko bomo zadovoljni z delovanjem Infopolja Oseba. Jih bom pa hkrati tudi posodobila, plan se imam znebiti tudi tistih barv v header-ju infopolj - npr. {{tl|Infopolje Športnik}}, {{tl|Infopolje Kolesar}}. Najprej bi se pa lotila infopolj namenjenim športnikom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 16. november 2014 (CET) :Aha. Ko bo Infopolje Športnik, ga bom lahko dodal (skoraj) vsem s {{tl|MedalTableTop}}, ki jih je kar nekaj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:17, 16. november 2014 (CET) :: Prav, potem pa se najprej lotim infopolja Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:20, 16. november 2014 (CET) A boš enkrat tako prijazna in boš pod lipo napisala, kako se ta reč uporablja in še nekaj osnovnih informacij za informacijsko polpismene? Pliz! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:04, 16. november 2014 (CET) : Bom pripravila - še predno bova dala v uporabo tudi Športnika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 16. november 2014 (CET) Super! Kaj bi mi brez tebe. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:09, 17. november 2014 (CET) : Glej [[Wikipedija:Pod lipo#Integracija infopolj z Wikipodatki]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:21, 17. november 2014 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ==== {{tl|infopolje Športnik}}==== [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če si pripravljen, lahko začneva z Infopoljem Športnik, infopolje sem že posodobila in pripravila z wikipodatki (podobno kot za infopolje Oseba). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 20. november 2014 (CET) : Če misliš, da je smiselno, lahko pod imenom in priimkom dodam tudi spol (moški/ženska). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 20. november 2014 (CET) :: Mislim, da spola ni potrebno dodajati. Sem jih že pred nekaj dnevi zamenjal en del, tisti z MedalTableTop in brez slike. Tistim s sliko bi jo pa odstranil in po potrebi dodal na Wikidata. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:52, 20. november 2014 (CET) :::Kje se pa nastavi prikaz države? - da ne bo LRK kot v [[Gao Yulan]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:12, 20. november 2014 (CET) :::: Za nekatere države so kratice zapečene zaradi dolžine - [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«). To lahko popravimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 20. november 2014 (CET) :: Nekaj je tudi z uradno stranjo - [[Henning Fritz]], za neznano leto rojstva ali smrti bi bilo tudi treba nastaviti kaj lepšega kot ''nepoznana vrednost'' - [[Hermann Barrelet]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:53, 20. november 2014 (CET) ::: »nepoznana vrednost« sem spremenila v »datum neznan« ... glej [[Modul:Wikidata/date]], lahko popraviš, če ti ni všeč. Za spletno stran bom pa še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:36, 20. november 2014 (CET) ::: Popravila tudi spletno stran v samem Infopolju Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:53, 20. november 2014 (CET) :::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Dirkač F1}}, {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}==== Pripravljeno je {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če imaš voljo še ti malo preizkusiti ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2014 (CET) : Si mislila isto infopolje tudi namesto {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}? V tem primeru ga je treba še malo dopolnit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:14, 30. november 2014 (CET) :: Ja, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:22, 30. november 2014 (CET) ::: {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}} je sedaj združeno v {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Edina razlika, ki sem jo naredila je, da se za nekatere izpuščene parametre ne uporablja več »&mdash;« ali »0«. Kateri parametri so to, se vidi v starem {tl|Infopolje Dirkač F1}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 2. december 2014 (CET) :::: Mislim, da je pripravljeno za menjavo. Na žalost na Wikidata ni še nič od dirkaške statistike... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:59, 3. december 2014 (CET) ::::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ::Razširiti je še potrebno dokumentacijo (z dodanimi parametri). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 3. december 2014 (CET) Po posodobitvi se v prikazu članka pojavi prazna vrstica pred začetkom, če je prazna vrstica med koncem infopolja in bio vrstico (kot je v veliko člankih zaradi preglednosti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean-Pierre_Wimille&diff=4414514&oldid=4414513 brez tega urejanja se članek začne s prazno vrstico]). Ena prazna vrstica po moje se ne bi smela poznati... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:04, 1. april 2015 (CEST) :{{urejeno}} ... moja napaka pri vključevanju dokumentacije v infopolje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 1. april 2015 (CEST) ::Aha sem še dve infopolji popravil, mislim da so zdaj to vsa. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:50, 1. april 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Hokejist}}==== {{tl|Infopolje Hokejist}} je posodobljeno. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:23, 13. december 2014 (CET) :V članku [[Tomáš Vokoun]] infopolje zajema datum rojstva iz Wikidata in ustvari kategorijo Rojeni leta 1976, ne ustvari pa kategorije Živeči ljudje (kot vidim je nikjer ne). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 15. december 2014 (CET) :: [[:Kategorija:Živeči ljudje]] se ne ustvarja avtomatsko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:31, 15. december 2014 (CET) ::: Aha. Samo nekje (sam sicer ne najdem) se že tako verjetno preveri, če je oseba še živeča (da se izpiše starost zraven datuma rojstva ali ne), če bi se tam dodalo še to kategorijo... Ali je kakšen drug razlog, da ni avtomatska? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:41, 15. december 2014 (CET) :::: Najbolj osnoven razlog je, da so to kodo (in sistem) pisali ruski wikipedisti, ki so, vsaj kolikor sem jaz videla, zelo napredni v uporabi. Seveda je možnost za nadgraditev, kar pa jaz ne bi počela ... Bi bilo njih potrebno poprositi za nadgraditev (mogoče bi to tudi jaz lahko storila, ampak takšne zadeve rajši prepuščam njim, ki sistem bolje poznajo). Glede domnevno umrlih pa se je Yerpo pred kratkim razpisal tukaj - [[Wikipedija:Pod_lipo#Domnevno_umrli]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:57, 15. december 2014 (CET) ::::: Aha. Vidim tudi, zakaj je niso dodali - ker je [[:ru:Категория:Ныне живущие]] predlagana za brisanje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 15. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Znanstvenik}}==== Ko boš utegnila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:38, 12. december 2014 (CET) : Evo infopolje posodobljeno z Wikipodatki. Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:33, 13. december 2014 (CET) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:05, 15. december 2014 (CET) :Eno stvar sem opazil: infopolje ima prostor za opombe, vendar se morebitne opombe, ki jih pobere iz wd, pokažejo na dnu gesla, ne v infopolju. Je tako mišljeno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:24, 17. december 2014 (CET) :: Ja, tako naj bi delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:01, 18. december 2014 (CET) ::: Te opombe naj bi bile načeloma v razdelku '''Sklici''' (in ne točno na dnu gesla), ali ne? Katera imena krajev je treba vnašat v rojstne kraje? Sodobna ali tedanja?. (Do sedaj so se (predvsem na en wp (pa tudi tukaj) vnašala tedanja imena krajev in držav). Pri Stefanu npr. 'Šentpeter (Celovec)' sedaj deluje malo čudno, ker je bilo v času njegovega rojstva to samostojno naselje. Pri [[Frits Zernike|Zernikeu]] sta zvezdici v parametrih, pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentzu]] je rojstni kraj v redu (navedena je tudi država), pri kraju smrti pa je zvezdica. Res bi bil dober kakšen hitri vodič za popravke. Jaz sem bolj kot za avtomatizacijo, za točnost podatkov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:11, 18. december 2014 (CET) :::: Pri Zerniku so bile pravzaprav 3 zvezdice (tudi slika) - odstranila sem odvečne podatke v infopolju; pri Lorentzu sem iz Wikipodatkov odstranila odvečno sliko in dodala slovenski opis za Harlem ([[d:Q9920]]) in prav tako iz infopolja umaknila odvečne podatke ... da je potrebno navajati državo poleg rojstnega kraja? Ne vem, mogoče ... ampak doda se jo lahko v Wikipodatkih kot označevalnik kraja, kot sem to storila za njegov kraj smrti. Za našega Štefana sem dodala opis za [[d:Q2322523]], da se sedaj izpisuje le Šempeter in h obema krajema takratno državo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) :::: Glede sklicev - še ne tako dolgo tega nazaj so je v članku spodaj izpisala napaka, če ni bil opremljen z seznamom sklicev - to so sedaj spremenili tako, da se seznam sklicev avtomatsko izpiše na koncu članka (kar meni ni všeč, saj sem take članke včasih imela v posebni vzdrževalni kategoriji, ki je sedaj prazna). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) Ena možnost za pisanje tudi tedanjih državnih tvorb je dodatek pri parametru. Npr. sem dodal pri [[Janko Šlebinger|Šlebingerju]], ne vem pa, če je dodatek k tem parametrom temu namenjen. Ni mogoče (ali pa jaz ne znam) tvorit kratic kot v tem primeru za FLRJ ipd., ker wd sprejemajo le realna imena člankov. Ja gotovo si zaradi takšnih stvari porabila veliko časa. Aja, se opravičujem, Nisem videl prvega dela tvojega odgovora. Tvoja rešitev za Lorentza je verjetno boljša od moje za Šlebingerja. Zanj sem popravil podatke v wd. Zakaj pa npr. ni povezave na Haarlem pri Lorentzu - ker še ni članka tukaj? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 15:42, 18. december 2014 (CET) : Za dolga imena držav imamo možnost dopolniti v [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«), da se izpisuje s kratico. To lahko dopolnimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). <br>Za FLJR bi bilo torej ''<nowiki>Q12788779 = '[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]',</nowiki>'' in lahko kar sam popraviš in dopolniš. Haarlem se bo avtomatsko povezal, ko bo ustvarjen članek in povezan v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:56, 18. december 2014 (CET) :: Hvala ti za info. Bom popravil in dopolnil. Še en oreh imam. Pri Zernikeu mi ne dovoli popravit kraja smrti v Amersfoort. Le pobrisati mi dovoli, kar sem tudi storil. Ne vem kako je tebi uspelo za Haarlem. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:03, 18. december 2014 (CET) ::: Orehi so za to, da se jih stre. Tudi jaz sem na začetku imela težave s tem .... torej ... ker Slovenci za nas še nimamo vpisanega Amersfoort, ti ga ne dovoli vnesti direktno v Wikipodatke osebe. Najprej moraš v Wikipodatkih Amersfoort najti z iskalnikom in mu potem dopisati slovensko oznako. Nato ga boš lahko vnesel v podatke osebe za slov. jezik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:09, 18. december 2014 (CET) Lahko, prosim, preveriš zakaj ne dela/ta paramet(e)r/a {{para|doctoral_advisor}}, oziroma {{para|doktoral_advisors}}. Ali je problem v navedbi <tt>if empty</tt> v: : <tt><nowiki>| data15 = {{if empty|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki></tt>? Če namesto tega napišem, kot je npr. pri {{para|spouse}}: : <nowiki>| data15 = {{#if:{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki> deluje, samo ne vem zakaj je notri tudi ta navedba <tt>empty</tt> pri if. Vem, da je pred časom delovalo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:53, 14. junij 2015 (CEST) : [[Predloga:Ifempty]] ni več ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:11, 14. junij 2015 (CEST) :: Sem jo popravila ... je sedaj bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 14. junij 2015 (CEST) ::: Ja, sedaj deluje s prvim zapisom s to predlogo. Hvala ti lepa. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:37, 14. junij 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}}==== Infopolje je posodobljeno. Trenutno se v {{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}} iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. Nekaj je novih parametrov ... zato sem posodobila vse kolesarje, ki uporabljajo to predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:27, 25. december 2014 (CET) ==== {{tl|Infopolje Vojaška oseba}}==== Glede na to, da je Klemen naštancal na stotine gesel o generalih, bi bilo fino, če bi enkrat posodobila tudi tole polje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:16, 5. avgust 2015 (CEST) : Ok, je prva na spisku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:33, 5. avgust 2015 (CEST) :: {{urejeno}} ... posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:49, 7. avgust 2015 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:23, 8. avgust 2015 (CEST) ===Bugi v infopoljih === ;Janez Zor [[Janez Zor]] - v Wikidata sem dodal datum smrti (december 2014), tukaj pa infopolje prikazuje november 2014. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:34, 7. december 2014 (CET) : Hmmm, zanimivo .... bom pogledala ..... (pustite podatke v Wikidata nespremenjene zaradi testiranja). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:21, 7. december 2014 (CET) :: Sem zadevo predala ruskim sodelavcem, ker je očitno napaka pri pretvorbi formata mm.yyyy iz Wikidata, saj se mesec v tem formatu vedno zmanjša za 1. Te pretvorbe so precej zapletene in jih je kar nekaj, sistem pa oni bolje poznajo. Sem z njimi že sodelovala in upam, da se mi kmalu javijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:09, 7. december 2014 (CET) ::: Popravljeno, so se ruski kolegi potrudili in pomagali (za vzrok problema glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Wikidata/p570#Problem with dates from Wikidata in "month year" format (without day)]]). Popravjen je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata%2Fdate&diff=4316525&oldid=4302627 Modul:Wikidata/date] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:03, 9. december 2014 (CET) ;Kristóf Báthory Kaj pa ne štima [[Kristóf Báthory|tu]], da se pokaže oznaka polja in ne podatek? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:57, 11. december 2014 (CET) : Kateri podatek se ne prikaže? Meni je videti ok. (Rojstvo - 1530, Smrt - 27. maj 1581, Q174665?) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:49, 12. december 2014 (CET) :: Tisti Q174665? bi moral biti mesto smrti, če prav razumem. Če greš z miško nad vprašaj, pojamra da manjka slovenska oznaka (ali nekaj takega) in ne more prikazati podatka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:00, 12. december 2014 (CET) ::: V wikipodatkih je potrebno vnesti oznako v slovenščini, ker je še nima (klikni na Q174665) in shraniti - če pa tam dodaš še kratek opis, je pa to sploh sijajno. In zakaj je opis dobro dodati .... ko neki osebi dodajaš (spreminjaš) kraj rojstva, ti avtomat pomaga pri iskanju ... prikaže ti tudi opis. Težko je namreč izbrati med več enakimi kraji ... lahko poskusiš v iskalniku vtipkati Bela in ti tam ponudi tri enake oznake, ki so brez opisa. Vsi članki, ki imajo takšne zapise so umeščeni v [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]. Jih počasi čistim ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:56, 12. december 2014 (CET) ::::Sem dodal oboje, upam, da prav, ker v geslu se (še) ne pokaže. Nisem pa vedel, da je to potrebno delat ročno za vsak objekt v wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:06, 12. december 2014 (CET) :::::Zdaj sem pogledal tisto kategorijo. Hudiča, saj tega je pa za celo življenje. No, pa sem imel iluzije o avtomatizaciji (rade Japanci za nas...) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) : Počasi se daleč pride. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) : Sicer pa se prikaže, le stran moraš osvežiti. Bo pa kasneje s temi podatki veliko lažje. Vem koliko dela sem imela s taksonomkami in naselji, da sem vse stare počistila, sedaj pa je precej enostavno, ko je na vsake svete cajte potrebno dodati le eno.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 12. december 2014 (CET) ::Sem parkrat stisnil ctrl+f5 pa se ni osvežilo. No, zdaj je, tako da sem očitno delal prav. Za vajo sem jih poslovenil še par, ampak tega je res ogromno. A se pri krajih ne bi dalo tega avtomatizirat? Da bi po defaultu kar wd dal originalno ime, ki bi ga potem po potrebi na roko slovenili, kjer imamo slovenska imena? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ::: Ctrl+f5 ni dovolj, treba je uporabiti tisto v Orodni vrtici (Več -> Osveži). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:37, 13. december 2014 (CET) ::: Glede slovenjenja ... ne vem kakšna so pravila glede botov v Wikipodatkih. Je [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] bolj aktiven na Wikipodatkih in bi mogoče on lahko svetoval. Tudi ne vem kaj naj bi bilo to originalno ime (če je npr. neko rusko mesto, je to potem tudi zapis v cirilici). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 13. december 2014 (CET) ::::Sorry, sem videl, da si me omenila, pa nisem prej utegnil odgovorit. Za črpanje oznak (label) iz imena medjezikovnih povezav bo treba pocukat kakšnega operaterja bota - treba je prepisat ime (verjetno najbolje angleškega) interwikija v label za slovenščino pri objektih, ki imajo {{P|31}}: {{Q|486972}}. Naslov je [[:d:Wikidata:Bot requests]], ampak za tako specifično opravilo znajo bit neodzivni. Na žalost ne poznam alternative. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:34, 13. december 2014 (CET) :::::Meni se to ne bi zdela slaba rešitev, čeprav bo seveda nekaj napak (Cologne namesto Köln, pa Prague namesto Praga ipd.). Če znajo narediti tako, da primarno vzame slovenski iw, če pa tega ni pa angleškega, bi bilo tega manj. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:17, 14. december 2014 (CET) ::::::{{u|IP 213}}, začasna rešitev za vsaj malo lažje dodajanje: v [[:d:User:IP 213/common.js]] si skopiraj <code><nowiki>importScript( 'User:Joern/altLabels.js' );</nowiki></code>. Če imaš izbran slovenski jezik v uporabniških nastavitvah, tako da prikaže polje za slovensko oznako na vrhu strani, ti skripta ponudi ime(na) iz interwikijev - kar pomeni en klik namesto copy-pastanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:25, 16. december 2014 (CET) ::::::: A jest tud lahko? .... Sem že nastavila ... super. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:35, 16. december 2014 (CET) Ok, hvala, bom uredil. Vsak klik manj paše. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ;Arnulf Koroški Hm, kaj pa je tule pri [[Arnulf Koroški|Arnulfu]]? V infopolju se pokaže 4. december, čeprav se v virih pojavlja 8. (ali konec novembra). In sem šel gledat v wikidata, kjer je tudi 8. 12. (z dodatkom julian). Ali tu infopolje po nepotrebnem preračunava v gregorijanski koledar, ki ga takrat sploh še ni bilo? Oziroma, ali je tu sploh odveč pripomba v wd, da je datum po julijanskem koledarju (verjetno posledica uvoiza iz wp ru:)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:58, 12. december 2014 (CET) : Ja, tega sem že gledala. Ruski uvoženi datumi so včasih nepravilni (sem jih že nekaj popravila) in če imaš svoj vir, tam podatek popravi (lahko vneseš tudi dva datuma) in dodaj vir, tistega ruskega pa kar izbriši. Kako se doda sklic lahko pogledaš npr. [[d:Q190770|Philip Warren Anderson Q190770]] na datumu rojstva, ki sem ga popravila jaz. Glede julijanske koledarja pa moram pa še preveriti, to naj bi drugače delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 12. december 2014 (CET) ::Saj ravno v tem je težava: iz ruske wp uvožen datum je pravilen, je tudi 8. december. V infopolju se pa pokaže 4.! Zato sklepam, daje v ozadju kakšno preračunavanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) ::: Hmm, bom povprašala ruske kolege, ki so napisali kodo, sem v navezi z njimi. Zaenkrat pa Arnulfa ne spreminjaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) ::::Sem pustil povsem pri miru. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ;Linus Torvalds V infopolju se pod poklic dvakrat pokaže programer (enkrat kot link, enkrat ne), pri starših in starih starših so opisi v angleščini. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Popraviti je bilo potrebno poklice v Wikipodatkih za ta objekt, očeta, mamo in deda pa je bilo potrebno popraviti kar v infopolju samem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Janko Prunk Pri Prunku se v infopolju prikaže napis '''Spletna stran''', vendar ni linka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Napaka je bila v Infopolju Znanstvenik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Milko Kos To pa je najbrž bolj moje neznanje kot bug. Pri [[Milko Kos|Kosu]] sem v wd dodal dve sliki, zdaj pa se tudi v infopolju pokažete obe. Je ena v wd odveč, je torej prav, če je tam samo ena, ali se da urediti, da infopolje pokaže samo eno, čeprav sta v wd dve? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:15, 16. december 2014 (CET) : Ja, če bi bilo tam 10 slik, bi se jih prikazalo vseh 10; bilo bi prav, da bi tam bila samo ena slika. Jaz kar zbrišem eno, pustim kvalitetnejšo. Do sedaj se ni še nihče pritožil. Wikipodatki naj ne bi bili namenjeni galeriji, za to je na voljo povezava na Zbirko (tudi v Wikipodatkih). Bom pa povprašala ruske kolege kako to preprečiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) : Sem malo gledala kako to deluje .... so splošno napisane funkcije, ki obdelujejo vse postavke znotraj ''property''. Tako deluje za datume, poklice in tudi za slike. Bi bilo potrebno za slike potemtakem narediti neko posebnost v kodi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 16. december 2014 (CET) ::Kar pusti, bom raje pobrisal odvečno in bo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ::: Podobno je npr. pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]]u. Če se iz infopolja odstrani parameter slike, se v njem prikažeta dve. Drugi dve od mišljene. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:19, 18. december 2014 (CET) :::: Na [[:Wikidata:Property talk:P18]] je navedeno, da naj bi imela lastnost [[:Wikidata:Property:P18|slika]] praviloma eno vrednost (Single value: this property generally contains a single value), ki naj bi bila najbolj kvalitetna slika za predstavitev osebe oz. za v infopolje. Ostale naj se odstrani. Jih je pa kar nekaj takih ([[:Wikidata:Wikidata:Database_reports/Constraint_violations/P18#.22Single_value.22_violations]]), tudi ker boti dodajajo podatke iz različnih Wikipedij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:35, 18. december 2014 (CET) ;Teodor Domej Tudi to je najbrž bolj vprašanje kot bug report. Ampak vseeno: pri [[Teodor Domej|Domeju]] sem hotel podatke vnesti v wd, pa sploh nima povezave Objekt v Wikipodatkih. Tudi možnosti, da bi ga ustvaril ne najdem. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:50, 16. december 2014 (CET) : Za čisto nov objekt greš direktno v Wikidata in tam v iskalnik vtipkaš Teodor Domej .... potem pa klikneš na "also create a new one" ... in veselo na delo. Tegale sem ustvarila že jaz in dodala. le da je moški in človek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) ::Aha, se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) <s>Ampak sedaj še vedno ni povezave med objektom v wd in geslom tu. Sem poskusil povezavo dodati, a mi kljub vztrajnemu klikanju na wd ni uspelo. Druge podatke sem lahko dodal (bio, slika). --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:39, 16. december 2014 (CET) :Danes sem bil rahlo uspešnejši. Lahko sem vnesel podatke za iw, vendar jih nisem mogel shraniti (invalid token ali nekaj takega). Prav tako nisem mogel pobrisati napake pri kraju rojstva; včeraj sem namreč ES namesto kot referenco po pomoti vnesel kot drugi kraj rojstva. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:37, 17. december 2014 (CET) </s> Pozabi! Zdaj je šlo. Očitno težave z delovanjem wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:18, 17. december 2014 (CET) : Poskusi vedno osvežiti stran z Osveži iz orodne vrstice. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:04, 18. december 2014 (CET) ::Misliš stran na wp? Saj sem, pa ni pomagalo. Mislim, da ima wd včasih težave z delovanjem in takrat je vnašanje in popravljanje nemogoče. Se mi je zgodilo že kdaj prej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:27, 18. december 2014 (CET) ;Aimé-Victor-François Guilbert Zakaj v članku [[Aimé-Victor-François Guilbert]] infopolje ne prikaže datuma smrti iz WD, čeprav je tam naveden? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:13, 27. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v WD. Lahko pogledaš zgodovino. Pri smrti je bilo nastavljeno, da je ta podatek nezaželen (pobarvan je bil spodnji kvadratek izmed treh navpičnih na levi strani). Običajno je to nastavljeno na srednjega ... Normal; zgornjega pa se običajno nastavlja pri slikah za sliko, ki je najprimernejša in se potem v infopolju izpiše le-ta, na pa tudi ostalih. Upam, da nisem preveč zapletla pojasnila. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:56, 27. januar 2016 (CET) Aha. Še nekaj je treba prevesti - kdor ima pri datumu smrti ? napiše v ruščini neznano npr. [[Slavko Beravs]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:50, 29. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v [[Modul:Infocards]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 29. januar 2016 (CET) ;[[Manuel Machado]] Nekaj je s sklicem narobe pri datumu smrti - Lua error in Modul:Sources at line 200: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 9. marec 2016 (CET) : Sem imela že nekaj časa pripravljene popravke v peskovniku, pa sem sedaj zamenjala. Upam, da bo vse ok.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 9. marec 2016 (CET) ;[[Edin Osmanović]] Kraj rojstva preveč raztegne infopolje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:27, 3. junij 2018 (CEST) : Modul Wikidata omogoča okrajšave dolgih imen držav [[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata&type=revision&diff=5001378&oldid=4913789 diff.]], kako bi naredili neko splošno pravilo bi si pa morala vzeti več časa in Modul prisiliti, da razdeli zadevo v več vrstic. Je pa tole malce komplicirano, tako da ne vem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 3. junij 2018 (CEST) ;[[Luka Špik]] Sliko prikaže prekrito z več vodoravnimi črtami. V vseh drugih wikijih je prikazana ok, tako da nimam pojma kaj bi bilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:44, 18. december 2019 (CET) :Ne vem zakaj se je to zgodilo. Ampak sem popravila prednastavljeno vrednost v infopolju Športnik na 220px tako kot za Infopolje oseba (prej je bilo 226px). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:28, 19. december 2019 (CET) === JhsBot na Wikdata === Če pogledaš zgodovino [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q3857937&action=history] [[d:Q3857937|Janeza Kosa]] se tam vidijo spremembe JhsBota (''Added [sv] description: Auto-description for Swedish'', ...). Mogoče bi lahko delal tudi za nas? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:05, 16. december 2014 (CET) == Predloga Infopolje Pisec na Wikiverzi == Na Wikiverzo sem skopiral predlogo za infopolje Pisec, vendar me študent, ki je predlogo uporabil, opozarja na napako, ki je ne znam odpraviti, namreč podatke o pikslih nad sliko (glej [[:v:sl:Benjamin Gracer|Benjamin Gracer]]). Help, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:29, 22. oktober 2014 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:49, 22. oktober 2014 (CEST) Glede na zasnovo predloge je namesto <pre>| image = [[File:Benjamin Gracer.jpg|thumb|Benjamin Gracer]]</pre> potrebno uporabiti: <pre> | image = Benjamin Gracer.jpg | caption = Benjamin Gracer</pre> {{urejeno}} - Sem omenjeni članek že popravila, glej https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Benjamin_Gracer&diff=19070&oldid=19068. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 22. oktober 2014 (CEST) == Kulturna dediščina Slovenije na Wikipodatkih == Najbrž te bo zanimalo, da sem naredil na Wikipodatkih infrastrukturo za označevanje enot slovenske kulturne dediščine. Glej [[Pogovor:Kulturni spomenik Slovenije‎]], komentarji dobrodošli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:25, 8. november 2014 (CET) Predlagam, da urediš samo naša infopolja in ne zgubljaš časa/energije z ročnim dodajanjem v Wikipodatke, potem ko bo vse pokategorizirano po občinah bom že jaz pognal avtomatizacijo. Lahko pa tudi sama, po želji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:15, 13. november 2014 (CET) : Ok ... hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:17, 13. november 2014 (CET) Avtomatska kategorizacija ne dela prav za Mestno občino Ljubljana - glej [[Meksika]]. Iz kode v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}} mi na žalost ni jasno, kaj je narobe (pri ostalih mestnih občinah dela). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 14. november 2014 (CET) : Očitno mi je ponagajal copy&paste in sem namesto presledka naredila neki posebni znak. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:19, 14. november 2014 (CET) :: Uh, dobro da si odkrila, to mi na kraj pameti ne bi padlo. Zanimivo, ravno par dni nazaj se mi je v službi pri analizi podatkov zgodilo, da sem po nesreči dodal presledek za eno vrednostjo in mi potem dolgo ni bilo jasno, zakaj mi [[R-project|R]] cel stolpec obravnava kot čisto drug podatkovni tip. V tab-delimited tabeli se to na prvi pogled ne vidi, tako da sem moral it nazaj v izvorne podatke da sem odkril, v čem je trik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:26, 14. november 2014 (CET) ::: Sem tako hitro odkrila, ker se mi je to zgodilo tudi včeraj in sem tudi skoraj doktorirala na tem ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 14. november 2014 (CET) ::::Pred uporabo je dobro [[:en:Trimming (computer programming)|trimčkat]] podatke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:35, 14. november 2014 (CET) :::::Do tega imam predsodke odkar sem enkrat pred davnimi časi poskusil s HTML trimmerjem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:38, 14. november 2014 (CET) :::::: Pri meni ni bila težava s presledki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 14. november 2014 (CET) Vsaj za nepremično kulturno dediščino je zdaj stvar solidno postavljena in up-to-date (čakam samo še bota, ki bo danes ponoči povedal, če je nova rešitev glede registrirane kulturne dediščine dobra). Sem ustvaril stran [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] z navodili, pod pogovorno stran sem premaknil najino debato od prej. Povej, če se ti zdi kaj nerazumljivo ali ne dovolj dobro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 22. november 2014 (CET) == Кategorija:Ljudje po abecedi == Ima [[Кategorija:Ljudje po abecedi]] namenoma poseben "K" v naslovu da jo sistem obravnava kot stran z vsebino ali je bil typo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:10, 10. november 2014 (CET) :Škratki so bili na delu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:38, 10. november 2014 (CET) == List of Museums in Slovenia == Hello Pinkysl, in 2011/2012 we added the List of Slovenian Museums to the englisch wp, see http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_museums_in_Slovenia - now there is a list of the museums in Croatia in the German WP, see https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Museen_in_Kroatien - wo should consider a German version of this list. Unfortunately I cannot make the translations from slovenian into German - and these names are often under discussion in the German WP. Best wishes from Germany G. Plehn. --[[Posebno:Prispevki/94.216.44.229|94.216.44.229]] 21:47, 22. november 2014 (CET) : You want to translate List of Slovenian Museums into german version? I am not really good in german ... I will ask someone here to help you. I transferred this conversation to [[de:Benutzer Diskussion:Plehn#List of Museums in Slovenia]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:17, 23. november 2014 (CET) ==Thanks!== Thanks a lot for your VE-related updates! Just a note that [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide/sl|the user guide on mediawiki.org]], which is linked from inside VE, is unfortunately out of date and this will affect users looking for information because they won't access the local documentation. Also, had you seen [[:m:VisualEditor/Newsletter/2014/December]]? I don't remember if you're on the translators list or not :) Best, --[[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 13:34, 22. december 2014 (CET) :Yeah, I know about User guide on mediawiki ... it is on my list "Must do" ... currently I am preparing for some Wiki classes for seniors on Institute of Continuing Education. So I will do that later, when there will be more time. And I will also check newest VisualEditor Newsletter ... I have already found CTRL F shortcut a few days ago. And about translators list: you asking me if I am allowed to translate at VisualEditor/TranslationCentral? ... I can, I have done that before. :By the way, I have posted 2 questions at [https://www.mediawiki.org/wiki/VisualEditor/Feedback VisualEditor/Feedback]. Maybe you can help? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:25, 22. december 2014 (CET) == DYK == Živjo, sem uredil glede 1. tedna 2015 za rubriko Ste vedeli, samo tega noče pokazat na glavni strani. Bi lahko to ti uredila (sedaj namreč kaže na 1. teden 2014). Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 15:41, 29. december 2014 (CET) : {{urejeno}} Sem sedaj naredila tako, da če je CURRENTWEEK (1) in CURRENTMONTH (12) ... kar velja za zadnji teden starega leta, sedaj predloga poišče prvo predlogo naslednjega leta, če ta obstaja ... drugače pa izpiše za en teden nazaj. Upam, do bo 1. januarja ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 29. december 2014 (CET) ::Se je glih to zgodilo, da kaže na današnji dan predlogo od 52. tedna 2014. Nočem nič sam spreminjat, ker bi se verjetno vrtel v krogu ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 13:47, 1. januar 2015 (CET) :: Zdej pa bo ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:04, 1. januar 2015 (CET) == infopolje gora == spoštovana Pinki, pravkar sem vnesel Čeglo goro (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cegla_gora), nato sem videl, da bi se lahko prikazal zemljevid z vnešenimi koordinati kot pri skupni Lačur (https://de.wikipedia.org/wiki/Latschurgruppe). Poleg tega slovenska predloga sicer upošteva izolacijo, ne pa škrbine (upam, da sem oba pojma pravilno prevedel iz nemščine). Aja, pa seveda pojmovanje "prevod" za drugo ime gore ni pravilno, oz. imajo številne gore lahko več vzporednih imen, če so npr. na meji ali iz drugih razlogov (Karnijske Alpe). Takrat bi to moralo biti primerno označeno. Ali se te 3 stvari (avtomatični zemljevid, škrbina, vzporedna imena) lahko uredi? Jaz tega ne znam. hvala. lp. Bojan2005, 14.1.2014, 12.00 CET : Bom pogledala .... jutri. :: hvala... predloga Karavanke pa je seveda narejena s perspektive Slovenije, le da je polovica v Avstriji... in nekako ta ekskluzivnost ne ustreza... tu bi se moralo nekaj spremeniti... To z zemljevidi v predlogah je seveda res za vse kraje v Avstriji, ki so na slovenski Viki... karte se žal ne prikažejo... lp Bojan2005... Glede [[Predloga:Gora]] .... tole je ena stara predloga (njena dokumentacija ni najboljša), ki jo bo potrebno posodobiti, se pa že sedaj lahko vstavi zemljevid (glej https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cegla_gora&diff=4358148&oldid=4357714 diff mojega urejanja). Predlogo bom v bodočnosti posodobila .... vendar bo malo trajalo, ker bo pred posodobitvijo potrebno ustrezno pripraviti vse že obstoječe članke (parameter {{para|Coordinates}}). Glede [[Predloga:Karavanke]] ... če preveriš njeno zgodovino, vidiš da je bila ustvarjena leta 2006 in bi bili zelo veseli njene posodobitve. Če ne veš kako se dela s predlogami, napiši na njeno pogovorno stran, kaj bi moralo pisati še za avstriski del Karavank in bom popravila jaz ali pa kdo drug. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 16. januar 2015 (CET) :{{urejeno}}, malce je trajalo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 27. julij 2019 (CEST) == Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog == Na Wikiviru se na nekaterih straneh pojavlja kategorija [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog&action=edit&redlink=1 Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog]. Ne vem, kako je vključena (s kako predlogo?), zato je ne morem odstranit. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 03:36, 2. februar 2015 (CET) : Ja, enako je po vseh Wiki projektih, tudi na naši sl. - to preverjanje je avtomatsko in je uvedeno s strani MediaWiki ... sem omenjeno kategorijo ustvarila kot skrito, tako, da je sedaj v člankih ne bi smeli videti. Da tega ne bi imeli, bi bilo potrebno pregledati predloge, ki jih članki uporabljajo ... v tvojem primeru sta to Navpolje in Navpolje podskupina. (glej [https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog], kjer je tudi kratek komentar kaj naj bi bilo potrebno popraviti). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2015 (CET) Super. Sem isto zdaj shranil še v Wikinavedku. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:18, 2. februar 2015 (CET) == Veslanje == Novo: Danes urejala stran [[Veslanje]] in bi prosila za pregled, če je vse v prav. Hvala in lp --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 21:02, 21. februar 2015 (CET) : Sem tvoje zunanje povezave uporabila kot sklici v poglavju [[Veslanje#Tekmovalno veslanje]]. Si pa nekje izgubila Šaleški veslaški klub [[Velenje]] in Veslaško društvo [[Strunjan]]? Če ta dva še delujeta, ju kar dodaj nazaj, četudi nimata lastnih spletnih strani (bosta pač zaenkrat brez sklica). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:03, 22. februar 2015 (CET) Hvala za pregled. Opomba: Šaleški veslaški klub, Velenje je razpadel. Dodala bom še sliko ali dve in vir iz katerega je predhodnik sestavil članek. LP --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 10:32, 22. februar 2015 (CET). : Ok, kar pogumno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:35, 22. februar 2015 (CET) == Tenisači == Ob ostalem popravljaš tudi pomišljaje, zaradi česar povezave na turnirje ne delajo več[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Am%C3%A9lie_Mauresmo&curid=328434&diff=4376178&oldid=4341686]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom popravila nazaj. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:06, 27. februar 2015 (CET) Mogoče veš kako v autoFormatter-ju izklopiti zamenjavo teh pomišljajev (znotraj povezav)? (glej [[Uporabnik:Pinky sl/common.js]])--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 27. februar 2015 (CET) : Predvidevam, da kje v [[:Uporabnik:Pinky sl/autoFormatterSettings.js]], Po moje bo najhitreje, če vprašaš [[:de:Benutzer Diskussion:TMg/autoFormatter]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:43, 27. februar 2015 (CET) == Seštevanje z magičnimi besedami == ; Glavna stran Za Wikivir bi potreboval za na glavno stran izpis števila člankov. Zdaj je uporabljena <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki>, rabil bi pa število <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki> minus <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}</nowiki>. Baje da se to z nekim stringom naredi, vendar je meni to že višja matematika (dobesedno). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:17, 27. februar 2015 (CET) Takole:<br> <s><nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{#expr: {{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}} - {{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}}} avtorjev]]</nowiki></s><br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''': <nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}|R}}}}}} avtorjev]]</nowiki> Delovanje lahko pogledaš v mojem [[s:Uporabnik:Pinky sl/peskovnik|peskovniku na Wikiviru]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:31, 27. februar 2015 (CET) ; Statistika Na glavni strani zadaj dela, imam pa še na [[s:Uporabnik:Janezdrilc#Statistika]] eno kalkulacijo, ki ne dela - tam, kjer piše "Naslovi brez predloge" (štiri števila so vključena v račun, izpiše pa nek nenormalno visok rezultat). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:06, 27. februar 2015 (CET) : Takole (delovanje glej v zgoraj omenjenem peskovniku):<br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''':<nowiki>{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi naslovi|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Razločitev|pages}}||R}}}}}} člankov</nowiki> : Tale formatnum je potreben zaradi pik za tisočice, ki jih napačno preračunava (expr mora vsebovati številke brez pik in vejic). Zato moraš popraviti tudi zgornjo kodo za glavno stran. Trenutno je ok, ker številka ni presegla 1000. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 27. februar 2015 (CET) Sem popravil tudi na glavni strani. Zdaj vse krasno prikazuje. Tale koda je pa tudi od sile... Hvala za hitro pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:26, 27. februar 2015 (CET) == Infopolja univerze, fakultete == Zdravo! Pripravljam se na obnovo strukture in podatkov v člankih o Filozofski fakulteti v Lj, njenih oddelkih in knjižnici. Praktično bi bilo, če bi imeli infopolje + navodilo v slovenščini. Nam ga lahko pripraviš, prosim? Bi ga pripravili skupaj? Pozdrav![[Uporabnik:Leska|Leska]] ([[Uporabniški pogovor:Leska|pogovor]]) 12:11, 7. marec 2015 (CET) : Obstaja [[Predloga:Infopolje Univerza]]. Jo bom pogledala v kakšnem stanju je in dodala navodila v dokumentacijo predloge. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Pinky sl, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == Ste vedeli/14. teden 2015 == Ojla, je v vnosu za "ste vedeli?" za [[Elbasan]] mišljen tudi [[Škumbin]] kot predstavljeni članek? Je bil namreč tudi ustvarjen prejšnji teden. Toliko, da vem, koliko DYK-jev si lahko pišem... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:37, 31. marec 2015 (CEST) : Ja, sem zgrešila ... sem dopolnila Ste vedeli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:42, 31. marec 2015 (CEST) == Slog opomb na Wikiviru == Na Wikiviru sem [[s:Predloga:Opombe|Predlogo:Opombe]] posodobil po Wikipediji, vendar sedaj opombe izpisuje v navadni velikosti pisave, ne več small. Lahko malo pogledaš? Hvala v naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:00, 8. april 2015 (CEST) :Iz naše [[MediaWiki:Common.css]] skopiraj od vrstice 49 <nowiki>/* Make the list of references smaller */</nowiki> do vrstice 77 (pred <nowiki>/* Styling for citations */</nowiki>). Mislim, da bo to vse. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 8. april 2015 (CEST) Že dela. Vidim pa, da še ne dela možnost za več stolpcev <nowiki>{{Opombe|2}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:11, 9. april 2015 (CEST) : Mogoče je napaka v tem, da ti manjkata še predlogi [[Predloga:Column-width]] in [[Predloga:Column-count]]; drugače pa bi morali še nekje biti definirani references-column-count, references-column-count-n, references-column-width. pa jih tukaj ne najdem. Mogoče bi [[Uporabnik:Smihael|Miha]] vedel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:55, 9. april 2015 (CEST) ::Ja, mislim da v css-jih nekaj zadev manjka. Uredim cez vikend na racunalniku. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:04, 9. april 2015 (CEST) Ok, potem bom kar na Mihata počakal, saj moram zatem isto še na Wikinavedku uredit. Hvala za sedaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:05, 10. april 2015 (CEST) == Prosim za pomoč == V [[Folgóre da San Gimignano|tem članku]] so podatki v predlogi nekoliko zgrešeni, pa ne znam popraviti. Mi lahko poveš, kako je predloga dostopna za urejanje? Hvala za pomoč! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:53, 23. april 2015 (CEST) Predloga zajema podatke iz strani Wikipodatkov, zato je treba spreminjati tam: [[d:Q774824]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:41, 23. april 2015 (CEST) == Wikidata == Pozdrav Pinky, vidim da si radila ovdje u vezi Wikidate. Imam jedan problem na bs.wiki. Pogledaj [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&diff=prev&oldid=2598013 ovdje]. Kad stavim <nowiki>{{#invoke:Wikidata|formatStatements|property=p6|rank=preferred}}</nowiki> pokaže mi [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=2597860 oba podatka] (Miro Cerar i Alenka Bratušek) a kad sam pročitao pomoč piše da samo treba staviti ovo ''rank=preferred'', ali kao što vidiš ne dela! Isti problem je i kod property=p38 (tolar i euro). Btw. volio bih kad bi neko iz SLO ko zna malo bolje bosanski (ti ili Yerpo ili neko treči) pogledao malo ovaj članak na bs.wiki o Sloveniji (nedavno sam ga pisao), da ''ocijeni'' valja li (mislim ima li šta sporno ili pogrešno). Prevodio sam ga sa slovenščine i engleskog. Pozdrav iz Sarajeva--[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 10:37, 8. junij 2015 (CEST) : Vaš [[:bs:module:Wikidata]] ne radi sa rank-om. Kod nas to radi. Osnova našeg modula uzeta je od ruske Wikipedije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:54, 8. junij 2015 (CEST) ::OK hvala Pinky, pošto ne znam oko toga ništa, prenijet ću to našem ''tehničaru'' koji se s tim bavi. Puno pozdrava iz Sarajeva. --[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 18:46, 8. junij 2015 (CEST) ==Infopolje Naselje== Pozdravljena, Pinky. Urejal sem članek [[Škocjan, Škocjan]], pa sem opazil, da je tudi na zemljevidu v infopolju naselje označeno kot 'Škocjan, Škocjan'. To je seveda nepotrebno, zadosti bi bilo 'Škocjan'. Te lahko prosim, da popraviš kodo, da se bo izpisalo samo ime naselja brez razločitve? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:33, 6. julij 2015 (CEST) :Dvomim da bo šlo samodejno, treba je pri vsakem "razločenem" kraju izpolniti parameter <code>|name =</code>, ki ima privzeto vrednost <code><nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></code>. Jaz občasno to naredim, kadar ravno urejam kakšnega, sistematično se mi pa še ni dalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:38, 6. julij 2015 (CEST) Kodi je težko dopovedati kaj je to razločitev, zato je temu namenjen (kakor je že Yerpo omenil), parameter {{para|name}}. Lahko pa bi npr. izpisala le besedilo do vejice, ostalo pa ignorirala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:53, 6. julij 2015 (CEST) :Zaenkrat sem za Škocjan rešil s parametrom 'ime'. Za druge kraje pa se mi zdi ne smiselno, da se izpiše le besedilo do vejice. Za Slovenijo bi to delovalo (ne spomnim se nobenega kraja z vejico v imenu), za tujino pa gotovo ne. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 16:51, 6. julij 2015 (CEST) == Rast == Glej [[Brest, Belorusija]]; mislim, da zaradi formatiranja števil ne prikaže znaka za {{tl|rast}}. Naj ga odstranim ali je kakšna rešitev? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 14. julij 2015 (CEST) : Ja, najbolj je da odstraniš. Problem je v pikah v imenu slike, ki jo odstrani. Žal se temu težko izognem. Lahko pa bi dodali nov parameter, ki bi ga nato predloga izpisala na to mesto. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 14. julij 2015 (CEST) == Reference iz WD == Če imaš čas, bi lahko pogledala, kaj je narobe pri izpisu referenc iz WD v {{tl|Infopolje Oseba}}? Glej za primer [[Neil Armstrong]], pri datumu publikacije piše "-25T", medtem ko je v samem objektu {{q|1615}} lepo oblikovan datum 25 August 2012. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:48, 24. julij 2015 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 24. julij 2015 (CEST) :: Zdaj bi moralo biti bolje ... sem najprej posodobila [[Modul:Sources]] (glede na zadnje ruske popravke, ker tam pač deluje). Je pa izpisana samo letnica publikacije, ne vem pa zakaj so se odločili za tako izvedbo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:52, 24. julij 2015 (CEST) Še en bug: očitno modul pobere naslove (title) referenc v vseh jezikih, moral bi samo v slovenskem. Zgled: [[Denis de Sallo]], kjer za ''data.bnf.fr'' piše po rusko naslov Национальная библиотека Франции in zdaj po novem tudi zraven Francoska narodna knjižnica (kar sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20666306&type=revision&diff=365411119&oldid=365407913 dodal] v objekt {{q|Q20666306}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:15, 17. avgust 2016 (CEST) : bom pogledala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:03, 17. avgust 2016 (CEST) :: Lastnost "naslov (enojezično besedilo):" naj bi praviloma vseboval originalni naslov dela - le en zapis (v tem primeru, po moje, za data.bnf.fr to nima smisla, ker je to baza podatkov data.bnf.fr). Če že, bi moral biti to originalni naslov v francoščini. Sem tam zbrisala oba zapisa. Upam, da ne bodo komplicirali. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:38, 17. avgust 2016 (CEST) == Ožje zrcalo == Pred časom sva se mučila z oženjem formata strani na wikijih. Zdaj sem na Wikiknjigah in na Wikiverzi uporabil kar preprosto določilo <code><nowiki><div style="width:800px"></nowiki></code> in deluje. Če ne odkrivam tople vode :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:36, 2. avgust 2015 (CEST) : Zakaj pravzaprav ožite (fiksirate) format? Format na spletu je dandanes običajno nefiksen, zaradi različnih naprav, ki berejo določeno spletno stran. Sedaj manjšanje (ožanje) okna ne prilagaja več širine članka. Poskusi sedaj zožati okno, da bo ožje od določenega 800px. Videl boš, da se širina besedila ne prilagaja širini okna. To je še posebej nerodno za uporabnike z manjšimi zasloni, kise morajo sedaj za branje vrstic premikati levo-desno. Upam, da nisem preveč zakomplicirala.<br>Za printanje ali shranjevanje članka se lahko uporabljata opciji na levi strani "Prenesi kot PDF" in "Različica za tisk", ki stran preuredita za A4 format. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 2. avgust 2015 (CEST) ::Na to pa nisem pomislil; bom vrnil nazaj na privzeto. Glavni razlog za oženje je bila misel na morebitni natis, no, pa tudi priporočilo, da je optimalna dolžina vrstice za branje okrog 60 znakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:38, 3. avgust 2015 (CEST) == Slavonic runes == I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (''That's how I know about it'' - # воинский доспех из Стичны VII века до н.э.; # шлем из города Вач ; # руны на монете из Народного музея Словении<br/> и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;<br /> http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).<br /> '''Sources''':<br /> * Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001 * Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996 * Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.<br /> and etc. Regards --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 23:36, 7. avgust 2015 (CEST) == Predloga:Normativna kontrola == Par predlogov bi imel samo v razmislek za predlogo {{tl|Normativna kontrola}}: * morda je bolj ustrezno ime predloge ''Normativne kontrole'', v kolikor to ime pomeni zbriko večih povezav (kontrol), vendar nisem prepričan v takšno uporabo te besedne zveze :: Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja: normativna kontrola so obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajočimi bibliografskimi vpisi. Jaz bi to kar pustila v ednini. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * za zunanje povezave se mi zdi boljše, če bi bile plainlinks, saj v člankih, kot je na primer [[Albert Einstein#Zunanje povezave|Albert Einstein]], potem že mrgoli teh malih ekonic, s čimer je vse skupaj tudi malo manj pregledno :: Tiste ikonice zraven so edino obvestilo uporabniku, da je to zunanja povezava in da bo zapustil Wikipedijo, če jo bo kliknil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * posamezne povezave bi lahko bile ločene s <nowiki>{{·}}</nowiki>, malo zaradi standardizacije tovrstnih seznamov, malo pa, ker navadne pike na prvi pogled delujejo nekam "nenamensko" :: Tole bom še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) :: {{Urejeno}}, posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 6. september 2015 (CEST) ::: Aha, te pike sedaj boljše zgledajo in lepše ločujejo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) * razmišljam, če bi bilo bolje celotno predlogo zapakirati kar v navpolje, da se potem z drugimi navpolji v članku lepo zloži; zdaj ponavadi visi iz zadnjega navpolja kot nekakšno vsebinsko dopolnilo, oziroma je videti, kot da je zadnje navpolje vedno razprto :: Ne vem, če ima smisel kaj zlagati, ker je tako ali tako le ena vrstica (''row''). Potem, bi morala biti glava in pod njo vrstica z vsebino. Ta predloga je izdelana v Lua jeziku in so po vseh Wikipedijah približno enake, ne vem če bi se lotila popolnega redizajna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * zaradi preglednosti bi bile mogoče povezave nanizane v stolpcih, samo to vem, da je iz tehničnega vidika "predrago", zato je samo hipotetična ideja :: V stolpcih? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) ::: Ja, pač, če se sploh splača - nekaj takega drugače:<br>VIAF: lkjlkj<br>ISNI: oiugiugv<br> BNF:lihlihb ::: Ali pa, če bi šlo kako podobno, kot s predlogo <nowiki>{{Stolpci|3|...}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) :::: V stolpcih bo težko, ker se polje avtomatsko polni in bi bilo treba v naprej izračunati, koliko id-jev je v Wikipodatkih, da se enakomerno porazdelijo. Kakor za uporabo z navpolji, bi bil tukaj ravno tako potreben redizajn za katerega pa nimam prave volje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:40, 6. september 2015 (CEST) ::::: Dobro, ja, saj pravim - to je samo za pretresanje idej. Hvala drugače za mnenje in poskuse. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:52, 6. september 2015 (CEST) Če se ti zdi kaj od tega vredno poskusa, lahko spremeniš, sicer pa - saj veš - ni nobene sile. Jaz bi probal, čisto tako, kako se kaj obnese, vendar sem se našel "prepoceni" na tem področju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 5. september 2015 (CEST) ===George Walker Bush=== V članku [[George Walker Bush#Zunanje povezave]] in [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti|še nekaterih]] javlja napako »Lua error in Modul:Authority_control at line 259: attempt to index field 'datavalue' (a nil value).« : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:46, 17. januar 2017 (CET) ===Agropop=== V članku [[Agropop#Zunanje povezave]] pa ne prikaže MusicBrainz (na opisni strani predloge je med naštetimi, ki naj bi delovale). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:00, 16. januar 2017 (CET) : Bom preverila tudi tole. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 17. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti oba primera (preveriš lahko, če uporabiš {{tl|normativna kontrola/peskovnik}}, vendar je zaenkrat še v peskovniku, ker so bile težave v njunih podpredlogah. Preden vse popravke dam iz peskovnika, moram še malo prečekirati, če nisem česa pokvarila. (Sprememba bo vplivala na vsa navigacijska polja.) .... tole dajem kot obvestilo, da nisem pozabila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:31, 29. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti tole, sedaj bi moralo delovati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 22. junij 2017 (CEST) :Sedaj deluje, so pa izginile povezave na CONOR. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 23. junij 2017 (CEST) :: Sem dodala še povezave na CONOR ... poletni škratki so bili na delu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:07, 24. junij 2017 (CEST) ==Prosim za pomoč 2== Prosil bi te, da malo pogledaš okno v [[Kraljevina Dveh Sicilij|tem]] članku, in sicer (a) kaj pomenijo slikice pri datumih nastanka/ukinitve in (b) zakaj se ne prikaže zastava poleg grba. Upam, da je ostalo v redu, je namreč prvo okno te vrste, ki sem ga izpolnil. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:17, 10. september 2015 (CEST) : {{urejeno}}, poglej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljevina_Dveh_Sicilij&type=revision&diff=4513233&oldid=4513125 diff]. Drugače pa so primeri in nasveti tudi v dokumentaciji infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 10. september 2015 (CEST) ::Prav lepa hvala. bom znal za naprej. Samo še eno vprašanje. Država je bila absolutistična monarhija samo zadnjih nekaj let po 1848., prej je bila "razsvetljena" monarhija (ne najdem bolj tehničnega izraza), pa bi rad, da se oboje vidi v infopolju - če je to možno. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:43, 11. september 2015 (CEST) ::: Ti vpiši tako, kot misliš da je prav; članek se bo umestil v skrito vzdrževalno kategorijo ... ampak to je problem predloge, ki ne dovoljuje kombinacije dveh različnih {{para|government_type}}. Lahko pa uporabiš samo monarhija, jaz sem iz nevednosti naredila napako. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:57, 11. september 2015 (CEST) :::: Bom, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:43, 11. september 2015 (CEST) Sem spet tu s prošnjo - zgleda, da nisem preveč prijatelj s predlogami. Če imaš malo časa, prosim preglej [[San Leucio|to packarijo]], pa hvala vnaprej! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:45, 24. oktober 2015 (CEST) :{{urejeno}} - je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] popravil. Za ime lakocijske karte si lahko izbiraš med imeni držav v kategoriji [[:Kategorija:Lokacijske karte po državi]]. Običajno so kot preusmeritev narejena tudi angleška imena držav, italijanska pa žal ne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 24. oktober 2015 (CEST) ::Hvala obema. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:40, 25. oktober 2015 (CET) == Predloga:Infopolje Album == Živjo, ali bi se dalo spremeniti infopolje Album tako, da bi vrstica "''<nowiki>|header11 = {{#if: {{{Last album|}}}{{{Next album|}}} |{{{Artist}}}}}</nowiki>''" kazala namesto <nowiki>{{Artist}}</nowiki> parameter <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar je ta podan (torej, če je podan Chronology, naj prikazuje <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar pa ne, pa <nowiki>{{Artist}}</nowiki>)? :) Lp, [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 22:50, 10. november 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:38, 11. november 2015 (CET) : {{urejeno}}, predloga je poleg tega tudi posodobljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:01, 11. november 2015 (CET) ::Hvala! — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:40, 11. november 2015 (CET) Še ena stvar je, in sicer [[Predloga:Extra chronology]], ki bi jo bilo prav tako treba posodobiti (trenutno prihaja do navzkrižja med dvema slogoma, kot npr. na straneh [[Double Fantasy]] in [[Your Own Two Heads]]. Prosim hvala? =) — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:55, 11. november 2015 (CET) ::Prav tako [[Predloga:Singles]]... — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 13:10, 11. november 2015 (CET) ::: Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 11. november 2015 (CET) ::: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 11. november 2015 (CET) Hej, spet jaz, samo ena pripomba, "soundtrack album" ni nujno filmska glasba, kot npr. album ''[[Rokovnjači (album)]]'', ki služi kot glasbena podlaga dramske uprizoritve (pišem tebi, ker si se že lotila urejanja infopolja za albume). Sicer bi bilo pa zelo lepo najti še ustreznejši izraz, saj si pod besedno zvezo ''filmska glasba'' po navadi predstavljamo ''score'' v nasprotju s ''soundtrackom''. Imaš kakšno idejo, kako stvar izboljšati? — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 19:31, 29. november 2015 (CET) : Bom zaenkrat popravila kar na »soundtrack«. Če poguglaš po spletu se ta izraz množično uporablja, če pa bo kakšna druga slavistična ideja, bomo pa popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2015 (CET) :: Kul, se strinjam. — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 10:42, 30. november 2015 (CET) == Katedrala iz pločevink == Hello Pinky sl, I am trying to find someone who can help clean up the articles [[Cyril Genik]] and [[Katedrala iz pločevink]] the way the tags on them request. They were translated for me by Slovenian writer [[Marija Ahačič Pollak]] here in Canada. If you can find the time, could you take a look at these two articles? I am not fluent in Slovene, and would be grateful for any help. Thank you. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 15:28, 21. november 2015 (CET) == Normativna kontrola v Wikiviru == V Wikivir poskušam k [[s:Predloga:Avtor|Predlogi:Avtor]] dodati normativno kontrolo po tukajšnjem zgledu, samo da brez navbox okvira (glej za primer [[s:France Prešeren]]). [[s:Modul:Authority control]] sem že skopiral, ampak bi ga bilo treba verjetno nekoliko modificirati. Lahko kako poskusiš, če ni prezapleteno? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:37, 17. januar 2016 (CET) == Dokumentacija == Ojla, [[Predoga:Avtomatska taksonomka/dok/all parameters]] ima nestandarden simbol za dvopičje, zato jo obravnava kot stran v glavnem imenskem prostoru, ne v imenskem prostoru predlog. Je to namerno ali je treba prestavit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:51, 18. januar 2016 (CET) : Sem se zatipkala ... Pred{{red|l}}oga ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:17, 18. januar 2016 (CET) ==[[Alitalia]]== V predlogi so nekatere postavke napačno prevedene, pa jih ne znam popraviti. Na primer, če lahko sprejmemo, da je "hub" ''matično letališče'', ni prav prevesti "secondary hubs" z ''druga središča'' – pravilneje bi bilo ''sekundarna letališča'' ali ''alternativna letališča''. Razumem, da se izogibamo tujk, a tu se mi zdijo potrebne. – Najbolj neprimeren je prevod "focus cities" z ''oskrbuje mesta'': v tekstu sem zapisal ''glavna pristajališča'', morda pa imamo tudi slovenski izraz, ki ga ne poznam. – Tudi (bolj spodaj) "alliance" ne pomeni enostavno ''zveza'', temveč ''soudeležba v mednarodnih korporacijah'', kar bi se morda dalo povedati bolj na kratko recimo z ''včlanjen v zvezah'' ali bolje ''povezovalne organizacije'' ali kaj podobnega. Ko imaš kaj časa, prosim poglej. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:30, 1. februar 2016 (CET) : Bom pogledala in popravila. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 1. februar 2016 (CET) :: {{urejeno}} ... popravljena je [[Predloga:Infopolje Letalski prevoznik]]. Prevodi so popravljeni glede na tvoje predloge in so vsekakor boljši kot so bili prej. Če bo pa kakšna nova, še boljša ideja, bomo pa še popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2016 (CET) == Slikanica == Ali lahko pomagaš Nastji pri oblikovanju slikanice [[:s:sl:Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] na Wikiviru? Slike niso poravnane in stolpci so preveč skupaj. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:20, 23. februar 2016 (CET) :Sem spremenil postavitev prvih dveh vrstic za zgled, mislim, da je tako bolje. Če je še kakšna želja, pa kar na dan z njo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:49, 23. februar 2016 (CET) :: Ha, Yerpo. Si me prehitel, očitno sva jutranji ptici. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:00, 23. februar 2016 (CET) == Rojstni kraj Kunanbajeva == Pozdravljen, podatki bi bili verjetno v kaki specializirani knjigi o ruski zgodovini, na hitro pa bi rekel takole: Жидебай - Židebaj, Семипалатинский уезд - Semipalatinski ujezd, Западно-Сибирское генерал-губернаторство - Zahodnosibirsko generalno gubernatorstvo; pri zadnjem morda obstaja različica nadgubernija). LP [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 16:56, 28. februar 2016 (CET) : Bom v Wikipodatkih uporabila tvoje predloge. Če bo kdo ponudil kaj drugega, bomo pa kasneje lahko popravili. Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 28. februar 2016 (CET) == [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016]] == Dober večer! Vidim, da ste pomagali organizirati [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] v slovenski Wikipediji v letu 2015. Na žalost je Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu. Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo. Upam, da bo Slovenija sodelovala v CEE Pomlad 2016. Če želite organizirati: * Ustvarite seznam člankov o vaši državi: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Structure/Slovenia]]. Ste imeli dober seznam lani: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2015/Structure/Slovenia]], lahko kopirate in jo spremeniti v novo obliko, podobno kot v drugih državah: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Article Lists]] * Ustvarite stran tekmovanja v Wikipediji, kot v letu 2015: [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] * Prosimo, da organizirajo promocijo za to tekmovanje, v Sitenotice ali, kot ga ponavadi spodbujajo tekmovanja in tedne * Če želite organizirati tekmovanje v slovenski Wikipediji, dodate svoje ime na tej tabeli: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Participants]] Hvala! — [[Uporabnik:NickK|NickK]] ([[Uporabniški pogovor:NickK|pogovor]]) 02:52, 22. marec 2016 (CET) == access-date == Na en so se začeli pojavljati parametri predlog za citiranje access-date (namesto accessdate) in ostali na -date, kjer ga predloge vseeno upoštevajo, naše pa le predlagajo ( Neznan parameter |access-date= ni upoštevan (predlagan je |accessdate=)). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:44, 24. april 2016 (CEST) : Bom pogledala. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:49, 24. april 2016 (CEST) :: {{urejeno}}, popravljena sta bila [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] in [[Modul:Citation/CS1/Suggestions]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 29. april 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Infopolje Naselje == Živjo, lahko, prosim, pogledaš, zakaj se v članku [[Vojsko, Kozje]] ne prikaže parameter image_caption? Poleg tega imam pri vpisovanju znakov (tilda ipd.) v slovenski Wikipediji težave, morda veš, zakaj? Hvala lepa. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:19, 11. maj 2016 (CEST) : Infopolje Naselje v Sloveniji: image_caption = caption : Tilda, jaz nimam težave .. uporabim <ALTGR + 1>.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:40, 11. maj 2016 (CEST) ::Hvala za popravek. Morda je povezano z brskalnikom (uporabljam FF); bom preizkusil še na Chromu. Pojavlja pa se na vseh računalnikih. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:22, 12. maj 2016 (CEST) == Florjan Lipuš == Malo sem slovenil na wikidata in pri Florjanu Lipušu naletel na rojstni podatek, ki je napačen, vendar ne znam popraviti. Piše, da je rojen v Lobnigu, kar je sicer prav, vendar ne v butanskem, ampak v avstrijskem. Problem pa je, da avstrijski Lobnig (slov. Lobnik) sploh nima svojega gesla v WD. Zato ne vem, kako naprej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:51, 12. maj 2016 (CEST) : V tem primeru je na WD potrebno ustvariti nov objekt Lobnig (sem ga ustvarila sama [[d:Q24049842]]), če mogoče poznaš koordinate bi jih bilo dobro tja dodati), in potem popraviti vnos v WD od Lipuša. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:13, 12. maj 2016 (CEST) Hvala. Sem popravil pri Lipušu, koordinat pa ne poznam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:38, 12. maj 2016 (CEST) :: Da ne bi bilo pomote: V slovenščini je v danem kontekstu edino pravilno krajevno ime "Lobnik". Zdovc v svojem seznamu dodaja še opredelitvi "pri Železni Kapli" ali "nad Železno Kaplo", pri čemer obi opredelitvi nista del "uradnega" krajevnega imena (in zato v njegovi knjigi tudi nista zapisani "mastno" (bold) (stran 72). Nemška inačica je Lobnig (stran 154 v isti knjigi, kjer sta po sistemu knjie zapsani le inačici Lobnig - Lobnik ter ime občine). Tako je tudi zapisano v Wiki seznamu, ki sem ga temeljito popravil in predelal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_avstrijskih_krajev#L). Očitno je vprašanje neutemeljeno in popravek povsem redundanten. [[Uporabnik:Bojan2005]] 19:06, 12. maj 2016 (CEST) Kje pa je kakšno vprašanje in kaj je redundantno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 12. maj 2016 (CEST) == Klasifikacija ATC == Citirani vir [https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC_2015.pdf] sem uspel prebaviti (5937 identifikatorjev! - [https://www.dropbox.com/s/0dkerfqr1sgf1gd/ATC_2015.xlsx?dl=0 tule xlsx datoteka]) in dodal kapitla B in C v [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove | top/root članek]] za trening. O tem, do kje iti z vsebino, bi bilo dobro premisliti - da ne bomo iz Wikipedije delali telefonski imenik. Recimo posebne strani [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove]] itd bi lahko pustil(i) v Članku [[Anatomsko-terapevtsko-kemični_klasifikacijski_sistem]], da je vse na kupu. Zveza z infopoljem učinkovine mi zaenkrat ni jasna, bom pa verjetno razumel več, če se lotim dokumentacije oziroma primerov. Dober trening;) Še to: začel sem z kategorijo "Klasifikacija ATC", ampak mi zaenkrat ni najbolje uspela - verjetno moram začeti s stranmi tipa XXYYZZnn z edino vsebino REDIRECT, jih kategorizirati ... Nasvet iz prakse dobrodošel. LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 11:40, 18. maj 2016 (CEST) # Poglej v koda A [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove/peskovnik]] # Predlogo [[Predloga:ATC-koda A]] je potrebno še prevesti, napake v sklicih bom pa še popravila # Predlagam, da se naredijo najprej vrhnje predloge za vrhnje kode A,B,C # V članke, ki pripadajo tem kodam, je namesto dosedanje vsebine treba vključiti vsebino na enak način kot v zgoraj omenjenem peskovniku # Preusmeritve pa po zgledu vsebine [[ATC-koda A]] Najprej to ... potem pa se lotiva še ostalih, če ne boš obupal. Podobno je narejeno za bolezni [[MKB-10]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 18. maj 2016 (CEST) :Prima.Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:43, 18. maj 2016 (CEST) ::A bo takole v redu? ATC-koda B in C sem iz lenobe enostavno preusmeril. Po istem muštrcu lahko grem skozi vso abecedo. Odprto je pri meni vprašanje zdrave mere pri bingljajočih (rdečih) povezavah: ali je nujno potrebno imeti recimo [[emetiki|emetike]]? Ali pa za prvo, drugo ... silo zadoščajo emetiki, brez rdeče barve / t.j. brez (neobstoječe) povezave. Navsezadnje, zakaj imamo pa bote.LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 07:46, 19. maj 2016 (CEST) Tule je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:SmozBleda/Stran_v_delu skladišče rezervnih delov]: vseh 5000 plus postavk ATC s hierarhijo vred in oglatimi oklepaji. : Ena pripomba je na [[Uporabniški pogovor:SmozBleda/Stran v delu| na pogovorni strani tvojega skladišča]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 21. maj 2016 (CEST) Lahko preveriš, kako stoji sedaj z ATC kodami? Hvala vnaprej[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:08, 11. junij 2016 (CEST) :: Sijajno stojijo in nimam dodatnih pripomb ... sem naredila manjše popravke in vključila predloge tudi v obstoječe podskupine [[ATC-koda A01]], [[ATC-koda L01]], ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 11. junij 2016 (CEST) == Težave z wd? == Poskušam dodati slovenski prevod za [https://www.wikidata.org/wiki/Q3286043 glamor model] in že dva dni ne uspem. Napiše shranjujem in potem se dolgo ne zgodi nič. So kakšne splošne težave, ali je kak drug problem? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:34, 27. maj 2016 (CEST) : Meni dela ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 28. maj 2016 (CEST) ::Meni pa še vedno ne. Čudno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:56, 29. maj 2016 (CEST) :::In zdaj sem opazil, da mi ne dela niti avtomatsko predlaganje imen iz drugih jezikov. Tisto, ko samo klikneš na eno možnost in se sama shrani kot slovenski prevod. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:39, 30. maj 2016 (CEST) :::: Ja, ''altLabels.js'' meni tudi ne dela ... glej [https://www.wikidata.org/wiki/User:IP_213/common.js User:IP 213/common.js]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 31. maj 2016 (CEST) Tisto sem zdaj vrgel ven, pa nič ne pomaga. Zdaj ne morem nič urejati na wd. Shranjuje ... pa ne shrani. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 31. maj 2016 (CEST) :Dela! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:29, 1. junij 2016 (CEST) ::A vse, ali le shranjevanje? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:39, 1. junij 2016 (CEST) :::Shranjevanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) === Rdeča povezava z ang. labelo === Tisti skript pa že dolgo ne. Sem pa opazil (recimo tu: [[Makoto Hasebe]]), da se mi zdaj v infopolju pokaže angleški label in ne več koda (qxxxxxx), ko ni slovenskega prevoda. A je to napaka ali nov feature? Meni ni preveč všeč. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) : Ja, bo treba popraviti ... bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:03, 26. junij 2016 (CEST) :: Sem posodobila [[Modul:Wikidata]], vendar je sedaj delovanje malo drugače. Če v Wikipodatkih obstaja prevedena angleška labela, se v infopolju izpiše rdeča povezava z angleško labelo in povezavo na Wikipodatke (npr.: [[Shimada]]<sup>[ [[d:Q605256|d]] ]</sup>, [[Fujieda]]<sup>[ [[d:Q734432|d]] ]</sup>). Če pa niti angleška labela ne obstaja, pa se uporablja klasičen pristop tj. npr [[d:Q3216701|Q3216701]]?. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 26. junij 2016 (CEST) Hvala, to se mi zdi dobra srednja varianta. Bralec dobi vsaj zasilen podatek, urejevalec pa tudi takoj opazi, da ga čaka delo na WD. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:08, 26. junij 2016 (CEST) :Ampak, zdi se, da ne dela OK. [[Makoto Hasebe]] ima zdaj v WD vse prevedeno, v infopolju se pa pokažeta slovenska prevoda v rdečem in z <sup>[ [[d]] ]</sup>. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:13, 26. junij 2016 (CEST) :: Ni napaka, tako deluje, da se ve od kje pobere te avtomatsko pridobljene podatke oz. rdeče povezave - hkrati pa je pripravljeno za kreacijo novega članka. Mogoče bi lahko dodala še kakšno informacijo zraven, ko bi uporabnik šel z miško čez tisti [d] - moram pogledati kako so napisane funkcije, če ni preveč komplicirano. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 27. junij 2016 (CEST) Aha, razumem. Za uporabnike je to dobro, samo urejevalec pa tako ne vidi na hitro, ali je že slovenski prevod v WD ali ga ni. Pa še eno vprašanje: kategorija s članki z manjkajočimi slovenskimi labeli v infopolju se zelo počasi posodablja. Ko je prevod v WD, včasih taraja teden ali celo več, da geslo izgine iz kategorije. Tudi če kliknem na osvežitev strani. A se da tu kaj narediti? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 19:23, 27. junij 2016 (CEST) : [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]] je sedaj skoraj prazna, ker se članki, ki imajo izpisano angleško labelo tja ne uvrščajo. Trenutno so tam le članki, ki nimajo ne angleške ne slovenske labele (v obliki Q4423042?). Meni to ni všeč in sem kontaktirala naše ruske kolege , če imajo kakšno rešitev tega problema (glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Не переведено 5#Module:Wikidata and template Не_переведено_5]]. :Da pa osveževanje kategorij dela počasi, je pa znan problem (imajo job-queue in lahko čakaš par dni, da prideš na vrsto). Jaz običajno članek odprem z "Uredi kodo" in shranim. Tako prisiliš osvežitev, zgodovina pa ni vidna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 27. junij 2016 (CEST) == Wikidata == Zdravo, ali imas morda ti izkusnje s tem kako razvrscati podatke iz Wikipodatkov v primeru da je za isto lastnost vec trditev? Kako bi no na Wikiju naredila, a je kaksna funkcija v APIju? Konkretno tole: http://stackoverflow.com/questions/37897475/how-to-get-latest-version-of-certain-software-using-wikidata Hvala :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 15:36, 18. junij 2016 (CEST) : Jaz sem v Wikidata naletela na to le pri slikah oseb (Infopolje Oseba, ...), kjer se jih za eno osebo lahko vpiše več. Tam nastavim vrednost ranka na "preferred". To se obravnava v [[Modul:WikidataSelectors]] ... kar povzroči, da se v Infopolju osebe pojavi le ta slika, ne pa vse tam navedene. Je pa to sistem skopiran od naših ruskih kolegov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:47, 19. junij 2016 (CEST) ==Infopolja== Pozdravljena, prosil bi za nekaj pojasnil: (1) Kako najdem infopolje Umetnik? Doslej sem za to uporabljal infopolje Oseba, pa morda ni pravilno. (2) Če je oseba npr umetnik in vojak, bi moral imeti dve infopolji, ali se to združi? Kako? (3) Pri vladarjih, kjer ima nekdo več funkcij (kralj tega-in-tega, cesar tu-in-tam), je to v podatkih razvidno kot "reign, reign1, reign2,…", vendar v oknu izpade precej nejasno. Glej npr [[Henrik VI. Hohenstaufen|ta]] članek in njegovo italijansko različico, kjer je infopolje razdeljeno po vladah; ali angleško, kjer je premor tudi pred družinskimi podatki. Se da to urediti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:42, 10. julij 2016 (CEST) # Predloga {{tl|Infopolje Oseba}} je namenjena povzetku osnovnih podatkov o osebah v biografskih člankih. Za nekatere primere imamo bolj konkretne predloge, ki recimo vsebujejo specifične parametre za določen poklic. Uporaba Infopolja Oseba ni nepravilna, le bolj je zaželeno uporabljati bolj specifične predloge. # Navodila za v vključevanje Infopolja Vojška oseba znotraj drugega nadrejenega infopolja (Oseba/Umetnik/...) so napisana v dokumentaciji [[Predloga:Infopolje_Vojaška_oseba/dok#Vključevanje_znotraj_drugega_infopolja]] (uporabiti je treba parameter {{para|module}}) # {{tl|Infopolje Vladar}} pa je potrebno še posodobiti (ga imam na čakanju). To bo urejeno v prihodnosti, ker se trenutno ukvarjam s posodobitvijo sistema navajanja virov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:15, 10. julij 2016 (CEST) Najlepša hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:44, 10. julij 2016 (CEST) ==Infopolja== Živjo, lahko prosim pogledaš, zakaj se infopolje v članku [[Železniška proga Kreplje - Repentabor]] ne prikaže pravilno? Prav lepa hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:41, 16. julij 2016 (CEST) : Za vnos slike vnesi le ime slike (EnaSlika.jpg) brez dodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:26, 17. julij 2016 (CEST) == Zasebno sporočilo == Poslal sem vam zasebno sporočilo na e-mail. [[Uporabnik:Iluvatar19911|Iluvatar19911]] ([[Uporabniški pogovor:Iluvatar19911|pogovor]]) 15:23, 25. julij 2016 (CEST) :Že jaz urejam, se bomo zmenili prek OTRS (glej moj pogovor), tako da se ti ni treba ukvarjati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 25. julij 2016 (CEST) ==Planica== Živjo, Pinky, morda veš, ali je na sliki [[:Slika:Planica valley.jpg]] res Planica? Ali je to še Tamar? Sliko sem hotel v članku [[Planica]] skriti, pa sintaksa ne deluje. Lahko prosim pogledaš, kje je problem? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:05, 27. julij 2016 (CEST) : Bom pogledala. Upam, da še danes. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:12, 27. julij 2016 (CEST) ::Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:11, 28. julij 2016 (CEST) == PM - re brisanje testnih primerov == Ups ... sem spregledal, da ne gre za stran v mojem peskovniku. LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:59, 15. avgust 2016 (CEST) ==[[Nellie Vladimirovna Kim]]== Nisem zelo spreten pri popravljanju wikidata podatkov in ne bi rad pacal, morda popraviš ti. Kraj rojstva je Šurab v Tadžikski Sovjetski Zvezi, danes Šurob v Tadžikistanu. Družina se je preselila v Čimkent (danes Šimkent v Kazahstanu) po Nellinem rojstvu. Poleg tega, pravilno ime je Nellja (domače Nelli) in ne Nellie. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:23, 12. november 2016 (CET) : Rojstne podatke sem popravila, glede njenega imena pa ne vem - nikjer nisem zasledila Nellja, vedno je napisano le Nelli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 14. november 2016 (CET) :: Med drugim je ime razvidno tudi v profilu v Zunanjih povezavah. Osebno me "zbada" angleško napisano ''Nellie'', bolje bi bilo ''Nelli'', vendar to ni bistvenega pomena. Glavno je bilo popraviti rojstne podatke, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 15. november 2016 (CET) == [[Bojan Petan]] == {{tl|infopolje Politik}} sem preusmeril na {{tl|infopolje Funkcionar}} in nisem opazil težav, razen če je parameter party prazen prikaže ameriško Republikansko stranko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:31, 5. februar 2017 (CET) : Napaka je bila v Infopolju Funkcionar. Sem popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:15, 11. februar 2017 (CET) == Infopolje naboj in Wikipodatki == Potreboval bi pomoč z {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}}, saj bi rad omogočil, da bi ta vse možne parametre polnil z Wikipodatkov. Pri menjavi lokalnih podatkov s podatki z Wikipodatkov, sem pri nekaterih člankih namenoma lokalno izpolnil nekaj parametrov kot npr. sliko širine 330 px pri [[6,5×52 Carcano]] in širine 325 px pri [[14×32 R Wänzl]]. Tako sem ravnal, saj se pri privzeti širini 300 px podatki o balistiki lomijo v novo vrstico. Boljša rešitev bi bila, da bi v {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}} omogočil nastavljanje širine slike, tudi če ta izvira iz Wikipodatkov. Ali mi lahko pri tem pomagaš? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 15:56, 7. maj 2017 (CEST) : Tole sem popravila v Infopolju. Sedaj lahko nastavljaš tudi širino s {{para|image_size}}.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Zanima me še, če se da za stavek <nowiki>{{wikidata|property|raw|Q17560835|P2386|P518}}</nowiki> z našo predlogo doseči enak rezultat kot z angleško. Hvala. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 18:31, 7. maj 2017 (CEST) : Tole pa ne vem čisto točno kaj naj bi delalo, ker P2386 ne obstaja v Wikidata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Hvala za popravek pri slikah. P2386 je premer in se uporablja v kombinaciji z "applies to part". Tako so mi priporočili, ko sem glede tega vprašal na Wikipodatkih. Trenutno je edini naboj s pravilno vnešenimi premeri in dolžinami [https://m.wikidata.org/wiki/Q17560835 11x58 R Werndl]. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) Debata je potekala [https://m.wikidata.org/wiki/Wikidata:Property_proposal/Cartridge_dimensions tukaj] --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) == Normativna kontrola == Zdravo, jaz sem precej ven iz MediaWiki sveta in preden si belim glavo z delovanjem Lue v navazai z Wikipodatki - morda veš zakaj se pri [[Fran Govekar|Govekarju]] kot opomba pokažejo vsi labeli za BNF? Trenutno zgleda nekako takole: <blockquote>data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011. </blockquote> Mislim da je sicer treba posodobiti https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Module:Authority_control --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:57, 26. maj 2017 (CEST) :Sem tudi jaz hotel omeniti isto. Mislim, da je problem v tem, da modul prebere pri {{Q|20666306}} vrednosti za {{P|1680}} v vseh jezikih namesto samo v slovenščini. Isto se izpiše v vseh člankih, kjer se pojavi ''data.bnf.fr'' v referencah prek infopolja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 27. maj 2017 (CEST) ::Sem skušal posodobiti [[Module:Authority control]] pa vidim da obstoji odvisnost od [[Module:Navbox]], tam pa ne najdem da bi se kje bral {{P|1680}}. Edit: ah, imaš prav problem je v infopolju.. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:31, 27. maj 2017 (CEST) {{urejeno}}, sem dopolnila [[Modul:Sources]]. Imam zadnje časa polno dela, tako, da lahko pokrpam le nujne zadeve. Je pa pri teh zadevah treba pogledati kako so kakšno stvar popravili v ruski izvedbi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:29, 27. maj 2017 (CEST) :Hvala. A je kje kakšen seznam vseh teh novih modulov in kratek opis kaj počnejo? Bi bilo potem tudi lažje odpravljati napake. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:48, 27. maj 2017 (CEST) :: Seznama modulov pravzaprav ni, najdeš pa jih lahko takole: [{{fullurl:Special:PrefixIndex|namespace={{NAMESPACEID|Modul}}}} Vse Modul strani]. Nekaj modulov je v vključenih [[:Kategorija:Wikipedijini moduli]], obstaja pa tudi [[:Kategorija:Predloge, ki temeljijo na Lua]]. Dokumentacija bi pri modulih morala obstajati (ponekod je v angleščini, ponekod piše iz kje je bila osnova vzeta - npr : [[Modul:Wikidata]]), ne vam pa koliko je ponekod ažurna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 28. maj 2017 (CEST) == Zvon v Begunjah == Imaš mogoče tudi posnetek besedila na plošči pod zvonom pred begunjsko graščino? Sliko in prepis besedila bi dodal v zapis o spomeniku na [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2116_x438926.388_y137318.785_s20_b2 Geopediji,] lahko pa storiš tudi sama. Mimogrede, mogoče te bo zanimala [[:b:Dobrave|wikiknjiga Dobrave]], ki jo počasi postavljam. lp, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 10. avgust 2017 (CEST) : Sliko imam, a je neostra. Sem jo naložila v Zbirko ([[:File:Zvon Sv.Urh Begunje na Gorenjskem - napis.jpg]]). Bom šla en dan tja in napis ponovno fotografirala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:15, 13. avgust 2017 (CEST) == {{tl|navpolje}} in nowrap == Na en imajo parameter <code>|nowrapitems = yes</code>, ki se pri nas ignorira (npr {{tl|Footer European Indoor Champions Long Jump Women}}), verjetno je treba posodobiti predlogo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:09, 15. september 2017 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 15. september 2017 (CEST) :: {{urejeno}}, mislim, da sedaj deluje ... čeprav včasih letnico in zastavo loči od imena in priimka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 15. september 2017 (CEST) ::: Hvala in mislim, da deluje čisto OK (ne ločuje zastav ali letnic). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 16. september 2017 (CEST) == Infopolja za astronomska telesa == V članku o eksoplanetu [[Proksima Kentavra b|PKb]] mi v en: nikakor ni všeč njihova predloga. Na ru: je bolje, vendar, kot zgleda, rabijo dodatno predlogo od predloge za telesa Osončja {{tl|infopolje Planet}}. Na hitro pogledano se jim nekateri parametri podvajajo, kar je tako ali tako logično, in zelo v redu. Sestavljanje infopolj mi ne leži – zaenkrat je pmsm še najbolje pri infopoljih za meglice ({{tl|infopolje meglica}}), kjer se lahko izbere <tt>tip</tt> in potem koda naredi svoje. Jaz bi dodal, kar je treba na obstoječo, in ne bi delal nove. Saj potem 2000 novih parametrov ne bo problem dodajati sproti notri. {{s-:-)}} Večji problem se mi zdi ročno 'prepisovanje' ali metoda povleci in spusti podatkov, pa prenos iz wikipodatkov ipd. Kaj meniš? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:17, 22. oktober 2017 (CEST) : Razlika med angleško in rusko je v osnovi v tem, da imajo Rusi eno predlogo Predloga:Eksoplanet, ki združuje vse angleške (Planetbox begin , Planetbox image, Planetbox star, Planetbox separation, .....). :* [[Predloga:Infopolje Planet]] je zastarela, ker ne uporablja Predloge za infopolja ([[Predloga:Infopolje]]). Tako, da predlagam, da najprej jaz posodobim obstoječo, potem pa se lahko razširi. Problem pa je v tem, da bomo po razširitvi sami morali poskrbeti za pravilno uporabo parametrov v člankih, saj jih ne bo enostavno prenesti iz angleških v naše članke. Bo potrebno narediti tako, da bo naša predloga razpoznala vse angleške parametre in bo potem lažje vključevanje v naše članke. :* Poskrbim lahko tudi, da se nekateri podatki avtomatsko napolnijo z Wikipodatki. To je stvar dogovora. Izvedba pa ne zahteva veliko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 23. oktober 2017 (CEST) :: Namesto predloge {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}}, kot tam piše, lahko rabijo še tudi (verjetno) starejšo {{[[:ru:Шаблон:Карточка планеты|Шаблон:Карточка планеты}}]], kjer dodajo parameter <tt>тип=экзопланета</tt> – ne vem pa, če jim to res tudi deluje. Aha, nisem vedel, da je predloga {{tl|infopolje Planet}} zastarela. Na hitro sem pogledal parametre na en: in jih je kar nekaj v tistih parih predlogah, ki jih je treba združevati, in nekateri so za isto stvar drugače poimenovati, kar seveda ni problem, ker se lahko poda več imen parametrov. Tudi ni pmsm dobra praksa prevajati imen parametrov, kot to delajo Rusi, pa Srbi itd. Boljše je podati razpredelnico z njihovim opisom in pomenom. Aja, na 'novi' predlogi {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}} niso prevedli parametrov in tudi niso komplicirali s podrobnostmi, ker je trenutno 'samo' 28 parametrov. Če boš posodobila, bomo že nekako uredili parametre – pmsm je lažje 'na roke' prenašati, če že obstajajo, kot pa izumljati nove. Najboljše bi bil prenos iz kakšne zunanje baze, ki jih je že nekaj – npr.: [http://www.exoplanet.eu/ EPE], Observatorij Pariz-Meudon, [https://exoplanetarchive.ipac.caltech.edu/ NEA], NASA, [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC], ... Na wikipodatkih je tudi treba dobiti podatke od nekod. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:05, 23. oktober 2017 (CEST) :: en: rabi vsaj štiri reference: ::* [[Enciklopedija zunajosončnih planetov|EPE]] ::* [[SIMBAD]] ::* [[NASA Exoplanet Archive|NEA]] ::* [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC] :: Zgled: [[:en:HD 189733 b|HD 189733 b]] --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:48, 23. oktober 2017 (CEST) :[[Predloga:Infopolje Planet]] je sedaj posodobljena in pripravljena za razširitve. Razširitve naj se najprej uvedejo in stestirajo v [[Predloga:Infopolje Planet/peskovnik]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:14, 25. oktober 2017 (CEST) Najlepša hvala ti za posodobitev. Lepo se vidi primerjava trenutnega stanja in novega. Ta razdelek bi v fazi 1 prestavil na pogovorno stran podstrani za testne primere, če je v redu (ali raje pustim tukaj, da imaš pregled?) Faza 0 je posodobitev obstoječe predloge. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:56, 26. oktober 2017 (CEST) :Ostanek pogovora prestavljen na: [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 27. oktober 2017 (CEST) === {{tl|infopolje observatorij}} === Nekaj stvari je rdečih. S predlogo sem tvoril članek [[Observatorij Ladd]] in je tam tudi enako rdeče. Zaenkrat sem pustil tako kot je, le večino sem na hitro prevedel. Če tudi prav razumem, gredo vsi podatki v takšno infopolje iz Wikipodatkov, razen verjetno tistih, ki jih eksplicitno povoziš. Če lahko malo pogledaš zakaj je toliko rdečega. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:34, 1. julij 2018 (CEST) : Mi imamo [[modul:Wikidata]] povzet po ruski predlogi zaradi datumov in drugih podobnosti našega jezika z ruskim. Zato njihovega sistema ne moremo uporabljati - to pomeni, brez direktnega urejanja v Wikipodatkih (Predloga:EditAtWikidata), in iskanja alternatvnih imen (Funkcija »ViewSomething«), ... Lahko bi naredili podvojen sistem za Modul:Wikidata, ampak potem bi bila šele zmešnjava. Sem pripravila v {{tl|infopolje observatorij/peskovnik}} našo verzijo predloge, ki jo trenutno omogoča naš modul, vnesla podatke v [[Modul:Coordinates]], da deluje <code>invoke:Coordinates|coordinsert|</code> ... Sem predlogo za silo popravila v peskovniku, ne deluje povezava v Zbirko. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:58, 1. julij 2018 (CEST) :: Lepo si uredila. Zdaj izgleda zelo v redu. Katera povezava v Zbirko točno ne dela? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 2. julij 2018 (CEST) ::: Sedaj Zbirka že dela, sem jo naknadno popravila. Bo pa predloga še vedno izpisovala rdeče, če koordinat ne boš direktno vpisal ... poskusi v članek [[Observatorij Ladd]], vključiti le {{tl|infopolje observatorij}} brez kakršnihkoli izpolnjenih parametrov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:27, 2. julij 2018 (CEST) == Fantastika == [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! V slovanskih jezikih se izraz "Spekulativna fikcija" ne uporablja, ker je bolj starodavni in analogni izraz "Fantastika". Zato vas prosim, da preimenujete ustvarjene kategorije. S spoštovanjem,--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 16:28, 30. maj 2018 (CEST) : Izraz "Spekulativna fikcija" je razložen na spletni strani [http://www.revijaprimus.si/2017/05/12/esej-o-spekulativni-fikciji/ Revije Primus]: ''"Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja ... Pri nas se običajno kar vse žanrske skupine spekulativne fikcije vržejo v koš znanstvene fantastike ali fantazije. Skoraj vedno se k temu doda še pridevnik mladinsko in ali tudi otroško. Tovrstna površnost izhaja iz prej omenjene precejšnje prezrtosti s strani literarne stroke in tudi skoraj popolne odsotnosti domačih literarnih del v programih resnih (večjih) založb."'' :Zato zaenkrat izraza ne bi menjala, razen, če nimaš trditve podprte s kakšnim uglednim virom. Obstaja celo [http://cld.si/Supernova.html Revija za spekulativno fikcijo] [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 30. maj 2018 (CEST) :: Bojan v tem zapisu kritizira tudi 'najbolj' uveljavljen izraz /znanstvena fantastika/, ki bi moral biti, če prav razumem, znanstvena fikcija. Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, ker je (vsaj ta) izraz res že dobro useden. Ravno pa sem nekje na spletu npr. našel da je roman ''Težko je biti bog'' bratov Strugacki iz leta 1964, ki po sovjetski terminologiji znanstvene fantastike seveda spada sem, umeščen tudi v neko <math>xyzt\!\, </math>-kategorijo nevemkakšne fikcije. Če ni prav znanstvena fantastika, tudi ni prav okrajšava za znanstveno fikcijo in mora biti ZFi, ker je, če ni tako, potem to po izrazu phot0n-a s fizikalnega kanala IRCa pravi »massive headache«, oziroma okrajšano MH {{s-:-)}} Sem drugače zastopnik mišljenja, da je lahko kritizirati preboje s spekulativnostjo.. Težko bi se npr. lotil pisati kaj za ''Supernovo''. Pač >hardcore pseudophilosophical fantastics.< alias HP(P)S. Ne vem zakaj bi bil angleški jezik toliko merodajen glede na slovenskega, da je v slednjem znanstvena fantastika »napačna interpretacija« .., četudi nosi sam izvirnik, namreč ''science fiction'' .. Za [[:en:Fantastic|''le fantastique'']] ruski jezik rabi общелитературная фантастика, ukrajinski pa celo химерна проза, kjer pa se, seveda, kot piše na tamkajšnji wp, v njeni literaturoznansoti precej krešejo mnenja. O tem bi [[:uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] gotovo znal povedati kaj več. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:16, 24. junij 2018 (CEST) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] & [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! Izraz "Fantastika" združuje znanstvena fantastika, fantazijsko pripoved, alternativno zgodovino, nadnaravno fikcijo, horor. Izraz "špekulativne fikcija" ("špekulativne umetesčna literatura") , ki je postala aktivna v sodobnem širšem smislu v anglo-ameriški kritiki šele pred 20 leti, ima enak pomen. Ker na zahodu ni bilo nobenega izraza, ki označuje vse nerealne žanre literature. Čeprav avtor enciklopedije znanstvene fantastike, John Clute in v angleški terminologiji se uporablja izraz "Fantastika" http://www.sf-encyclopedia.com/entry/fantastika . Zato mislim, da je v osnovi napačno dati prednost ne-slovanskemu mlademu sopomenku. Базовые термины по языкам Osnovni izrazi glede na jezik: *"Littératures de l'imaginaire" fr https://fr.wikipedia.org/wiki/Litt%C3%A9ratures_de_l%27imaginaire *"Фантастика" uk українська https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Fantastyka" pl https://pl.wikipedia.org/wiki/Fantastyka *"Фантастика" ru русский https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" bg https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" kk https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастыка" be https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B0 *"Phantastik" de https://de.wikipedia.org/wiki/Phantastik *"Fantastik" sv https://sv.wikipedia.org/wiki/Fantastik * Fantastico it https://it.wikipedia.org/wiki/Fantastico *"Fantastika" az https://az.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" sh https://sh.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" lv https://lv.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Ulme" et https://et.wikipedia.org/wiki/Ulme *"Fantastika" uz https://uz.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Speculative fiction" en https://en.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *"Fantastika" sl Torej bi morala biti Izraz "Spekulativna fikcija" je treba uporabiti kot dodatno in v slovenski Wikipediji bi moral biti članek, ki pojasnjuje, da gre za analogo osnovnega pojma »FANTASTIKA« V ANGLEŠKEM JEZIKU. primeri takšnih Članekov: *https://ru.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%B5%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 . Izraz fantastique, Izraz общелитературная фантастика, Izraz химерна проза imeti povsem drugačen pomen in nimajo nič skupnega z "Fantastika" , "Фантастика", "špekulativna fikcija - imajo drugačen pomen. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:45, 24. junij 2018 (CEST) :Hmmm, sem se v tem izrazoslovju izgubila. Ne vem kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi {{ping|Hladnikm}} kaj pripomnil, da razrešimo in uredimo zmešnjavo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :* [[Fantazija]], [[Fantazijska pripoved]] - en:Fantasy - ([[:Kategorija:Fantazija]] in [[:Kategorija:Pisatelji fantazije]]) :* [[Znanstvena fantastika]] - en:Science fiction, hr:Znastvena fantastika ([[:Kategorija:Znanstvena fantastika]] in [[:Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]) :* [[Fantastika]], [[Spekulativna fikcija]] - en: Speculative fiction, hr: Spekulativna fikcija, ru:Fantastika ([[:Kategorija:Spekulativna fikcija]] in [[:Kategorija:Spekulativna fikcija po narodnosti]] ) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :::Vprašanje sem posredoval na forum Slovlit, morda se oglasi kdo od strokovnjakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:46, 25. junij 2018 (CEST) :::: @[[uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] in @[[uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] hvala za odgovore. Tudi sam sem se kot Pinky izgubil. pmsm je očitno, da izrazje ni dorečeno, in gotovo obstaja več interpretacij. Milan, ali lahko tudi daš povezano na to temo, kamor si posredoval vprašanje? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:41, 28. junij 2018 (CEST) :::::Žal je forumov arhiv na IJS zaradi hekerskih napadov na strežnik trenutno zaklenjen in bo treba z linkanjem počakati. Sicer pa še ni bilo nobenega odziva. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:31, 28. junij 2018 (CEST) == Infopolje za objekt vesolje :) == #0 Zanimivo infopolje, vsekakor, in odlično narejeno. #1 Predloga {{tl|var}} še ne dela 'dobro' – rabi × (x) za množenje numeričnih vrednosti namesto vsredinjene pike. Sem rabil namesto predlogo {{tl|e}}, kjer se pa spet moraš 'utrujat' z enotami. #2 vidno vesolje vs opazljivo ~ Verjetno ima angleški jezik (original {{s-:-)}}) [[:en:visible universe|visible]]? Ne, nima – [[:en:observable universe|observable]] ima. #3 Dodal sem število galaksij po de:, vendar imajo tam mrtvo povezavo. Ne da se mi iskat trenutne ocene. Hawking je tudi omenjal sorodno cifro. Mislim pa, da so v zadnjem času na kar zapleten (in vsekakor zanimiv) način določevali to vrednost – ne najdem trenutno linka do raziskav. #4 Temperatura, če gre za temperaturo današnjega stanja fotonskega prasevanja, se je od 2002 vsaj do 2009 vesolje ohladilo za par tisočink: 2,7277 vs 2,72548 K. Očitno je razvidno, da gre za merilne točnosti trenutnih merjenj, ki so pmsm impresivne. Seveda so lahko vmes napake. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:42, 24. junij 2018 (CEST) : Infopolje je povzeto po :en ... imam željo članek podaljšati na 30.000 znakov. Hvala za popravke. Bom pogledala, kaj je z predlogo {{tl|var}}. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:51, 24. junij 2018 (CEST) :#0 Super! :#1 V infopolje bi se lahko dodala še (vsaj) ena slika, pmsm. Ta Hubbleov UDF ([[:en:Hubble Ultra-Deep Field|ultra deep field]]) je, kakor je verjetno dobro znano, nastal zgolj po naključju, ker so enemu od glavnih nosilcev tega projekta dovolili prosto rabo tega inštrumenta, za kar <math>t\!\, </math> dolgo časovno periodo. Tudi o tej sliki bi veljajo kaj več dopisati v članek, pmsm, ker je gotovo preboj 'erste klasse'. Menda nihče ni pričakoval tega, da bo slika odražala kako so galaksije še bolj kot za 'šmorn' 'naflokane' v prostor. [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]] bi že vedel zakaj, ker se je veliko in med prvimi ukvarjal z razvojem galaksij, ter kasneje in še danes [[Martin John Rees|Rees]]. Sicer sta, kot je znano, (vsaj) dva modela nastanka galaksij – top down in bottom up, kakor velikokrat. Pač, dobro staro binarno razmišljanje. Manj je znanega o njihovi porazdelitvi. Nekateri, kakor berem v nekaterih psevdoegocentrično-introventiranih znanstvenih publikacijah, podobno kot o oblosti Zemlje, dvomijo o tem, da se galaksije odmikajo od (naše) krajevne galaksije. Verjetno ne bom doživel časa, ko bo možno takšne slike delati 'iz roke' (ali pač). V mislih imam nič drugega kot kakšno sliko računalniške simulacije, ali pa še kakšno upodobitev 's črto'. Če boš podaljšala članek, imam željo, da wikificiram. Sem pa, priznam, občutljiv na terminologijo, ki v slovenščini gotovo (še) (zelo) šepa. :: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:18, 24. junij 2018 (CEST) ::: Se bom potrudila po svojih najboljših močeh, vsekakor pa so tvoji popravki več kot dobrodošli. ::: Infopolje omogoča vključitev dveh slik. Uporabiti je treba parametre {{para|image}}, {{para|caption}} in {{para|image2}},{{para|caption2}}. Obstoječo reprezentativno sliko lahko zamenjaš/dopolniš in tudi dodaš dodatno kar sam. Jaz sama nisem astronom in in je tvoja strokovna pomoč več kot dobrodošla. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:26, 24. junij 2018 (CEST) :::: Obstoječa je pmsm zelo na mestu. Za drugo so pa mogoče naslednje možnosti npr. (Lahko glasujemo ..) <gallery> 1600 Himmelsscheibe von Nebra sky disk anagoria.jpg|[[Nebesni disk iz Nebre|Nebrski nebesni disk]], okoli 1600 pr. n. št. ThomasDiggesmap.JPG|[[Thomas Digges]], 1576 KUGEL-3 pulsierendes Universum.gif|Karl Bednarik, 2005 Structure of the Universe.jpg|ASA, ESA, E. Hallman (Univerza Kolorada, Boulder), 2008 Large-scale structure formation.gif|NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011 Universecolor.jpg|Drschawrz, 2011 Вселенная (материя и темная материя).jpg|Kot Da Vinchi, 2011 Campo ultra profundo 3d.gif|NASA Large-scale structure of light distribution in the universe.jpg|Andrew Pontzen/Fabio Governato (UCLA), 2014 </gallery> :::: ... :::: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:09, 24. junij 2018 (CEST) mmg, za ''objekt'' (vesolje) sem mislil hudomušno, ker po večini wikipedij berem o objektih (v astronomiji). Sam nikdar do sedaj npr. v fiziki (in zato tudi astronomiji, ki je načeloma njena 'podmnožica' ali pa sorodna množica), kolikor sem jo študiral, nisem slišal o kakršnihkoli >objektih< – vedno samo o [[telo (fizika)|telesih]]. Dvomim tudi, da je kje na wp solidna definicija >objekta< v tem sotvarju, če se že toliko rabi. Sicer se članek [[:en:astronomical object|astronomical object]] trudi opisat 'razliko' med telesi in objekti, ki je pmsm ni. Če prevedem tamkajšno definicijo – »astronomski ali nebesni objekt je kompleksna, manj kohezivno vezana struktura, ki je lahko sestavljena iz več teles ali celo iz drugih objektov s podstrukturami.« Telo (>objekt<), sestavljeno iz več teles, je pmsm še vedno telo. Tudi navadna žoga je, če smo striktni, sestavljena iz teles (objektov) s podstrukturami – atomi, in zato (še) ni objekt, saj tudi atomi niso objekti.. Atom je po definiciji trenutnega članka <u>del</u> nečesa (no, pač snovi) in je <u>gradnik</u> molekul/snovi. In še naprej, elektron je eden od najlepših zgledov teles. Kje je razlika in kje meja za telesa/objekte? Ta beseda me asociira le npr. v rabi v arhitekturi, gradbeništvu ipd. ''VST'' Cankarjeve založbe na str. 803 definira 7 pomenov te besede in sploh tudi ne omenja telesa. Poleg rabe v lingvistiki (objektno določilo (predmetno določilo), predmetni odvisnik, ...) omenja rabo v fiziki – objektno stekelce: tanka steklena ploščica za mikroskoske preparate. Res ne vem od kod so pridelali to besedo. Konservativna raba verjetno odslikuje rabo v fiziki, saj se v njej že npr. (masno) [[togo telo]] večinoma velikokrat obravnava kot [[točkasto telo]]. Tudi galaksijo npr. (ki je objekt po zgornji angleški definiciji) se lahko obravnava kot točko. Res je, da, če se rabi za vesolje ali telo ali objekt, obakrat malo čudno zveni. Mogoče pa nadtelo (ali manj konservatirno – nadobjekt). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:53, 28. junij 2018 (CEST) : Sem v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] pripravila poglavje Fizikalne lastnosti povzetega po angleški verziji. Če imaš voljo, lahko tam popraviš vse kar je potrebno. Sem verjetno s prevodi šla preko mojega fizikalnega znanja - tako, da si dobrodošel in vse popraviš kar tam. Kasneje pa lahko prenesem besedilo v članek. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:37, 29. junij 2018 (CEST) ::: {{ping|xJaM}} ali si popravljanje v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] zaključil? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 3. julij 2018 (CEST) == Pregled vsebin == Zadnjič sem 'brskal' po najboljši obliki portala, npr. za astronomijo. Na slovaškem portalu (verjetno to obstaja še v kakšni drugi wp) imajo lepo organizirane vsebine. Krovni seznam za vsebino iz astronomije na sl wp je [[seznam astronomskih vsebin]]. Tega sam ne bi naprej 'razbijal', ker preprosto služi za preged nad večino urejanj. Škoda je, da nekateri produktivni uporabniki tja (in tudi na druge vsebine) večinoma večkrat ne dodajajo imen člankov, ki so jih ustvarili. Angleška wp je soroden seznam sedaj spremenila v nekakšen [[:en:Outline of astronomy|outline]].., francoska je npr. to 'vrgla' v seznam podstrani (wiki)projekta: [[:fr:Projet:Astronomie/Liste des articles|liste des articles]]. No, kakorkoli. Zgled s slovaškega portala za vsebine, ki se začnejo z [[:sk:Zoznam astronomických článkov/A|A]]. Prvič, ni mi jasno kako generirajo ta seznam (na njem so samo ustvarjeni članki, razdeljeni naprej dvočrkovno npr. od '''a1''' do '''az'''). Kako se ve, da konkretni članek pade tja noter, ker ne vidim kakšnih posebnih dodatnih oznak v teh člankih? Ali je morda kakšna skrita kategorija ali podobno? Npr., geslo [[sk:Aktívna oblasť (Slnko)|Aktívna oblasť (Slnko)]] ima samo kategorijo [[:sk:Kategória:Slnko|'Sonce']], članek o zvezdi [[:sk:Alnitak|Alnitak]] pa kategorijo [[:sk:Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie|Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie]]. V [https://sk.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoznam_astronomick%C3%BDch_%C4%8Dl%C3%A1nkov/A&offset=&limit=500&action=history zgodovini] seznama/A se vidi, da je posodabljan z boti. Zanimivo in pmm uporabno. : Kategorija za zvezdo se nanaša na slovaško enciklopedijo astronomije ''[[:sk:Encyklopédia astronómie|Encyklopédia astronómie]]'' (1977–84). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 28. junij 2018 (CEST) :: Mislim, da bot deluje po tem principu: če se nek članek pojavi v določenih kategorijah in njenih podkategorijah, se članek avtomatsko umesti v seznam. Se pa jaz z boti ne ukvarjam. Mogoče bi {{ping|Sporti}} lahko kaj pripomnil. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:19, 29. junij 2018 (CEST) :::Najlažje narediš seznam s članki kategorije in podkategorij Astronomije [https://petscan.wmflabs.org/?psid=4924379], samo tako dobiš tudi npr. stvari, po katerih je poimenovan asteroid in podobno, lahko pa te neželene kategorije dodaš pod negative categories in jih izključi. Morda je potrebno tudi povečati globino podkategorij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:56, 29. junij 2018 (CEST) :::: Zanimiv pristop. Verjetno ni tako težko kot je videti na prvi pogled. Ali je morda že kakšen primer takšne možnosti tukaj. Ga še nisem zasledil, gotovo pa sem kaj spregledal. V tej nastavitvi, kot si jo podal, seznam kaže tudi veliko gegrafskih pojmov ipd. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:25, 1. julij 2018 (CEST) ::::: [[:Kategorija:Geografija]] je v [[:Kategorija:Vede o Zemlji]], kar je podkategorija [[:Kategorija:Astronomija]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 1. julij 2018 (CEST) == Template:Overset == Na predlogo sem naletel pri pisanju članka [[Serpentinit]]. V angleškem izvirniku tega članka so s to predlogo izredno pregledno zapisane kemijske reakcije, prav pa bi prišla tudi kje drugje. Mislim, da veš, kam pes taco moli. Lahko pa tudi malo počakam in zaenkrat malo improviziram. Hvalaǃ--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:43, 24. avgust 2018 (CEST) : Ok. Bom pogledala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 30. avgust 2018 (CEST) :: {{ping|Octopus}} Sem pripravila. Mislim, da v osnovi deluje. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 30. avgust 2018 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:41, 2. september 2018 (CEST) == Viri/sklici == Zanima me, ali je naslednji primer zapisa vira tisti, ki naj bi postal standarden? * Bradbury, Louise (1988), "Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom", ''Journal of the American Research Center in Egypt'' 25: 127–156, doi:10.2307/40000875. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:03, 4. november 2018 (CET) :Raje uporabi predlogo {{tl|navedi revijo}}, v tem primeru <code><nowiki>{{navedi revijo |last=Bradbury |first=Louise |year=1988 |title=Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=25 |pages=127–156 |doi=10.2307/40000875}}</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 4. november 2018 (CET) V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. november 2018 (CET) ==Predlogi za prevajanje v Wikipodatkih== # Z bolezenskimi znaki v Tabernaklu sem po mojem končal, bi bil vesel, če pogledaš in komentiraš (lahko da sem kaj - očitnega - spregledal) # če je v redu, bi ponaredil še kaj - mikajo me [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:%C5%BDelenePredloge želene predloge] # kje je bolj udobno pogovarjati se, tu ali pri meni? Tu ali kje drugje - recimo če imajo WikiData kak pogovor? LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 20:10, 4. november 2018 (CET) : Lahko se pogovarjava pri tebi. Želenih predlog se pa kar loti. Mogoče bi pa prevzel tole [[Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Okvirčki pri škrbinah]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:21, 5. november 2018 (CET) == [[Živa kulturna dediščina]] == Ojla. Gospa z ministrstva, s katero sem bil na zvezi glede RKD, me je opozorila, da je "Živa kulturna dediščina" zastarel izraz in da se zdaj uporablja samo "Nesnovna kulturna dediščina". Se ti da popravit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 6. november 2018 (CET) : Ok. Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:19, 6. november 2018 (CET) ::Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:52, 7. november 2018 (CET) ::: {{urejeno}}, upam, da nisem česa izpustila --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 8. november 2018 (CET) == Tabernaklanje == Ali se da podatke (obstoječe in manjkajoče) vzeti v roke kot (npr. XML) datoteko? Da vsak se "symptom" mora prevajati (klik-klak-klok-''simptom''-enter) "na roko", je sicer siher, ampak vse skupaj gre lahko tudi veliko hitreje ("simptomi" so verjetno samo začetek in če lahko prevajam'' industrijsko'', toliko bolje za nas vse). Vprašanje seveda velja tudi za smer nazaj - kako se prevedena datoteka spet vstavi v Wikidata. Če veš kako točko v sistemu, kjer lahgko začnem brati in slediti ustrezni poti, mi URL zadošča. Lep pozdrav s strani 3;) [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 15:29, 9. november 2018 (CET) : Hmm, tega nisem še nikoli počela. Ampak na WD obstaja stran, kjer je to opisano kako se dela - [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Data_Import_Guide Wikidata:Data Import Guide]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 9. november 2018 (CET) :Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 21:46, 9. november 2018 (CET) :keeping posted: vseh tisoč zapisov imam pri sebi in jih strojno prevajam, poleg tega iščem pot, kako bi se cel kup podatkov presnel s slovenskega medicinskega slovarja. Če ne drugega, slovenska imena namesto grško-latinskih imen, pa kratek abstrakt itd - gl. npr. [https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&query=rinitis&SearchIn=All rinitis] lp [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:13, 15. november 2018 (CET) '''stanje 24.11.:''' Kompletni prevod (1000 pojmov x 3 postavke - Q, label, description) Material je tukaj: [https://docs.google.com/spreadsheets/d/1PVKSkSHNBMe8QtJFPllJPyCwWhr5EldsedwhEKgVxJ4/edit?usp=sharing preglednica na Google docs], strukturiran tako kot je opisano v navodilih za Import Data. Medicinski slovar pustim zaenkrat pri miru, pride na vrsto kdaj drugič, ko bo most med preglednico in WikiData enkrat zgrajen in prevozen. Ker gre za moj prvi obisk v WikiData take velikosti, sem seveda previden. A lahko pogledaš, če je vse po regelcih, in mi pomagaš naprej - sedaj sem približno pri koraku 7 procedure za Import Data, predlagane zgoraj. Mogoče naslednji korak v peskovniku...? LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:58, 24. november 2018 (CET) : Če je s tabelo vse ok (sem ti poslala prošnjo za dostop), kar naredi zahtevo za bot-a (Step 6/Option 1). Opiši, kaj želiš; kje se preglednica nahaja; dobro je, da navedeš en konkreten primer. Jasno mora biti navedeno, da gre za dodajanje opisov (''description'') v slovenskem jeziku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 24. november 2018 (CET) : Ok, ufff ...'' let's go''... Ti pošljem cc prošnje. Hvala Ti! Glede medicinskega slovarja - sem v stiku z Amebisom, ki za slovar skrbi. Ampak lepo po vrsti;)[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:41, 24. november 2018 (CET) : [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:53, 26. november 2018 (CET) :: Odlično. Izgleda ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:03, 27. november 2018 (CET) ::: {{ping|Vitosmo}}, na [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] čakajo nate :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 3. december 2018 (CET) :: Na poziv sem pred časom odgovoril; zveza zgoraj na bot-request je mrtva, tabernakel pa je, kar se SL tiče, prazen (!?). Mi lahko prosim osvežiš povezave/stanje - Hvala vnaprej! in srečne praznike! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 09:49, 25. december 2018 (CET) ::: Očitno ne delajo arhiva: :::*[https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/FischBot_6 FischBot_6] :::*[https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata%3ABot_requests&type=revision&diff=814578428&oldid=814578046#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository Wikidata:Bot requests: Razlika med redakcijama] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 25. december 2018 (CET) == Tabernaklanje and beyond == Vse najboljše v Novem letu,Pinky! Medicinsko izrazoslovje - aka Tabernaklanje - je po mojem mnenju dokončano, ali vsaj dober korak naprej. Glede izboljševanja s pomočjo medicinskega slovarja mi je sodelavec Amebisa svetoval, da se za vsebinska vprašanja obrnem na gl. urednico (mateja.legan@.kclj.si). Neizogibno to po mojem mnenju ni, saj izboljšav, ki bi bile potrebne, vsekakor ni toliko, da jih ne bi mogel kdo (i.e. jaz;) brez "grosističnega" dviganja valovčkov opraviti "peš". Kaj praviš? Tudi bi bilo morda bolj pametno, če me, podobno kot si me pri medicini, usmeriš na kak drug boj na požiravniku.[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 10:13, 3. januar 2019 (CET) :: Tudi tebi vse naj, naj. Bom v [[Predloga:Infopolje Bolezen]] vključila izpis simptomov (ki imajo slovenski prevod) iz Wikipodatkov. Glede požiravnikov, ki nas še čakajo, moram pa malo razmisliti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 3. januar 2019 (CET) {{urejeno}} PubMed, MedLine, eMedicine itd, kar je bilo rdeče npr v raku želodcA - Manjka mi samo predloga:Infobox biodatabase v [[OMIM]]. A lahko pokometiraš/pokritiziraš Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:25, 23. januar 2019 (CET) :Ah ja ... Sem prevedel celoten kataster ICD-9. Bom montiral pod stran ICD-9. Zakaj le ne... :: Sijajno {{ping|Vitosmo}}. Sem malo popravila ... paziti moraš pri referencah. Običajno pred referenco (sklicem) v besedilu ni presledka ... tudi, če se jih več drži skupaj, med njimi ni presledkov. Dopolnila sem tudi notranje povezave, saj članek lahko vsebuje tudi smiselne rdeče povezave. :: {{tl|Infopolje Bio podatkovna baza}} ima notri še nekaj izrazov, ki potrebujejo prevod. Če bi mi lahko pomagal pri prevodu, bi bila zelo vesela. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 24. januar 2019 (CET) :: bom naredil. In hvala Ti za pomoč in nasvete LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ::{{urejeno}} "''URLi so rdeči, le kaj pomenijo,,,''";) - moram še popraviti sklice na EN strani, drugače pa mislim, da bo... Hvala Ti vnaprej za komentarje in nasvete.([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:48, 26. januar 2019 (CET) ::: Tisto rdeče "Quick generation with XSLT" sem izbrisala, saj je namenjeno generaciji škrbinskega članka na angleški Wikipediji. Za nas pravzaprav ni uporabno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 26. januar 2019 (CET) == DYK == Lahko prosim ti sestaviš [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019]]? Jaz bom od jutri zjutraj kak teden na wikipavzi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:47, 19. januar 2019 (CET) :: Ok. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:55, 19. januar 2019 (CET) == Boj na požiravniku II == Sem dalje na voljo, za kako podobno prozaično delo kot je bil tabernakel. Drugače se pa lotevam tem, ki so malo pod mejama 30k oz 10k;). Ah ja, če lahko pogledaš [[mednarodni sistem enot]], Ti bom hvaležen. Konfucijanstvo je redirect, pa v ranking ne šteje - lahko tudi potipaš. In Konfucij/Konfucijanstvo per se sta po mojem premalo obdelana LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:43, 6. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}}Sem kar nekaj popravila ... preveriti je treba po vsem članku uporabo predloge '''val'''. Očitno jo avtomatski prevajalnik pomečka. Številke morajo biti izpisane tako kot na angleški strani. Nekaj sem jih že jaz popravila - je pa treba preveriti po celem članku, saj veš matematika je v številkah pomembna. Tudi dec. vejice so pomembne.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 26. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}} lahko tudi preveriš [[Wikipedija:Pod lipo#Wikimedia CEE Pomlad]] (mogoče si spregledal). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 28. februar 2019 (CET) ==Notre-Dame: koordinate== Živjo, Pinky! Upam, da si v redu. Imam prošnjo, in sicer v članku [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] bi bilo treba popraviti koordinate v infopolju in nad njim. Prosim, lahko pogledaš? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:54, 19. april 2019 (CEST) : Sem popravila [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost]]. Sem pa ok, le dve službi opravljam naenkrat. Tako, da mi ostaja zelo malo časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:01, 20. april 2019 (CEST) Velja, hvala lepa! Uspešno z obema službama. :) --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 00:42, 21. april 2019 (CEST) == Infopolje Samostan == Vem, da nimaš časa, ampak... bilo bi lepo, če bi v Infopolje Samostan vključila lokacijsko karto. Ko bo, pa bo. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:54, 30. april 2019 (CEST) : ok, bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:50, 30. april 2019 (CEST) : {{done}}{{ping|Octopus}} sem predlogo tudi posodobila. Koordinate se preberejo iz WD ali pa se vnesejo ročno. Zemljevid pa se nastavi v {{para|map_type}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 2. maj 2019 (CEST) Lepo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:31, 3. maj 2019 (CEST) == Napaka Lua: not enough memory == Javlja {{t|normativna kontrola}} na strani [[Usain Bolt]] in še kje verjetno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:44, 1. september 2019 (CEST) : Ja, s tem sem se že ukvarjala. Ni problem v normativni kontroli, ampak v številu predlog, ki se kličejo na tej strani. Če klikneš uredi stran, boš videl, da se zatakne že prej - meni včasih takoj po izpisu nasledstvenih polj. Če izbrišeš iz članka celotno infopolje Športnik, se bo normativna kontrola lepo izpisala. Lahko tudi pustiš Infopolje športnik in izbrišeš ostale predloge spodaj in bo zadeva spet lepo delovala. Mislim, da bo treba celotno stran nekako poenostaviti. Strani z napakami v skripti so na [[:Kategorija:Strani_z_napakami_v_skripti]] in jih ni ravno veliko. Tukaj pa nekaj malega o tej napaki: [https://www.lua.org/pil/24.3.1.html Error Handling in Application Code]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:17, 1. september 2019 (CEST) Aha. Samo vseeno čudno, da je on edini tak primer. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:01, 1. september 2019 (CEST) Očitno največ pobere infopolje: 33.66 MB/50 MB, pa tudi obe predlogi v ZP 13.62 MB/50 MB, normativna kontrola pa niti ne toliko 7.99 MB/50 MB. Se pravi bi bilo treba dvignit omejitev ali kaj optimizirati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:12, 1. september 2019 (CEST) :Enkratni klic predloge, ki dostopa do wikipodatkov {{tlx|wikidata}} ali {{tlx|normativna kontrola}} pobere od 7,92 do 8 MB od 50 MB, kar pomeni, da se stvari začnejo seštevati pri porabi spomina. Ne vem kako to preprečiti, če se stvari ne sproščajo pravilno. Infopolje Športnik dostopa do Wikipodakov 9x, normativna kontrola pa 1x ali pa doseči, da se poveča omejitev 50MB. Mislim, da bi morali nekaj narediti na tem. Načeloma pa tudi meni ni čisto jasno zakaj ravno pri Boltu klic Infopolja Športnik porabi 33Mb, pri ostalih športnikih pa 3x manj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:45, 1. september 2019 (CEST) Ja tudi klici drugih predlog pri ostalih niso tako "dragi", [[Michael Jordan]] ima npr. za vse predloge skupaj 9.13 MB/50 MB, bolj ali manj pa imajo vsi okoli 10 MB ali celo manj. Res pa ima Bolt na Wikipodatkih stran veliko 1.304.605 zlogov, Jordan pa 245.872 zlogov (če to kaj vpliva).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:36, 2. september 2019 (CEST) : Sem za preskus sliko v infopolju dala lokalno, in se sedaj ne bere iz WD .... "Lua memory usage" je sedaj 49.51 MB/50 MB. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:35, 2. september 2019 (CEST) ==wikipodatki== Pozdravljena. V članku [[John Cabot]] sem popravil osebne podatke, pa jih ne znam popraviti v vikipodatkih. Morda lahko urediš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:45, 3. september 2019 (CEST) : Lahko, ampak glede popravljanja podatka, ki ima v Wikipodatkih že svoj vir, ga ne smem kar tako prepisati. Zdaj sta tam dva datuma rojstva. Tudi kraj rojstva in smrti sem popravila. Upam, da se bo zadava obdržala. (https://www.wikidata.org/wiki/Q85642). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 3. september 2019 (CEST) :: Hvala za link, sem pogledal. Rad bi vedel, kje se ta link dobi, da bom v prihodnje lahko sam popravljal tudi druge članke. V kratkem nameravam dodati kak odstavek v sam članek o Cabotu, vendar moram prej preučiti par virov: verjetno so tudi sedanji podatki delno zgrešeni, recimo ''name in native language'', saj se je rodil v Neapeljskem kraljestvu in nato živel v Beneški republiki. Pravzaprav bi tudi slovenski članek moral biti pod ''Giovanni Caboto'', saj navadno uporabljamo originalni ali slovenski zapis, ne pa angleškega. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:49, 4. september 2019 (CEST) : Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar [[Pomoč:Prestavljanje strani|preimenuj]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:01, 4. september 2019 (CEST) ==Lua== Pozdravljena! Lua me zanima, ker je Lua kot byte-code interpreter najti tudi za celim kupom drugih okolij (recimo pri Adobe itd.). V našem konkretnem primeru me mika brskati po fundusu in iskati odgovore na vprašanja (ki so bila zelo verjetno že odgovorjena:), kot recimo: *seznami, kot recimo 1000 nujnih - brez omejitve na listo z maks. 500 elementi *število klikov na "moje" članke *statistika povpraševanj - kje recimo naše uporabnike čevelj najbolj žuli * itd Pa seveda, nič ne bi imel proti, če moje IT izkušnje koristijo tudi drugim v naši druščini, LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:04, 4. september 2019 (CEST) Hmm, veliko veselja ti želim pri ustvarjanju, tako globoko jaz v Lua ne hodim *glede statistike strani in uporabnikov orodje že obstaja - več o tem [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Pageview_statistics]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:39, 4. september 2019 (CEST) == Družinsko drevo == Živijo! Družinsko drevo [[Paleologi]] sem brez težav prenesel iz angleškega v slovenski članek, z družinskom drevesom [[Dukas]] pa imam težave. V čem je razlika, da mi ne uspe? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:11, 5. september 2019 (CEST) : Bi lahko družinsko drevo prenesel v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]? Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:36, 5. september 2019 (CEST) {{urejeno}}, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:56, 7. september 2019 (CEST) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:16, 26. september 2019 (CEST) ==Napaka v Zbirki== Pozdravljena. Trenutno dodajam vsebino [[Španska nasledstvena vojna|temu članku]] in sem pri iskanju slik v Zbirki naletel na nepravilen podatek: ''Category:Treaty of Utrecht'' v infoboxu pravi, da gre za sporazum iz leta 1700 – a ta letnica bi za utrechtski sporazum morala biti 1713-1714. Leta 1700 je bila podpisana Londonska pogodba, ki je določila za prestolonaslednika Karla III. in ki je torej bila začetek in ne zaključek nasledstvene vojne. Osebno nisem dovolj spreten, da bi popravljal Zbirko, pa bi te prosil, če ob priliki opraviš to ti. Lepa hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:06, 25. september 2019 (CEST) :Ah vidim, da je nekdo medtem že popravil! Oprosti za nadlegovanje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 25. september 2019 (CEST) == Slike v Infobox church == Kaj se dogaja s slikami v infopolju za cerkve. Nenadoma so vse izginile , diagnoza je Skriptna napaka: Funkcija »formatStatements« ne obstaja. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:01, 16. februar 2020 (CET) :Mislim, da je razlog napak v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:RecentChangesLinked?hidebots=1&hidecategorization=1&hideWikibase=1&target=Predloga%3AInfopolje_Oseba&limit=250&days=7&urlversion=2]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:20, 16. februar 2020 (CET) == CEE Spring 2020 == Poglej, če sem prav razumel nalogo (''de dustibus non est disputandum''): [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia] A je stvar že zrela za pod lipo? Da srenja začne dodajati teme? PS: nimam pojma kaj je za postavko Škofja loka narobe, da gre autolist v maloro (Help!!) LP[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:50, 25. februar 2020 (CET) :Tam so bili neki presledki :)). Ja mislim, da je zrelo, ampak bistvo je, da najdemo članke, ki v čim več jezikih nimamo povezav. Trenutno, je pri osebah, ... vse zeleno. Kam pa naj bi dodajali predloge? {{u|Yerpo}}, kaj meniš? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:00, 26. februar 2020 (CET) : sem bil teden dni na terenu, ampak nisem pozabil. {{u|Yerpo}}, tvoja 2c na temo?[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 23:06, 5. marec 2020 (CET) ==Prošnja== Najprej prosim, če lahko vrneš neprimerno popravljen članek [[Sueški prekop]] nazaj na prvotno stanje. Drugič pa prosim, če mi razložiš, kako to lahko naredim sama, ko najdem tak primer. Hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:19, 4. marec 2020 (CET) :Pri kliku na gumb [[Vzorec|Zgodovina]] najdeš spremembo, ki jo želiš razveljaviti ter klikneš povezavo [[Vzorec|razveljavi]] (na skrajni desni, levo od [[Vzorec|zahvala]])--[[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 17:23, 4. marec 2020 (CET) == Zmešnjava == Opazila sem, da je med jeziki in lego (koordinatami) krajev Malo-les-Bains‎ in Dunkirk zamešana povezava. Kdo, kako in zakaj nimam pojma. A lahko to kako urediš. Tudi v francoščini koordinate kažejo na Dunkirk namesto na Malo-les-Bains‎. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:24, 5. marec 2020 (CET) : Ravnokar zaključujemo posodabljanje predloge [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] in ustrezno temu tudi članke. Bom preverila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 5. marec 2020 (CET) :: {{u|Ljuba brank}}: Malo-les-Bains naj bi bila mestna četrt v Dunkirku, tako da hude pomote ni ... lahko mi poveš katere so pravilne koordinate za Malo-les-Bains kar tukaj, pa jih bom jaz popravila v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:35, 5. marec 2020 (CET) Potem pa ne štima podatek departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. To je čisto drug konec Francije.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:55, 5. marec 2020 (CET) Še en problem: Popravila sem podatke o novih kantonih za Saint-Malo in ker je infopolje vezano na wikidata, tam pa to ni posodobljeno, se sedaj tekst in infopolje ne ujemata. Poskušala sem popravit v wikidata, pa nisem bila prav uspešna.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:40, 5. marec 2020 (CET) :* Kje ne štima podatek "departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija"? To mi ni čisto jasno. Ker sem medtem že popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:28, 6. marec 2020 (CET) :* [[Malo-les-Bains]] naj bi bila bivša občina (glede na francoski članek) - danes naj bi bilo to mestna četrt v Dankirku. To se lahko popravi v infopolju tako, da dodaš parametra: <nowiki>commune = [[Dunkerque|Dunkerquea]]</nowiki> in <nowiki>type = mestna četrt</nowiki> . :* Kantoni se ne zajemajo iz wikipodatkov, treba jih je vnesti direktno v infopolje (za [[Saint-Malo]] sem že popravila). :* Podatki o regiji in departmaju so vsebovani v sami predlogi za infopolje in se določijo avtomatsko glede ma INSEE parameter. Iz Wikipodatkov se preberejo le koordinate in površina, če le ta ni navedena v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 6. marec 2020 (CET) == Tvoje mnenje == Hi Pinky, povej mi kaj misliš o temule dvogovoru: V mojem pogovoru: Vsebina, ki si jo prispeval članku o novem koronavirusu je dobra, vendar je zapis poln tipkarskih napak in nerazumljivih stavkov. Dobro bi bilo, da to popraviš, saj bom sicer moral vrniti članek na prejšnja urejanja. Moj odgovor: Dragi kolega, hvala za opozorilo. V bodoče si dobrodošel, da vskočiš in popraviš, kar se ti ne zdi v redu (''Apel podobo na ogled etc...''). Navsezadnje ne pišemo šolske naloge. Hvaležen bi ti bil, če se zakoplješ v termine, kot so civet, panigin ipd. Jaz se borim z modulom za stik z John Hopkins spletiščeem za najnovejše podatke, tako da bo epidemiologija vedno na tekočem. Po možnosti tudi s podatki za Slovenijo. hvala vnaprej! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:16, 24. marec 2020 (CET) PS: tvoj komentar me je prisilil, da pogledam, kaj je s črkovalnikom v firefoxu. Bingo - ni bil instaliran! : Težko presodim, ker ne poznam tematike ... ampak je problem, če uporabljaš avtomatski prevajalnik ... te hitro lahko zavede - presledke pred sklici je potem treba brisati ročno, itd - vsaj te tehnične zadeve moram izkušenejši urediti sami. Pa treba je še enkrat vse prebrati. Je pa težko čistiti članek za nekom drugim, ker nas je vseh skupaj tako malo. Članek je pa trenutno precej obiskan in se moramo vsi skupaj potruditi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:33, 24. marec 2020 (CET) : Članek sem medtem že dalje čistil. Moral bi imeti ((v delu)) v glavi, da ne bi bilo nesporazuma glede mojega mnenja o stanju.Hvala[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) === Rabim pomoč pri COVID-19 Testing === Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja. Prenesel sem Predloga:COVID-19_testing in Predloga:COVID-19_testing/styles.css, ampak ko pride do Module:Date_table_sorting, pa LUA kodo, je moje latinščine konec. Tabela se skriva v <nowiki>{{COVID19Testing|state=expanded}}</nowiki>, vzeti je treba vse ali nič. Enostavno ni, vsak zame ne, pa še kritično, če ga kaj polomim(o). Kaj mi predlagaš? hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) :{{u|Vitosmo}} poglej, če je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:32, 26. marec 2020 (CET) :strela z jasnega ... ali radar (BLING!) blisk R-E-S-P-E-C-T Hvala;)))) Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo <nowiki>|{{flagdeco|Bahrain}} [[</nowiki>'' 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain''<nowiki>]]</nowiki>. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 07:56, 27. marec 2020 (CET) :: <nowiki>[[</nowiki>:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain<nowiki>]]</nowiki> ... ampak namesto tega lahko uporabiš [[Predloga:Medjezikovna povezava]] (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:38, 27. marec 2020 (CET) :: prav lepa hvala. dve vprašanji: 1. kako se ažurirajo podatki v listi držav? 2. kako privabiti strokovnjake na tem področju, da si ta tekst - in druge okoli teme COVID-19 - ogledajo in izboljšajo? [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:27, 27. marec 2020 (CET) :::mislim, da liste držav posodabljajo na roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 28. marec 2020 (CET) == Infopolje za prekop== Pinki a lahko prosim za infopolje za prekop po zgledu ''Infobox canal''. Že večkrat bi prišel prav, pa jaz to ne znam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:02, 31. marec 2020 (CEST) : ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 31. marec 2020 (CEST) : {{urejeno}} -- {{u|Ljuba brank}}: [[Predloga:Infopolje Prekop]] je pripravljena, manjka še nekaj prevodov, ki pa jih sama ne poznam. Na pogovorni strani predloge lahko pripaviš prevode (manjkajoče ali popravljene napačno prevedene). seveda lahko poskusiš popravke narediti v predlogi. Predlogo sem za test že vključila v [[Sueški prekop]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 31. marec 2020 (CEST) Sem pripravila prevode na pogovorni strani. In hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:32, 31. marec 2020 (CEST) == Predloga:Upad == Živjo, zanima me, če mogoče veš zakaj mi, ko uporabim predlogo [[Predloga:Upad|Upad]] pri vseh [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3AKajSePovezujeSem&target=Predloga%3AInfopolje+Letali%C5%A1%C4%8De&namespace= člankih], kjer uporabim [[Predloga:Infopolje Letališče|Infopolje Letališče]] napiše, da slike ni v zbirki? Vidim pa, da zadeva dela na [[Predloga:Upad|tej]] strani. Sem jaz kaj pozabil narediti pri prevodu predloge? --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:34, 29. april 2020 (CEST) {{u|GeographieMan}}: "<nowiki>{{decrease}} 64%</nowiki>" izpiše {{decrease}} 64% : "<nowiki>{{formatnum: {{decrease}} 64% }}</nowiki>" se izpiše z napako {{formatnum: {{decrease}} 64%}}, ker je formatnum ena magična beseda (namenjena oblikovanju dec.vejic in pik za tisočice, ki za našo wikipedijo spremeni pike v vejice. Če si pozoren se spremeni ime slike v "Decrease2(vejica)svg". Lahko si pogledaš na moji testni strani: [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4]], ko sem se enkrat igrala z računanjem in oblikovanjem števil. Predlagam ti, da v naši predlogi izpustiš formatnum {{para|datax|<nowiki>{{{statx-data|}}}</nowiki> }}. Več o formatnum lahko prebereš tukaj: [[m:Help:Magic words#Formatting]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 29. april 2020 (CEST) Aha šele zdaj vidim. Hvala ti. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:48, 29. april 2020 (CEST) PS: imam še eno težavico. Tako kot prej mi pretvarja , v . in obratno pri vnosu dolžine pristajalne steze. Tudi tam je formatnum, ampak se nič ne spremeni tudi, če ga odstranim. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:05, 29. april 2020 (CEST) : Pri nas je dogovor, da se v predlogah ne izpisujejo podatki v angleških mesrskih enotah. Zato je treba naše predloge malo prirediti. Če so podatki podani v metrih, se jih le izpiše, če pa so v angleških merskih enotah, se izvede predloga convert z nastavljenim {{para|disp|output number only}}. Sem že popravila [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable]]. Je pa bolj enostavno, da vsa testiranja izvajaš v [[Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik]] in [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable/peskovnik]], ki sem jih že jaz pripravila. Iz :en sem prenesla tudi testne primere [[Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri]], kjer lahko po mili volji preizkušaš delovanje. Ko stvari delujejo, pa vse skupaj preneseš v aktivno predlogo. Včasih ni najbolj enostavno delati direktno na živi predlogi, ki jih kliče veliko število člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:11, 29. april 2020 (CEST) == [[Predloga:Tree chart]] == Ne vem, ali je kriva tvoja prestavitev, toda predloga ne deluje več. To sem slučajno opazil, ker je namesto sheme v članku [[Mednarodna vesoljska postaja]] samo kvadratek s črtkanim robom, ne izriše pa niti zgledov na dokumentacijski podstrani. Meni ne uspe ugotoviti, kje je problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:43, 18. junij 2020 (CEST) : Skoraj si zadel "Predloga:Tree chart" v Modulu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:42, 19. junij 2020 (CEST) :: Doh, pa res XD. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 19. junij 2020 (CEST) == CSS == Oj, administratorka vmesnika :) Zadnje čase se malo ukvarjam s poenostavljanjem navboxev in nadomeščanjem predlog {{tl|•}} s CSS stilom <code>hlist</code>, pa me muči ena stvar. Pod vsakim seznamom se z uporabo tega vedno pojavi malo praznega prostora, tako da se seznami razširijo in niso več centrirani na naslov seznama (primerjaj recimo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Letala_embraer&oldid=4233193 prej] in [[Predloga:Letala embraer|potem]]). Točnega razloga ne vem, sumim pa na tale kos v [[MediaWiki:Common.css]], ki ga angleški common.css nima (več): <poem><code><nowiki>/* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } </nowiki></code></poem> Ga lahko prosim začasno odkomentiraš, da vidim, če bo kaj bolje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:38, 27. junij 2020 (CEST) : Če se ne motim, je sedaj boljše. sem odstranila še div.NavEnd. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:18, 27. junij 2020 (CEST) ::Je, super! Bom pozoren, če bo kakšna nepričakovana posledica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 28. junij 2020 (CEST) ==Geslo== Pred kratkim sem prejel opomnik, naj poskrbim, da bo moje geslo močno. Kaj pomeni? Kako se to stori? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:16, 12. julij 2020 (CEST) :Mislim, da je to le opozorilo. Močno geslo pomeni vsaj 8 znakov, 1 velika črka, .... podobno kot za google geslo (če ga imaš). Če bi rad svoje trenutno geslo spremenil, to lahko narediš v svojih nastavitvah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:09, 13. julij 2020 (CEST) ::Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:07, 13. julij 2020 (CEST) == Predloga:Geološki eon == Pogovor prestavljen na [[Pogovor o predlogi:Geološki eon]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 30. julij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian ethnicity == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. [[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:06, 20. avgust 2020 (CEST) == Po dolgem času ... == Kar nekaj časa sem bil odsoten, pa Ti želim reči Howdi in povprašati, kje bi lahko zagrabil. Imam seveda še vedno svoje ideje (slovenski znanstveni, Nobelovci itd), ampak delati skupaj z drugimi/s tabo bi mi bilo v veselje. Lahko mi odgovoriš tu ali pa na mojem pogovoru Vitosmo (pogovor) 19:45, 28. november 2020 (CET) PS pazi nase upam da si zdrava LP : Če imaš voljo ... rada bi vključila povezavo na '''peskovnik''' prijavljenega uporabnika, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). Včasih je to bil vtičnik, ampak je vse sedaj izključeno zaradi napredka tehnike. Narejeno bi moralo biti tako kot na :en ([[:mw:Help:Extension:SandboxLink]]). Lahko pa izbereš kakšen članek izmed [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] ali pa malo pregledaš članek [[Algoritem]], ki sem ga ravnokar delno prevedla in ga dopolniš .... ali pa .... :)). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:15, 29. november 2020 (CET) : ''Če imaš voljo'' ... volja je, moram pa priznati, da nimam pojma, za kaj gre (po nemško "Bahnhof"), ampak da vidimo. Hvala! [[Algoritem]] sem "potipal", par nepomembnih popravil, sem pa prišel na idejo, da rabimo članek o "stopping problem" in kaj o Turingu. In 1000 nujnih je vedno pravi kot za nezaposlene;) Verjetno bom vzel v roke [[Geometrija|Geometrijo]]. Gledam pri 1000 vedno na trenutno "debelino" sl članka. Če članku dodam par tisoč (smiselnih, dopolnjujočih) besed in ga "porinem" čez 10.000 ali 30.000, je moj čas praktično uporabljen;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:22, 12. december 2020 (CET) Glede Peskovnika v uporabnikovi strani (gl. na primer https://en.wikipedia.org/wiki/User_talk:Vitosmo): za to je treba imeti dostop do serverja - kar jaz seveda (ali pa vseeno?) nimam - in na sl wikipedia serverju dodati razširitev, kot je opisano tukaj: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:SandboxLink. V bistvu * Download and place the file(s) in a directory called <code>SandboxLink</code> in your <code>extensions/</code> folder. (sem naredil, big deal...) * Add the following code at the bottom of your LocalSettings.php: wfLoadExtension( 'SandboxLink' ); (za to pa ne vem ne kje ne kako ne kdo) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:49, 20. december 2020 (CET) :{{ping|Smihael}}, {{ping|Yerpo}} imata kakšno idejo glede peskovnika prijavljenega uporabnikaa, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). . Včasih je to bil vtičnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 23. december 2020 (CET) :: Vsak si to lahko vključi sam v svoj common.js, za splošno vključitev pa bi bilo temu ustrezno treba urediti glavni common.js. Glede na to da obstaja vtičnik, ki to naredi bolj elegantno in administratorji ne moremo več spreminjati vmesnika je najbolje, da za vključitev zaprosiš kar na meta-wikiju. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:51, 28. december 2020 (CET) == Infopolje Božanstvo == Lotila sem se pisati in dopolnjevati članke grških in rimskih bogov, pa mi obstoječe infopolje ne ustreza povsem. Manjkajo mi naslednja polja: | vzdevek = | Grški ustreznik = Kronos | Rimski ustreznik = Saturn | Etruščanski ustreznik = Satre | Poosebitev= | Praznik_ime = Saturalije | Praznik_datum = | Pomemben tempelj = | Po njem se imenuje = sobota Morda še kaj, pa se ne spomnim. Pa še to: V trenutnem infopolju se ime boga na vrhu ne izpiše v center ampak na levo. A lahko prosim za dopolnitev.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:54, 11. december 2020 (CET) :Ok. bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 12. december 2020 (CET) :: {{urejeno}} ... {{ping|Ljuba brank}} sem uredila tako, da sedaj lahko kopiraš infopolje tudi iz angleških člankov, z angleškimi parametri (stari slovenski pa ostajajo še naprej). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:00, 13. december 2020 (CET) Hvala--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:57, 13. december 2020 (CET) == Nekaj malenkosti na različnih koncih == Pozdravljena. Ko ugotovim, kako ti dati priznanje, ga dobiš (barnstar, za veliko reči). Vidim veliko reči, ki bi jih bilo dobro narediti, pa ima v precej primerih logična izbira nepričakovane posledice, ko testiram. Tako sem naletel na "problemčič" v vadnici, napakico v predlogi "prevajaj" (verjetno je skupno za več predlogah, kak include) in pri podatkih, ki se v infopolja privzamejo (domnevam wikidata). Pri tem opazim, da si najpogosteje ti žrtev/angel, ki "poštima" zadeve v zvezi s kodo. Torej: === [[Predloga:Prevedi]] === <blockquote>Za več podrobnosti klikni [odpri] na desni strani.</blockquote> :"odpri" je verjetno ostalo iz časa, preden je nekdo na gumbih zamenjal "odpri" s primernejšima "razširi" in "skrči". Če bi uspel najti, kje je ta stavek (verjetno se uporablja v več predlogah in je v vsako od nekod vključen), bi ga popravil v tole <blockquote>Za več podrobnosti klikni [Razširi] na desni strani.</blockquote> :(in pred objavo s "prikaži spremembe" preveril, če nisem nehote spremenil še česa, recimo v kodi); še raje pa imam, če to narediš ti. {{urejeno}} - imaš prav, tale "odpri" je ostanek starega sistema za krčenje in širjenje - popravljena je [[Predloga:Stp obvestilo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 20. december 2020 (CET) === Povezava v Vadnici === V vadnici je [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] napisal: <blockquote>V tem koraku se bomo naučili najosnovnejše značilnosti skladnje wikibesedil. Če se želiš naučiti več, obišči priročnike urejanje strani, razpredelnice, medjezikovne povezave ter stran z navodili za avtomatično uporabo [[Pomoč:GRAMMAR|slovnice]].</blockquote> Zanimalo me je (domneval sem, da je kakšna možnost za preverjanje pravopisa) in odprl povezavo "slovnice". Za začetek sem videl prikaz iz predloge "prevajaj" in v načinu za urejanje pogledal, kaj je vsebina strani in kaj naj bi potrebovalo prevod. Zgodovina sprememb mi je pokazala, da je predlogo na stran Pomoč:GRAMMAR postavil [[Uporabnik:Smihael|Uporabnik:Smihael]], verjetno pa zadnjih nekaj let ni dejaven na WP (sicer bi to vprašanje postavil njemu) kak mesec po tem, ko je tja naredil povezavo iz vadnice (l. 2007, ko je bil verjetno še začetnik). Po mojem je sedanja vsebina strani Pomoč:GRAMMAR ni namenjena začetniku na WP, ampak je rezultat (že pred več leti uspešno končnega) testiranja nečesa v zvezi z jeziki in prevodi (in sem radoveden, a ne uganem česa). Glede na to, da Uporabnik:Gangleri - avtor vsebine (in razvijalec na WP) - po njegovi predlogi Babilon sodeč ne zna slovensko, tudi prevajanje tistega besedila iz angleščine in s tem ''predloga "prevedi" tam verjetno nima smisla''. :Prosim torej, če pogledaš stran Pomoč:GRAMMAR (zanima me tudi, če je služila še čemu, da je bila nanjo povezava iz vadnice). Če obstaja kakšen postopek za avtomatično preverjanje slovnice na WP in dokumentacija o njem, se pripročam za povezavo na dokumentacijo (in potem bi bilo dobro ustrezno urediti to stran in pustiti povezavo iz vadnice). Če ne, bi bilo dobro urediti vsebino v vadnici, kjer bi bilo najbrž potrebno umakniti povezavo tja. {{ping|Marjan Tomki SI}} [[Pomoč:GRAMMAR]] je zaenkrat namenjena le avtomatskemu sklanjanju besed rezerviranih za Wikiprojekte. Žal je naša slovnice preveč zapletena, da bi zadevo razširili. Se strinjam, da ta pomoč ni namenjena začetnikom in sem jo umaknila iz vadnice. Predloga Prevedi pa je tam zato, ker so notri besede kot so (generares; heading space; direktne povezave na angleške članke (en:nominativ), čeprav imamo napisane svoje lastne (imenovalnik). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:30, 22. december 2020 (CET) :Hvala, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori#Priden,_pridna|pridna]];-); vidim da si spremenila tudi besedilo, ki ga prikaže predloga prevedi (Ostalo je - potrebno - opozorilo, da se neprevedeno gradivo lahko predlaga za izbris, ni pa več prejšnje grožnje s hitrim izbrisom vsega članka/prispevka, če ne bo vse prevedeno v enem tednu, ki me je motila) :Hvala tudi za prikaz uporabe predloge ping. Smem to predlogo uporabiti, če bom želel, da pogledaš katero od pogovornih strani pri kakem članku ali kategoriji? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:11, 22. december 2020 (CET) :: Da, predlogo ping lahko uporabiš na katerikoli pogovorni strani.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 22. december 2020 (CET) === Podatki privzeti v Infopolje iz Wikidata === Vidim precej člankov, v katerih v infopoljih v kodi članka ni podatkov, ki bi jih tam pričakoval, saj v običajnem pogledu v članku so. Recimo pri [[Bogdana Stritar]] je vse v kodi vidno za info polje oseba {{tl|Infopolje Oseba}}, v članku pa so vidni (zanimivi in delno še-ne-med-sabo-usklajeni) podatki o rojstvu, rojstnem kraju in tedanji državi rojstva Rabim kakšno povezavo na dokumentacijo, kako se to uporablja (neposredni vnos v infopolje, privzeto iz wikipodatkov, kdaj kaj prevlada ipd., kdaj je smotrno v WD, kdaj neposredno v infopolje...). Če taka dokumentacija še ne obstaja, bi jo bilo dobro narediti (magari z začetkom iz pojasnil meni in mojim predhodnikom po radovednosti in še-ne-vednosti, med katerimi si skoraj gotovo tudi ti). *Poprčkal sem nekoliko članek [[Zora Konjajev]] (v infopolju v članku je bil napačen kraj smrti, v glavi članka pravilen; verjetno je v WD narobe; jaz sem popravil v polju v članku in zdaj je tam viden kraj pravi; ampak če je v WD narobe in bodo podatki od tam v kakem drugem jeziku, bodo tam narobe...). *V članka [[Dušan Čop]] in [[Bojan Čop]] sem v Infopolje želel dodati podatke o starših (sta bila brata - vir je za oba (in še koga od teh, ki me zdaj zanimajo) [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/ na primer: "Bojan Čop, Novi Slovenski biografski leksikon]"; podobno bi morala imeti enake podatke o državljanstvih, pa so (bili v času, ko sem to gledal) različni. :Podobne podatke bi rad dodal v infopolje tudi pri Zori Konjajev in njenih treh sestrah (starši, sestre, zakonci ipd). *Državljanstvo: [[Bojan Čop]] ima v polju državljanstvo (slovenija, SFRJ, Kraljevina Jugoslavija), ki ga verjetno dobi iz wikipodatkov. *Njegov profesor in kasneje kolega na FF [[Karel Oštir]] ima (tudi verjetno iz wikidata) SFRJ, Kraljevina Jugoslavija, Avstroogrska - pri obeh manjka Kraljevnia SHS, ki jo vidim pri [[Milan Kreslin]]. *[[Bogdana Stritar]] ima prikazano samo SFRJ, pa je glede na letnico rojstva (1911, Solkan, v tekstu piše Avstro Ogrska) gotovo pravilno enako zaporedje kot pri Karlu Oštirju, pa na koncu še Slovensko (umrla že po osamosvojitvi Slovenije, Karl Oštir prej). Podobno kot pri sestrah Stritar in pri bratih Čop je tudi pri družini Grafenauer (Ivan, - pomembni, notable, sorodniki že s članki v WP - stric Franc, oče Mihael - tu še ni članka, dodati info v članek o I.G.; otroci gotovo Bogo, Stanko, Marija Vogelnikova, pa Ivanovi - pomembni - vnukinje in vnuki Irena, Andrej - in še kdo - Grafenauer). Mimogrede, najobsežnejše srečanje družine Grafenauer in sorodnikov, ki sem ga doživel, ni bila obletnica poroke (zlata ali diamantna, bi moral pogledati letnice), ampak na testiranju za dajalce kostnega mozga v Lj, ko je Irena javno povedala o svoji bolezni in temu, da je - tedaj bilo - v slovenski bazi kandidatov za darovanje le nekaj sto vpisov, in nas je že na tem prvem testiranju po tem bilo nekajkrat več; od tega je bila približno polovica sorodnikov, med katerimi se nekateri že dolgo nismo videli, dve pa sem tam in tedaj srečal prvič. No ja, za to nimam veljavnega vira in dokler je tako, ne more v članek... Za mnoge ostale reči zdaj že imam vire, ampak ne bi rad naredil nepotrebne tehnične zmede ;-) in zato sprašujem, kje prebrati (bom pobrskal tudi po tvojih pogovornih arhivih, če te je že kdo spraševal kaj podobnega in mi bo odgovor že razumljiv). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:39, 20. december 2020 (CET) : {{ping|Marjan Tomki SI}} Žal dokumentacije o tem zaenkrat ni, ker žal nimam dovolj časa za vse. So pa navodila Kateri podatki se v infopolje avtomatsko napolnijo iz Wikipodatkov je navedeno v sami dokumentaciji predloge. Smotrno je vse te podatke vpisati v v Wikipodatke (saj so le tako dostopni vsem projektom Wikimedije) in jih potem izbrisati iz infopolja v članku. Navodila kako urejati Wikipodatke, žal nimamo prevedene, so pa dostopne na [[:d:Wikidata:Tours]]. Da prideš do Wikipodatkov za določen članek, imaš na desni strani v menuj povezavo na "Predmet v Wikipodatkih" - klikni na to povezavo in teleportiralo tebo na ustrezni predmet (osebo) v Wikipodatkih. ::* Zora Konjajev - kraj smrti "bolnišnica Sežana" je za Wikipodatke preveč podrobno (kraj Sežana zadostuje). ::* Dušan Čop in Bojan Čop - starše vpišeš direktno v infopolje v članku - v infopolje dodaj parameter {{para|parents}} in vnesi starše. Državljanstvo je sedaj vpisano in si lahko ogledaš kako to izgleda v Wikipodatkih, da klikneš v menuju na "Predmet v Wikipodatkih". Dodaanje novega državljanskava se skriva v predmetu ''"država državljanstva"'' kjer je možnost dodati novo vrednost če klikneš na ''+dodaj vrednost''. ::* Pri dodajanju sorodnikov v infopolje bodi pozoren na [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|zasebnost omenjenih]]. Wikipedija ni namenjena navajanju sorodnikov (to je namenjeno kraljevskim družinam, .....). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:04, 22. december 2020 (CET) :::Razumem razloge, da še ni navodil; si bom skušal zapomniti/zabeležiti, česa vsega zdaj na začetku ne razumem ali ne vem in ko bom vedel, lahko iz tega nastane osnutek takih navodil. :::@Navajanje sorodnikov - Zora Konjajev je - na veliko mestih in mnogokrat - omenila svoje znane sorodnike, in jasno je, da je to vplivalo na njen razvoj, svetovni nazor in tako dalje. Posebej to zadeva razvoj pri glasbi (oče znan po glasbi, s sestrami tercet, ki je veliko in javno nastopal), razvoj pri svetovnem nazoru (globoko katoliška družina, ki pa je poznala fašizem...) in odporu proti okupaciji. V tem primeru menim celo, da bo tako navajanje izboljšalo nevtralnost prispevka (kot je to ona sama razložila v spominih - z osvetlitvijo tudi razlogov za mnenja nasprotnih plati). :::Ne dvomim, da bi želela, da se ta del njenega življenja tako odrazi tudi v prispevku o njej v wikipediji, bom pa preveril tudi pri njenih potomcih (ena od vnukinj je bila moja sošolka in njeno mnenje že poznam, čeprav bom preveril tudi pri njej). :::Podobno je z njenim mnenjem o veljavi in vlogi žensk v družbi, o čemer je govorila v spominih. V času, ko je bil mlad njen oče, ženskam v našem okolju ni bilo dopuščeno obiskovati gimnazijo, ki pa je bila pogoj za univerzo. Podobno je [[Marija Vogelnikova]] povedala, da je njen oče (tedaj profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani) to dobro vedel in s trudom dosegel, da so se njegove hčere (5 hčera pred prvim sinom) lahko vpisale na gimnazijo. Tako stanje ljudem, ki so sedaj mladi, ni predstavljivo, kaj šele samoumevno, zato menim, da je ta plat pomembna in v wikipediji ne sme biti zamolčana (če se za težave pri doseganju pravic ne ve, se lahko neha nadziranje njih izvajanja in bo kdo - podobno kot islamski priseljenci iz vojne v Bosni v vojno) spet začel s tem, da so ženske šibke in nesposobne skrbeti zase in za svoje premoženje). :::Ne gre torej kar tako za naštevanje sorodnikov. Pa ni le to; take povezave tudi povečajo obisk drugih strani enako, kot v naših možganih asociacije in miselni vzorci povzročijo, da se znanje ne le sešteva, ampak množi, in to le ne pri wikipediji, ampak tudi pri nje uporabnikih. === @Biografija živečih in zasebnost omenjenih === Od 1976 dalje sem dobro desetletje delal na registru prebivalstva Slovenije - kasneje CRP - v času, ko je edina zakonodja, za katero sem v zvezi s tem vedel, bil (razmeroma dober in temeljit, in izvajan) interni pravilnik. Delal sem najprej nekaj let a individualnih podatkih (priprava za vnos, preverjanje in odprava napak v podatkih), potem bil izšolan za programerja in (med drugim) napisal programsko opremo za vzpostavitev CRP s 13 mestno EMŠO (prješnja MŠ je bila 12 mestna), razvil okolje za testiranje te prograske opreme (ki je bilo do prenovitve sistema čez kako desetletje standardno okolje za vse Delal sem na primerjavah pravilnosti CRP z občinskimi registri in matičnimi uradi (od papirnih do računalniških v milijavžent formatih). Zasnoval in napisal sem (v enem tednu med počitnivami s smučanju na Kaninu, vsak dan sem se zbudil, večkrat preden so ostali prišli z večerne zabave spat) tudi program, ki je zaznal (in v nekaterih primerih olajšal sistematično odpravljanje) napak, ki bi lahko nastale pri spreminjanju CRP v računalniku (od kakega desetletja kasneje imajo podobne reči - transacion log processing - vgrajene sistemi za baze podatkov). V glavnem, za to plat (zasebnost, da je oseba skoraj vedno lastnik podatkov o sebi...) sem bil tako vzgojen kot temeljito treniran. Ko bom spreminjal podatke, imam namen kadar le mogoče (po možnosti pred objavo) dati izvirni in spremenjeni članek pogledati bodisi osebi, bodisi članom družine, če je oseba preminila in člani družine še živijo. Če pride do nasprotja - da bi oseba ali član družine preminule osebe želel, da je nek del prispevka toliko drugačen, da bi vsebina ne bila več nevtralna in ne bi bilo mogoče doseči soglasja - bi bilo tisti del prispevka pač umakniti (zame samoumevno). Po drugi plati tak pristop omogoči, da pridobim podatke o virih, za katere nisem vedel, včasih pa tudi do slikovnega ali drugega gradiva, ki bi mi ga dovolili naložiti. Mimogrede, postopke za registracijo takega strinjanja moram tudi šele spoznati. Vem recimo za (domnevno, še nimam vira) sedemkratnega prvaka Jugoslavije v motociklizmu, o katerem še ni prispevka, in mi bo poskusil posredovati vire; ko bom pripravil osnutek prispevka, bo pogledal, če sem ga kje polomil in ko se bo strinjal, boste vi pogldali, če je za objavo. Podobno velja za ostale. Upam, da s takim pristopom ne bo nič hudo narobe? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:03, 22. december 2020 (CET) : V biografijah so pomembni [[Wikipedija:Navajanje virov|viri in njihovo navajanje]] ter njihova [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. Sicer pa kar [[Wikipedija:Bodite pogumni|pogumno]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 22. december 2020 (CET) == Poravnava grafov == Pozdravljena, Midva z [[Uporabnik:Pv21]] ima vprašanje glede grafov v članku [[14. vlada Republike Slovenije]]. Saj vem, da bodo v kratkem? preneseni v članek o epidemiji Covida, toda s čim bi lahko grafa za november in december poravnala skupaj v eno vrstico? Ker bi rad dodal še graf za januar, toda potem se zamik med tabelami in grafi vselej veča. Včeraj sem poskušal z <nowiki>{{multiple image}}</nowiki>, pa mi ni uspelo? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:15, 5. januar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}}, {{ping|Pv21}} bi bilo takole ([[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]) bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:35, 5. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} Tole je super. En WikiHvala! Še bolje, kot sem razmišljal v začetku. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:42, 5. januar 2021 (CET) == {{tl|navbar}} == Hi, in {{tl|navbar}} I think 2 lines should be swapped (at the end): Now it is: <syntaxhighlight> --></span><!-- -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- </syntaxhighlight> and I think it should be: <syntaxhighlight> -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- --></span><!-- </syntaxhighlight> As it is, the closing bracket ("]") is not part of the <nowiki><span class="...float:right"></nowiki> (at the beginning) causing the closing bracket to be moved to a mew line. See e.g. [[Modul:Sports_table/WDL#In_article]] "What it looks like". It seems like it says "Ekipa]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z". But the it really is "Ekipa&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z]" with the "]" shifted to the next line making it look like "Ekipa]". --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:58, 4. februar 2021 (CET) {{ping|Sb008}} ... thanks, it is fixed now. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 4. februar 2021 (CET) == [[Predloga:Nedavno umrli|Nedavno umrli]] == Pozdravljena, bi lahko prosim pogledala tole predlogo? Sem še malo zelen na temu področju. Ustvaril sem jo, ker po dolgem iskanju nisem našel ničesar podobnega. Kam se da pa dokumentacijo? Če bi popravila napake bi bil zelo vesel. Hvala. Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:24, 20. februar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}} Glede ustvarjanje novih predlog - tudi predloge je treba povezati v wikipodatke, če je bila ustvarjena po npr. angleški predlogi. Sem za omenjeno predlogo storila to že jaz. Dokumentacijo pa ustvariš tako, da v tistem zeleno okviru spodaj klikneš na povezavo "ustvari". Najbolje, da jo ravno tako preneseš iz angleške wikipedije in prevedeš, in seveda umestiš v ustrezno kategorijo--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 20. februar 2021 (CET) ::Aha, v redu. {{Hvala||Najlepša hvala}} za nasvet in urejanje v wikipodatkih. Bom jo ustvaril in prevedel. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 20. februar 2021 (CET) == Vodik in H<sup>x</sup>== Hi Pinky, poglej moj komentar k [[vodik]]u. Da obstaja H7 z razpolovnim časom par sto let ...Huh!? Nisem gledal, kdo je avtor, pa članek ima tako ali tako že brado. Ampak po drugi strani ima zvezdico, pa najti ga je med 1000 članki... In ker se s kemijo zgleda ukvarjaš te dni, pišem tebi. Podobno velja za Nevtronij, ki je zelo zelo tema iz lufta. Oglasi se, če imaš kak kemijski (ali kemični) čevelj, ki žuli. Rade volje poprimem. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:30, 23. februar 2021 (CET) : {{ping|Vitosmo}} Jaz tudi slučajno nisem kemik, lotila sem se urejanja infopolj in navigacijskih polj za elemente, izotope, skupine in periode, ter tabel periodnega sistema. Vsebine samih člankov ne preverjam. Vse nepravilnosti v člankih lahko popraviš in dodaš sklic na popravljene vrednosti. Prav tako si vabljen, če je kaj narobe v samem infopolju, da pokomentiraš in bomo popravili. Če imaš voljo: za elemente je treba napraviti infopolja, tako kot ga že ima vodik, .... ([[:Kategorija:Infopolje Element po elementih]]) in ga potem vključiti v članek. Najlažje je prenesti celotno infopolje iz :en in ga z malo popravki (dec.vejice, ...) narediti slovenskega. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 23. februar 2021 (CET) ==Infopolje Element== Prima, Bom začel s silicijem. Ko ga je "tolk" po svetu;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:48, 24. februar 2021 (CET) ::Hi Pinky, oglej si https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Infopolje_silicij. Kar ne zmorem, je ::# language setting - 18 jih je pod angleščino,sl kot 19. mi ne uspe dodati ::# kristalna struktura - se čudno vede (hoče sliko) ::# "najpomembnejši izotopi" - salata okoli name2 - gl desno spodaj ::LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:05, 3. marec 2021 (CET) Kristalno strukturo kar pusti v angleščini (podpredloga najde in izpiše v slovenščini); parameter name2 je treba dodati; pa še nekaj malega je bilo treba prevesti v izotopih; ne pozabi na dec. vejice; za language setting pa ne vem točno kaj misliš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. marec 2021 (CET) ::Language setting: pozabi. se je zgleda uredilo samo od sebe (recimo v wikidata pa verjetno še kje drugje). [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:41, 4. marec 2021 (CET) ::: Povezavo v Wikidata sem naredila jaz. :) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:42, 4. marec 2021 (CET) (lahko bi si mislil;) Kako dobim listo predlog za infopolje Element, oz. za katere elemente infopolje še manjka. Zlato ne, srebro tje tudi že, svinec (oh ne, tudi že). Lahko začnem z redkimi zemljami, ampak raje najprej kaj bolj domačega. hvala vnaprej [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:36, 4. marec 2021 (CET) :: {{tl|Index to chemical element infoboxes}} ... če je ''ibox'' modre barve, potem je infopolje že narejeno. Je pa ta predloga vključena čisto spodaj v dokumentaciji vsakega infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:50, 4. marec 2021 (CET) Tale template manjka v en in tako tudi pri nas: Template:Greenwood&Earnshaw. enostaven makro v knjigo teh dveh avtorjev. Da pre3dlogo napišerm sam, mi je Zaenkrat še preveč, sorry[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:10, 5. marec 2021 (CET) ::: Predloga je preusmeritev na {{tl|Greenwood&Earnshaw2nd}}. Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 5. marec 2021 (CET) == neutronij ne spada v periodični sistem == Mendeljejev se obrača v grobu. Nočem začeti čisto spodaj in učiti g.Goloba, kaj je atom in kaj je nukleon etc. Po drugi strani nočem kokodakati previsoko - pri Tebi mi zadostuje. Če je kje kak pogovor o temi, se rade volje vključim. svoje sem že povedal v [[Pogovor:Nevtronij|pogovoru okoli nevtronija.]] Zate: periodni sistem elementov vsebuje snovi, ki imajo jedro z nabojem in elektrone okoli njega, da nastane atom. Molekule. Kemija. V vsakem primeru je navpolje treba revertirati, da se nam ne bodo kure smejale. Perioda 0. Z enim samim elementom z atomskim številom nič. ''A to pomen de ga ni, al kuga!?'' end of rant. kar se članka samega tiče: sklesal ga bom tako, da bo volk sit pa kemija cela. V en wikipediji je divjal te vrste bolj pred ca petimi leti. Stran, ki je sedaj na voljo, je glede volka in koze v redu. oglasi se;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:18, 23. marec 2021 (CET) : Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi#Nevtronij]]--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 23. marec 2021 (CET) == US/startyear == What's the reason for keeping the wrong date ([[Pogovor_o_predlogi:Inflation]])? Edit: Oh, sorry, you were right, I edited wrong country... --[[Uporabnik:MarMi wiki|MarMi wiki]] ([[Uporabniški pogovor:MarMi wiki|pogovor]]) 19:42, 27. marec 2021 (CET) :Don't get hard on yourself for doing mistakes. I realized that InflationUK (sl version) was somehow linked to InflationUS. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 27. marec 2021 (CET) == Infopolja <element> == Za vsak element v periodnem sistemu posebna predloga!? (blah?...razlika je navsezadnje samo instance Qxyz, drevo je za vse enako) če vidiš kako možnost ime elementa parametrizirati/vtakniti v kako novo predlogo, sem pripravljen ("v potu svojega obraza") počistiti. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:59, 28. april 2021 (CEST) : Se strinjam s tvojim blah, se s celim sistemom poenotenja periodnega sistema, elementov, periodami, skupinami, bloki, izotopi že nekaj časa ukvarjam. Ker se elementi večinoma ne spreminjajo in jih je neko končno število, je zaradi lažjega kasnejšega vzdrževanja samih člankov (če kdo popravlja podatke v samostojni predlogi, je na ta način zadeva bolj pod kontrolo). Bolj je pregledno, katerim člankom je treba predlogo še urediti. Tak sistem je prenesen iz :en. Ti ni treba nadaljevati, tudi jaz občasno prekinem in se lotim česa drugega ... če boš pa kdaj še kaj manjkajočega dodal, pa kar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. april 2021 (CEST) ::Iz standardizacijskih razlogov bi bilo pmm smiselno narediti vse predloge Infopolje <element> bodisi z malo začetnico ali pa z veliko. Tako ne bo zmede, katera se kako piše. Kaj pravita? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 28. april 2021 (CEST) ::: Ali misliš, da bi preimenovali vsa infopolja v male začetnice? Npr. Infopolje Oseba v Infopolje oseba, .......? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:18, 28. april 2021 (CEST) ::::Ne, samo infopolja elementov. Ostala lahko ostanejo, tako kot so. Pri PSE je to samo {{tl|Infopolje Uran}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:53, 28. april 2021 (CEST) :::: Sem preimenovala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:09, 29. april 2021 (CEST) == Zamolba == Pozdrav, Pinky. Možeš li izbrisati i zaštititi [[Saša Milivojev|ovu stranicu]] tako da je mogu stvarati samo administratori? Riječ je o dugogodišnjoj kampanji samopromocije na malom milionu wikija. Hvala unaprijed i oprosti što ne pišem na slovenskom, ali ne ide mi baš, a nadam se da ćeš razumjeti. :-) – [[Uporabnik:Srđan|Srđan]] ([[Uporabniški pogovor:Srđan|pogovor]]) 14:03, 11. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: več je u postupku brisanja - [[Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Saša_Milivojev]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:08, 11. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: Hi, so if I understand you correctly, you would like to delete this page? Well, the page is already in process of requestion for deletion and from its request must be a full week for a census to delete. If census is not going to change, the page will be deleted in thursday evening. Your sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 11. maj 2021 (CEST) == (nerangirano) == Pozdrav, zanima me, če bi bilo mogoče našo verzijo taksonomke prilagoditi, da bi dovoljevala izpis nerangirano (ali celo klad) za večje število rangov. Kolikor razumem navodila za uporabo (in iz prakse), taksonomka izpiše "(nerangirano)" za vsak glavni taksonomski rank od družine do debla. Idealno bi bilo, če bi bila ista možnost omogočena tudi za višje/nižje kategorije in morda še vmesne (poddružina, nadred ipd.). Trenutno sem recimo v zagati pri članku [[Rozide]], kjer so skorajda vse kategorije kladi, taksonomka pa mi omogoči le izpis treh (brez superrozid in rozid). Če boš utegnila, bom zelo vesel pomoči.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 22:30, 27. maj 2021 (CEST) : Naša taksonomka je zelo zastarela, glej [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija]]. Sem se že enkrat v preteklosti lotila predloge {{tl|Avtomatska taksonomka}} po zgledu angleške, ampak je bil takrat prevelik zalogaj in še ni dokončano. Osnovni problem je v tem, da imamo mi poleg latinskih tudi slovenska poimenovanja v oklepajih. Mislim, da ti je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] odgovoril [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Kladistika v taksonomki]]? Se jo bo treba resno lotiti, da bo ustrezala slovenskim poimenovanjem ali pa bi se morali odločiti, da uporabljamo le znanstvena imena. Lahko poskusiš z razširitvijo v [[Predloga:Taksonomka/peskovnik]] in [[Predloga:Taksonomka/testniprimeri]] ali pa celo posodobimo predlogo z angleško verzijo [[:en:Template:Taxobox]] (vsekakor je tudi v tem primeru najprej stvar preizkusiti v peskovniku). Se mogoče še Yerpo oglasi o tvoji ideji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 28. maj 2021 (CEST) ::Hvala za odgovor. Avtomatska taksonomka bi bila vsekakor super stvar, a verjamem, da zadeva ni lahka. Slovenska imena v taksonomki so prednost, poleg tega bi se pri različici z zgolj znanstvenimi imeni pojavil problem pri nekaterih kladih, ki znanstvenih imen sploh nimajo, angleških pa seveda ni smiselno uporabljati. Si bom malce ogledal tole taksonomko v peskovniku. Lp.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:45, 28. maj 2021 (CEST) :::Če bi imeli nekakšen spletni slovar taksonomov, bi morda lahko zaprosili za bota na wikidata in ga tam zagnali, da bi dodal slovenske opise. Če ne, bo potrebna neka predloga s switchem in gazilijonom vseh taksonomk. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:50, 28. maj 2021 (CEST) ==Kotačniki== Živijo, Pinky. Zakaj se v taksonomki v članku [[Kotačniki]] ne izpišejo nadrejeni taksoni? Ustvaril sem nekaj dodatnih taksonomskih predlog, ampak očitno še nekaj manjka. Lahko morda prosim tole pogledaš in popraviš? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:08, 1. junij 2021 (CEST) :{{ping|TadejM}}, za avtomatsko taksonomko je treba napisat {{tl|Avtomatska taksonomka}} in ne samo {{tl|Taksonomka}}. Glede na to, da klasifikacije kotačnikov s starejšo ročno taksonomko ne gre izpisat (četudi sem jo pred par dnevi razširil z možnostjo izpisa kladov), avtomatska pa generira le eno ime (bodisi znanstveno bodisi slovensko) predlagam, da namesto (v tem primeru slabo poznanih) slovenskih imen uporabiš znanstvena.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:47, 1. junij 2021 (CEST) Pozdravljen, Melaleuca. Hvala lepa za popravek. V taksonomskih predlogah sem za prikaz v taksonomki določil znanstvena imena, ki se povezujejo s slovenskimi imeni člankov (povezave z navpičnico). Za cilj povezav lahko določim znanstvena imena, toda potem se bodo povezave na morebitne članke s slovenskimi imeni tvorile prek preusmeritev z znanstvenih imen. Če bodo članki imeli znanstvena imena, se temu sicer izognemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:28, 1. junij 2021 (CEST) :Spiralneži (v Googlu 3 zadetki + en o štrukljih) in čeljustozobci (2 zadetka) bralcu ne bodo ravno pomagali. Le z navedenim znanstvenim imenom bo mogoče poiskati več informacij o teh taksonih. Dokler ne bo avtomatska taksonomka preurejena, da bo dovoljevala izpis tako slovenskega kot tudi znanstvenega imena, je bolje v takšnim primerih (slabo poznani taksoni + nimamo članka) poseči po znanstvenih imenih, ki vsaj dovoljujejo dostop do nadaljnjega branja.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 17:05, 1. junij 2021 (CEST) Velja. Do nadaljnjega sem ustvarjene predloge popravil tako, da vsebujejo samo znanstveno ime, in bomo povezave popravljali naknadno, če bodo nastali članki s slovenskimi naslovi. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:46, 1. junij 2021 (CEST) :Ali imamo kakšen slovar taksonov, ki ni Termania? Lahko bi ga preprosto uvozili, vendar po nekajčasnem iskanju nisem našel ničesar spodobnega. Videl sem take z 5000 taksoni, vendar se mi vseeno zdi, da jih imamo pokrite v Wikipodatkih. Mene zanimajo sploh taki, ki so redkejši. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 1. junij 2021 (CEST) ::Na spletu ni nič primernega, taksonomski slovar Termanie pa tudi ni kaj prida. Knjige so edine, ki so dovolj zanesljive za slovenska poimenovanja vrst/višjih taksonov.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 21:54, 1. junij 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]: PMM bo šlo s Termanio in en Wikipedijo za seznam latinskih imen. Latinske spregatve tudi znam, pomoje bo to kmalu napisano. Pythonov [[:en:Web scraping|:en:Web scraper]]. Ko bo končano, obesim na GitHub. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 1. junij 2021 (CEST) == Infopolje elektrarna == Pozdravljena Pinky, hvala za ureditev infopolja o elektrarni. Ravnokar sem dodal infopolje v članek [[Jedrska elektrarna Černobil]] in po moje vse štima ok, me pa zanima zakaj so nekateri parametri v angleščini. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:53, 17. junij 2021 (CEST) : {{ping|Zm05gamer}} Zakaj so nekateri še v angleščini? Ker ne poznam vseh teh tehniških izrazov. Lahko mi pomagaš in popraviš prevode najprej v [[Predloga:Infopolje elektrarna/peskovnik]] in preveriš izgled v [[Predloga:Infopolje elektrarna/testniprimeri]] - šele nato se popravki v celoti prenesejo v aktivno predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 18. junij 2021 (CEST) == slovenski znanstveniki grosistično == Ko sem videl, v kakšnem stanju so angleške strani za moje "prednike" (Blinc, pa Stefan, Janša itd), sem si rekel "narod si bo pač moral pisati sodbo sam", in se odločil, porabiti nekaj časa za ta kot wikipedije. Z mislijo na našo podobo od zunaj (teme za CEE2022 npr). Vprašanje: da ne bom vpregal konja napačno, ali bi imelo smisel, ljudi, ki jih imam v mislih (enostavno 100 znanstvenikov Sandija Sitarja, ali ekvivalent) najprej vnesti v wikidata, oz. njih podatke v wikidata dopolniti? Prve dopolnitve (npr gl. Roberta Blinca ali pa Josefa Stefana, Antona Peterlina) sem naredil v en straneh, nakar se mi je zanohtalo ---- "''potem bo pa sve to treba prenesti v wikidata"'', in sem rekel bom vprašal ''Pinky Infopoljsko ''(G). In če ima smisel začeti na tem koncu, ali je kak bolj primeren interface kot ga wikidata per definitionem nudi? Mogoče v smislu ene sorte predloge, ki jo vedno znova, na enak način, napolnim in pošljem v wikidata mlin... Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:09, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]]: Wikipodatki nudijo tudi orodje Quickstatements ([[wikidata:Help:Quickstatementss]]), vendar pa ni najbolj prijazen uporabnikom. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:37, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala! Jasno mi je, da mi manjka še precej, preden se bom lahko teme lotil "v živo". Skratka, naslednjih nekaj dni je na vrsti branje. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 20:18, 21. avgust 2021 (CEST) ::{{u|Vitosmo}} PMM bo najbolje, če česa ne boš razumel, da vprašaš Sportija na WDju. On je profi na temu področju, jaz sem orodje ''odkril'' približno dva meseca nazaj ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:48, 21. avgust 2021 (CEST) ::: Sem na dopustu, z internetom ki je ali pa ga ni. Me veseli, da me včasih omenite in da gredo stvari tudi brez mene naprej. -- ''Pinky Infopoljska'' [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:49, 23. avgust 2021 (CEST) ::::Pinky Infopoljska, po prispevkih si letos na 4. mestu s skoraj 7000 urejanji ([http://sl.wikiscan.org/?date_filter=2021&menu=userstats]). Nimaš se ničesar za sekirati, če si trenutno na oddihu. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:44, 23. avgust 2021 (CEST) == Menjava škrbinske predloge == Pinky, želiš da naredim menjavo {{tl|škrbinski razdelek}} → {{tl|Razširi razdelek}} z botom? Bo pmm lažje kot ročno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 18. september 2021 (CEST) : Ok. Ti z veseljem prepustim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:59, 18. september 2021 (CEST) ::Ali se za AWB prijaviš na enwiki? Yerpo, ti si mi že svetoval o botu ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 18. september 2021 (CEST) :::Na :enwiki rabiš posebno dovoljenje za uporabo AWB, pri nas ne. Samo inštaliraj in poženi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:04, 18. september 2021 (CEST) :::: Če imaš za prijavo v Wikipedijo dvojno avtentikacijo moraš narediti bot geslo (glej https://www.mediawiki.org/wiki/Manual:Bot_passwords)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 18. september 2021 (CEST) :Menjava {{opravljeno|opravljena}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:45, 18. september 2021 (CEST) :: {{hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 18. september 2021 (CEST) Kakšen je "škrbinski sistem", ki potrebuje pokvečena imena kot ''<nowiki>{{Filmski igralec škrbina}}</nowiki>'' namesto ''<nowiki>{{Škrbina o filmskem igralcu}}</nowiki>''? Če bomo kaj avtomatizirali, predlagam vsaj ''<nowiki>{{Škrbina - filmski igralec}}</nowiki>'' ali nekaj podobnega, čisto zaradi lepote jezika:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:58, 20. september 2021 (CEST) : Sistem se šele postavlja. Sedaj je že toliko narejeno, da se vidi kje nastopajo problemi. Problem je v hierarhiji predlog, ki se sestavljajo, glej {{tl|Filmski igralec škrbina}} ali {{tl|Znanstvenofantastična filmska škrbina}} - zatorej: :* Znanstvenofantastična filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Sf-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Kanadska filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Canada-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Filmski igralec škrbina -> Igralec škrbina -> Škrbina (ang: Film-actor-stub -> Actor-stub -> Stub) :vsaka dodana beseda spredaj, pomeni podtip predloge. Sem šele na začetku čiščenja predlog (asbox, ki omogoča tudi avtomatsko dokumuntacijo in razne vzdrževalne kategorije) - jaz bi najraje tudi pri nas poenostavila zadeve :* zf-film-škrbina -> film-škrbina -> škrbina :* film-igralec-škrbina -> igralec-škrbina -> škrbina). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 20. september 2021 (CEST) {{ping|Upwinxp}} Pogovor prestavljen na [[Pogovor o Wikipediji:Škrbina#Preimenovanje škrbinskih predlog oz. sistem škrbinskih predlog s kategorizacijo škrbinskih člankov]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:53, 21. september 2021 (CEST) == Telebajski == I saw that [[Telebajski]] had been deleted before, but now it exists. Therefore, can the old history be restored? There was also history of the redirect [[Teletubbies]]. In fact, there were several deleted pages that could possibly be restored or recreated. Some of them are: * [[Bambi]] * [[Dumbo]] * [[The Rescuers]] * [[The Rescuers Down Under]] * [[Lisica in pes]] * [[Lisica in pes 2]] * [[Victorious]] I know that some old pages were lacking in content. But could they be recreated or restored? If the latter, expand the old versions. Otherwise, recreate them and possibly restore afterwards? With Telebajski, there may have been useful content that could be merged with the current page. Such as the infobox. I know that there is more than one ''Dumbo'' now, but the original may still be the primary topic. If it's OK with you, could the old Teletubbies pages be restored? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 20:50, 11. december 2021 (CET) Op.: omenjene strani je ustvarjal blokirani uporabnik, serijski lutkar {{u|Needpower}}, z avtomatskim prevajanjem. Sumim, da je tale uporabniški račun povezan z njim, hkrati se mi ne zdi smiselno obnavljati tiste nanoškrbine v polomljeni slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:55, 12. december 2021 (CET) ::I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was also by a blocked sockpuppeter (not Needpower), so does it deserve deletion too? [[Levji kralj]] was already deleted, but exists now, but as a disambiguation page. I ask about retaining the old history mainly for historical reasons, but also if Teletubbies and The Lion King had anything useful before. Finally, I wonder if {{u|Sporti}} would be interested in any of these movies, as the creator of the disambiguation page about Levji kralj. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:38, 12. december 2021 (CET) :::Also, {{u|Henry3243}} was the other puppeteer to create the 1994 Lion King. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:39, 12. december 2021 (CET) ::::As said above, grammar was poor so the whole article would be easier rewrite it than recreated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 12. december 2021 (CET) == Infopolje Ekoregija == Pinky, v infopolju ekoregija se km² izpiše podpisano namesto nadpisano. Jaz to ne znam popravit, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 16. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:12, 16. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Infopolje Osebnost == Predpostavljam, da se ne spoznam na urejanje predlog in wikipodatkov, zato morda ne razumem nekaterih parametrov. Pomislek imam pri državljanstvu, kajti ponekod je zapisan podatek, ki mi ni jasen. Primer: [[Gregor Fučka]] je po prihodu v Italijo leta 1990 pridobil italijansko državljanstvo, verjetno neposredno po jugoslovanskem – ima (ali je imel) res tudi slovenskega? Drugi primer: [[Anton Resen]] se je rodil leta 1905 v Gorici, ki je bila v Avstroogrski do leta 1919, ko je prešla pod Italijo; ostal je v Italiji do smrti leta 1992 – a je res imel državljanstva Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije, ne pa italijanskega? Morda so moji pomisleki neupravičeni in je vse v redu, vendar ostaja občutek, da se slovensko državljanstvo prelahko pripisuje vsem, ki so ''vsaj nekoliko Slovenci''. Odkod se črpajo podatki o državljanstvu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:36, 18. februar 2022 (CET) :{{ping|Radek}}, podatki se berejo iz Wikipodatov iz polja "država državljanstva". Če so podatki napačni, jih je potrebno popraviti tam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:23, 18. februar 2022 (CET) ::Hvala za pojasnilo; bom povprašal npr Sportija, ki je urejeval wikipodatek pri Resnu, kateri vir je uporabil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:33, 18. februar 2022 (CET) == Infopolje na nesnovno dediščino Unesca == Pinky, ko boš našla čas, bi bilo dobro, če bi ustvarila infopolje za nesnovno dediščino Unesca. Slovenski članki imajo namesto tega ''Infopolje RKD'', ostali pa nimajo nič oziroma napačno za svetovno dediščino. Kar nekaj člankov je na to temo že napisanih. glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Nesnovna_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_(UNESCO)].--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:59, 24. marec 2022 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 24. marec 2022 (CET) :: {{Ping|Ljuba brank}} lahko začneš uporabljati {{tl|Infopolje Nesnovna dediščina}}. Vključena je že v članek Flamenko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 25. marec 2022 (CET) == [[Modul:Authority control]] update == Hi! In [[Modul:Authority control]] ICCU needs to be updated, both the format and the formatter URL (see [[:d:Property:P396]]). Thanks, --[[Uporabnik:Epìdosis|Epìdosis]] ([[Uporabniški pogovor:Epìdosis|pogovor]]) 13:12, 6. april 2022 (CEST) : ok, thanks. I will update it. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:52, 6. april 2022 (CEST) ::Pinky, si prepričana o zadnji posodobitvi modula? Nekje je očitno napačen prevod, sedaj imamo 3000 člankov v kategoriji [[:Kategorija:AC with 0 elements]] namesto v ustrezni slovenski kategoriji, pa še prva je nastavljena kot normalna kategorija (ni skrita). Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 15. april 2022 (CEST) ::: Sedaj sem prepričana, napaka je odpravljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 16. april 2022 (CEST) ::::Hvala :) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:08, 16. april 2022 (CEST) == Napake v modulih == Pinky, {{tl|Infopolje Otoki}} se po novem ne razume več z modulom location map (glej na primer [[Aleksandrov otok]] in [[Nova Britanija]], zanju sem prepričan, da je včasih delalo), pa {{tl|Normativna kontrola}} zdaj poskuša kategorizirati članke po številu elementov v angleščini (glej na primer [[:Kategorija:AC with 33 elements]]). Ko boš imela kaj časa pogledati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:46, 15. april 2022 (CEST) : ok. Bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 15. april 2022 (CEST) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:00, 15. april 2022 (CEST) ::Hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:21, 16. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Glede točkovanja: vsebina infopolja tudi šteje v število besed. Se mi zdi, da nekje nisi štela (čeprav na točke verjetno ne bo vplivalo bistveno). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 6. junij 2022 (CEST) : {{ping|Yerpo}} Nisem štela tam, kjer so infopolja ali kaj drugega dodajali drugi uporabniki (glede na zgodovino). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 6. junij 2022 (CEST) ::Ah, to pa je smiselno, ja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 6. junij 2022 (CEST) == Infopolje Planinske koče == Je to pravi naslov za prošnjo, da se posodobi template infopolja planinskih koč? Enote v WD imajo sedaj pogosto vsaj dva identifikatorja, in sicer [[wikidata:Property:P5758|PZS koče]] in [[wikidata:Property:P10592|maPZS]] zemljevid, ki pa jih template ne vključuje. Jaz sem dodajal tudi informacije o številu ležišč -- verjetno bi se še našlo kakšno polje, ki bi ga lahko brali iz WD. Primer [[d:Q3423237|Kamniške koče]], koliko ima metapodatkov v WD. [[Uporabnik:Miha Peče|Miha Peče]] ([[Uporabniški pogovor:Miha Peče|pogovor]]) 14:00, 28. junij 2022 (CEST) :{{ping|Miha Peče}} naslov je pravi. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 28. junij 2022 (CEST) Pogovor prenesen na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planinska koča#Posodobitev predloge]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:28, 4. julij 2022 (CEST) == Predloga Convert == Pozdravljena, Pinky! Upam, da si dobro. Pri pregledovanju vmesnika sem opazil, da so sporočila predloge Convert še vedno v angleščini. Morda veš, kje jih je mogoče prevesti? (npr. 'The unit for the provided value.', 'The units to convert into.' idr.) --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:43, 4. julij 2022 (CEST) : Bi lahko napisal kje se to pojavlja? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 5. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} Ahhh, že vidim, ko želiš vstavljati predlogo preko VisualEditorja. To popraviš v dokumentaciji predloge, v poglavju [[Predloga:Convert/dok#TemplateData]], parameter "description". Moraš paziti pri popravkih, da ne pokvariš formata - popravljaš le besedilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 5. julij 2022 (CEST) Aha, odlično. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:57, 5. julij 2022 (CEST) Tako, opise predloge sem prevedel in zdi se, da vse deluje pravilno. Ko se bo pojavila potreba, bom morda prevedel še kakšno podobno predlogo. Še enkrat hvala in lep dan. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:38, 7. julij 2022 (CEST) :Hvala. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:20, 7. julij 2022 (CEST) ==Prikaz datuma== Živjo, Pinky! Lahko prosim pogledaš, zakaj se v predlogi [[Predloga:Zadnji urejal]] namesto besede 'pred' izpiše 'čez'? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:58, 22. julij 2022 (CEST) : Mislim, da je problem v <nowiki>{{REVISIONTIMESTAMP}}</nowiki> in pretvorbi v <nowiki>{{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki>, ki je zamaknjen za 2 uri v predlogi {{tl|time ago}}. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 22. julij 2022 (CEST) Velja, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:35, 22. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} ... sem pripravila {{tl|Time ago/peskovnik}}. Če imaš voljo malo preizkusiti - predloga {{tl|Zadnji urejal}}, ki zaenkrat deluje s peskovnikom. Bom "Time ago" uradno posodobila, ko bo dokazano, da deluje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 26. julij 2022 (CEST) Oj! Zgledi v dokumentaciji predloge {{tl|time ago/peskovnik}} in predloga {{tl|Zadnji urejal}} delujejo v redu. Tako da meni se zdi vse ok. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:37, 27. julij 2022 (CEST) == Formatiranje infopolj == Pozdravljena, morda veš kje je dostopna koda za formatiranje infopolj. V vizualnem načinu je vstavitev infopolja povsem neberljiva, če jo gledaš v kodnem načinu. Je to posodobitev Mediawiki ali kakšen lokalni Lua modul? Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:36, 28. julij 2022 (CEST) : Ne razumem čisto v čem je problem. Za katero infopolje gre? Na dokumentacijski strani imfopolja mora biti poglavje TemplateData (npr. glej [[Predloga:Infopolje Zgradba/dok]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:08, 28. julij 2022 (CEST) cfsp9kzshiwpnn0d8sgoze3h6bngu18 5724814 5724809 2022-07-28T15:29:53Z A09090091 188929 /* Formatiranje infopolj */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl]] |- ! rowspan="4" valign="top" | [[Slika:Wikidata-logo-en.svg|50px|Wikidata logo]] ! Wikidata ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata|Wikidata]] | od 10.1.2016 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv1|Wikidata/Arhiv1]] | 27.04.2013 - 28.12.2015 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv2|Wikidata/Arhiv2]] | 28.12.2015 - 5.11.2017 |- ! rowspan="2" valign="top" | ! MediaWiki ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/TechNews|TechNews]] | od 25.08.2013 |- ! rowspan="6" valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] ! Arhiv ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv1]] | 20.02.2008 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv2]] | 01.02.2009 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv3]] | 11.01.2011 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv4]] | 16.10.2013 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv5]] | 6.1.2015 |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Wikidata == Kako je možno dostopati do gnezdenih vrednosti na Wikidata, npr [https://www.wikidata.org/wiki/Q346712] ima Property:P1129, toda <nowiki>{{#property:P1129}}</nowiki> na strani [[Boštjan Cesar]] vrne prazno (predvidevam da zato, ker je P1129 gnezden pod P54 oz. kot piše je označevalnik)? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:37, 13. oktober 2014 (CEST) : <nowiki>{{#property:p54|id=q172221}}</nowiki> je edino kar sem uspela najti glede kvalifikatorjev Qxxxxx, ampak napačno vrača tole: ''GNK Dinamo Zagreb, A.C. Chievo Verona, Q248800, Olympique de Marseille, Q18744, Nogometni klub Olimpija (1911-2004), Slovenska nogometna reprezentanca''. Kako priti do podatkov določenega Qxxxxx, ki ima še naprej gnezdene podatke, pa mi je skrivnost. Sem na Wikidata in na Meti prebirala navodila pa sem zasledila le tole: https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikidata/Notes/Inclusion_syntax_v0.3, amapk ne deluje tako kot piše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:42, 15. oktober 2014 (CEST) ::Tist id mislim, da je za dostopanje do drugih stran na wikidata (ki niso povezane na določen članek), argument id je ime drugega objekta. Sem pa našel getQualifierValue na modulu Wikidata, samo ni napisano, kako bi se ga uporabilo, tako da sem še [[:en:Module talk:Wikidata#Qualifiers|tam vprašal]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:10, 16. oktober 2014 (CEST) ::: Ja sem omenjeni modul na hitro prenesla semkaj, ker sem mislila, da bo to enostavno delovalo ... bom spremljala pogovor. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 16. oktober 2014 (CEST) Kaj pa da bi {{tl|Bioslika}} zajemala sliko iz Wikidata (npr. če ni lokalnega parametra)? Verjetno bi bilo dobro podobno narediti za infopolja. Težje bi bilo verjetno dobiti seznam člankov brez slike, ki imajo sliko na Wikidata. Predlogo Bioslika bi lahko tudi nadomestila {{tl|Infopolje Oseba}} (ali bolj specifična), ki bi še nekatere podatke pobrala z Wikidata (datum in kraj rojstva in smrti, poklic, ...). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:43, 25. oktober 2014 (CEST) #Bom pogledala, za biosliko ne bo težav (čeprav tole nima velikega smisla, saj uporaba predloge bioslika brez slike nima smisla). #Se strinjam, da se bioslika zamenja z infopoljem oseba (to lahko priredim tako, da bo neobstoječe lokalne podatke pobrala iz Wikidata). Če se strinjaš lahko z botom nadomestiš tole: <pre>{{bioslika|islike=Jozef_Stefan.jpg|napis=Jožef Stefan|velikost=150px}}</pre> s temle ({{para|velikost}} slike bo prednastavljena, tudi {{para|name}} ni obvezen) <pre>{{Infopolje Oseba <!--| name =--> | image = | caption = <!--| image_size =--> }}</pre> Potem pa bi počasi dodajala podatke iz Wikidata. Predloga Bioslika pa bo postala odvečna in jo bomo umaknili. Če bo kdo kasneje želel nadomestiti Infopolje Oseba z bolj specifično predlogo, pa bo imel seveda proste roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 26. oktober 2014 (CET) :Naredil sem 50 testih urejanj z botom, je pa problem, da nekatere strani predlogo Bioslika uporabljajo dvakrat ali poleg drugega infopolja (bila je celo v članku [[Kemija]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemija&diff=4267568&oldid=4211088]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:15, 26. oktober 2014 (CET) :: Bioslika se uporablja na 5.078 straneh - jih bom jutri pregledala, če je kakšna stran vmes, ki ne paše zraven in jo odstranila, tako kot si to naredil pri Kemiji (lahko pa to narediš tudi sam, če imaš voljo, ker moram urediti danes še SteVedeli). Če ima stran biosliko in neko infopolje hkrati (verjetno takšnih ni prav veliko), bo podvojena zadeva (tako kot je bila podvojena že do sedaj) ... kako bi se to detektiralo pa ne vem. Bova nadaljevala jutri. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 26. oktober 2014 (CET) :: Še tole ... če je v članku več bioslik, popravi le prvo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 26. oktober 2014 (CET) :::Zaenkrat grem čez tiste z eno biosliko, če jih je več, je lahko tudi katera prazna (kar naredi večinoma [[Uporabnik:CommonsDelinker]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:48, 27. oktober 2014 (CET) :::: Sem odstranila nekaj kar nekaj odvečnih bioslik iz neustreznih člankov ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:02, 27. oktober 2014 (CET) ::::: Bioslika je zdaj povsod nadomeščena. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:36, 27. oktober 2014 (CET) Super, bom najprej danes posodobila {{tl|infopolje Oseba}}, tako da se bo uporabljala predloga {{tl|Infopolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:25, 27. oktober 2014 (CET) :Rusi že imajo sliko in še nekaj podatkov za infopolje Oseba iz wikidata [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A8%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%BE%D0%BD:%D0%9F%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%BE%D0%BD%D0%B0&action=edit]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:30, 30. oktober 2014 (CET) :: Znaš rusko? ... je potrebno prenesti cel kup modulov in predlog, ker imajo drugače zasnovano. Trenutno sem poskusila z nemško (angleška nima možnosti lokalnih nastavitev in za nas ne deluje), pa je z nemško problem z datumi in še nekatere druge stvari mi niso všeč, Rusi pa imajo stvari bolj rešene. Tako, da se mogoče splača prenesti zadeve od Rusov. Bom zasnovala [[Modul:WikidataRu]] s podrobnimi podmoduli in dodatnimi predlogami in stvari prenesla od tam. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:37, 30. oktober 2014 (CET) :::Rusko ne ravno veliko, če je preveč dela, raje počakaj, slej ko prej bodo tudi na en dodali. Črpanje iz Wikidata vseeno (še) ni tako enostavno, kot bi pričakoval... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:53, 30. oktober 2014 (CET) Predlagam, da tudi v sledilnih kategorijah prevajaš "Wikidata" v "Wikipodatke", čeprav so to pomožne strani, ki jih večina ljudi ne bo videla. Pa angleški "label" se ponavadi prevaja kot "oznaka", ne "labela"... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:45, 31. oktober 2014 (CET) : ok .. bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 31. oktober 2014 (CET) Prva varianta Infopolja Oseba z Wikipodatki je narejena za testiranje. Če v članku o osebi na vrh vnesete le {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}}, mora predloga že vrniti nekatere podatke iz Wikidata. Dokumentacijo moram še dopolniti, da se bo vedelo kateri podatki se znajo sami napolniti (ustrezno se napolni tudi kategorija Umrli ..., Rojeni ...). Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|citizenship}}, {{para|occupation}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:05, 3. november 2014 (CET) :Zgleda dobro, le kategorizacija Umrli in Rojeni po datumu je verjetno odveč (vsaj do sedaj je nismo imeli). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:25, 3. november 2014 (CET) === Posodobljanje infopolj za osebe === Boš zdaj še ostalim infopoljem dodala zajemanje (vsaj) slike iz Wikidata? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:00, 16. november 2014 (CET) Ja, tak je bil načrt, da začnem še z ostalimi, ko bomo zadovoljni z delovanjem Infopolja Oseba. Jih bom pa hkrati tudi posodobila, plan se imam znebiti tudi tistih barv v header-ju infopolj - npr. {{tl|Infopolje Športnik}}, {{tl|Infopolje Kolesar}}. Najprej bi se pa lotila infopolj namenjenim športnikom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 16. november 2014 (CET) :Aha. Ko bo Infopolje Športnik, ga bom lahko dodal (skoraj) vsem s {{tl|MedalTableTop}}, ki jih je kar nekaj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:17, 16. november 2014 (CET) :: Prav, potem pa se najprej lotim infopolja Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:20, 16. november 2014 (CET) A boš enkrat tako prijazna in boš pod lipo napisala, kako se ta reč uporablja in še nekaj osnovnih informacij za informacijsko polpismene? Pliz! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:04, 16. november 2014 (CET) : Bom pripravila - še predno bova dala v uporabo tudi Športnika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 16. november 2014 (CET) Super! Kaj bi mi brez tebe. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:09, 17. november 2014 (CET) : Glej [[Wikipedija:Pod lipo#Integracija infopolj z Wikipodatki]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:21, 17. november 2014 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ==== {{tl|infopolje Športnik}}==== [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če si pripravljen, lahko začneva z Infopoljem Športnik, infopolje sem že posodobila in pripravila z wikipodatki (podobno kot za infopolje Oseba). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 20. november 2014 (CET) : Če misliš, da je smiselno, lahko pod imenom in priimkom dodam tudi spol (moški/ženska). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 20. november 2014 (CET) :: Mislim, da spola ni potrebno dodajati. Sem jih že pred nekaj dnevi zamenjal en del, tisti z MedalTableTop in brez slike. Tistim s sliko bi jo pa odstranil in po potrebi dodal na Wikidata. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:52, 20. november 2014 (CET) :::Kje se pa nastavi prikaz države? - da ne bo LRK kot v [[Gao Yulan]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:12, 20. november 2014 (CET) :::: Za nekatere države so kratice zapečene zaradi dolžine - [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«). To lahko popravimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 20. november 2014 (CET) :: Nekaj je tudi z uradno stranjo - [[Henning Fritz]], za neznano leto rojstva ali smrti bi bilo tudi treba nastaviti kaj lepšega kot ''nepoznana vrednost'' - [[Hermann Barrelet]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:53, 20. november 2014 (CET) ::: »nepoznana vrednost« sem spremenila v »datum neznan« ... glej [[Modul:Wikidata/date]], lahko popraviš, če ti ni všeč. Za spletno stran bom pa še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:36, 20. november 2014 (CET) ::: Popravila tudi spletno stran v samem Infopolju Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:53, 20. november 2014 (CET) :::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Dirkač F1}}, {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}==== Pripravljeno je {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če imaš voljo še ti malo preizkusiti ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2014 (CET) : Si mislila isto infopolje tudi namesto {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}? V tem primeru ga je treba še malo dopolnit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:14, 30. november 2014 (CET) :: Ja, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:22, 30. november 2014 (CET) ::: {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}} je sedaj združeno v {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Edina razlika, ki sem jo naredila je, da se za nekatere izpuščene parametre ne uporablja več »&mdash;« ali »0«. Kateri parametri so to, se vidi v starem {tl|Infopolje Dirkač F1}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 2. december 2014 (CET) :::: Mislim, da je pripravljeno za menjavo. Na žalost na Wikidata ni še nič od dirkaške statistike... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:59, 3. december 2014 (CET) ::::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ::Razširiti je še potrebno dokumentacijo (z dodanimi parametri). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 3. december 2014 (CET) Po posodobitvi se v prikazu članka pojavi prazna vrstica pred začetkom, če je prazna vrstica med koncem infopolja in bio vrstico (kot je v veliko člankih zaradi preglednosti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean-Pierre_Wimille&diff=4414514&oldid=4414513 brez tega urejanja se članek začne s prazno vrstico]). Ena prazna vrstica po moje se ne bi smela poznati... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:04, 1. april 2015 (CEST) :{{urejeno}} ... moja napaka pri vključevanju dokumentacije v infopolje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 1. april 2015 (CEST) ::Aha sem še dve infopolji popravil, mislim da so zdaj to vsa. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:50, 1. april 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Hokejist}}==== {{tl|Infopolje Hokejist}} je posodobljeno. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:23, 13. december 2014 (CET) :V članku [[Tomáš Vokoun]] infopolje zajema datum rojstva iz Wikidata in ustvari kategorijo Rojeni leta 1976, ne ustvari pa kategorije Živeči ljudje (kot vidim je nikjer ne). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 15. december 2014 (CET) :: [[:Kategorija:Živeči ljudje]] se ne ustvarja avtomatsko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:31, 15. december 2014 (CET) ::: Aha. Samo nekje (sam sicer ne najdem) se že tako verjetno preveri, če je oseba še živeča (da se izpiše starost zraven datuma rojstva ali ne), če bi se tam dodalo še to kategorijo... Ali je kakšen drug razlog, da ni avtomatska? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:41, 15. december 2014 (CET) :::: Najbolj osnoven razlog je, da so to kodo (in sistem) pisali ruski wikipedisti, ki so, vsaj kolikor sem jaz videla, zelo napredni v uporabi. Seveda je možnost za nadgraditev, kar pa jaz ne bi počela ... Bi bilo njih potrebno poprositi za nadgraditev (mogoče bi to tudi jaz lahko storila, ampak takšne zadeve rajši prepuščam njim, ki sistem bolje poznajo). Glede domnevno umrlih pa se je Yerpo pred kratkim razpisal tukaj - [[Wikipedija:Pod_lipo#Domnevno_umrli]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:57, 15. december 2014 (CET) ::::: Aha. Vidim tudi, zakaj je niso dodali - ker je [[:ru:Категория:Ныне живущие]] predlagana za brisanje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 15. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Znanstvenik}}==== Ko boš utegnila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:38, 12. december 2014 (CET) : Evo infopolje posodobljeno z Wikipodatki. Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:33, 13. december 2014 (CET) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:05, 15. december 2014 (CET) :Eno stvar sem opazil: infopolje ima prostor za opombe, vendar se morebitne opombe, ki jih pobere iz wd, pokažejo na dnu gesla, ne v infopolju. Je tako mišljeno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:24, 17. december 2014 (CET) :: Ja, tako naj bi delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:01, 18. december 2014 (CET) ::: Te opombe naj bi bile načeloma v razdelku '''Sklici''' (in ne točno na dnu gesla), ali ne? Katera imena krajev je treba vnašat v rojstne kraje? Sodobna ali tedanja?. (Do sedaj so se (predvsem na en wp (pa tudi tukaj) vnašala tedanja imena krajev in držav). Pri Stefanu npr. 'Šentpeter (Celovec)' sedaj deluje malo čudno, ker je bilo v času njegovega rojstva to samostojno naselje. Pri [[Frits Zernike|Zernikeu]] sta zvezdici v parametrih, pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentzu]] je rojstni kraj v redu (navedena je tudi država), pri kraju smrti pa je zvezdica. Res bi bil dober kakšen hitri vodič za popravke. Jaz sem bolj kot za avtomatizacijo, za točnost podatkov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:11, 18. december 2014 (CET) :::: Pri Zerniku so bile pravzaprav 3 zvezdice (tudi slika) - odstranila sem odvečne podatke v infopolju; pri Lorentzu sem iz Wikipodatkov odstranila odvečno sliko in dodala slovenski opis za Harlem ([[d:Q9920]]) in prav tako iz infopolja umaknila odvečne podatke ... da je potrebno navajati državo poleg rojstnega kraja? Ne vem, mogoče ... ampak doda se jo lahko v Wikipodatkih kot označevalnik kraja, kot sem to storila za njegov kraj smrti. Za našega Štefana sem dodala opis za [[d:Q2322523]], da se sedaj izpisuje le Šempeter in h obema krajema takratno državo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) :::: Glede sklicev - še ne tako dolgo tega nazaj so je v članku spodaj izpisala napaka, če ni bil opremljen z seznamom sklicev - to so sedaj spremenili tako, da se seznam sklicev avtomatsko izpiše na koncu članka (kar meni ni všeč, saj sem take članke včasih imela v posebni vzdrževalni kategoriji, ki je sedaj prazna). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) Ena možnost za pisanje tudi tedanjih državnih tvorb je dodatek pri parametru. Npr. sem dodal pri [[Janko Šlebinger|Šlebingerju]], ne vem pa, če je dodatek k tem parametrom temu namenjen. Ni mogoče (ali pa jaz ne znam) tvorit kratic kot v tem primeru za FLRJ ipd., ker wd sprejemajo le realna imena člankov. Ja gotovo si zaradi takšnih stvari porabila veliko časa. Aja, se opravičujem, Nisem videl prvega dela tvojega odgovora. Tvoja rešitev za Lorentza je verjetno boljša od moje za Šlebingerja. Zanj sem popravil podatke v wd. Zakaj pa npr. ni povezave na Haarlem pri Lorentzu - ker še ni članka tukaj? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 15:42, 18. december 2014 (CET) : Za dolga imena držav imamo možnost dopolniti v [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«), da se izpisuje s kratico. To lahko dopolnimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). <br>Za FLJR bi bilo torej ''<nowiki>Q12788779 = '[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]',</nowiki>'' in lahko kar sam popraviš in dopolniš. Haarlem se bo avtomatsko povezal, ko bo ustvarjen članek in povezan v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:56, 18. december 2014 (CET) :: Hvala ti za info. Bom popravil in dopolnil. Še en oreh imam. Pri Zernikeu mi ne dovoli popravit kraja smrti v Amersfoort. Le pobrisati mi dovoli, kar sem tudi storil. Ne vem kako je tebi uspelo za Haarlem. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:03, 18. december 2014 (CET) ::: Orehi so za to, da se jih stre. Tudi jaz sem na začetku imela težave s tem .... torej ... ker Slovenci za nas še nimamo vpisanega Amersfoort, ti ga ne dovoli vnesti direktno v Wikipodatke osebe. Najprej moraš v Wikipodatkih Amersfoort najti z iskalnikom in mu potem dopisati slovensko oznako. Nato ga boš lahko vnesel v podatke osebe za slov. jezik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:09, 18. december 2014 (CET) Lahko, prosim, preveriš zakaj ne dela/ta paramet(e)r/a {{para|doctoral_advisor}}, oziroma {{para|doktoral_advisors}}. Ali je problem v navedbi <tt>if empty</tt> v: : <tt><nowiki>| data15 = {{if empty|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki></tt>? Če namesto tega napišem, kot je npr. pri {{para|spouse}}: : <nowiki>| data15 = {{#if:{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki> deluje, samo ne vem zakaj je notri tudi ta navedba <tt>empty</tt> pri if. Vem, da je pred časom delovalo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:53, 14. junij 2015 (CEST) : [[Predloga:Ifempty]] ni več ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:11, 14. junij 2015 (CEST) :: Sem jo popravila ... je sedaj bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 14. junij 2015 (CEST) ::: Ja, sedaj deluje s prvim zapisom s to predlogo. Hvala ti lepa. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:37, 14. junij 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}}==== Infopolje je posodobljeno. Trenutno se v {{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}} iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. Nekaj je novih parametrov ... zato sem posodobila vse kolesarje, ki uporabljajo to predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:27, 25. december 2014 (CET) ==== {{tl|Infopolje Vojaška oseba}}==== Glede na to, da je Klemen naštancal na stotine gesel o generalih, bi bilo fino, če bi enkrat posodobila tudi tole polje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:16, 5. avgust 2015 (CEST) : Ok, je prva na spisku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:33, 5. avgust 2015 (CEST) :: {{urejeno}} ... posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:49, 7. avgust 2015 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:23, 8. avgust 2015 (CEST) ===Bugi v infopoljih === ;Janez Zor [[Janez Zor]] - v Wikidata sem dodal datum smrti (december 2014), tukaj pa infopolje prikazuje november 2014. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:34, 7. december 2014 (CET) : Hmmm, zanimivo .... bom pogledala ..... (pustite podatke v Wikidata nespremenjene zaradi testiranja). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:21, 7. december 2014 (CET) :: Sem zadevo predala ruskim sodelavcem, ker je očitno napaka pri pretvorbi formata mm.yyyy iz Wikidata, saj se mesec v tem formatu vedno zmanjša za 1. Te pretvorbe so precej zapletene in jih je kar nekaj, sistem pa oni bolje poznajo. Sem z njimi že sodelovala in upam, da se mi kmalu javijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:09, 7. december 2014 (CET) ::: Popravljeno, so se ruski kolegi potrudili in pomagali (za vzrok problema glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Wikidata/p570#Problem with dates from Wikidata in "month year" format (without day)]]). Popravjen je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata%2Fdate&diff=4316525&oldid=4302627 Modul:Wikidata/date] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:03, 9. december 2014 (CET) ;Kristóf Báthory Kaj pa ne štima [[Kristóf Báthory|tu]], da se pokaže oznaka polja in ne podatek? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:57, 11. december 2014 (CET) : Kateri podatek se ne prikaže? Meni je videti ok. (Rojstvo - 1530, Smrt - 27. maj 1581, Q174665?) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:49, 12. december 2014 (CET) :: Tisti Q174665? bi moral biti mesto smrti, če prav razumem. Če greš z miško nad vprašaj, pojamra da manjka slovenska oznaka (ali nekaj takega) in ne more prikazati podatka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:00, 12. december 2014 (CET) ::: V wikipodatkih je potrebno vnesti oznako v slovenščini, ker je še nima (klikni na Q174665) in shraniti - če pa tam dodaš še kratek opis, je pa to sploh sijajno. In zakaj je opis dobro dodati .... ko neki osebi dodajaš (spreminjaš) kraj rojstva, ti avtomat pomaga pri iskanju ... prikaže ti tudi opis. Težko je namreč izbrati med več enakimi kraji ... lahko poskusiš v iskalniku vtipkati Bela in ti tam ponudi tri enake oznake, ki so brez opisa. Vsi članki, ki imajo takšne zapise so umeščeni v [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]. Jih počasi čistim ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:56, 12. december 2014 (CET) ::::Sem dodal oboje, upam, da prav, ker v geslu se (še) ne pokaže. Nisem pa vedel, da je to potrebno delat ročno za vsak objekt v wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:06, 12. december 2014 (CET) :::::Zdaj sem pogledal tisto kategorijo. Hudiča, saj tega je pa za celo življenje. No, pa sem imel iluzije o avtomatizaciji (rade Japanci za nas...) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) : Počasi se daleč pride. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) : Sicer pa se prikaže, le stran moraš osvežiti. Bo pa kasneje s temi podatki veliko lažje. Vem koliko dela sem imela s taksonomkami in naselji, da sem vse stare počistila, sedaj pa je precej enostavno, ko je na vsake svete cajte potrebno dodati le eno.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 12. december 2014 (CET) ::Sem parkrat stisnil ctrl+f5 pa se ni osvežilo. No, zdaj je, tako da sem očitno delal prav. Za vajo sem jih poslovenil še par, ampak tega je res ogromno. A se pri krajih ne bi dalo tega avtomatizirat? Da bi po defaultu kar wd dal originalno ime, ki bi ga potem po potrebi na roko slovenili, kjer imamo slovenska imena? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ::: Ctrl+f5 ni dovolj, treba je uporabiti tisto v Orodni vrtici (Več -> Osveži). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:37, 13. december 2014 (CET) ::: Glede slovenjenja ... ne vem kakšna so pravila glede botov v Wikipodatkih. Je [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] bolj aktiven na Wikipodatkih in bi mogoče on lahko svetoval. Tudi ne vem kaj naj bi bilo to originalno ime (če je npr. neko rusko mesto, je to potem tudi zapis v cirilici). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 13. december 2014 (CET) ::::Sorry, sem videl, da si me omenila, pa nisem prej utegnil odgovorit. Za črpanje oznak (label) iz imena medjezikovnih povezav bo treba pocukat kakšnega operaterja bota - treba je prepisat ime (verjetno najbolje angleškega) interwikija v label za slovenščino pri objektih, ki imajo {{P|31}}: {{Q|486972}}. Naslov je [[:d:Wikidata:Bot requests]], ampak za tako specifično opravilo znajo bit neodzivni. Na žalost ne poznam alternative. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:34, 13. december 2014 (CET) :::::Meni se to ne bi zdela slaba rešitev, čeprav bo seveda nekaj napak (Cologne namesto Köln, pa Prague namesto Praga ipd.). Če znajo narediti tako, da primarno vzame slovenski iw, če pa tega ni pa angleškega, bi bilo tega manj. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:17, 14. december 2014 (CET) ::::::{{u|IP 213}}, začasna rešitev za vsaj malo lažje dodajanje: v [[:d:User:IP 213/common.js]] si skopiraj <code><nowiki>importScript( 'User:Joern/altLabels.js' );</nowiki></code>. Če imaš izbran slovenski jezik v uporabniških nastavitvah, tako da prikaže polje za slovensko oznako na vrhu strani, ti skripta ponudi ime(na) iz interwikijev - kar pomeni en klik namesto copy-pastanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:25, 16. december 2014 (CET) ::::::: A jest tud lahko? .... Sem že nastavila ... super. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:35, 16. december 2014 (CET) Ok, hvala, bom uredil. Vsak klik manj paše. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ;Arnulf Koroški Hm, kaj pa je tule pri [[Arnulf Koroški|Arnulfu]]? V infopolju se pokaže 4. december, čeprav se v virih pojavlja 8. (ali konec novembra). In sem šel gledat v wikidata, kjer je tudi 8. 12. (z dodatkom julian). Ali tu infopolje po nepotrebnem preračunava v gregorijanski koledar, ki ga takrat sploh še ni bilo? Oziroma, ali je tu sploh odveč pripomba v wd, da je datum po julijanskem koledarju (verjetno posledica uvoiza iz wp ru:)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:58, 12. december 2014 (CET) : Ja, tega sem že gledala. Ruski uvoženi datumi so včasih nepravilni (sem jih že nekaj popravila) in če imaš svoj vir, tam podatek popravi (lahko vneseš tudi dva datuma) in dodaj vir, tistega ruskega pa kar izbriši. Kako se doda sklic lahko pogledaš npr. [[d:Q190770|Philip Warren Anderson Q190770]] na datumu rojstva, ki sem ga popravila jaz. Glede julijanske koledarja pa moram pa še preveriti, to naj bi drugače delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 12. december 2014 (CET) ::Saj ravno v tem je težava: iz ruske wp uvožen datum je pravilen, je tudi 8. december. V infopolju se pa pokaže 4.! Zato sklepam, daje v ozadju kakšno preračunavanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) ::: Hmm, bom povprašala ruske kolege, ki so napisali kodo, sem v navezi z njimi. Zaenkrat pa Arnulfa ne spreminjaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) ::::Sem pustil povsem pri miru. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ;Linus Torvalds V infopolju se pod poklic dvakrat pokaže programer (enkrat kot link, enkrat ne), pri starših in starih starših so opisi v angleščini. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Popraviti je bilo potrebno poklice v Wikipodatkih za ta objekt, očeta, mamo in deda pa je bilo potrebno popraviti kar v infopolju samem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Janko Prunk Pri Prunku se v infopolju prikaže napis '''Spletna stran''', vendar ni linka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Napaka je bila v Infopolju Znanstvenik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Milko Kos To pa je najbrž bolj moje neznanje kot bug. Pri [[Milko Kos|Kosu]] sem v wd dodal dve sliki, zdaj pa se tudi v infopolju pokažete obe. Je ena v wd odveč, je torej prav, če je tam samo ena, ali se da urediti, da infopolje pokaže samo eno, čeprav sta v wd dve? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:15, 16. december 2014 (CET) : Ja, če bi bilo tam 10 slik, bi se jih prikazalo vseh 10; bilo bi prav, da bi tam bila samo ena slika. Jaz kar zbrišem eno, pustim kvalitetnejšo. Do sedaj se ni še nihče pritožil. Wikipodatki naj ne bi bili namenjeni galeriji, za to je na voljo povezava na Zbirko (tudi v Wikipodatkih). Bom pa povprašala ruske kolege kako to preprečiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) : Sem malo gledala kako to deluje .... so splošno napisane funkcije, ki obdelujejo vse postavke znotraj ''property''. Tako deluje za datume, poklice in tudi za slike. Bi bilo potrebno za slike potemtakem narediti neko posebnost v kodi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 16. december 2014 (CET) ::Kar pusti, bom raje pobrisal odvečno in bo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ::: Podobno je npr. pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]]u. Če se iz infopolja odstrani parameter slike, se v njem prikažeta dve. Drugi dve od mišljene. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:19, 18. december 2014 (CET) :::: Na [[:Wikidata:Property talk:P18]] je navedeno, da naj bi imela lastnost [[:Wikidata:Property:P18|slika]] praviloma eno vrednost (Single value: this property generally contains a single value), ki naj bi bila najbolj kvalitetna slika za predstavitev osebe oz. za v infopolje. Ostale naj se odstrani. Jih je pa kar nekaj takih ([[:Wikidata:Wikidata:Database_reports/Constraint_violations/P18#.22Single_value.22_violations]]), tudi ker boti dodajajo podatke iz različnih Wikipedij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:35, 18. december 2014 (CET) ;Teodor Domej Tudi to je najbrž bolj vprašanje kot bug report. Ampak vseeno: pri [[Teodor Domej|Domeju]] sem hotel podatke vnesti v wd, pa sploh nima povezave Objekt v Wikipodatkih. Tudi možnosti, da bi ga ustvaril ne najdem. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:50, 16. december 2014 (CET) : Za čisto nov objekt greš direktno v Wikidata in tam v iskalnik vtipkaš Teodor Domej .... potem pa klikneš na "also create a new one" ... in veselo na delo. Tegale sem ustvarila že jaz in dodala. le da je moški in človek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) ::Aha, se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) <s>Ampak sedaj še vedno ni povezave med objektom v wd in geslom tu. Sem poskusil povezavo dodati, a mi kljub vztrajnemu klikanju na wd ni uspelo. Druge podatke sem lahko dodal (bio, slika). --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:39, 16. december 2014 (CET) :Danes sem bil rahlo uspešnejši. Lahko sem vnesel podatke za iw, vendar jih nisem mogel shraniti (invalid token ali nekaj takega). Prav tako nisem mogel pobrisati napake pri kraju rojstva; včeraj sem namreč ES namesto kot referenco po pomoti vnesel kot drugi kraj rojstva. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:37, 17. december 2014 (CET) </s> Pozabi! Zdaj je šlo. Očitno težave z delovanjem wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:18, 17. december 2014 (CET) : Poskusi vedno osvežiti stran z Osveži iz orodne vrstice. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:04, 18. december 2014 (CET) ::Misliš stran na wp? Saj sem, pa ni pomagalo. Mislim, da ima wd včasih težave z delovanjem in takrat je vnašanje in popravljanje nemogoče. Se mi je zgodilo že kdaj prej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:27, 18. december 2014 (CET) ;Aimé-Victor-François Guilbert Zakaj v članku [[Aimé-Victor-François Guilbert]] infopolje ne prikaže datuma smrti iz WD, čeprav je tam naveden? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:13, 27. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v WD. Lahko pogledaš zgodovino. Pri smrti je bilo nastavljeno, da je ta podatek nezaželen (pobarvan je bil spodnji kvadratek izmed treh navpičnih na levi strani). Običajno je to nastavljeno na srednjega ... Normal; zgornjega pa se običajno nastavlja pri slikah za sliko, ki je najprimernejša in se potem v infopolju izpiše le-ta, na pa tudi ostalih. Upam, da nisem preveč zapletla pojasnila. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:56, 27. januar 2016 (CET) Aha. Še nekaj je treba prevesti - kdor ima pri datumu smrti ? napiše v ruščini neznano npr. [[Slavko Beravs]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:50, 29. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v [[Modul:Infocards]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 29. januar 2016 (CET) ;[[Manuel Machado]] Nekaj je s sklicem narobe pri datumu smrti - Lua error in Modul:Sources at line 200: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 9. marec 2016 (CET) : Sem imela že nekaj časa pripravljene popravke v peskovniku, pa sem sedaj zamenjala. Upam, da bo vse ok.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 9. marec 2016 (CET) ;[[Edin Osmanović]] Kraj rojstva preveč raztegne infopolje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:27, 3. junij 2018 (CEST) : Modul Wikidata omogoča okrajšave dolgih imen držav [[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata&type=revision&diff=5001378&oldid=4913789 diff.]], kako bi naredili neko splošno pravilo bi si pa morala vzeti več časa in Modul prisiliti, da razdeli zadevo v več vrstic. Je pa tole malce komplicirano, tako da ne vem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 3. junij 2018 (CEST) ;[[Luka Špik]] Sliko prikaže prekrito z več vodoravnimi črtami. V vseh drugih wikijih je prikazana ok, tako da nimam pojma kaj bi bilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:44, 18. december 2019 (CET) :Ne vem zakaj se je to zgodilo. Ampak sem popravila prednastavljeno vrednost v infopolju Športnik na 220px tako kot za Infopolje oseba (prej je bilo 226px). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:28, 19. december 2019 (CET) === JhsBot na Wikdata === Če pogledaš zgodovino [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q3857937&action=history] [[d:Q3857937|Janeza Kosa]] se tam vidijo spremembe JhsBota (''Added [sv] description: Auto-description for Swedish'', ...). Mogoče bi lahko delal tudi za nas? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:05, 16. december 2014 (CET) == Predloga Infopolje Pisec na Wikiverzi == Na Wikiverzo sem skopiral predlogo za infopolje Pisec, vendar me študent, ki je predlogo uporabil, opozarja na napako, ki je ne znam odpraviti, namreč podatke o pikslih nad sliko (glej [[:v:sl:Benjamin Gracer|Benjamin Gracer]]). Help, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:29, 22. oktober 2014 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:49, 22. oktober 2014 (CEST) Glede na zasnovo predloge je namesto <pre>| image = [[File:Benjamin Gracer.jpg|thumb|Benjamin Gracer]]</pre> potrebno uporabiti: <pre> | image = Benjamin Gracer.jpg | caption = Benjamin Gracer</pre> {{urejeno}} - Sem omenjeni članek že popravila, glej https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Benjamin_Gracer&diff=19070&oldid=19068. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 22. oktober 2014 (CEST) == Kulturna dediščina Slovenije na Wikipodatkih == Najbrž te bo zanimalo, da sem naredil na Wikipodatkih infrastrukturo za označevanje enot slovenske kulturne dediščine. Glej [[Pogovor:Kulturni spomenik Slovenije‎]], komentarji dobrodošli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:25, 8. november 2014 (CET) Predlagam, da urediš samo naša infopolja in ne zgubljaš časa/energije z ročnim dodajanjem v Wikipodatke, potem ko bo vse pokategorizirano po občinah bom že jaz pognal avtomatizacijo. Lahko pa tudi sama, po želji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:15, 13. november 2014 (CET) : Ok ... hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:17, 13. november 2014 (CET) Avtomatska kategorizacija ne dela prav za Mestno občino Ljubljana - glej [[Meksika]]. Iz kode v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}} mi na žalost ni jasno, kaj je narobe (pri ostalih mestnih občinah dela). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 14. november 2014 (CET) : Očitno mi je ponagajal copy&paste in sem namesto presledka naredila neki posebni znak. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:19, 14. november 2014 (CET) :: Uh, dobro da si odkrila, to mi na kraj pameti ne bi padlo. Zanimivo, ravno par dni nazaj se mi je v službi pri analizi podatkov zgodilo, da sem po nesreči dodal presledek za eno vrednostjo in mi potem dolgo ni bilo jasno, zakaj mi [[R-project|R]] cel stolpec obravnava kot čisto drug podatkovni tip. V tab-delimited tabeli se to na prvi pogled ne vidi, tako da sem moral it nazaj v izvorne podatke da sem odkril, v čem je trik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:26, 14. november 2014 (CET) ::: Sem tako hitro odkrila, ker se mi je to zgodilo tudi včeraj in sem tudi skoraj doktorirala na tem ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 14. november 2014 (CET) ::::Pred uporabo je dobro [[:en:Trimming (computer programming)|trimčkat]] podatke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:35, 14. november 2014 (CET) :::::Do tega imam predsodke odkar sem enkrat pred davnimi časi poskusil s HTML trimmerjem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:38, 14. november 2014 (CET) :::::: Pri meni ni bila težava s presledki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 14. november 2014 (CET) Vsaj za nepremično kulturno dediščino je zdaj stvar solidno postavljena in up-to-date (čakam samo še bota, ki bo danes ponoči povedal, če je nova rešitev glede registrirane kulturne dediščine dobra). Sem ustvaril stran [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] z navodili, pod pogovorno stran sem premaknil najino debato od prej. Povej, če se ti zdi kaj nerazumljivo ali ne dovolj dobro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 22. november 2014 (CET) == Кategorija:Ljudje po abecedi == Ima [[Кategorija:Ljudje po abecedi]] namenoma poseben "K" v naslovu da jo sistem obravnava kot stran z vsebino ali je bil typo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:10, 10. november 2014 (CET) :Škratki so bili na delu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:38, 10. november 2014 (CET) == List of Museums in Slovenia == Hello Pinkysl, in 2011/2012 we added the List of Slovenian Museums to the englisch wp, see http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_museums_in_Slovenia - now there is a list of the museums in Croatia in the German WP, see https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Museen_in_Kroatien - wo should consider a German version of this list. Unfortunately I cannot make the translations from slovenian into German - and these names are often under discussion in the German WP. Best wishes from Germany G. Plehn. --[[Posebno:Prispevki/94.216.44.229|94.216.44.229]] 21:47, 22. november 2014 (CET) : You want to translate List of Slovenian Museums into german version? I am not really good in german ... I will ask someone here to help you. I transferred this conversation to [[de:Benutzer Diskussion:Plehn#List of Museums in Slovenia]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:17, 23. november 2014 (CET) ==Thanks!== Thanks a lot for your VE-related updates! Just a note that [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide/sl|the user guide on mediawiki.org]], which is linked from inside VE, is unfortunately out of date and this will affect users looking for information because they won't access the local documentation. Also, had you seen [[:m:VisualEditor/Newsletter/2014/December]]? I don't remember if you're on the translators list or not :) Best, --[[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 13:34, 22. december 2014 (CET) :Yeah, I know about User guide on mediawiki ... it is on my list "Must do" ... currently I am preparing for some Wiki classes for seniors on Institute of Continuing Education. So I will do that later, when there will be more time. And I will also check newest VisualEditor Newsletter ... I have already found CTRL F shortcut a few days ago. And about translators list: you asking me if I am allowed to translate at VisualEditor/TranslationCentral? ... I can, I have done that before. :By the way, I have posted 2 questions at [https://www.mediawiki.org/wiki/VisualEditor/Feedback VisualEditor/Feedback]. Maybe you can help? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:25, 22. december 2014 (CET) == DYK == Živjo, sem uredil glede 1. tedna 2015 za rubriko Ste vedeli, samo tega noče pokazat na glavni strani. Bi lahko to ti uredila (sedaj namreč kaže na 1. teden 2014). Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 15:41, 29. december 2014 (CET) : {{urejeno}} Sem sedaj naredila tako, da če je CURRENTWEEK (1) in CURRENTMONTH (12) ... kar velja za zadnji teden starega leta, sedaj predloga poišče prvo predlogo naslednjega leta, če ta obstaja ... drugače pa izpiše za en teden nazaj. Upam, do bo 1. januarja ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 29. december 2014 (CET) ::Se je glih to zgodilo, da kaže na današnji dan predlogo od 52. tedna 2014. Nočem nič sam spreminjat, ker bi se verjetno vrtel v krogu ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 13:47, 1. januar 2015 (CET) :: Zdej pa bo ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:04, 1. januar 2015 (CET) == infopolje gora == spoštovana Pinki, pravkar sem vnesel Čeglo goro (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cegla_gora), nato sem videl, da bi se lahko prikazal zemljevid z vnešenimi koordinati kot pri skupni Lačur (https://de.wikipedia.org/wiki/Latschurgruppe). Poleg tega slovenska predloga sicer upošteva izolacijo, ne pa škrbine (upam, da sem oba pojma pravilno prevedel iz nemščine). Aja, pa seveda pojmovanje "prevod" za drugo ime gore ni pravilno, oz. imajo številne gore lahko več vzporednih imen, če so npr. na meji ali iz drugih razlogov (Karnijske Alpe). Takrat bi to moralo biti primerno označeno. Ali se te 3 stvari (avtomatični zemljevid, škrbina, vzporedna imena) lahko uredi? Jaz tega ne znam. hvala. lp. Bojan2005, 14.1.2014, 12.00 CET : Bom pogledala .... jutri. :: hvala... predloga Karavanke pa je seveda narejena s perspektive Slovenije, le da je polovica v Avstriji... in nekako ta ekskluzivnost ne ustreza... tu bi se moralo nekaj spremeniti... To z zemljevidi v predlogah je seveda res za vse kraje v Avstriji, ki so na slovenski Viki... karte se žal ne prikažejo... lp Bojan2005... Glede [[Predloga:Gora]] .... tole je ena stara predloga (njena dokumentacija ni najboljša), ki jo bo potrebno posodobiti, se pa že sedaj lahko vstavi zemljevid (glej https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cegla_gora&diff=4358148&oldid=4357714 diff mojega urejanja). Predlogo bom v bodočnosti posodobila .... vendar bo malo trajalo, ker bo pred posodobitvijo potrebno ustrezno pripraviti vse že obstoječe članke (parameter {{para|Coordinates}}). Glede [[Predloga:Karavanke]] ... če preveriš njeno zgodovino, vidiš da je bila ustvarjena leta 2006 in bi bili zelo veseli njene posodobitve. Če ne veš kako se dela s predlogami, napiši na njeno pogovorno stran, kaj bi moralo pisati še za avstriski del Karavank in bom popravila jaz ali pa kdo drug. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 16. januar 2015 (CET) :{{urejeno}}, malce je trajalo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 27. julij 2019 (CEST) == Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog == Na Wikiviru se na nekaterih straneh pojavlja kategorija [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog&action=edit&redlink=1 Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog]. Ne vem, kako je vključena (s kako predlogo?), zato je ne morem odstranit. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 03:36, 2. februar 2015 (CET) : Ja, enako je po vseh Wiki projektih, tudi na naši sl. - to preverjanje je avtomatsko in je uvedeno s strani MediaWiki ... sem omenjeno kategorijo ustvarila kot skrito, tako, da je sedaj v člankih ne bi smeli videti. Da tega ne bi imeli, bi bilo potrebno pregledati predloge, ki jih članki uporabljajo ... v tvojem primeru sta to Navpolje in Navpolje podskupina. (glej [https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog], kjer je tudi kratek komentar kaj naj bi bilo potrebno popraviti). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2015 (CET) Super. Sem isto zdaj shranil še v Wikinavedku. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:18, 2. februar 2015 (CET) == Veslanje == Novo: Danes urejala stran [[Veslanje]] in bi prosila za pregled, če je vse v prav. Hvala in lp --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 21:02, 21. februar 2015 (CET) : Sem tvoje zunanje povezave uporabila kot sklici v poglavju [[Veslanje#Tekmovalno veslanje]]. Si pa nekje izgubila Šaleški veslaški klub [[Velenje]] in Veslaško društvo [[Strunjan]]? Če ta dva še delujeta, ju kar dodaj nazaj, četudi nimata lastnih spletnih strani (bosta pač zaenkrat brez sklica). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:03, 22. februar 2015 (CET) Hvala za pregled. Opomba: Šaleški veslaški klub, Velenje je razpadel. Dodala bom še sliko ali dve in vir iz katerega je predhodnik sestavil članek. LP --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 10:32, 22. februar 2015 (CET). : Ok, kar pogumno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:35, 22. februar 2015 (CET) == Tenisači == Ob ostalem popravljaš tudi pomišljaje, zaradi česar povezave na turnirje ne delajo več[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Am%C3%A9lie_Mauresmo&curid=328434&diff=4376178&oldid=4341686]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom popravila nazaj. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:06, 27. februar 2015 (CET) Mogoče veš kako v autoFormatter-ju izklopiti zamenjavo teh pomišljajev (znotraj povezav)? (glej [[Uporabnik:Pinky sl/common.js]])--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 27. februar 2015 (CET) : Predvidevam, da kje v [[:Uporabnik:Pinky sl/autoFormatterSettings.js]], Po moje bo najhitreje, če vprašaš [[:de:Benutzer Diskussion:TMg/autoFormatter]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:43, 27. februar 2015 (CET) == Seštevanje z magičnimi besedami == ; Glavna stran Za Wikivir bi potreboval za na glavno stran izpis števila člankov. Zdaj je uporabljena <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki>, rabil bi pa število <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki> minus <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}</nowiki>. Baje da se to z nekim stringom naredi, vendar je meni to že višja matematika (dobesedno). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:17, 27. februar 2015 (CET) Takole:<br> <s><nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{#expr: {{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}} - {{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}}} avtorjev]]</nowiki></s><br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''': <nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}|R}}}}}} avtorjev]]</nowiki> Delovanje lahko pogledaš v mojem [[s:Uporabnik:Pinky sl/peskovnik|peskovniku na Wikiviru]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:31, 27. februar 2015 (CET) ; Statistika Na glavni strani zadaj dela, imam pa še na [[s:Uporabnik:Janezdrilc#Statistika]] eno kalkulacijo, ki ne dela - tam, kjer piše "Naslovi brez predloge" (štiri števila so vključena v račun, izpiše pa nek nenormalno visok rezultat). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:06, 27. februar 2015 (CET) : Takole (delovanje glej v zgoraj omenjenem peskovniku):<br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''':<nowiki>{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi naslovi|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Razločitev|pages}}||R}}}}}} člankov</nowiki> : Tale formatnum je potreben zaradi pik za tisočice, ki jih napačno preračunava (expr mora vsebovati številke brez pik in vejic). Zato moraš popraviti tudi zgornjo kodo za glavno stran. Trenutno je ok, ker številka ni presegla 1000. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 27. februar 2015 (CET) Sem popravil tudi na glavni strani. Zdaj vse krasno prikazuje. Tale koda je pa tudi od sile... Hvala za hitro pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:26, 27. februar 2015 (CET) == Infopolja univerze, fakultete == Zdravo! Pripravljam se na obnovo strukture in podatkov v člankih o Filozofski fakulteti v Lj, njenih oddelkih in knjižnici. Praktično bi bilo, če bi imeli infopolje + navodilo v slovenščini. Nam ga lahko pripraviš, prosim? Bi ga pripravili skupaj? Pozdrav![[Uporabnik:Leska|Leska]] ([[Uporabniški pogovor:Leska|pogovor]]) 12:11, 7. marec 2015 (CET) : Obstaja [[Predloga:Infopolje Univerza]]. Jo bom pogledala v kakšnem stanju je in dodala navodila v dokumentacijo predloge. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Pinky sl, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == Ste vedeli/14. teden 2015 == Ojla, je v vnosu za "ste vedeli?" za [[Elbasan]] mišljen tudi [[Škumbin]] kot predstavljeni članek? Je bil namreč tudi ustvarjen prejšnji teden. Toliko, da vem, koliko DYK-jev si lahko pišem... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:37, 31. marec 2015 (CEST) : Ja, sem zgrešila ... sem dopolnila Ste vedeli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:42, 31. marec 2015 (CEST) == Slog opomb na Wikiviru == Na Wikiviru sem [[s:Predloga:Opombe|Predlogo:Opombe]] posodobil po Wikipediji, vendar sedaj opombe izpisuje v navadni velikosti pisave, ne več small. Lahko malo pogledaš? Hvala v naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:00, 8. april 2015 (CEST) :Iz naše [[MediaWiki:Common.css]] skopiraj od vrstice 49 <nowiki>/* Make the list of references smaller */</nowiki> do vrstice 77 (pred <nowiki>/* Styling for citations */</nowiki>). Mislim, da bo to vse. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 8. april 2015 (CEST) Že dela. Vidim pa, da še ne dela možnost za več stolpcev <nowiki>{{Opombe|2}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:11, 9. april 2015 (CEST) : Mogoče je napaka v tem, da ti manjkata še predlogi [[Predloga:Column-width]] in [[Predloga:Column-count]]; drugače pa bi morali še nekje biti definirani references-column-count, references-column-count-n, references-column-width. pa jih tukaj ne najdem. Mogoče bi [[Uporabnik:Smihael|Miha]] vedel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:55, 9. april 2015 (CEST) ::Ja, mislim da v css-jih nekaj zadev manjka. Uredim cez vikend na racunalniku. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:04, 9. april 2015 (CEST) Ok, potem bom kar na Mihata počakal, saj moram zatem isto še na Wikinavedku uredit. Hvala za sedaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:05, 10. april 2015 (CEST) == Prosim za pomoč == V [[Folgóre da San Gimignano|tem članku]] so podatki v predlogi nekoliko zgrešeni, pa ne znam popraviti. Mi lahko poveš, kako je predloga dostopna za urejanje? Hvala za pomoč! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:53, 23. april 2015 (CEST) Predloga zajema podatke iz strani Wikipodatkov, zato je treba spreminjati tam: [[d:Q774824]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:41, 23. april 2015 (CEST) == Wikidata == Pozdrav Pinky, vidim da si radila ovdje u vezi Wikidate. Imam jedan problem na bs.wiki. Pogledaj [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&diff=prev&oldid=2598013 ovdje]. Kad stavim <nowiki>{{#invoke:Wikidata|formatStatements|property=p6|rank=preferred}}</nowiki> pokaže mi [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=2597860 oba podatka] (Miro Cerar i Alenka Bratušek) a kad sam pročitao pomoč piše da samo treba staviti ovo ''rank=preferred'', ali kao što vidiš ne dela! Isti problem je i kod property=p38 (tolar i euro). Btw. volio bih kad bi neko iz SLO ko zna malo bolje bosanski (ti ili Yerpo ili neko treči) pogledao malo ovaj članak na bs.wiki o Sloveniji (nedavno sam ga pisao), da ''ocijeni'' valja li (mislim ima li šta sporno ili pogrešno). Prevodio sam ga sa slovenščine i engleskog. Pozdrav iz Sarajeva--[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 10:37, 8. junij 2015 (CEST) : Vaš [[:bs:module:Wikidata]] ne radi sa rank-om. Kod nas to radi. Osnova našeg modula uzeta je od ruske Wikipedije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:54, 8. junij 2015 (CEST) ::OK hvala Pinky, pošto ne znam oko toga ništa, prenijet ću to našem ''tehničaru'' koji se s tim bavi. Puno pozdrava iz Sarajeva. --[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 18:46, 8. junij 2015 (CEST) ==Infopolje Naselje== Pozdravljena, Pinky. Urejal sem članek [[Škocjan, Škocjan]], pa sem opazil, da je tudi na zemljevidu v infopolju naselje označeno kot 'Škocjan, Škocjan'. To je seveda nepotrebno, zadosti bi bilo 'Škocjan'. Te lahko prosim, da popraviš kodo, da se bo izpisalo samo ime naselja brez razločitve? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:33, 6. julij 2015 (CEST) :Dvomim da bo šlo samodejno, treba je pri vsakem "razločenem" kraju izpolniti parameter <code>|name =</code>, ki ima privzeto vrednost <code><nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></code>. Jaz občasno to naredim, kadar ravno urejam kakšnega, sistematično se mi pa še ni dalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:38, 6. julij 2015 (CEST) Kodi je težko dopovedati kaj je to razločitev, zato je temu namenjen (kakor je že Yerpo omenil), parameter {{para|name}}. Lahko pa bi npr. izpisala le besedilo do vejice, ostalo pa ignorirala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:53, 6. julij 2015 (CEST) :Zaenkrat sem za Škocjan rešil s parametrom 'ime'. Za druge kraje pa se mi zdi ne smiselno, da se izpiše le besedilo do vejice. Za Slovenijo bi to delovalo (ne spomnim se nobenega kraja z vejico v imenu), za tujino pa gotovo ne. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 16:51, 6. julij 2015 (CEST) == Rast == Glej [[Brest, Belorusija]]; mislim, da zaradi formatiranja števil ne prikaže znaka za {{tl|rast}}. Naj ga odstranim ali je kakšna rešitev? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 14. julij 2015 (CEST) : Ja, najbolj je da odstraniš. Problem je v pikah v imenu slike, ki jo odstrani. Žal se temu težko izognem. Lahko pa bi dodali nov parameter, ki bi ga nato predloga izpisala na to mesto. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 14. julij 2015 (CEST) == Reference iz WD == Če imaš čas, bi lahko pogledala, kaj je narobe pri izpisu referenc iz WD v {{tl|Infopolje Oseba}}? Glej za primer [[Neil Armstrong]], pri datumu publikacije piše "-25T", medtem ko je v samem objektu {{q|1615}} lepo oblikovan datum 25 August 2012. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:48, 24. julij 2015 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 24. julij 2015 (CEST) :: Zdaj bi moralo biti bolje ... sem najprej posodobila [[Modul:Sources]] (glede na zadnje ruske popravke, ker tam pač deluje). Je pa izpisana samo letnica publikacije, ne vem pa zakaj so se odločili za tako izvedbo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:52, 24. julij 2015 (CEST) Še en bug: očitno modul pobere naslove (title) referenc v vseh jezikih, moral bi samo v slovenskem. Zgled: [[Denis de Sallo]], kjer za ''data.bnf.fr'' piše po rusko naslov Национальная библиотека Франции in zdaj po novem tudi zraven Francoska narodna knjižnica (kar sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20666306&type=revision&diff=365411119&oldid=365407913 dodal] v objekt {{q|Q20666306}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:15, 17. avgust 2016 (CEST) : bom pogledala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:03, 17. avgust 2016 (CEST) :: Lastnost "naslov (enojezično besedilo):" naj bi praviloma vseboval originalni naslov dela - le en zapis (v tem primeru, po moje, za data.bnf.fr to nima smisla, ker je to baza podatkov data.bnf.fr). Če že, bi moral biti to originalni naslov v francoščini. Sem tam zbrisala oba zapisa. Upam, da ne bodo komplicirali. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:38, 17. avgust 2016 (CEST) == Ožje zrcalo == Pred časom sva se mučila z oženjem formata strani na wikijih. Zdaj sem na Wikiknjigah in na Wikiverzi uporabil kar preprosto določilo <code><nowiki><div style="width:800px"></nowiki></code> in deluje. Če ne odkrivam tople vode :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:36, 2. avgust 2015 (CEST) : Zakaj pravzaprav ožite (fiksirate) format? Format na spletu je dandanes običajno nefiksen, zaradi različnih naprav, ki berejo določeno spletno stran. Sedaj manjšanje (ožanje) okna ne prilagaja več širine članka. Poskusi sedaj zožati okno, da bo ožje od določenega 800px. Videl boš, da se širina besedila ne prilagaja širini okna. To je še posebej nerodno za uporabnike z manjšimi zasloni, kise morajo sedaj za branje vrstic premikati levo-desno. Upam, da nisem preveč zakomplicirala.<br>Za printanje ali shranjevanje članka se lahko uporabljata opciji na levi strani "Prenesi kot PDF" in "Različica za tisk", ki stran preuredita za A4 format. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 2. avgust 2015 (CEST) ::Na to pa nisem pomislil; bom vrnil nazaj na privzeto. Glavni razlog za oženje je bila misel na morebitni natis, no, pa tudi priporočilo, da je optimalna dolžina vrstice za branje okrog 60 znakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:38, 3. avgust 2015 (CEST) == Slavonic runes == I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (''That's how I know about it'' - # воинский доспех из Стичны VII века до н.э.; # шлем из города Вач ; # руны на монете из Народного музея Словении<br/> и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;<br /> http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).<br /> '''Sources''':<br /> * Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001 * Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996 * Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.<br /> and etc. Regards --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 23:36, 7. avgust 2015 (CEST) == Predloga:Normativna kontrola == Par predlogov bi imel samo v razmislek za predlogo {{tl|Normativna kontrola}}: * morda je bolj ustrezno ime predloge ''Normativne kontrole'', v kolikor to ime pomeni zbriko večih povezav (kontrol), vendar nisem prepričan v takšno uporabo te besedne zveze :: Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja: normativna kontrola so obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajočimi bibliografskimi vpisi. Jaz bi to kar pustila v ednini. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * za zunanje povezave se mi zdi boljše, če bi bile plainlinks, saj v člankih, kot je na primer [[Albert Einstein#Zunanje povezave|Albert Einstein]], potem že mrgoli teh malih ekonic, s čimer je vse skupaj tudi malo manj pregledno :: Tiste ikonice zraven so edino obvestilo uporabniku, da je to zunanja povezava in da bo zapustil Wikipedijo, če jo bo kliknil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * posamezne povezave bi lahko bile ločene s <nowiki>{{·}}</nowiki>, malo zaradi standardizacije tovrstnih seznamov, malo pa, ker navadne pike na prvi pogled delujejo nekam "nenamensko" :: Tole bom še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) :: {{Urejeno}}, posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 6. september 2015 (CEST) ::: Aha, te pike sedaj boljše zgledajo in lepše ločujejo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) * razmišljam, če bi bilo bolje celotno predlogo zapakirati kar v navpolje, da se potem z drugimi navpolji v članku lepo zloži; zdaj ponavadi visi iz zadnjega navpolja kot nekakšno vsebinsko dopolnilo, oziroma je videti, kot da je zadnje navpolje vedno razprto :: Ne vem, če ima smisel kaj zlagati, ker je tako ali tako le ena vrstica (''row''). Potem, bi morala biti glava in pod njo vrstica z vsebino. Ta predloga je izdelana v Lua jeziku in so po vseh Wikipedijah približno enake, ne vem če bi se lotila popolnega redizajna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * zaradi preglednosti bi bile mogoče povezave nanizane v stolpcih, samo to vem, da je iz tehničnega vidika "predrago", zato je samo hipotetična ideja :: V stolpcih? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) ::: Ja, pač, če se sploh splača - nekaj takega drugače:<br>VIAF: lkjlkj<br>ISNI: oiugiugv<br> BNF:lihlihb ::: Ali pa, če bi šlo kako podobno, kot s predlogo <nowiki>{{Stolpci|3|...}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) :::: V stolpcih bo težko, ker se polje avtomatsko polni in bi bilo treba v naprej izračunati, koliko id-jev je v Wikipodatkih, da se enakomerno porazdelijo. Kakor za uporabo z navpolji, bi bil tukaj ravno tako potreben redizajn za katerega pa nimam prave volje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:40, 6. september 2015 (CEST) ::::: Dobro, ja, saj pravim - to je samo za pretresanje idej. Hvala drugače za mnenje in poskuse. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:52, 6. september 2015 (CEST) Če se ti zdi kaj od tega vredno poskusa, lahko spremeniš, sicer pa - saj veš - ni nobene sile. Jaz bi probal, čisto tako, kako se kaj obnese, vendar sem se našel "prepoceni" na tem področju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 5. september 2015 (CEST) ===George Walker Bush=== V članku [[George Walker Bush#Zunanje povezave]] in [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti|še nekaterih]] javlja napako »Lua error in Modul:Authority_control at line 259: attempt to index field 'datavalue' (a nil value).« : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:46, 17. januar 2017 (CET) ===Agropop=== V članku [[Agropop#Zunanje povezave]] pa ne prikaže MusicBrainz (na opisni strani predloge je med naštetimi, ki naj bi delovale). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:00, 16. januar 2017 (CET) : Bom preverila tudi tole. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 17. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti oba primera (preveriš lahko, če uporabiš {{tl|normativna kontrola/peskovnik}}, vendar je zaenkrat še v peskovniku, ker so bile težave v njunih podpredlogah. Preden vse popravke dam iz peskovnika, moram še malo prečekirati, če nisem česa pokvarila. (Sprememba bo vplivala na vsa navigacijska polja.) .... tole dajem kot obvestilo, da nisem pozabila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:31, 29. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti tole, sedaj bi moralo delovati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 22. junij 2017 (CEST) :Sedaj deluje, so pa izginile povezave na CONOR. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 23. junij 2017 (CEST) :: Sem dodala še povezave na CONOR ... poletni škratki so bili na delu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:07, 24. junij 2017 (CEST) ==Prosim za pomoč 2== Prosil bi te, da malo pogledaš okno v [[Kraljevina Dveh Sicilij|tem]] članku, in sicer (a) kaj pomenijo slikice pri datumih nastanka/ukinitve in (b) zakaj se ne prikaže zastava poleg grba. Upam, da je ostalo v redu, je namreč prvo okno te vrste, ki sem ga izpolnil. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:17, 10. september 2015 (CEST) : {{urejeno}}, poglej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljevina_Dveh_Sicilij&type=revision&diff=4513233&oldid=4513125 diff]. Drugače pa so primeri in nasveti tudi v dokumentaciji infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 10. september 2015 (CEST) ::Prav lepa hvala. bom znal za naprej. Samo še eno vprašanje. Država je bila absolutistična monarhija samo zadnjih nekaj let po 1848., prej je bila "razsvetljena" monarhija (ne najdem bolj tehničnega izraza), pa bi rad, da se oboje vidi v infopolju - če je to možno. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:43, 11. september 2015 (CEST) ::: Ti vpiši tako, kot misliš da je prav; članek se bo umestil v skrito vzdrževalno kategorijo ... ampak to je problem predloge, ki ne dovoljuje kombinacije dveh različnih {{para|government_type}}. Lahko pa uporabiš samo monarhija, jaz sem iz nevednosti naredila napako. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:57, 11. september 2015 (CEST) :::: Bom, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:43, 11. september 2015 (CEST) Sem spet tu s prošnjo - zgleda, da nisem preveč prijatelj s predlogami. Če imaš malo časa, prosim preglej [[San Leucio|to packarijo]], pa hvala vnaprej! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:45, 24. oktober 2015 (CEST) :{{urejeno}} - je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] popravil. Za ime lakocijske karte si lahko izbiraš med imeni držav v kategoriji [[:Kategorija:Lokacijske karte po državi]]. Običajno so kot preusmeritev narejena tudi angleška imena držav, italijanska pa žal ne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 24. oktober 2015 (CEST) ::Hvala obema. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:40, 25. oktober 2015 (CET) == Predloga:Infopolje Album == Živjo, ali bi se dalo spremeniti infopolje Album tako, da bi vrstica "''<nowiki>|header11 = {{#if: {{{Last album|}}}{{{Next album|}}} |{{{Artist}}}}}</nowiki>''" kazala namesto <nowiki>{{Artist}}</nowiki> parameter <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar je ta podan (torej, če je podan Chronology, naj prikazuje <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar pa ne, pa <nowiki>{{Artist}}</nowiki>)? :) Lp, [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 22:50, 10. november 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:38, 11. november 2015 (CET) : {{urejeno}}, predloga je poleg tega tudi posodobljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:01, 11. november 2015 (CET) ::Hvala! — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:40, 11. november 2015 (CET) Še ena stvar je, in sicer [[Predloga:Extra chronology]], ki bi jo bilo prav tako treba posodobiti (trenutno prihaja do navzkrižja med dvema slogoma, kot npr. na straneh [[Double Fantasy]] in [[Your Own Two Heads]]. Prosim hvala? =) — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:55, 11. november 2015 (CET) ::Prav tako [[Predloga:Singles]]... — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 13:10, 11. november 2015 (CET) ::: Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 11. november 2015 (CET) ::: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 11. november 2015 (CET) Hej, spet jaz, samo ena pripomba, "soundtrack album" ni nujno filmska glasba, kot npr. album ''[[Rokovnjači (album)]]'', ki služi kot glasbena podlaga dramske uprizoritve (pišem tebi, ker si se že lotila urejanja infopolja za albume). Sicer bi bilo pa zelo lepo najti še ustreznejši izraz, saj si pod besedno zvezo ''filmska glasba'' po navadi predstavljamo ''score'' v nasprotju s ''soundtrackom''. Imaš kakšno idejo, kako stvar izboljšati? — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 19:31, 29. november 2015 (CET) : Bom zaenkrat popravila kar na »soundtrack«. Če poguglaš po spletu se ta izraz množično uporablja, če pa bo kakšna druga slavistična ideja, bomo pa popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2015 (CET) :: Kul, se strinjam. — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 10:42, 30. november 2015 (CET) == Katedrala iz pločevink == Hello Pinky sl, I am trying to find someone who can help clean up the articles [[Cyril Genik]] and [[Katedrala iz pločevink]] the way the tags on them request. They were translated for me by Slovenian writer [[Marija Ahačič Pollak]] here in Canada. If you can find the time, could you take a look at these two articles? I am not fluent in Slovene, and would be grateful for any help. Thank you. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 15:28, 21. november 2015 (CET) == Normativna kontrola v Wikiviru == V Wikivir poskušam k [[s:Predloga:Avtor|Predlogi:Avtor]] dodati normativno kontrolo po tukajšnjem zgledu, samo da brez navbox okvira (glej za primer [[s:France Prešeren]]). [[s:Modul:Authority control]] sem že skopiral, ampak bi ga bilo treba verjetno nekoliko modificirati. Lahko kako poskusiš, če ni prezapleteno? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:37, 17. januar 2016 (CET) == Dokumentacija == Ojla, [[Predoga:Avtomatska taksonomka/dok/all parameters]] ima nestandarden simbol za dvopičje, zato jo obravnava kot stran v glavnem imenskem prostoru, ne v imenskem prostoru predlog. Je to namerno ali je treba prestavit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:51, 18. januar 2016 (CET) : Sem se zatipkala ... Pred{{red|l}}oga ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:17, 18. januar 2016 (CET) ==[[Alitalia]]== V predlogi so nekatere postavke napačno prevedene, pa jih ne znam popraviti. Na primer, če lahko sprejmemo, da je "hub" ''matično letališče'', ni prav prevesti "secondary hubs" z ''druga središča'' – pravilneje bi bilo ''sekundarna letališča'' ali ''alternativna letališča''. Razumem, da se izogibamo tujk, a tu se mi zdijo potrebne. – Najbolj neprimeren je prevod "focus cities" z ''oskrbuje mesta'': v tekstu sem zapisal ''glavna pristajališča'', morda pa imamo tudi slovenski izraz, ki ga ne poznam. – Tudi (bolj spodaj) "alliance" ne pomeni enostavno ''zveza'', temveč ''soudeležba v mednarodnih korporacijah'', kar bi se morda dalo povedati bolj na kratko recimo z ''včlanjen v zvezah'' ali bolje ''povezovalne organizacije'' ali kaj podobnega. Ko imaš kaj časa, prosim poglej. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:30, 1. februar 2016 (CET) : Bom pogledala in popravila. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 1. februar 2016 (CET) :: {{urejeno}} ... popravljena je [[Predloga:Infopolje Letalski prevoznik]]. Prevodi so popravljeni glede na tvoje predloge in so vsekakor boljši kot so bili prej. Če bo pa kakšna nova, še boljša ideja, bomo pa še popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2016 (CET) == Slikanica == Ali lahko pomagaš Nastji pri oblikovanju slikanice [[:s:sl:Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] na Wikiviru? Slike niso poravnane in stolpci so preveč skupaj. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:20, 23. februar 2016 (CET) :Sem spremenil postavitev prvih dveh vrstic za zgled, mislim, da je tako bolje. Če je še kakšna želja, pa kar na dan z njo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:49, 23. februar 2016 (CET) :: Ha, Yerpo. Si me prehitel, očitno sva jutranji ptici. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:00, 23. februar 2016 (CET) == Rojstni kraj Kunanbajeva == Pozdravljen, podatki bi bili verjetno v kaki specializirani knjigi o ruski zgodovini, na hitro pa bi rekel takole: Жидебай - Židebaj, Семипалатинский уезд - Semipalatinski ujezd, Западно-Сибирское генерал-губернаторство - Zahodnosibirsko generalno gubernatorstvo; pri zadnjem morda obstaja različica nadgubernija). LP [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 16:56, 28. februar 2016 (CET) : Bom v Wikipodatkih uporabila tvoje predloge. Če bo kdo ponudil kaj drugega, bomo pa kasneje lahko popravili. Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 28. februar 2016 (CET) == [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016]] == Dober večer! Vidim, da ste pomagali organizirati [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] v slovenski Wikipediji v letu 2015. Na žalost je Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu. Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo. Upam, da bo Slovenija sodelovala v CEE Pomlad 2016. Če želite organizirati: * Ustvarite seznam člankov o vaši državi: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Structure/Slovenia]]. Ste imeli dober seznam lani: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2015/Structure/Slovenia]], lahko kopirate in jo spremeniti v novo obliko, podobno kot v drugih državah: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Article Lists]] * Ustvarite stran tekmovanja v Wikipediji, kot v letu 2015: [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] * Prosimo, da organizirajo promocijo za to tekmovanje, v Sitenotice ali, kot ga ponavadi spodbujajo tekmovanja in tedne * Če želite organizirati tekmovanje v slovenski Wikipediji, dodate svoje ime na tej tabeli: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Participants]] Hvala! — [[Uporabnik:NickK|NickK]] ([[Uporabniški pogovor:NickK|pogovor]]) 02:52, 22. marec 2016 (CET) == access-date == Na en so se začeli pojavljati parametri predlog za citiranje access-date (namesto accessdate) in ostali na -date, kjer ga predloge vseeno upoštevajo, naše pa le predlagajo ( Neznan parameter |access-date= ni upoštevan (predlagan je |accessdate=)). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:44, 24. april 2016 (CEST) : Bom pogledala. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:49, 24. april 2016 (CEST) :: {{urejeno}}, popravljena sta bila [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] in [[Modul:Citation/CS1/Suggestions]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 29. april 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Infopolje Naselje == Živjo, lahko, prosim, pogledaš, zakaj se v članku [[Vojsko, Kozje]] ne prikaže parameter image_caption? Poleg tega imam pri vpisovanju znakov (tilda ipd.) v slovenski Wikipediji težave, morda veš, zakaj? Hvala lepa. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:19, 11. maj 2016 (CEST) : Infopolje Naselje v Sloveniji: image_caption = caption : Tilda, jaz nimam težave .. uporabim <ALTGR + 1>.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:40, 11. maj 2016 (CEST) ::Hvala za popravek. Morda je povezano z brskalnikom (uporabljam FF); bom preizkusil še na Chromu. Pojavlja pa se na vseh računalnikih. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:22, 12. maj 2016 (CEST) == Florjan Lipuš == Malo sem slovenil na wikidata in pri Florjanu Lipušu naletel na rojstni podatek, ki je napačen, vendar ne znam popraviti. Piše, da je rojen v Lobnigu, kar je sicer prav, vendar ne v butanskem, ampak v avstrijskem. Problem pa je, da avstrijski Lobnig (slov. Lobnik) sploh nima svojega gesla v WD. Zato ne vem, kako naprej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:51, 12. maj 2016 (CEST) : V tem primeru je na WD potrebno ustvariti nov objekt Lobnig (sem ga ustvarila sama [[d:Q24049842]]), če mogoče poznaš koordinate bi jih bilo dobro tja dodati), in potem popraviti vnos v WD od Lipuša. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:13, 12. maj 2016 (CEST) Hvala. Sem popravil pri Lipušu, koordinat pa ne poznam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:38, 12. maj 2016 (CEST) :: Da ne bi bilo pomote: V slovenščini je v danem kontekstu edino pravilno krajevno ime "Lobnik". Zdovc v svojem seznamu dodaja še opredelitvi "pri Železni Kapli" ali "nad Železno Kaplo", pri čemer obi opredelitvi nista del "uradnega" krajevnega imena (in zato v njegovi knjigi tudi nista zapisani "mastno" (bold) (stran 72). Nemška inačica je Lobnig (stran 154 v isti knjigi, kjer sta po sistemu knjie zapsani le inačici Lobnig - Lobnik ter ime občine). Tako je tudi zapisano v Wiki seznamu, ki sem ga temeljito popravil in predelal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_avstrijskih_krajev#L). Očitno je vprašanje neutemeljeno in popravek povsem redundanten. [[Uporabnik:Bojan2005]] 19:06, 12. maj 2016 (CEST) Kje pa je kakšno vprašanje in kaj je redundantno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 12. maj 2016 (CEST) == Klasifikacija ATC == Citirani vir [https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC_2015.pdf] sem uspel prebaviti (5937 identifikatorjev! - [https://www.dropbox.com/s/0dkerfqr1sgf1gd/ATC_2015.xlsx?dl=0 tule xlsx datoteka]) in dodal kapitla B in C v [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove | top/root članek]] za trening. O tem, do kje iti z vsebino, bi bilo dobro premisliti - da ne bomo iz Wikipedije delali telefonski imenik. Recimo posebne strani [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove]] itd bi lahko pustil(i) v Članku [[Anatomsko-terapevtsko-kemični_klasifikacijski_sistem]], da je vse na kupu. Zveza z infopoljem učinkovine mi zaenkrat ni jasna, bom pa verjetno razumel več, če se lotim dokumentacije oziroma primerov. Dober trening;) Še to: začel sem z kategorijo "Klasifikacija ATC", ampak mi zaenkrat ni najbolje uspela - verjetno moram začeti s stranmi tipa XXYYZZnn z edino vsebino REDIRECT, jih kategorizirati ... Nasvet iz prakse dobrodošel. LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 11:40, 18. maj 2016 (CEST) # Poglej v koda A [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove/peskovnik]] # Predlogo [[Predloga:ATC-koda A]] je potrebno še prevesti, napake v sklicih bom pa še popravila # Predlagam, da se naredijo najprej vrhnje predloge za vrhnje kode A,B,C # V članke, ki pripadajo tem kodam, je namesto dosedanje vsebine treba vključiti vsebino na enak način kot v zgoraj omenjenem peskovniku # Preusmeritve pa po zgledu vsebine [[ATC-koda A]] Najprej to ... potem pa se lotiva še ostalih, če ne boš obupal. Podobno je narejeno za bolezni [[MKB-10]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 18. maj 2016 (CEST) :Prima.Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:43, 18. maj 2016 (CEST) ::A bo takole v redu? ATC-koda B in C sem iz lenobe enostavno preusmeril. Po istem muštrcu lahko grem skozi vso abecedo. Odprto je pri meni vprašanje zdrave mere pri bingljajočih (rdečih) povezavah: ali je nujno potrebno imeti recimo [[emetiki|emetike]]? Ali pa za prvo, drugo ... silo zadoščajo emetiki, brez rdeče barve / t.j. brez (neobstoječe) povezave. Navsezadnje, zakaj imamo pa bote.LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 07:46, 19. maj 2016 (CEST) Tule je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:SmozBleda/Stran_v_delu skladišče rezervnih delov]: vseh 5000 plus postavk ATC s hierarhijo vred in oglatimi oklepaji. : Ena pripomba je na [[Uporabniški pogovor:SmozBleda/Stran v delu| na pogovorni strani tvojega skladišča]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 21. maj 2016 (CEST) Lahko preveriš, kako stoji sedaj z ATC kodami? Hvala vnaprej[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:08, 11. junij 2016 (CEST) :: Sijajno stojijo in nimam dodatnih pripomb ... sem naredila manjše popravke in vključila predloge tudi v obstoječe podskupine [[ATC-koda A01]], [[ATC-koda L01]], ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 11. junij 2016 (CEST) == Težave z wd? == Poskušam dodati slovenski prevod za [https://www.wikidata.org/wiki/Q3286043 glamor model] in že dva dni ne uspem. Napiše shranjujem in potem se dolgo ne zgodi nič. So kakšne splošne težave, ali je kak drug problem? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:34, 27. maj 2016 (CEST) : Meni dela ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 28. maj 2016 (CEST) ::Meni pa še vedno ne. Čudno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:56, 29. maj 2016 (CEST) :::In zdaj sem opazil, da mi ne dela niti avtomatsko predlaganje imen iz drugih jezikov. Tisto, ko samo klikneš na eno možnost in se sama shrani kot slovenski prevod. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:39, 30. maj 2016 (CEST) :::: Ja, ''altLabels.js'' meni tudi ne dela ... glej [https://www.wikidata.org/wiki/User:IP_213/common.js User:IP 213/common.js]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 31. maj 2016 (CEST) Tisto sem zdaj vrgel ven, pa nič ne pomaga. Zdaj ne morem nič urejati na wd. Shranjuje ... pa ne shrani. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 31. maj 2016 (CEST) :Dela! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:29, 1. junij 2016 (CEST) ::A vse, ali le shranjevanje? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:39, 1. junij 2016 (CEST) :::Shranjevanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) === Rdeča povezava z ang. labelo === Tisti skript pa že dolgo ne. Sem pa opazil (recimo tu: [[Makoto Hasebe]]), da se mi zdaj v infopolju pokaže angleški label in ne več koda (qxxxxxx), ko ni slovenskega prevoda. A je to napaka ali nov feature? Meni ni preveč všeč. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) : Ja, bo treba popraviti ... bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:03, 26. junij 2016 (CEST) :: Sem posodobila [[Modul:Wikidata]], vendar je sedaj delovanje malo drugače. Če v Wikipodatkih obstaja prevedena angleška labela, se v infopolju izpiše rdeča povezava z angleško labelo in povezavo na Wikipodatke (npr.: [[Shimada]]<sup>[ [[d:Q605256|d]] ]</sup>, [[Fujieda]]<sup>[ [[d:Q734432|d]] ]</sup>). Če pa niti angleška labela ne obstaja, pa se uporablja klasičen pristop tj. npr [[d:Q3216701|Q3216701]]?. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 26. junij 2016 (CEST) Hvala, to se mi zdi dobra srednja varianta. Bralec dobi vsaj zasilen podatek, urejevalec pa tudi takoj opazi, da ga čaka delo na WD. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:08, 26. junij 2016 (CEST) :Ampak, zdi se, da ne dela OK. [[Makoto Hasebe]] ima zdaj v WD vse prevedeno, v infopolju se pa pokažeta slovenska prevoda v rdečem in z <sup>[ [[d]] ]</sup>. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:13, 26. junij 2016 (CEST) :: Ni napaka, tako deluje, da se ve od kje pobere te avtomatsko pridobljene podatke oz. rdeče povezave - hkrati pa je pripravljeno za kreacijo novega članka. Mogoče bi lahko dodala še kakšno informacijo zraven, ko bi uporabnik šel z miško čez tisti [d] - moram pogledati kako so napisane funkcije, če ni preveč komplicirano. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 27. junij 2016 (CEST) Aha, razumem. Za uporabnike je to dobro, samo urejevalec pa tako ne vidi na hitro, ali je že slovenski prevod v WD ali ga ni. Pa še eno vprašanje: kategorija s članki z manjkajočimi slovenskimi labeli v infopolju se zelo počasi posodablja. Ko je prevod v WD, včasih taraja teden ali celo več, da geslo izgine iz kategorije. Tudi če kliknem na osvežitev strani. A se da tu kaj narediti? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 19:23, 27. junij 2016 (CEST) : [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]] je sedaj skoraj prazna, ker se članki, ki imajo izpisano angleško labelo tja ne uvrščajo. Trenutno so tam le članki, ki nimajo ne angleške ne slovenske labele (v obliki Q4423042?). Meni to ni všeč in sem kontaktirala naše ruske kolege , če imajo kakšno rešitev tega problema (glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Не переведено 5#Module:Wikidata and template Не_переведено_5]]. :Da pa osveževanje kategorij dela počasi, je pa znan problem (imajo job-queue in lahko čakaš par dni, da prideš na vrsto). Jaz običajno članek odprem z "Uredi kodo" in shranim. Tako prisiliš osvežitev, zgodovina pa ni vidna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 27. junij 2016 (CEST) == Wikidata == Zdravo, ali imas morda ti izkusnje s tem kako razvrscati podatke iz Wikipodatkov v primeru da je za isto lastnost vec trditev? Kako bi no na Wikiju naredila, a je kaksna funkcija v APIju? Konkretno tole: http://stackoverflow.com/questions/37897475/how-to-get-latest-version-of-certain-software-using-wikidata Hvala :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 15:36, 18. junij 2016 (CEST) : Jaz sem v Wikidata naletela na to le pri slikah oseb (Infopolje Oseba, ...), kjer se jih za eno osebo lahko vpiše več. Tam nastavim vrednost ranka na "preferred". To se obravnava v [[Modul:WikidataSelectors]] ... kar povzroči, da se v Infopolju osebe pojavi le ta slika, ne pa vse tam navedene. Je pa to sistem skopiran od naših ruskih kolegov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:47, 19. junij 2016 (CEST) ==Infopolja== Pozdravljena, prosil bi za nekaj pojasnil: (1) Kako najdem infopolje Umetnik? Doslej sem za to uporabljal infopolje Oseba, pa morda ni pravilno. (2) Če je oseba npr umetnik in vojak, bi moral imeti dve infopolji, ali se to združi? Kako? (3) Pri vladarjih, kjer ima nekdo več funkcij (kralj tega-in-tega, cesar tu-in-tam), je to v podatkih razvidno kot "reign, reign1, reign2,…", vendar v oknu izpade precej nejasno. Glej npr [[Henrik VI. Hohenstaufen|ta]] članek in njegovo italijansko različico, kjer je infopolje razdeljeno po vladah; ali angleško, kjer je premor tudi pred družinskimi podatki. Se da to urediti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:42, 10. julij 2016 (CEST) # Predloga {{tl|Infopolje Oseba}} je namenjena povzetku osnovnih podatkov o osebah v biografskih člankih. Za nekatere primere imamo bolj konkretne predloge, ki recimo vsebujejo specifične parametre za določen poklic. Uporaba Infopolja Oseba ni nepravilna, le bolj je zaželeno uporabljati bolj specifične predloge. # Navodila za v vključevanje Infopolja Vojška oseba znotraj drugega nadrejenega infopolja (Oseba/Umetnik/...) so napisana v dokumentaciji [[Predloga:Infopolje_Vojaška_oseba/dok#Vključevanje_znotraj_drugega_infopolja]] (uporabiti je treba parameter {{para|module}}) # {{tl|Infopolje Vladar}} pa je potrebno še posodobiti (ga imam na čakanju). To bo urejeno v prihodnosti, ker se trenutno ukvarjam s posodobitvijo sistema navajanja virov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:15, 10. julij 2016 (CEST) Najlepša hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:44, 10. julij 2016 (CEST) ==Infopolja== Živjo, lahko prosim pogledaš, zakaj se infopolje v članku [[Železniška proga Kreplje - Repentabor]] ne prikaže pravilno? Prav lepa hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:41, 16. julij 2016 (CEST) : Za vnos slike vnesi le ime slike (EnaSlika.jpg) brez dodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:26, 17. julij 2016 (CEST) == Zasebno sporočilo == Poslal sem vam zasebno sporočilo na e-mail. [[Uporabnik:Iluvatar19911|Iluvatar19911]] ([[Uporabniški pogovor:Iluvatar19911|pogovor]]) 15:23, 25. julij 2016 (CEST) :Že jaz urejam, se bomo zmenili prek OTRS (glej moj pogovor), tako da se ti ni treba ukvarjati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 25. julij 2016 (CEST) ==Planica== Živjo, Pinky, morda veš, ali je na sliki [[:Slika:Planica valley.jpg]] res Planica? Ali je to še Tamar? Sliko sem hotel v članku [[Planica]] skriti, pa sintaksa ne deluje. Lahko prosim pogledaš, kje je problem? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:05, 27. julij 2016 (CEST) : Bom pogledala. Upam, da še danes. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:12, 27. julij 2016 (CEST) ::Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:11, 28. julij 2016 (CEST) == PM - re brisanje testnih primerov == Ups ... sem spregledal, da ne gre za stran v mojem peskovniku. LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:59, 15. avgust 2016 (CEST) ==[[Nellie Vladimirovna Kim]]== Nisem zelo spreten pri popravljanju wikidata podatkov in ne bi rad pacal, morda popraviš ti. Kraj rojstva je Šurab v Tadžikski Sovjetski Zvezi, danes Šurob v Tadžikistanu. Družina se je preselila v Čimkent (danes Šimkent v Kazahstanu) po Nellinem rojstvu. Poleg tega, pravilno ime je Nellja (domače Nelli) in ne Nellie. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:23, 12. november 2016 (CET) : Rojstne podatke sem popravila, glede njenega imena pa ne vem - nikjer nisem zasledila Nellja, vedno je napisano le Nelli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 14. november 2016 (CET) :: Med drugim je ime razvidno tudi v profilu v Zunanjih povezavah. Osebno me "zbada" angleško napisano ''Nellie'', bolje bi bilo ''Nelli'', vendar to ni bistvenega pomena. Glavno je bilo popraviti rojstne podatke, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 15. november 2016 (CET) == [[Bojan Petan]] == {{tl|infopolje Politik}} sem preusmeril na {{tl|infopolje Funkcionar}} in nisem opazil težav, razen če je parameter party prazen prikaže ameriško Republikansko stranko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:31, 5. februar 2017 (CET) : Napaka je bila v Infopolju Funkcionar. Sem popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:15, 11. februar 2017 (CET) == Infopolje naboj in Wikipodatki == Potreboval bi pomoč z {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}}, saj bi rad omogočil, da bi ta vse možne parametre polnil z Wikipodatkov. Pri menjavi lokalnih podatkov s podatki z Wikipodatkov, sem pri nekaterih člankih namenoma lokalno izpolnil nekaj parametrov kot npr. sliko širine 330 px pri [[6,5×52 Carcano]] in širine 325 px pri [[14×32 R Wänzl]]. Tako sem ravnal, saj se pri privzeti širini 300 px podatki o balistiki lomijo v novo vrstico. Boljša rešitev bi bila, da bi v {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}} omogočil nastavljanje širine slike, tudi če ta izvira iz Wikipodatkov. Ali mi lahko pri tem pomagaš? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 15:56, 7. maj 2017 (CEST) : Tole sem popravila v Infopolju. Sedaj lahko nastavljaš tudi širino s {{para|image_size}}.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Zanima me še, če se da za stavek <nowiki>{{wikidata|property|raw|Q17560835|P2386|P518}}</nowiki> z našo predlogo doseči enak rezultat kot z angleško. Hvala. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 18:31, 7. maj 2017 (CEST) : Tole pa ne vem čisto točno kaj naj bi delalo, ker P2386 ne obstaja v Wikidata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Hvala za popravek pri slikah. P2386 je premer in se uporablja v kombinaciji z "applies to part". Tako so mi priporočili, ko sem glede tega vprašal na Wikipodatkih. Trenutno je edini naboj s pravilno vnešenimi premeri in dolžinami [https://m.wikidata.org/wiki/Q17560835 11x58 R Werndl]. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) Debata je potekala [https://m.wikidata.org/wiki/Wikidata:Property_proposal/Cartridge_dimensions tukaj] --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) == Normativna kontrola == Zdravo, jaz sem precej ven iz MediaWiki sveta in preden si belim glavo z delovanjem Lue v navazai z Wikipodatki - morda veš zakaj se pri [[Fran Govekar|Govekarju]] kot opomba pokažejo vsi labeli za BNF? Trenutno zgleda nekako takole: <blockquote>data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011. </blockquote> Mislim da je sicer treba posodobiti https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Module:Authority_control --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:57, 26. maj 2017 (CEST) :Sem tudi jaz hotel omeniti isto. Mislim, da je problem v tem, da modul prebere pri {{Q|20666306}} vrednosti za {{P|1680}} v vseh jezikih namesto samo v slovenščini. Isto se izpiše v vseh člankih, kjer se pojavi ''data.bnf.fr'' v referencah prek infopolja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 27. maj 2017 (CEST) ::Sem skušal posodobiti [[Module:Authority control]] pa vidim da obstoji odvisnost od [[Module:Navbox]], tam pa ne najdem da bi se kje bral {{P|1680}}. Edit: ah, imaš prav problem je v infopolju.. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:31, 27. maj 2017 (CEST) {{urejeno}}, sem dopolnila [[Modul:Sources]]. Imam zadnje časa polno dela, tako, da lahko pokrpam le nujne zadeve. Je pa pri teh zadevah treba pogledati kako so kakšno stvar popravili v ruski izvedbi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:29, 27. maj 2017 (CEST) :Hvala. A je kje kakšen seznam vseh teh novih modulov in kratek opis kaj počnejo? Bi bilo potem tudi lažje odpravljati napake. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:48, 27. maj 2017 (CEST) :: Seznama modulov pravzaprav ni, najdeš pa jih lahko takole: [{{fullurl:Special:PrefixIndex|namespace={{NAMESPACEID|Modul}}}} Vse Modul strani]. Nekaj modulov je v vključenih [[:Kategorija:Wikipedijini moduli]], obstaja pa tudi [[:Kategorija:Predloge, ki temeljijo na Lua]]. Dokumentacija bi pri modulih morala obstajati (ponekod je v angleščini, ponekod piše iz kje je bila osnova vzeta - npr : [[Modul:Wikidata]]), ne vam pa koliko je ponekod ažurna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 28. maj 2017 (CEST) == Zvon v Begunjah == Imaš mogoče tudi posnetek besedila na plošči pod zvonom pred begunjsko graščino? Sliko in prepis besedila bi dodal v zapis o spomeniku na [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2116_x438926.388_y137318.785_s20_b2 Geopediji,] lahko pa storiš tudi sama. Mimogrede, mogoče te bo zanimala [[:b:Dobrave|wikiknjiga Dobrave]], ki jo počasi postavljam. lp, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 10. avgust 2017 (CEST) : Sliko imam, a je neostra. Sem jo naložila v Zbirko ([[:File:Zvon Sv.Urh Begunje na Gorenjskem - napis.jpg]]). Bom šla en dan tja in napis ponovno fotografirala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:15, 13. avgust 2017 (CEST) == {{tl|navpolje}} in nowrap == Na en imajo parameter <code>|nowrapitems = yes</code>, ki se pri nas ignorira (npr {{tl|Footer European Indoor Champions Long Jump Women}}), verjetno je treba posodobiti predlogo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:09, 15. september 2017 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 15. september 2017 (CEST) :: {{urejeno}}, mislim, da sedaj deluje ... čeprav včasih letnico in zastavo loči od imena in priimka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 15. september 2017 (CEST) ::: Hvala in mislim, da deluje čisto OK (ne ločuje zastav ali letnic). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 16. september 2017 (CEST) == Infopolja za astronomska telesa == V članku o eksoplanetu [[Proksima Kentavra b|PKb]] mi v en: nikakor ni všeč njihova predloga. Na ru: je bolje, vendar, kot zgleda, rabijo dodatno predlogo od predloge za telesa Osončja {{tl|infopolje Planet}}. Na hitro pogledano se jim nekateri parametri podvajajo, kar je tako ali tako logično, in zelo v redu. Sestavljanje infopolj mi ne leži – zaenkrat je pmsm še najbolje pri infopoljih za meglice ({{tl|infopolje meglica}}), kjer se lahko izbere <tt>tip</tt> in potem koda naredi svoje. Jaz bi dodal, kar je treba na obstoječo, in ne bi delal nove. Saj potem 2000 novih parametrov ne bo problem dodajati sproti notri. {{s-:-)}} Večji problem se mi zdi ročno 'prepisovanje' ali metoda povleci in spusti podatkov, pa prenos iz wikipodatkov ipd. Kaj meniš? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:17, 22. oktober 2017 (CEST) : Razlika med angleško in rusko je v osnovi v tem, da imajo Rusi eno predlogo Predloga:Eksoplanet, ki združuje vse angleške (Planetbox begin , Planetbox image, Planetbox star, Planetbox separation, .....). :* [[Predloga:Infopolje Planet]] je zastarela, ker ne uporablja Predloge za infopolja ([[Predloga:Infopolje]]). Tako, da predlagam, da najprej jaz posodobim obstoječo, potem pa se lahko razširi. Problem pa je v tem, da bomo po razširitvi sami morali poskrbeti za pravilno uporabo parametrov v člankih, saj jih ne bo enostavno prenesti iz angleških v naše članke. Bo potrebno narediti tako, da bo naša predloga razpoznala vse angleške parametre in bo potem lažje vključevanje v naše članke. :* Poskrbim lahko tudi, da se nekateri podatki avtomatsko napolnijo z Wikipodatki. To je stvar dogovora. Izvedba pa ne zahteva veliko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 23. oktober 2017 (CEST) :: Namesto predloge {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}}, kot tam piše, lahko rabijo še tudi (verjetno) starejšo {{[[:ru:Шаблон:Карточка планеты|Шаблон:Карточка планеты}}]], kjer dodajo parameter <tt>тип=экзопланета</tt> – ne vem pa, če jim to res tudi deluje. Aha, nisem vedel, da je predloga {{tl|infopolje Planet}} zastarela. Na hitro sem pogledal parametre na en: in jih je kar nekaj v tistih parih predlogah, ki jih je treba združevati, in nekateri so za isto stvar drugače poimenovati, kar seveda ni problem, ker se lahko poda več imen parametrov. Tudi ni pmsm dobra praksa prevajati imen parametrov, kot to delajo Rusi, pa Srbi itd. Boljše je podati razpredelnico z njihovim opisom in pomenom. Aja, na 'novi' predlogi {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}} niso prevedli parametrov in tudi niso komplicirali s podrobnostmi, ker je trenutno 'samo' 28 parametrov. Če boš posodobila, bomo že nekako uredili parametre – pmsm je lažje 'na roke' prenašati, če že obstajajo, kot pa izumljati nove. Najboljše bi bil prenos iz kakšne zunanje baze, ki jih je že nekaj – npr.: [http://www.exoplanet.eu/ EPE], Observatorij Pariz-Meudon, [https://exoplanetarchive.ipac.caltech.edu/ NEA], NASA, [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC], ... Na wikipodatkih je tudi treba dobiti podatke od nekod. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:05, 23. oktober 2017 (CEST) :: en: rabi vsaj štiri reference: ::* [[Enciklopedija zunajosončnih planetov|EPE]] ::* [[SIMBAD]] ::* [[NASA Exoplanet Archive|NEA]] ::* [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC] :: Zgled: [[:en:HD 189733 b|HD 189733 b]] --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:48, 23. oktober 2017 (CEST) :[[Predloga:Infopolje Planet]] je sedaj posodobljena in pripravljena za razširitve. Razširitve naj se najprej uvedejo in stestirajo v [[Predloga:Infopolje Planet/peskovnik]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:14, 25. oktober 2017 (CEST) Najlepša hvala ti za posodobitev. Lepo se vidi primerjava trenutnega stanja in novega. Ta razdelek bi v fazi 1 prestavil na pogovorno stran podstrani za testne primere, če je v redu (ali raje pustim tukaj, da imaš pregled?) Faza 0 je posodobitev obstoječe predloge. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:56, 26. oktober 2017 (CEST) :Ostanek pogovora prestavljen na: [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 27. oktober 2017 (CEST) === {{tl|infopolje observatorij}} === Nekaj stvari je rdečih. S predlogo sem tvoril članek [[Observatorij Ladd]] in je tam tudi enako rdeče. Zaenkrat sem pustil tako kot je, le večino sem na hitro prevedel. Če tudi prav razumem, gredo vsi podatki v takšno infopolje iz Wikipodatkov, razen verjetno tistih, ki jih eksplicitno povoziš. Če lahko malo pogledaš zakaj je toliko rdečega. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:34, 1. julij 2018 (CEST) : Mi imamo [[modul:Wikidata]] povzet po ruski predlogi zaradi datumov in drugih podobnosti našega jezika z ruskim. Zato njihovega sistema ne moremo uporabljati - to pomeni, brez direktnega urejanja v Wikipodatkih (Predloga:EditAtWikidata), in iskanja alternatvnih imen (Funkcija »ViewSomething«), ... Lahko bi naredili podvojen sistem za Modul:Wikidata, ampak potem bi bila šele zmešnjava. Sem pripravila v {{tl|infopolje observatorij/peskovnik}} našo verzijo predloge, ki jo trenutno omogoča naš modul, vnesla podatke v [[Modul:Coordinates]], da deluje <code>invoke:Coordinates|coordinsert|</code> ... Sem predlogo za silo popravila v peskovniku, ne deluje povezava v Zbirko. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:58, 1. julij 2018 (CEST) :: Lepo si uredila. Zdaj izgleda zelo v redu. Katera povezava v Zbirko točno ne dela? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 2. julij 2018 (CEST) ::: Sedaj Zbirka že dela, sem jo naknadno popravila. Bo pa predloga še vedno izpisovala rdeče, če koordinat ne boš direktno vpisal ... poskusi v članek [[Observatorij Ladd]], vključiti le {{tl|infopolje observatorij}} brez kakršnihkoli izpolnjenih parametrov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:27, 2. julij 2018 (CEST) == Fantastika == [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! V slovanskih jezikih se izraz "Spekulativna fikcija" ne uporablja, ker je bolj starodavni in analogni izraz "Fantastika". Zato vas prosim, da preimenujete ustvarjene kategorije. S spoštovanjem,--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 16:28, 30. maj 2018 (CEST) : Izraz "Spekulativna fikcija" je razložen na spletni strani [http://www.revijaprimus.si/2017/05/12/esej-o-spekulativni-fikciji/ Revije Primus]: ''"Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja ... Pri nas se običajno kar vse žanrske skupine spekulativne fikcije vržejo v koš znanstvene fantastike ali fantazije. Skoraj vedno se k temu doda še pridevnik mladinsko in ali tudi otroško. Tovrstna površnost izhaja iz prej omenjene precejšnje prezrtosti s strani literarne stroke in tudi skoraj popolne odsotnosti domačih literarnih del v programih resnih (večjih) založb."'' :Zato zaenkrat izraza ne bi menjala, razen, če nimaš trditve podprte s kakšnim uglednim virom. Obstaja celo [http://cld.si/Supernova.html Revija za spekulativno fikcijo] [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 30. maj 2018 (CEST) :: Bojan v tem zapisu kritizira tudi 'najbolj' uveljavljen izraz /znanstvena fantastika/, ki bi moral biti, če prav razumem, znanstvena fikcija. Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, ker je (vsaj ta) izraz res že dobro useden. Ravno pa sem nekje na spletu npr. našel da je roman ''Težko je biti bog'' bratov Strugacki iz leta 1964, ki po sovjetski terminologiji znanstvene fantastike seveda spada sem, umeščen tudi v neko <math>xyzt\!\, </math>-kategorijo nevemkakšne fikcije. Če ni prav znanstvena fantastika, tudi ni prav okrajšava za znanstveno fikcijo in mora biti ZFi, ker je, če ni tako, potem to po izrazu phot0n-a s fizikalnega kanala IRCa pravi »massive headache«, oziroma okrajšano MH {{s-:-)}} Sem drugače zastopnik mišljenja, da je lahko kritizirati preboje s spekulativnostjo.. Težko bi se npr. lotil pisati kaj za ''Supernovo''. Pač >hardcore pseudophilosophical fantastics.< alias HP(P)S. Ne vem zakaj bi bil angleški jezik toliko merodajen glede na slovenskega, da je v slednjem znanstvena fantastika »napačna interpretacija« .., četudi nosi sam izvirnik, namreč ''science fiction'' .. Za [[:en:Fantastic|''le fantastique'']] ruski jezik rabi общелитературная фантастика, ukrajinski pa celo химерна проза, kjer pa se, seveda, kot piše na tamkajšnji wp, v njeni literaturoznansoti precej krešejo mnenja. O tem bi [[:uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] gotovo znal povedati kaj več. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:16, 24. junij 2018 (CEST) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] & [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! Izraz "Fantastika" združuje znanstvena fantastika, fantazijsko pripoved, alternativno zgodovino, nadnaravno fikcijo, horor. Izraz "špekulativne fikcija" ("špekulativne umetesčna literatura") , ki je postala aktivna v sodobnem širšem smislu v anglo-ameriški kritiki šele pred 20 leti, ima enak pomen. Ker na zahodu ni bilo nobenega izraza, ki označuje vse nerealne žanre literature. Čeprav avtor enciklopedije znanstvene fantastike, John Clute in v angleški terminologiji se uporablja izraz "Fantastika" http://www.sf-encyclopedia.com/entry/fantastika . Zato mislim, da je v osnovi napačno dati prednost ne-slovanskemu mlademu sopomenku. Базовые термины по языкам Osnovni izrazi glede na jezik: *"Littératures de l'imaginaire" fr https://fr.wikipedia.org/wiki/Litt%C3%A9ratures_de_l%27imaginaire *"Фантастика" uk українська https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Fantastyka" pl https://pl.wikipedia.org/wiki/Fantastyka *"Фантастика" ru русский https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" bg https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" kk https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастыка" be https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B0 *"Phantastik" de https://de.wikipedia.org/wiki/Phantastik *"Fantastik" sv https://sv.wikipedia.org/wiki/Fantastik * Fantastico it https://it.wikipedia.org/wiki/Fantastico *"Fantastika" az https://az.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" sh https://sh.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" lv https://lv.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Ulme" et https://et.wikipedia.org/wiki/Ulme *"Fantastika" uz https://uz.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Speculative fiction" en https://en.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *"Fantastika" sl Torej bi morala biti Izraz "Spekulativna fikcija" je treba uporabiti kot dodatno in v slovenski Wikipediji bi moral biti članek, ki pojasnjuje, da gre za analogo osnovnega pojma »FANTASTIKA« V ANGLEŠKEM JEZIKU. primeri takšnih Članekov: *https://ru.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%B5%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 . Izraz fantastique, Izraz общелитературная фантастика, Izraz химерна проза imeti povsem drugačen pomen in nimajo nič skupnega z "Fantastika" , "Фантастика", "špekulativna fikcija - imajo drugačen pomen. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:45, 24. junij 2018 (CEST) :Hmmm, sem se v tem izrazoslovju izgubila. Ne vem kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi {{ping|Hladnikm}} kaj pripomnil, da razrešimo in uredimo zmešnjavo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :* [[Fantazija]], [[Fantazijska pripoved]] - en:Fantasy - ([[:Kategorija:Fantazija]] in [[:Kategorija:Pisatelji fantazije]]) :* [[Znanstvena fantastika]] - en:Science fiction, hr:Znastvena fantastika ([[:Kategorija:Znanstvena fantastika]] in [[:Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]) :* [[Fantastika]], [[Spekulativna fikcija]] - en: Speculative fiction, hr: Spekulativna fikcija, ru:Fantastika ([[:Kategorija:Spekulativna fikcija]] in [[:Kategorija:Spekulativna fikcija po narodnosti]] ) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :::Vprašanje sem posredoval na forum Slovlit, morda se oglasi kdo od strokovnjakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:46, 25. junij 2018 (CEST) :::: @[[uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] in @[[uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] hvala za odgovore. Tudi sam sem se kot Pinky izgubil. pmsm je očitno, da izrazje ni dorečeno, in gotovo obstaja več interpretacij. Milan, ali lahko tudi daš povezano na to temo, kamor si posredoval vprašanje? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:41, 28. junij 2018 (CEST) :::::Žal je forumov arhiv na IJS zaradi hekerskih napadov na strežnik trenutno zaklenjen in bo treba z linkanjem počakati. Sicer pa še ni bilo nobenega odziva. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:31, 28. junij 2018 (CEST) == Infopolje za objekt vesolje :) == #0 Zanimivo infopolje, vsekakor, in odlično narejeno. #1 Predloga {{tl|var}} še ne dela 'dobro' – rabi × (x) za množenje numeričnih vrednosti namesto vsredinjene pike. Sem rabil namesto predlogo {{tl|e}}, kjer se pa spet moraš 'utrujat' z enotami. #2 vidno vesolje vs opazljivo ~ Verjetno ima angleški jezik (original {{s-:-)}}) [[:en:visible universe|visible]]? Ne, nima – [[:en:observable universe|observable]] ima. #3 Dodal sem število galaksij po de:, vendar imajo tam mrtvo povezavo. Ne da se mi iskat trenutne ocene. Hawking je tudi omenjal sorodno cifro. Mislim pa, da so v zadnjem času na kar zapleten (in vsekakor zanimiv) način določevali to vrednost – ne najdem trenutno linka do raziskav. #4 Temperatura, če gre za temperaturo današnjega stanja fotonskega prasevanja, se je od 2002 vsaj do 2009 vesolje ohladilo za par tisočink: 2,7277 vs 2,72548 K. Očitno je razvidno, da gre za merilne točnosti trenutnih merjenj, ki so pmsm impresivne. Seveda so lahko vmes napake. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:42, 24. junij 2018 (CEST) : Infopolje je povzeto po :en ... imam željo članek podaljšati na 30.000 znakov. Hvala za popravke. Bom pogledala, kaj je z predlogo {{tl|var}}. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:51, 24. junij 2018 (CEST) :#0 Super! :#1 V infopolje bi se lahko dodala še (vsaj) ena slika, pmsm. Ta Hubbleov UDF ([[:en:Hubble Ultra-Deep Field|ultra deep field]]) je, kakor je verjetno dobro znano, nastal zgolj po naključju, ker so enemu od glavnih nosilcev tega projekta dovolili prosto rabo tega inštrumenta, za kar <math>t\!\, </math> dolgo časovno periodo. Tudi o tej sliki bi veljajo kaj več dopisati v članek, pmsm, ker je gotovo preboj 'erste klasse'. Menda nihče ni pričakoval tega, da bo slika odražala kako so galaksije še bolj kot za 'šmorn' 'naflokane' v prostor. [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]] bi že vedel zakaj, ker se je veliko in med prvimi ukvarjal z razvojem galaksij, ter kasneje in še danes [[Martin John Rees|Rees]]. Sicer sta, kot je znano, (vsaj) dva modela nastanka galaksij – top down in bottom up, kakor velikokrat. Pač, dobro staro binarno razmišljanje. Manj je znanega o njihovi porazdelitvi. Nekateri, kakor berem v nekaterih psevdoegocentrično-introventiranih znanstvenih publikacijah, podobno kot o oblosti Zemlje, dvomijo o tem, da se galaksije odmikajo od (naše) krajevne galaksije. Verjetno ne bom doživel časa, ko bo možno takšne slike delati 'iz roke' (ali pač). V mislih imam nič drugega kot kakšno sliko računalniške simulacije, ali pa še kakšno upodobitev 's črto'. Če boš podaljšala članek, imam željo, da wikificiram. Sem pa, priznam, občutljiv na terminologijo, ki v slovenščini gotovo (še) (zelo) šepa. :: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:18, 24. junij 2018 (CEST) ::: Se bom potrudila po svojih najboljših močeh, vsekakor pa so tvoji popravki več kot dobrodošli. ::: Infopolje omogoča vključitev dveh slik. Uporabiti je treba parametre {{para|image}}, {{para|caption}} in {{para|image2}},{{para|caption2}}. Obstoječo reprezentativno sliko lahko zamenjaš/dopolniš in tudi dodaš dodatno kar sam. Jaz sama nisem astronom in in je tvoja strokovna pomoč več kot dobrodošla. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:26, 24. junij 2018 (CEST) :::: Obstoječa je pmsm zelo na mestu. Za drugo so pa mogoče naslednje možnosti npr. (Lahko glasujemo ..) <gallery> 1600 Himmelsscheibe von Nebra sky disk anagoria.jpg|[[Nebesni disk iz Nebre|Nebrski nebesni disk]], okoli 1600 pr. n. št. ThomasDiggesmap.JPG|[[Thomas Digges]], 1576 KUGEL-3 pulsierendes Universum.gif|Karl Bednarik, 2005 Structure of the Universe.jpg|ASA, ESA, E. Hallman (Univerza Kolorada, Boulder), 2008 Large-scale structure formation.gif|NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011 Universecolor.jpg|Drschawrz, 2011 Вселенная (материя и темная материя).jpg|Kot Da Vinchi, 2011 Campo ultra profundo 3d.gif|NASA Large-scale structure of light distribution in the universe.jpg|Andrew Pontzen/Fabio Governato (UCLA), 2014 </gallery> :::: ... :::: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:09, 24. junij 2018 (CEST) mmg, za ''objekt'' (vesolje) sem mislil hudomušno, ker po večini wikipedij berem o objektih (v astronomiji). Sam nikdar do sedaj npr. v fiziki (in zato tudi astronomiji, ki je načeloma njena 'podmnožica' ali pa sorodna množica), kolikor sem jo študiral, nisem slišal o kakršnihkoli >objektih< – vedno samo o [[telo (fizika)|telesih]]. Dvomim tudi, da je kje na wp solidna definicija >objekta< v tem sotvarju, če se že toliko rabi. Sicer se članek [[:en:astronomical object|astronomical object]] trudi opisat 'razliko' med telesi in objekti, ki je pmsm ni. Če prevedem tamkajšno definicijo – »astronomski ali nebesni objekt je kompleksna, manj kohezivno vezana struktura, ki je lahko sestavljena iz več teles ali celo iz drugih objektov s podstrukturami.« Telo (>objekt<), sestavljeno iz več teles, je pmsm še vedno telo. Tudi navadna žoga je, če smo striktni, sestavljena iz teles (objektov) s podstrukturami – atomi, in zato (še) ni objekt, saj tudi atomi niso objekti.. Atom je po definiciji trenutnega članka <u>del</u> nečesa (no, pač snovi) in je <u>gradnik</u> molekul/snovi. In še naprej, elektron je eden od najlepših zgledov teles. Kje je razlika in kje meja za telesa/objekte? Ta beseda me asociira le npr. v rabi v arhitekturi, gradbeništvu ipd. ''VST'' Cankarjeve založbe na str. 803 definira 7 pomenov te besede in sploh tudi ne omenja telesa. Poleg rabe v lingvistiki (objektno določilo (predmetno določilo), predmetni odvisnik, ...) omenja rabo v fiziki – objektno stekelce: tanka steklena ploščica za mikroskoske preparate. Res ne vem od kod so pridelali to besedo. Konservativna raba verjetno odslikuje rabo v fiziki, saj se v njej že npr. (masno) [[togo telo]] večinoma velikokrat obravnava kot [[točkasto telo]]. Tudi galaksijo npr. (ki je objekt po zgornji angleški definiciji) se lahko obravnava kot točko. Res je, da, če se rabi za vesolje ali telo ali objekt, obakrat malo čudno zveni. Mogoče pa nadtelo (ali manj konservatirno – nadobjekt). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:53, 28. junij 2018 (CEST) : Sem v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] pripravila poglavje Fizikalne lastnosti povzetega po angleški verziji. Če imaš voljo, lahko tam popraviš vse kar je potrebno. Sem verjetno s prevodi šla preko mojega fizikalnega znanja - tako, da si dobrodošel in vse popraviš kar tam. Kasneje pa lahko prenesem besedilo v članek. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:37, 29. junij 2018 (CEST) ::: {{ping|xJaM}} ali si popravljanje v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] zaključil? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 3. julij 2018 (CEST) == Pregled vsebin == Zadnjič sem 'brskal' po najboljši obliki portala, npr. za astronomijo. Na slovaškem portalu (verjetno to obstaja še v kakšni drugi wp) imajo lepo organizirane vsebine. Krovni seznam za vsebino iz astronomije na sl wp je [[seznam astronomskih vsebin]]. Tega sam ne bi naprej 'razbijal', ker preprosto služi za preged nad večino urejanj. Škoda je, da nekateri produktivni uporabniki tja (in tudi na druge vsebine) večinoma večkrat ne dodajajo imen člankov, ki so jih ustvarili. Angleška wp je soroden seznam sedaj spremenila v nekakšen [[:en:Outline of astronomy|outline]].., francoska je npr. to 'vrgla' v seznam podstrani (wiki)projekta: [[:fr:Projet:Astronomie/Liste des articles|liste des articles]]. No, kakorkoli. Zgled s slovaškega portala za vsebine, ki se začnejo z [[:sk:Zoznam astronomických článkov/A|A]]. Prvič, ni mi jasno kako generirajo ta seznam (na njem so samo ustvarjeni članki, razdeljeni naprej dvočrkovno npr. od '''a1''' do '''az'''). Kako se ve, da konkretni članek pade tja noter, ker ne vidim kakšnih posebnih dodatnih oznak v teh člankih? Ali je morda kakšna skrita kategorija ali podobno? Npr., geslo [[sk:Aktívna oblasť (Slnko)|Aktívna oblasť (Slnko)]] ima samo kategorijo [[:sk:Kategória:Slnko|'Sonce']], članek o zvezdi [[:sk:Alnitak|Alnitak]] pa kategorijo [[:sk:Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie|Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie]]. V [https://sk.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoznam_astronomick%C3%BDch_%C4%8Dl%C3%A1nkov/A&offset=&limit=500&action=history zgodovini] seznama/A se vidi, da je posodabljan z boti. Zanimivo in pmm uporabno. : Kategorija za zvezdo se nanaša na slovaško enciklopedijo astronomije ''[[:sk:Encyklopédia astronómie|Encyklopédia astronómie]]'' (1977–84). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 28. junij 2018 (CEST) :: Mislim, da bot deluje po tem principu: če se nek članek pojavi v določenih kategorijah in njenih podkategorijah, se članek avtomatsko umesti v seznam. Se pa jaz z boti ne ukvarjam. Mogoče bi {{ping|Sporti}} lahko kaj pripomnil. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:19, 29. junij 2018 (CEST) :::Najlažje narediš seznam s članki kategorije in podkategorij Astronomije [https://petscan.wmflabs.org/?psid=4924379], samo tako dobiš tudi npr. stvari, po katerih je poimenovan asteroid in podobno, lahko pa te neželene kategorije dodaš pod negative categories in jih izključi. Morda je potrebno tudi povečati globino podkategorij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:56, 29. junij 2018 (CEST) :::: Zanimiv pristop. Verjetno ni tako težko kot je videti na prvi pogled. Ali je morda že kakšen primer takšne možnosti tukaj. Ga še nisem zasledil, gotovo pa sem kaj spregledal. V tej nastavitvi, kot si jo podal, seznam kaže tudi veliko gegrafskih pojmov ipd. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:25, 1. julij 2018 (CEST) ::::: [[:Kategorija:Geografija]] je v [[:Kategorija:Vede o Zemlji]], kar je podkategorija [[:Kategorija:Astronomija]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 1. julij 2018 (CEST) == Template:Overset == Na predlogo sem naletel pri pisanju članka [[Serpentinit]]. V angleškem izvirniku tega članka so s to predlogo izredno pregledno zapisane kemijske reakcije, prav pa bi prišla tudi kje drugje. Mislim, da veš, kam pes taco moli. Lahko pa tudi malo počakam in zaenkrat malo improviziram. Hvalaǃ--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:43, 24. avgust 2018 (CEST) : Ok. Bom pogledala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 30. avgust 2018 (CEST) :: {{ping|Octopus}} Sem pripravila. Mislim, da v osnovi deluje. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 30. avgust 2018 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:41, 2. september 2018 (CEST) == Viri/sklici == Zanima me, ali je naslednji primer zapisa vira tisti, ki naj bi postal standarden? * Bradbury, Louise (1988), "Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom", ''Journal of the American Research Center in Egypt'' 25: 127–156, doi:10.2307/40000875. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:03, 4. november 2018 (CET) :Raje uporabi predlogo {{tl|navedi revijo}}, v tem primeru <code><nowiki>{{navedi revijo |last=Bradbury |first=Louise |year=1988 |title=Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=25 |pages=127–156 |doi=10.2307/40000875}}</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 4. november 2018 (CET) V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. november 2018 (CET) ==Predlogi za prevajanje v Wikipodatkih== # Z bolezenskimi znaki v Tabernaklu sem po mojem končal, bi bil vesel, če pogledaš in komentiraš (lahko da sem kaj - očitnega - spregledal) # če je v redu, bi ponaredil še kaj - mikajo me [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:%C5%BDelenePredloge želene predloge] # kje je bolj udobno pogovarjati se, tu ali pri meni? Tu ali kje drugje - recimo če imajo WikiData kak pogovor? LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 20:10, 4. november 2018 (CET) : Lahko se pogovarjava pri tebi. Želenih predlog se pa kar loti. Mogoče bi pa prevzel tole [[Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Okvirčki pri škrbinah]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:21, 5. november 2018 (CET) == [[Živa kulturna dediščina]] == Ojla. Gospa z ministrstva, s katero sem bil na zvezi glede RKD, me je opozorila, da je "Živa kulturna dediščina" zastarel izraz in da se zdaj uporablja samo "Nesnovna kulturna dediščina". Se ti da popravit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 6. november 2018 (CET) : Ok. Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:19, 6. november 2018 (CET) ::Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:52, 7. november 2018 (CET) ::: {{urejeno}}, upam, da nisem česa izpustila --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 8. november 2018 (CET) == Tabernaklanje == Ali se da podatke (obstoječe in manjkajoče) vzeti v roke kot (npr. XML) datoteko? Da vsak se "symptom" mora prevajati (klik-klak-klok-''simptom''-enter) "na roko", je sicer siher, ampak vse skupaj gre lahko tudi veliko hitreje ("simptomi" so verjetno samo začetek in če lahko prevajam'' industrijsko'', toliko bolje za nas vse). Vprašanje seveda velja tudi za smer nazaj - kako se prevedena datoteka spet vstavi v Wikidata. Če veš kako točko v sistemu, kjer lahgko začnem brati in slediti ustrezni poti, mi URL zadošča. Lep pozdrav s strani 3;) [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 15:29, 9. november 2018 (CET) : Hmm, tega nisem še nikoli počela. Ampak na WD obstaja stran, kjer je to opisano kako se dela - [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Data_Import_Guide Wikidata:Data Import Guide]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 9. november 2018 (CET) :Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 21:46, 9. november 2018 (CET) :keeping posted: vseh tisoč zapisov imam pri sebi in jih strojno prevajam, poleg tega iščem pot, kako bi se cel kup podatkov presnel s slovenskega medicinskega slovarja. Če ne drugega, slovenska imena namesto grško-latinskih imen, pa kratek abstrakt itd - gl. npr. [https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&query=rinitis&SearchIn=All rinitis] lp [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:13, 15. november 2018 (CET) '''stanje 24.11.:''' Kompletni prevod (1000 pojmov x 3 postavke - Q, label, description) Material je tukaj: [https://docs.google.com/spreadsheets/d/1PVKSkSHNBMe8QtJFPllJPyCwWhr5EldsedwhEKgVxJ4/edit?usp=sharing preglednica na Google docs], strukturiran tako kot je opisano v navodilih za Import Data. Medicinski slovar pustim zaenkrat pri miru, pride na vrsto kdaj drugič, ko bo most med preglednico in WikiData enkrat zgrajen in prevozen. Ker gre za moj prvi obisk v WikiData take velikosti, sem seveda previden. A lahko pogledaš, če je vse po regelcih, in mi pomagaš naprej - sedaj sem približno pri koraku 7 procedure za Import Data, predlagane zgoraj. Mogoče naslednji korak v peskovniku...? LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:58, 24. november 2018 (CET) : Če je s tabelo vse ok (sem ti poslala prošnjo za dostop), kar naredi zahtevo za bot-a (Step 6/Option 1). Opiši, kaj želiš; kje se preglednica nahaja; dobro je, da navedeš en konkreten primer. Jasno mora biti navedeno, da gre za dodajanje opisov (''description'') v slovenskem jeziku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 24. november 2018 (CET) : Ok, ufff ...'' let's go''... Ti pošljem cc prošnje. Hvala Ti! Glede medicinskega slovarja - sem v stiku z Amebisom, ki za slovar skrbi. Ampak lepo po vrsti;)[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:41, 24. november 2018 (CET) : [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:53, 26. november 2018 (CET) :: Odlično. Izgleda ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:03, 27. november 2018 (CET) ::: {{ping|Vitosmo}}, na [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] čakajo nate :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 3. december 2018 (CET) :: Na poziv sem pred časom odgovoril; zveza zgoraj na bot-request je mrtva, tabernakel pa je, kar se SL tiče, prazen (!?). Mi lahko prosim osvežiš povezave/stanje - Hvala vnaprej! in srečne praznike! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 09:49, 25. december 2018 (CET) ::: Očitno ne delajo arhiva: :::*[https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/FischBot_6 FischBot_6] :::*[https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata%3ABot_requests&type=revision&diff=814578428&oldid=814578046#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository Wikidata:Bot requests: Razlika med redakcijama] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 25. december 2018 (CET) == Tabernaklanje and beyond == Vse najboljše v Novem letu,Pinky! Medicinsko izrazoslovje - aka Tabernaklanje - je po mojem mnenju dokončano, ali vsaj dober korak naprej. Glede izboljševanja s pomočjo medicinskega slovarja mi je sodelavec Amebisa svetoval, da se za vsebinska vprašanja obrnem na gl. urednico (mateja.legan@.kclj.si). Neizogibno to po mojem mnenju ni, saj izboljšav, ki bi bile potrebne, vsekakor ni toliko, da jih ne bi mogel kdo (i.e. jaz;) brez "grosističnega" dviganja valovčkov opraviti "peš". Kaj praviš? Tudi bi bilo morda bolj pametno, če me, podobno kot si me pri medicini, usmeriš na kak drug boj na požiravniku.[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 10:13, 3. januar 2019 (CET) :: Tudi tebi vse naj, naj. Bom v [[Predloga:Infopolje Bolezen]] vključila izpis simptomov (ki imajo slovenski prevod) iz Wikipodatkov. Glede požiravnikov, ki nas še čakajo, moram pa malo razmisliti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 3. januar 2019 (CET) {{urejeno}} PubMed, MedLine, eMedicine itd, kar je bilo rdeče npr v raku želodcA - Manjka mi samo predloga:Infobox biodatabase v [[OMIM]]. A lahko pokometiraš/pokritiziraš Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:25, 23. januar 2019 (CET) :Ah ja ... Sem prevedel celoten kataster ICD-9. Bom montiral pod stran ICD-9. Zakaj le ne... :: Sijajno {{ping|Vitosmo}}. Sem malo popravila ... paziti moraš pri referencah. Običajno pred referenco (sklicem) v besedilu ni presledka ... tudi, če se jih več drži skupaj, med njimi ni presledkov. Dopolnila sem tudi notranje povezave, saj članek lahko vsebuje tudi smiselne rdeče povezave. :: {{tl|Infopolje Bio podatkovna baza}} ima notri še nekaj izrazov, ki potrebujejo prevod. Če bi mi lahko pomagal pri prevodu, bi bila zelo vesela. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 24. januar 2019 (CET) :: bom naredil. In hvala Ti za pomoč in nasvete LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ::{{urejeno}} "''URLi so rdeči, le kaj pomenijo,,,''";) - moram še popraviti sklice na EN strani, drugače pa mislim, da bo... Hvala Ti vnaprej za komentarje in nasvete.([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:48, 26. januar 2019 (CET) ::: Tisto rdeče "Quick generation with XSLT" sem izbrisala, saj je namenjeno generaciji škrbinskega članka na angleški Wikipediji. Za nas pravzaprav ni uporabno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 26. januar 2019 (CET) == DYK == Lahko prosim ti sestaviš [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019]]? Jaz bom od jutri zjutraj kak teden na wikipavzi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:47, 19. januar 2019 (CET) :: Ok. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:55, 19. januar 2019 (CET) == Boj na požiravniku II == Sem dalje na voljo, za kako podobno prozaično delo kot je bil tabernakel. Drugače se pa lotevam tem, ki so malo pod mejama 30k oz 10k;). Ah ja, če lahko pogledaš [[mednarodni sistem enot]], Ti bom hvaležen. Konfucijanstvo je redirect, pa v ranking ne šteje - lahko tudi potipaš. In Konfucij/Konfucijanstvo per se sta po mojem premalo obdelana LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:43, 6. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}}Sem kar nekaj popravila ... preveriti je treba po vsem članku uporabo predloge '''val'''. Očitno jo avtomatski prevajalnik pomečka. Številke morajo biti izpisane tako kot na angleški strani. Nekaj sem jih že jaz popravila - je pa treba preveriti po celem članku, saj veš matematika je v številkah pomembna. Tudi dec. vejice so pomembne.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 26. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}} lahko tudi preveriš [[Wikipedija:Pod lipo#Wikimedia CEE Pomlad]] (mogoče si spregledal). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 28. februar 2019 (CET) ==Notre-Dame: koordinate== Živjo, Pinky! Upam, da si v redu. Imam prošnjo, in sicer v članku [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] bi bilo treba popraviti koordinate v infopolju in nad njim. Prosim, lahko pogledaš? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:54, 19. april 2019 (CEST) : Sem popravila [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost]]. Sem pa ok, le dve službi opravljam naenkrat. Tako, da mi ostaja zelo malo časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:01, 20. april 2019 (CEST) Velja, hvala lepa! Uspešno z obema službama. :) --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 00:42, 21. april 2019 (CEST) == Infopolje Samostan == Vem, da nimaš časa, ampak... bilo bi lepo, če bi v Infopolje Samostan vključila lokacijsko karto. Ko bo, pa bo. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:54, 30. april 2019 (CEST) : ok, bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:50, 30. april 2019 (CEST) : {{done}}{{ping|Octopus}} sem predlogo tudi posodobila. Koordinate se preberejo iz WD ali pa se vnesejo ročno. Zemljevid pa se nastavi v {{para|map_type}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 2. maj 2019 (CEST) Lepo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:31, 3. maj 2019 (CEST) == Napaka Lua: not enough memory == Javlja {{t|normativna kontrola}} na strani [[Usain Bolt]] in še kje verjetno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:44, 1. september 2019 (CEST) : Ja, s tem sem se že ukvarjala. Ni problem v normativni kontroli, ampak v številu predlog, ki se kličejo na tej strani. Če klikneš uredi stran, boš videl, da se zatakne že prej - meni včasih takoj po izpisu nasledstvenih polj. Če izbrišeš iz članka celotno infopolje Športnik, se bo normativna kontrola lepo izpisala. Lahko tudi pustiš Infopolje športnik in izbrišeš ostale predloge spodaj in bo zadeva spet lepo delovala. Mislim, da bo treba celotno stran nekako poenostaviti. Strani z napakami v skripti so na [[:Kategorija:Strani_z_napakami_v_skripti]] in jih ni ravno veliko. Tukaj pa nekaj malega o tej napaki: [https://www.lua.org/pil/24.3.1.html Error Handling in Application Code]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:17, 1. september 2019 (CEST) Aha. Samo vseeno čudno, da je on edini tak primer. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:01, 1. september 2019 (CEST) Očitno največ pobere infopolje: 33.66 MB/50 MB, pa tudi obe predlogi v ZP 13.62 MB/50 MB, normativna kontrola pa niti ne toliko 7.99 MB/50 MB. Se pravi bi bilo treba dvignit omejitev ali kaj optimizirati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:12, 1. september 2019 (CEST) :Enkratni klic predloge, ki dostopa do wikipodatkov {{tlx|wikidata}} ali {{tlx|normativna kontrola}} pobere od 7,92 do 8 MB od 50 MB, kar pomeni, da se stvari začnejo seštevati pri porabi spomina. Ne vem kako to preprečiti, če se stvari ne sproščajo pravilno. Infopolje Športnik dostopa do Wikipodakov 9x, normativna kontrola pa 1x ali pa doseči, da se poveča omejitev 50MB. Mislim, da bi morali nekaj narediti na tem. Načeloma pa tudi meni ni čisto jasno zakaj ravno pri Boltu klic Infopolja Športnik porabi 33Mb, pri ostalih športnikih pa 3x manj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:45, 1. september 2019 (CEST) Ja tudi klici drugih predlog pri ostalih niso tako "dragi", [[Michael Jordan]] ima npr. za vse predloge skupaj 9.13 MB/50 MB, bolj ali manj pa imajo vsi okoli 10 MB ali celo manj. Res pa ima Bolt na Wikipodatkih stran veliko 1.304.605 zlogov, Jordan pa 245.872 zlogov (če to kaj vpliva).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:36, 2. september 2019 (CEST) : Sem za preskus sliko v infopolju dala lokalno, in se sedaj ne bere iz WD .... "Lua memory usage" je sedaj 49.51 MB/50 MB. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:35, 2. september 2019 (CEST) ==wikipodatki== Pozdravljena. V članku [[John Cabot]] sem popravil osebne podatke, pa jih ne znam popraviti v vikipodatkih. Morda lahko urediš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:45, 3. september 2019 (CEST) : Lahko, ampak glede popravljanja podatka, ki ima v Wikipodatkih že svoj vir, ga ne smem kar tako prepisati. Zdaj sta tam dva datuma rojstva. Tudi kraj rojstva in smrti sem popravila. Upam, da se bo zadava obdržala. (https://www.wikidata.org/wiki/Q85642). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 3. september 2019 (CEST) :: Hvala za link, sem pogledal. Rad bi vedel, kje se ta link dobi, da bom v prihodnje lahko sam popravljal tudi druge članke. V kratkem nameravam dodati kak odstavek v sam članek o Cabotu, vendar moram prej preučiti par virov: verjetno so tudi sedanji podatki delno zgrešeni, recimo ''name in native language'', saj se je rodil v Neapeljskem kraljestvu in nato živel v Beneški republiki. Pravzaprav bi tudi slovenski članek moral biti pod ''Giovanni Caboto'', saj navadno uporabljamo originalni ali slovenski zapis, ne pa angleškega. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:49, 4. september 2019 (CEST) : Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar [[Pomoč:Prestavljanje strani|preimenuj]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:01, 4. september 2019 (CEST) ==Lua== Pozdravljena! Lua me zanima, ker je Lua kot byte-code interpreter najti tudi za celim kupom drugih okolij (recimo pri Adobe itd.). V našem konkretnem primeru me mika brskati po fundusu in iskati odgovore na vprašanja (ki so bila zelo verjetno že odgovorjena:), kot recimo: *seznami, kot recimo 1000 nujnih - brez omejitve na listo z maks. 500 elementi *število klikov na "moje" članke *statistika povpraševanj - kje recimo naše uporabnike čevelj najbolj žuli * itd Pa seveda, nič ne bi imel proti, če moje IT izkušnje koristijo tudi drugim v naši druščini, LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:04, 4. september 2019 (CEST) Hmm, veliko veselja ti želim pri ustvarjanju, tako globoko jaz v Lua ne hodim *glede statistike strani in uporabnikov orodje že obstaja - več o tem [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Pageview_statistics]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:39, 4. september 2019 (CEST) == Družinsko drevo == Živijo! Družinsko drevo [[Paleologi]] sem brez težav prenesel iz angleškega v slovenski članek, z družinskom drevesom [[Dukas]] pa imam težave. V čem je razlika, da mi ne uspe? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:11, 5. september 2019 (CEST) : Bi lahko družinsko drevo prenesel v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]? Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:36, 5. september 2019 (CEST) {{urejeno}}, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:56, 7. september 2019 (CEST) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:16, 26. september 2019 (CEST) ==Napaka v Zbirki== Pozdravljena. Trenutno dodajam vsebino [[Španska nasledstvena vojna|temu članku]] in sem pri iskanju slik v Zbirki naletel na nepravilen podatek: ''Category:Treaty of Utrecht'' v infoboxu pravi, da gre za sporazum iz leta 1700 – a ta letnica bi za utrechtski sporazum morala biti 1713-1714. Leta 1700 je bila podpisana Londonska pogodba, ki je določila za prestolonaslednika Karla III. in ki je torej bila začetek in ne zaključek nasledstvene vojne. Osebno nisem dovolj spreten, da bi popravljal Zbirko, pa bi te prosil, če ob priliki opraviš to ti. Lepa hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:06, 25. september 2019 (CEST) :Ah vidim, da je nekdo medtem že popravil! Oprosti za nadlegovanje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 25. september 2019 (CEST) == Slike v Infobox church == Kaj se dogaja s slikami v infopolju za cerkve. Nenadoma so vse izginile , diagnoza je Skriptna napaka: Funkcija »formatStatements« ne obstaja. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:01, 16. februar 2020 (CET) :Mislim, da je razlog napak v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:RecentChangesLinked?hidebots=1&hidecategorization=1&hideWikibase=1&target=Predloga%3AInfopolje_Oseba&limit=250&days=7&urlversion=2]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:20, 16. februar 2020 (CET) == CEE Spring 2020 == Poglej, če sem prav razumel nalogo (''de dustibus non est disputandum''): [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia] A je stvar že zrela za pod lipo? Da srenja začne dodajati teme? PS: nimam pojma kaj je za postavko Škofja loka narobe, da gre autolist v maloro (Help!!) LP[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:50, 25. februar 2020 (CET) :Tam so bili neki presledki :)). Ja mislim, da je zrelo, ampak bistvo je, da najdemo članke, ki v čim več jezikih nimamo povezav. Trenutno, je pri osebah, ... vse zeleno. Kam pa naj bi dodajali predloge? {{u|Yerpo}}, kaj meniš? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:00, 26. februar 2020 (CET) : sem bil teden dni na terenu, ampak nisem pozabil. {{u|Yerpo}}, tvoja 2c na temo?[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 23:06, 5. marec 2020 (CET) ==Prošnja== Najprej prosim, če lahko vrneš neprimerno popravljen članek [[Sueški prekop]] nazaj na prvotno stanje. Drugič pa prosim, če mi razložiš, kako to lahko naredim sama, ko najdem tak primer. Hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:19, 4. marec 2020 (CET) :Pri kliku na gumb [[Vzorec|Zgodovina]] najdeš spremembo, ki jo želiš razveljaviti ter klikneš povezavo [[Vzorec|razveljavi]] (na skrajni desni, levo od [[Vzorec|zahvala]])--[[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 17:23, 4. marec 2020 (CET) == Zmešnjava == Opazila sem, da je med jeziki in lego (koordinatami) krajev Malo-les-Bains‎ in Dunkirk zamešana povezava. Kdo, kako in zakaj nimam pojma. A lahko to kako urediš. Tudi v francoščini koordinate kažejo na Dunkirk namesto na Malo-les-Bains‎. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:24, 5. marec 2020 (CET) : Ravnokar zaključujemo posodabljanje predloge [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] in ustrezno temu tudi članke. Bom preverila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 5. marec 2020 (CET) :: {{u|Ljuba brank}}: Malo-les-Bains naj bi bila mestna četrt v Dunkirku, tako da hude pomote ni ... lahko mi poveš katere so pravilne koordinate za Malo-les-Bains kar tukaj, pa jih bom jaz popravila v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:35, 5. marec 2020 (CET) Potem pa ne štima podatek departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. To je čisto drug konec Francije.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:55, 5. marec 2020 (CET) Še en problem: Popravila sem podatke o novih kantonih za Saint-Malo in ker je infopolje vezano na wikidata, tam pa to ni posodobljeno, se sedaj tekst in infopolje ne ujemata. Poskušala sem popravit v wikidata, pa nisem bila prav uspešna.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:40, 5. marec 2020 (CET) :* Kje ne štima podatek "departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija"? To mi ni čisto jasno. Ker sem medtem že popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:28, 6. marec 2020 (CET) :* [[Malo-les-Bains]] naj bi bila bivša občina (glede na francoski članek) - danes naj bi bilo to mestna četrt v Dankirku. To se lahko popravi v infopolju tako, da dodaš parametra: <nowiki>commune = [[Dunkerque|Dunkerquea]]</nowiki> in <nowiki>type = mestna četrt</nowiki> . :* Kantoni se ne zajemajo iz wikipodatkov, treba jih je vnesti direktno v infopolje (za [[Saint-Malo]] sem že popravila). :* Podatki o regiji in departmaju so vsebovani v sami predlogi za infopolje in se določijo avtomatsko glede ma INSEE parameter. Iz Wikipodatkov se preberejo le koordinate in površina, če le ta ni navedena v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 6. marec 2020 (CET) == Tvoje mnenje == Hi Pinky, povej mi kaj misliš o temule dvogovoru: V mojem pogovoru: Vsebina, ki si jo prispeval članku o novem koronavirusu je dobra, vendar je zapis poln tipkarskih napak in nerazumljivih stavkov. Dobro bi bilo, da to popraviš, saj bom sicer moral vrniti članek na prejšnja urejanja. Moj odgovor: Dragi kolega, hvala za opozorilo. V bodoče si dobrodošel, da vskočiš in popraviš, kar se ti ne zdi v redu (''Apel podobo na ogled etc...''). Navsezadnje ne pišemo šolske naloge. Hvaležen bi ti bil, če se zakoplješ v termine, kot so civet, panigin ipd. Jaz se borim z modulom za stik z John Hopkins spletiščeem za najnovejše podatke, tako da bo epidemiologija vedno na tekočem. Po možnosti tudi s podatki za Slovenijo. hvala vnaprej! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:16, 24. marec 2020 (CET) PS: tvoj komentar me je prisilil, da pogledam, kaj je s črkovalnikom v firefoxu. Bingo - ni bil instaliran! : Težko presodim, ker ne poznam tematike ... ampak je problem, če uporabljaš avtomatski prevajalnik ... te hitro lahko zavede - presledke pred sklici je potem treba brisati ročno, itd - vsaj te tehnične zadeve moram izkušenejši urediti sami. Pa treba je še enkrat vse prebrati. Je pa težko čistiti članek za nekom drugim, ker nas je vseh skupaj tako malo. Članek je pa trenutno precej obiskan in se moramo vsi skupaj potruditi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:33, 24. marec 2020 (CET) : Članek sem medtem že dalje čistil. Moral bi imeti ((v delu)) v glavi, da ne bi bilo nesporazuma glede mojega mnenja o stanju.Hvala[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) === Rabim pomoč pri COVID-19 Testing === Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja. Prenesel sem Predloga:COVID-19_testing in Predloga:COVID-19_testing/styles.css, ampak ko pride do Module:Date_table_sorting, pa LUA kodo, je moje latinščine konec. Tabela se skriva v <nowiki>{{COVID19Testing|state=expanded}}</nowiki>, vzeti je treba vse ali nič. Enostavno ni, vsak zame ne, pa še kritično, če ga kaj polomim(o). Kaj mi predlagaš? hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) :{{u|Vitosmo}} poglej, če je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:32, 26. marec 2020 (CET) :strela z jasnega ... ali radar (BLING!) blisk R-E-S-P-E-C-T Hvala;)))) Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo <nowiki>|{{flagdeco|Bahrain}} [[</nowiki>'' 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain''<nowiki>]]</nowiki>. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 07:56, 27. marec 2020 (CET) :: <nowiki>[[</nowiki>:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain<nowiki>]]</nowiki> ... ampak namesto tega lahko uporabiš [[Predloga:Medjezikovna povezava]] (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:38, 27. marec 2020 (CET) :: prav lepa hvala. dve vprašanji: 1. kako se ažurirajo podatki v listi držav? 2. kako privabiti strokovnjake na tem področju, da si ta tekst - in druge okoli teme COVID-19 - ogledajo in izboljšajo? [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:27, 27. marec 2020 (CET) :::mislim, da liste držav posodabljajo na roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 28. marec 2020 (CET) == Infopolje za prekop== Pinki a lahko prosim za infopolje za prekop po zgledu ''Infobox canal''. Že večkrat bi prišel prav, pa jaz to ne znam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:02, 31. marec 2020 (CEST) : ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 31. marec 2020 (CEST) : {{urejeno}} -- {{u|Ljuba brank}}: [[Predloga:Infopolje Prekop]] je pripravljena, manjka še nekaj prevodov, ki pa jih sama ne poznam. Na pogovorni strani predloge lahko pripaviš prevode (manjkajoče ali popravljene napačno prevedene). seveda lahko poskusiš popravke narediti v predlogi. Predlogo sem za test že vključila v [[Sueški prekop]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 31. marec 2020 (CEST) Sem pripravila prevode na pogovorni strani. In hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:32, 31. marec 2020 (CEST) == Predloga:Upad == Živjo, zanima me, če mogoče veš zakaj mi, ko uporabim predlogo [[Predloga:Upad|Upad]] pri vseh [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3AKajSePovezujeSem&target=Predloga%3AInfopolje+Letali%C5%A1%C4%8De&namespace= člankih], kjer uporabim [[Predloga:Infopolje Letališče|Infopolje Letališče]] napiše, da slike ni v zbirki? Vidim pa, da zadeva dela na [[Predloga:Upad|tej]] strani. Sem jaz kaj pozabil narediti pri prevodu predloge? --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:34, 29. april 2020 (CEST) {{u|GeographieMan}}: "<nowiki>{{decrease}} 64%</nowiki>" izpiše {{decrease}} 64% : "<nowiki>{{formatnum: {{decrease}} 64% }}</nowiki>" se izpiše z napako {{formatnum: {{decrease}} 64%}}, ker je formatnum ena magična beseda (namenjena oblikovanju dec.vejic in pik za tisočice, ki za našo wikipedijo spremeni pike v vejice. Če si pozoren se spremeni ime slike v "Decrease2(vejica)svg". Lahko si pogledaš na moji testni strani: [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4]], ko sem se enkrat igrala z računanjem in oblikovanjem števil. Predlagam ti, da v naši predlogi izpustiš formatnum {{para|datax|<nowiki>{{{statx-data|}}}</nowiki> }}. Več o formatnum lahko prebereš tukaj: [[m:Help:Magic words#Formatting]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 29. april 2020 (CEST) Aha šele zdaj vidim. Hvala ti. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:48, 29. april 2020 (CEST) PS: imam še eno težavico. Tako kot prej mi pretvarja , v . in obratno pri vnosu dolžine pristajalne steze. Tudi tam je formatnum, ampak se nič ne spremeni tudi, če ga odstranim. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:05, 29. april 2020 (CEST) : Pri nas je dogovor, da se v predlogah ne izpisujejo podatki v angleških mesrskih enotah. Zato je treba naše predloge malo prirediti. Če so podatki podani v metrih, se jih le izpiše, če pa so v angleških merskih enotah, se izvede predloga convert z nastavljenim {{para|disp|output number only}}. Sem že popravila [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable]]. Je pa bolj enostavno, da vsa testiranja izvajaš v [[Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik]] in [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable/peskovnik]], ki sem jih že jaz pripravila. Iz :en sem prenesla tudi testne primere [[Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri]], kjer lahko po mili volji preizkušaš delovanje. Ko stvari delujejo, pa vse skupaj preneseš v aktivno predlogo. Včasih ni najbolj enostavno delati direktno na živi predlogi, ki jih kliče veliko število člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:11, 29. april 2020 (CEST) == [[Predloga:Tree chart]] == Ne vem, ali je kriva tvoja prestavitev, toda predloga ne deluje več. To sem slučajno opazil, ker je namesto sheme v članku [[Mednarodna vesoljska postaja]] samo kvadratek s črtkanim robom, ne izriše pa niti zgledov na dokumentacijski podstrani. Meni ne uspe ugotoviti, kje je problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:43, 18. junij 2020 (CEST) : Skoraj si zadel "Predloga:Tree chart" v Modulu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:42, 19. junij 2020 (CEST) :: Doh, pa res XD. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 19. junij 2020 (CEST) == CSS == Oj, administratorka vmesnika :) Zadnje čase se malo ukvarjam s poenostavljanjem navboxev in nadomeščanjem predlog {{tl|•}} s CSS stilom <code>hlist</code>, pa me muči ena stvar. Pod vsakim seznamom se z uporabo tega vedno pojavi malo praznega prostora, tako da se seznami razširijo in niso več centrirani na naslov seznama (primerjaj recimo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Letala_embraer&oldid=4233193 prej] in [[Predloga:Letala embraer|potem]]). Točnega razloga ne vem, sumim pa na tale kos v [[MediaWiki:Common.css]], ki ga angleški common.css nima (več): <poem><code><nowiki>/* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } </nowiki></code></poem> Ga lahko prosim začasno odkomentiraš, da vidim, če bo kaj bolje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:38, 27. junij 2020 (CEST) : Če se ne motim, je sedaj boljše. sem odstranila še div.NavEnd. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:18, 27. junij 2020 (CEST) ::Je, super! Bom pozoren, če bo kakšna nepričakovana posledica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 28. junij 2020 (CEST) ==Geslo== Pred kratkim sem prejel opomnik, naj poskrbim, da bo moje geslo močno. Kaj pomeni? Kako se to stori? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:16, 12. julij 2020 (CEST) :Mislim, da je to le opozorilo. Močno geslo pomeni vsaj 8 znakov, 1 velika črka, .... podobno kot za google geslo (če ga imaš). Če bi rad svoje trenutno geslo spremenil, to lahko narediš v svojih nastavitvah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:09, 13. julij 2020 (CEST) ::Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:07, 13. julij 2020 (CEST) == Predloga:Geološki eon == Pogovor prestavljen na [[Pogovor o predlogi:Geološki eon]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 30. julij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian ethnicity == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. [[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:06, 20. avgust 2020 (CEST) == Po dolgem času ... == Kar nekaj časa sem bil odsoten, pa Ti želim reči Howdi in povprašati, kje bi lahko zagrabil. Imam seveda še vedno svoje ideje (slovenski znanstveni, Nobelovci itd), ampak delati skupaj z drugimi/s tabo bi mi bilo v veselje. Lahko mi odgovoriš tu ali pa na mojem pogovoru Vitosmo (pogovor) 19:45, 28. november 2020 (CET) PS pazi nase upam da si zdrava LP : Če imaš voljo ... rada bi vključila povezavo na '''peskovnik''' prijavljenega uporabnika, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). Včasih je to bil vtičnik, ampak je vse sedaj izključeno zaradi napredka tehnike. Narejeno bi moralo biti tako kot na :en ([[:mw:Help:Extension:SandboxLink]]). Lahko pa izbereš kakšen članek izmed [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] ali pa malo pregledaš članek [[Algoritem]], ki sem ga ravnokar delno prevedla in ga dopolniš .... ali pa .... :)). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:15, 29. november 2020 (CET) : ''Če imaš voljo'' ... volja je, moram pa priznati, da nimam pojma, za kaj gre (po nemško "Bahnhof"), ampak da vidimo. Hvala! [[Algoritem]] sem "potipal", par nepomembnih popravil, sem pa prišel na idejo, da rabimo članek o "stopping problem" in kaj o Turingu. In 1000 nujnih je vedno pravi kot za nezaposlene;) Verjetno bom vzel v roke [[Geometrija|Geometrijo]]. Gledam pri 1000 vedno na trenutno "debelino" sl članka. Če članku dodam par tisoč (smiselnih, dopolnjujočih) besed in ga "porinem" čez 10.000 ali 30.000, je moj čas praktično uporabljen;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:22, 12. december 2020 (CET) Glede Peskovnika v uporabnikovi strani (gl. na primer https://en.wikipedia.org/wiki/User_talk:Vitosmo): za to je treba imeti dostop do serverja - kar jaz seveda (ali pa vseeno?) nimam - in na sl wikipedia serverju dodati razširitev, kot je opisano tukaj: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:SandboxLink. V bistvu * Download and place the file(s) in a directory called <code>SandboxLink</code> in your <code>extensions/</code> folder. (sem naredil, big deal...) * Add the following code at the bottom of your LocalSettings.php: wfLoadExtension( 'SandboxLink' ); (za to pa ne vem ne kje ne kako ne kdo) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:49, 20. december 2020 (CET) :{{ping|Smihael}}, {{ping|Yerpo}} imata kakšno idejo glede peskovnika prijavljenega uporabnikaa, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). . Včasih je to bil vtičnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 23. december 2020 (CET) :: Vsak si to lahko vključi sam v svoj common.js, za splošno vključitev pa bi bilo temu ustrezno treba urediti glavni common.js. Glede na to da obstaja vtičnik, ki to naredi bolj elegantno in administratorji ne moremo več spreminjati vmesnika je najbolje, da za vključitev zaprosiš kar na meta-wikiju. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:51, 28. december 2020 (CET) == Infopolje Božanstvo == Lotila sem se pisati in dopolnjevati članke grških in rimskih bogov, pa mi obstoječe infopolje ne ustreza povsem. Manjkajo mi naslednja polja: | vzdevek = | Grški ustreznik = Kronos | Rimski ustreznik = Saturn | Etruščanski ustreznik = Satre | Poosebitev= | Praznik_ime = Saturalije | Praznik_datum = | Pomemben tempelj = | Po njem se imenuje = sobota Morda še kaj, pa se ne spomnim. Pa še to: V trenutnem infopolju se ime boga na vrhu ne izpiše v center ampak na levo. A lahko prosim za dopolnitev.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:54, 11. december 2020 (CET) :Ok. bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 12. december 2020 (CET) :: {{urejeno}} ... {{ping|Ljuba brank}} sem uredila tako, da sedaj lahko kopiraš infopolje tudi iz angleških člankov, z angleškimi parametri (stari slovenski pa ostajajo še naprej). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:00, 13. december 2020 (CET) Hvala--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:57, 13. december 2020 (CET) == Nekaj malenkosti na različnih koncih == Pozdravljena. Ko ugotovim, kako ti dati priznanje, ga dobiš (barnstar, za veliko reči). Vidim veliko reči, ki bi jih bilo dobro narediti, pa ima v precej primerih logična izbira nepričakovane posledice, ko testiram. Tako sem naletel na "problemčič" v vadnici, napakico v predlogi "prevajaj" (verjetno je skupno za več predlogah, kak include) in pri podatkih, ki se v infopolja privzamejo (domnevam wikidata). Pri tem opazim, da si najpogosteje ti žrtev/angel, ki "poštima" zadeve v zvezi s kodo. Torej: === [[Predloga:Prevedi]] === <blockquote>Za več podrobnosti klikni [odpri] na desni strani.</blockquote> :"odpri" je verjetno ostalo iz časa, preden je nekdo na gumbih zamenjal "odpri" s primernejšima "razširi" in "skrči". Če bi uspel najti, kje je ta stavek (verjetno se uporablja v več predlogah in je v vsako od nekod vključen), bi ga popravil v tole <blockquote>Za več podrobnosti klikni [Razširi] na desni strani.</blockquote> :(in pred objavo s "prikaži spremembe" preveril, če nisem nehote spremenil še česa, recimo v kodi); še raje pa imam, če to narediš ti. {{urejeno}} - imaš prav, tale "odpri" je ostanek starega sistema za krčenje in širjenje - popravljena je [[Predloga:Stp obvestilo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 20. december 2020 (CET) === Povezava v Vadnici === V vadnici je [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] napisal: <blockquote>V tem koraku se bomo naučili najosnovnejše značilnosti skladnje wikibesedil. Če se želiš naučiti več, obišči priročnike urejanje strani, razpredelnice, medjezikovne povezave ter stran z navodili za avtomatično uporabo [[Pomoč:GRAMMAR|slovnice]].</blockquote> Zanimalo me je (domneval sem, da je kakšna možnost za preverjanje pravopisa) in odprl povezavo "slovnice". Za začetek sem videl prikaz iz predloge "prevajaj" in v načinu za urejanje pogledal, kaj je vsebina strani in kaj naj bi potrebovalo prevod. Zgodovina sprememb mi je pokazala, da je predlogo na stran Pomoč:GRAMMAR postavil [[Uporabnik:Smihael|Uporabnik:Smihael]], verjetno pa zadnjih nekaj let ni dejaven na WP (sicer bi to vprašanje postavil njemu) kak mesec po tem, ko je tja naredil povezavo iz vadnice (l. 2007, ko je bil verjetno še začetnik). Po mojem je sedanja vsebina strani Pomoč:GRAMMAR ni namenjena začetniku na WP, ampak je rezultat (že pred več leti uspešno končnega) testiranja nečesa v zvezi z jeziki in prevodi (in sem radoveden, a ne uganem česa). Glede na to, da Uporabnik:Gangleri - avtor vsebine (in razvijalec na WP) - po njegovi predlogi Babilon sodeč ne zna slovensko, tudi prevajanje tistega besedila iz angleščine in s tem ''predloga "prevedi" tam verjetno nima smisla''. :Prosim torej, če pogledaš stran Pomoč:GRAMMAR (zanima me tudi, če je služila še čemu, da je bila nanjo povezava iz vadnice). Če obstaja kakšen postopek za avtomatično preverjanje slovnice na WP in dokumentacija o njem, se pripročam za povezavo na dokumentacijo (in potem bi bilo dobro ustrezno urediti to stran in pustiti povezavo iz vadnice). Če ne, bi bilo dobro urediti vsebino v vadnici, kjer bi bilo najbrž potrebno umakniti povezavo tja. {{ping|Marjan Tomki SI}} [[Pomoč:GRAMMAR]] je zaenkrat namenjena le avtomatskemu sklanjanju besed rezerviranih za Wikiprojekte. Žal je naša slovnice preveč zapletena, da bi zadevo razširili. Se strinjam, da ta pomoč ni namenjena začetnikom in sem jo umaknila iz vadnice. Predloga Prevedi pa je tam zato, ker so notri besede kot so (generares; heading space; direktne povezave na angleške članke (en:nominativ), čeprav imamo napisane svoje lastne (imenovalnik). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:30, 22. december 2020 (CET) :Hvala, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori#Priden,_pridna|pridna]];-); vidim da si spremenila tudi besedilo, ki ga prikaže predloga prevedi (Ostalo je - potrebno - opozorilo, da se neprevedeno gradivo lahko predlaga za izbris, ni pa več prejšnje grožnje s hitrim izbrisom vsega članka/prispevka, če ne bo vse prevedeno v enem tednu, ki me je motila) :Hvala tudi za prikaz uporabe predloge ping. Smem to predlogo uporabiti, če bom želel, da pogledaš katero od pogovornih strani pri kakem članku ali kategoriji? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:11, 22. december 2020 (CET) :: Da, predlogo ping lahko uporabiš na katerikoli pogovorni strani.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 22. december 2020 (CET) === Podatki privzeti v Infopolje iz Wikidata === Vidim precej člankov, v katerih v infopoljih v kodi članka ni podatkov, ki bi jih tam pričakoval, saj v običajnem pogledu v članku so. Recimo pri [[Bogdana Stritar]] je vse v kodi vidno za info polje oseba {{tl|Infopolje Oseba}}, v članku pa so vidni (zanimivi in delno še-ne-med-sabo-usklajeni) podatki o rojstvu, rojstnem kraju in tedanji državi rojstva Rabim kakšno povezavo na dokumentacijo, kako se to uporablja (neposredni vnos v infopolje, privzeto iz wikipodatkov, kdaj kaj prevlada ipd., kdaj je smotrno v WD, kdaj neposredno v infopolje...). Če taka dokumentacija še ne obstaja, bi jo bilo dobro narediti (magari z začetkom iz pojasnil meni in mojim predhodnikom po radovednosti in še-ne-vednosti, med katerimi si skoraj gotovo tudi ti). *Poprčkal sem nekoliko članek [[Zora Konjajev]] (v infopolju v članku je bil napačen kraj smrti, v glavi članka pravilen; verjetno je v WD narobe; jaz sem popravil v polju v članku in zdaj je tam viden kraj pravi; ampak če je v WD narobe in bodo podatki od tam v kakem drugem jeziku, bodo tam narobe...). *V članka [[Dušan Čop]] in [[Bojan Čop]] sem v Infopolje želel dodati podatke o starših (sta bila brata - vir je za oba (in še koga od teh, ki me zdaj zanimajo) [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/ na primer: "Bojan Čop, Novi Slovenski biografski leksikon]"; podobno bi morala imeti enake podatke o državljanstvih, pa so (bili v času, ko sem to gledal) različni. :Podobne podatke bi rad dodal v infopolje tudi pri Zori Konjajev in njenih treh sestrah (starši, sestre, zakonci ipd). *Državljanstvo: [[Bojan Čop]] ima v polju državljanstvo (slovenija, SFRJ, Kraljevina Jugoslavija), ki ga verjetno dobi iz wikipodatkov. *Njegov profesor in kasneje kolega na FF [[Karel Oštir]] ima (tudi verjetno iz wikidata) SFRJ, Kraljevina Jugoslavija, Avstroogrska - pri obeh manjka Kraljevnia SHS, ki jo vidim pri [[Milan Kreslin]]. *[[Bogdana Stritar]] ima prikazano samo SFRJ, pa je glede na letnico rojstva (1911, Solkan, v tekstu piše Avstro Ogrska) gotovo pravilno enako zaporedje kot pri Karlu Oštirju, pa na koncu še Slovensko (umrla že po osamosvojitvi Slovenije, Karl Oštir prej). Podobno kot pri sestrah Stritar in pri bratih Čop je tudi pri družini Grafenauer (Ivan, - pomembni, notable, sorodniki že s članki v WP - stric Franc, oče Mihael - tu še ni članka, dodati info v članek o I.G.; otroci gotovo Bogo, Stanko, Marija Vogelnikova, pa Ivanovi - pomembni - vnukinje in vnuki Irena, Andrej - in še kdo - Grafenauer). Mimogrede, najobsežnejše srečanje družine Grafenauer in sorodnikov, ki sem ga doživel, ni bila obletnica poroke (zlata ali diamantna, bi moral pogledati letnice), ampak na testiranju za dajalce kostnega mozga v Lj, ko je Irena javno povedala o svoji bolezni in temu, da je - tedaj bilo - v slovenski bazi kandidatov za darovanje le nekaj sto vpisov, in nas je že na tem prvem testiranju po tem bilo nekajkrat več; od tega je bila približno polovica sorodnikov, med katerimi se nekateri že dolgo nismo videli, dve pa sem tam in tedaj srečal prvič. No ja, za to nimam veljavnega vira in dokler je tako, ne more v članek... Za mnoge ostale reči zdaj že imam vire, ampak ne bi rad naredil nepotrebne tehnične zmede ;-) in zato sprašujem, kje prebrati (bom pobrskal tudi po tvojih pogovornih arhivih, če te je že kdo spraševal kaj podobnega in mi bo odgovor že razumljiv). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:39, 20. december 2020 (CET) : {{ping|Marjan Tomki SI}} Žal dokumentacije o tem zaenkrat ni, ker žal nimam dovolj časa za vse. So pa navodila Kateri podatki se v infopolje avtomatsko napolnijo iz Wikipodatkov je navedeno v sami dokumentaciji predloge. Smotrno je vse te podatke vpisati v v Wikipodatke (saj so le tako dostopni vsem projektom Wikimedije) in jih potem izbrisati iz infopolja v članku. Navodila kako urejati Wikipodatke, žal nimamo prevedene, so pa dostopne na [[:d:Wikidata:Tours]]. Da prideš do Wikipodatkov za določen članek, imaš na desni strani v menuj povezavo na "Predmet v Wikipodatkih" - klikni na to povezavo in teleportiralo tebo na ustrezni predmet (osebo) v Wikipodatkih. ::* Zora Konjajev - kraj smrti "bolnišnica Sežana" je za Wikipodatke preveč podrobno (kraj Sežana zadostuje). ::* Dušan Čop in Bojan Čop - starše vpišeš direktno v infopolje v članku - v infopolje dodaj parameter {{para|parents}} in vnesi starše. Državljanstvo je sedaj vpisano in si lahko ogledaš kako to izgleda v Wikipodatkih, da klikneš v menuju na "Predmet v Wikipodatkih". Dodaanje novega državljanskava se skriva v predmetu ''"država državljanstva"'' kjer je možnost dodati novo vrednost če klikneš na ''+dodaj vrednost''. ::* Pri dodajanju sorodnikov v infopolje bodi pozoren na [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|zasebnost omenjenih]]. Wikipedija ni namenjena navajanju sorodnikov (to je namenjeno kraljevskim družinam, .....). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:04, 22. december 2020 (CET) :::Razumem razloge, da še ni navodil; si bom skušal zapomniti/zabeležiti, česa vsega zdaj na začetku ne razumem ali ne vem in ko bom vedel, lahko iz tega nastane osnutek takih navodil. :::@Navajanje sorodnikov - Zora Konjajev je - na veliko mestih in mnogokrat - omenila svoje znane sorodnike, in jasno je, da je to vplivalo na njen razvoj, svetovni nazor in tako dalje. Posebej to zadeva razvoj pri glasbi (oče znan po glasbi, s sestrami tercet, ki je veliko in javno nastopal), razvoj pri svetovnem nazoru (globoko katoliška družina, ki pa je poznala fašizem...) in odporu proti okupaciji. V tem primeru menim celo, da bo tako navajanje izboljšalo nevtralnost prispevka (kot je to ona sama razložila v spominih - z osvetlitvijo tudi razlogov za mnenja nasprotnih plati). :::Ne dvomim, da bi želela, da se ta del njenega življenja tako odrazi tudi v prispevku o njej v wikipediji, bom pa preveril tudi pri njenih potomcih (ena od vnukinj je bila moja sošolka in njeno mnenje že poznam, čeprav bom preveril tudi pri njej). :::Podobno je z njenim mnenjem o veljavi in vlogi žensk v družbi, o čemer je govorila v spominih. V času, ko je bil mlad njen oče, ženskam v našem okolju ni bilo dopuščeno obiskovati gimnazijo, ki pa je bila pogoj za univerzo. Podobno je [[Marija Vogelnikova]] povedala, da je njen oče (tedaj profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani) to dobro vedel in s trudom dosegel, da so se njegove hčere (5 hčera pred prvim sinom) lahko vpisale na gimnazijo. Tako stanje ljudem, ki so sedaj mladi, ni predstavljivo, kaj šele samoumevno, zato menim, da je ta plat pomembna in v wikipediji ne sme biti zamolčana (če se za težave pri doseganju pravic ne ve, se lahko neha nadziranje njih izvajanja in bo kdo - podobno kot islamski priseljenci iz vojne v Bosni v vojno) spet začel s tem, da so ženske šibke in nesposobne skrbeti zase in za svoje premoženje). :::Ne gre torej kar tako za naštevanje sorodnikov. Pa ni le to; take povezave tudi povečajo obisk drugih strani enako, kot v naših možganih asociacije in miselni vzorci povzročijo, da se znanje ne le sešteva, ampak množi, in to le ne pri wikipediji, ampak tudi pri nje uporabnikih. === @Biografija živečih in zasebnost omenjenih === Od 1976 dalje sem dobro desetletje delal na registru prebivalstva Slovenije - kasneje CRP - v času, ko je edina zakonodja, za katero sem v zvezi s tem vedel, bil (razmeroma dober in temeljit, in izvajan) interni pravilnik. Delal sem najprej nekaj let a individualnih podatkih (priprava za vnos, preverjanje in odprava napak v podatkih), potem bil izšolan za programerja in (med drugim) napisal programsko opremo za vzpostavitev CRP s 13 mestno EMŠO (prješnja MŠ je bila 12 mestna), razvil okolje za testiranje te prograske opreme (ki je bilo do prenovitve sistema čez kako desetletje standardno okolje za vse Delal sem na primerjavah pravilnosti CRP z občinskimi registri in matičnimi uradi (od papirnih do računalniških v milijavžent formatih). Zasnoval in napisal sem (v enem tednu med počitnivami s smučanju na Kaninu, vsak dan sem se zbudil, večkrat preden so ostali prišli z večerne zabave spat) tudi program, ki je zaznal (in v nekaterih primerih olajšal sistematično odpravljanje) napak, ki bi lahko nastale pri spreminjanju CRP v računalniku (od kakega desetletja kasneje imajo podobne reči - transacion log processing - vgrajene sistemi za baze podatkov). V glavnem, za to plat (zasebnost, da je oseba skoraj vedno lastnik podatkov o sebi...) sem bil tako vzgojen kot temeljito treniran. Ko bom spreminjal podatke, imam namen kadar le mogoče (po možnosti pred objavo) dati izvirni in spremenjeni članek pogledati bodisi osebi, bodisi članom družine, če je oseba preminila in člani družine še živijo. Če pride do nasprotja - da bi oseba ali član družine preminule osebe želel, da je nek del prispevka toliko drugačen, da bi vsebina ne bila več nevtralna in ne bi bilo mogoče doseči soglasja - bi bilo tisti del prispevka pač umakniti (zame samoumevno). Po drugi plati tak pristop omogoči, da pridobim podatke o virih, za katere nisem vedel, včasih pa tudi do slikovnega ali drugega gradiva, ki bi mi ga dovolili naložiti. Mimogrede, postopke za registracijo takega strinjanja moram tudi šele spoznati. Vem recimo za (domnevno, še nimam vira) sedemkratnega prvaka Jugoslavije v motociklizmu, o katerem še ni prispevka, in mi bo poskusil posredovati vire; ko bom pripravil osnutek prispevka, bo pogledal, če sem ga kje polomil in ko se bo strinjal, boste vi pogldali, če je za objavo. Podobno velja za ostale. Upam, da s takim pristopom ne bo nič hudo narobe? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:03, 22. december 2020 (CET) : V biografijah so pomembni [[Wikipedija:Navajanje virov|viri in njihovo navajanje]] ter njihova [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. Sicer pa kar [[Wikipedija:Bodite pogumni|pogumno]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 22. december 2020 (CET) == Poravnava grafov == Pozdravljena, Midva z [[Uporabnik:Pv21]] ima vprašanje glede grafov v članku [[14. vlada Republike Slovenije]]. Saj vem, da bodo v kratkem? preneseni v članek o epidemiji Covida, toda s čim bi lahko grafa za november in december poravnala skupaj v eno vrstico? Ker bi rad dodal še graf za januar, toda potem se zamik med tabelami in grafi vselej veča. Včeraj sem poskušal z <nowiki>{{multiple image}}</nowiki>, pa mi ni uspelo? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:15, 5. januar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}}, {{ping|Pv21}} bi bilo takole ([[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]) bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:35, 5. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} Tole je super. En WikiHvala! Še bolje, kot sem razmišljal v začetku. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:42, 5. januar 2021 (CET) == {{tl|navbar}} == Hi, in {{tl|navbar}} I think 2 lines should be swapped (at the end): Now it is: <syntaxhighlight> --></span><!-- -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- </syntaxhighlight> and I think it should be: <syntaxhighlight> -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- --></span><!-- </syntaxhighlight> As it is, the closing bracket ("]") is not part of the <nowiki><span class="...float:right"></nowiki> (at the beginning) causing the closing bracket to be moved to a mew line. See e.g. [[Modul:Sports_table/WDL#In_article]] "What it looks like". It seems like it says "Ekipa]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z". But the it really is "Ekipa&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z]" with the "]" shifted to the next line making it look like "Ekipa]". --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:58, 4. februar 2021 (CET) {{ping|Sb008}} ... thanks, it is fixed now. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 4. februar 2021 (CET) == [[Predloga:Nedavno umrli|Nedavno umrli]] == Pozdravljena, bi lahko prosim pogledala tole predlogo? Sem še malo zelen na temu področju. Ustvaril sem jo, ker po dolgem iskanju nisem našel ničesar podobnega. Kam se da pa dokumentacijo? Če bi popravila napake bi bil zelo vesel. Hvala. Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:24, 20. februar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}} Glede ustvarjanje novih predlog - tudi predloge je treba povezati v wikipodatke, če je bila ustvarjena po npr. angleški predlogi. Sem za omenjeno predlogo storila to že jaz. Dokumentacijo pa ustvariš tako, da v tistem zeleno okviru spodaj klikneš na povezavo "ustvari". Najbolje, da jo ravno tako preneseš iz angleške wikipedije in prevedeš, in seveda umestiš v ustrezno kategorijo--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 20. februar 2021 (CET) ::Aha, v redu. {{Hvala||Najlepša hvala}} za nasvet in urejanje v wikipodatkih. Bom jo ustvaril in prevedel. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 20. februar 2021 (CET) == Vodik in H<sup>x</sup>== Hi Pinky, poglej moj komentar k [[vodik]]u. Da obstaja H7 z razpolovnim časom par sto let ...Huh!? Nisem gledal, kdo je avtor, pa članek ima tako ali tako že brado. Ampak po drugi strani ima zvezdico, pa najti ga je med 1000 članki... In ker se s kemijo zgleda ukvarjaš te dni, pišem tebi. Podobno velja za Nevtronij, ki je zelo zelo tema iz lufta. Oglasi se, če imaš kak kemijski (ali kemični) čevelj, ki žuli. Rade volje poprimem. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:30, 23. februar 2021 (CET) : {{ping|Vitosmo}} Jaz tudi slučajno nisem kemik, lotila sem se urejanja infopolj in navigacijskih polj za elemente, izotope, skupine in periode, ter tabel periodnega sistema. Vsebine samih člankov ne preverjam. Vse nepravilnosti v člankih lahko popraviš in dodaš sklic na popravljene vrednosti. Prav tako si vabljen, če je kaj narobe v samem infopolju, da pokomentiraš in bomo popravili. Če imaš voljo: za elemente je treba napraviti infopolja, tako kot ga že ima vodik, .... ([[:Kategorija:Infopolje Element po elementih]]) in ga potem vključiti v članek. Najlažje je prenesti celotno infopolje iz :en in ga z malo popravki (dec.vejice, ...) narediti slovenskega. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 23. februar 2021 (CET) ==Infopolje Element== Prima, Bom začel s silicijem. Ko ga je "tolk" po svetu;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:48, 24. februar 2021 (CET) ::Hi Pinky, oglej si https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Infopolje_silicij. Kar ne zmorem, je ::# language setting - 18 jih je pod angleščino,sl kot 19. mi ne uspe dodati ::# kristalna struktura - se čudno vede (hoče sliko) ::# "najpomembnejši izotopi" - salata okoli name2 - gl desno spodaj ::LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:05, 3. marec 2021 (CET) Kristalno strukturo kar pusti v angleščini (podpredloga najde in izpiše v slovenščini); parameter name2 je treba dodati; pa še nekaj malega je bilo treba prevesti v izotopih; ne pozabi na dec. vejice; za language setting pa ne vem točno kaj misliš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. marec 2021 (CET) ::Language setting: pozabi. se je zgleda uredilo samo od sebe (recimo v wikidata pa verjetno še kje drugje). [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:41, 4. marec 2021 (CET) ::: Povezavo v Wikidata sem naredila jaz. :) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:42, 4. marec 2021 (CET) (lahko bi si mislil;) Kako dobim listo predlog za infopolje Element, oz. za katere elemente infopolje še manjka. Zlato ne, srebro tje tudi že, svinec (oh ne, tudi že). Lahko začnem z redkimi zemljami, ampak raje najprej kaj bolj domačega. hvala vnaprej [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:36, 4. marec 2021 (CET) :: {{tl|Index to chemical element infoboxes}} ... če je ''ibox'' modre barve, potem je infopolje že narejeno. Je pa ta predloga vključena čisto spodaj v dokumentaciji vsakega infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:50, 4. marec 2021 (CET) Tale template manjka v en in tako tudi pri nas: Template:Greenwood&Earnshaw. enostaven makro v knjigo teh dveh avtorjev. Da pre3dlogo napišerm sam, mi je Zaenkrat še preveč, sorry[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:10, 5. marec 2021 (CET) ::: Predloga je preusmeritev na {{tl|Greenwood&Earnshaw2nd}}. Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 5. marec 2021 (CET) == neutronij ne spada v periodični sistem == Mendeljejev se obrača v grobu. Nočem začeti čisto spodaj in učiti g.Goloba, kaj je atom in kaj je nukleon etc. Po drugi strani nočem kokodakati previsoko - pri Tebi mi zadostuje. Če je kje kak pogovor o temi, se rade volje vključim. svoje sem že povedal v [[Pogovor:Nevtronij|pogovoru okoli nevtronija.]] Zate: periodni sistem elementov vsebuje snovi, ki imajo jedro z nabojem in elektrone okoli njega, da nastane atom. Molekule. Kemija. V vsakem primeru je navpolje treba revertirati, da se nam ne bodo kure smejale. Perioda 0. Z enim samim elementom z atomskim številom nič. ''A to pomen de ga ni, al kuga!?'' end of rant. kar se članka samega tiče: sklesal ga bom tako, da bo volk sit pa kemija cela. V en wikipediji je divjal te vrste bolj pred ca petimi leti. Stran, ki je sedaj na voljo, je glede volka in koze v redu. oglasi se;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:18, 23. marec 2021 (CET) : Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi#Nevtronij]]--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 23. marec 2021 (CET) == US/startyear == What's the reason for keeping the wrong date ([[Pogovor_o_predlogi:Inflation]])? Edit: Oh, sorry, you were right, I edited wrong country... --[[Uporabnik:MarMi wiki|MarMi wiki]] ([[Uporabniški pogovor:MarMi wiki|pogovor]]) 19:42, 27. marec 2021 (CET) :Don't get hard on yourself for doing mistakes. I realized that InflationUK (sl version) was somehow linked to InflationUS. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 27. marec 2021 (CET) == Infopolja <element> == Za vsak element v periodnem sistemu posebna predloga!? (blah?...razlika je navsezadnje samo instance Qxyz, drevo je za vse enako) če vidiš kako možnost ime elementa parametrizirati/vtakniti v kako novo predlogo, sem pripravljen ("v potu svojega obraza") počistiti. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:59, 28. april 2021 (CEST) : Se strinjam s tvojim blah, se s celim sistemom poenotenja periodnega sistema, elementov, periodami, skupinami, bloki, izotopi že nekaj časa ukvarjam. Ker se elementi večinoma ne spreminjajo in jih je neko končno število, je zaradi lažjega kasnejšega vzdrževanja samih člankov (če kdo popravlja podatke v samostojni predlogi, je na ta način zadeva bolj pod kontrolo). Bolj je pregledno, katerim člankom je treba predlogo še urediti. Tak sistem je prenesen iz :en. Ti ni treba nadaljevati, tudi jaz občasno prekinem in se lotim česa drugega ... če boš pa kdaj še kaj manjkajočega dodal, pa kar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. april 2021 (CEST) ::Iz standardizacijskih razlogov bi bilo pmm smiselno narediti vse predloge Infopolje <element> bodisi z malo začetnico ali pa z veliko. Tako ne bo zmede, katera se kako piše. Kaj pravita? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 28. april 2021 (CEST) ::: Ali misliš, da bi preimenovali vsa infopolja v male začetnice? Npr. Infopolje Oseba v Infopolje oseba, .......? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:18, 28. april 2021 (CEST) ::::Ne, samo infopolja elementov. Ostala lahko ostanejo, tako kot so. Pri PSE je to samo {{tl|Infopolje Uran}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:53, 28. april 2021 (CEST) :::: Sem preimenovala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:09, 29. april 2021 (CEST) == Zamolba == Pozdrav, Pinky. Možeš li izbrisati i zaštititi [[Saša Milivojev|ovu stranicu]] tako da je mogu stvarati samo administratori? Riječ je o dugogodišnjoj kampanji samopromocije na malom milionu wikija. Hvala unaprijed i oprosti što ne pišem na slovenskom, ali ne ide mi baš, a nadam se da ćeš razumjeti. :-) – [[Uporabnik:Srđan|Srđan]] ([[Uporabniški pogovor:Srđan|pogovor]]) 14:03, 11. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: več je u postupku brisanja - [[Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Saša_Milivojev]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:08, 11. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: Hi, so if I understand you correctly, you would like to delete this page? Well, the page is already in process of requestion for deletion and from its request must be a full week for a census to delete. If census is not going to change, the page will be deleted in thursday evening. Your sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 11. maj 2021 (CEST) == (nerangirano) == Pozdrav, zanima me, če bi bilo mogoče našo verzijo taksonomke prilagoditi, da bi dovoljevala izpis nerangirano (ali celo klad) za večje število rangov. Kolikor razumem navodila za uporabo (in iz prakse), taksonomka izpiše "(nerangirano)" za vsak glavni taksonomski rank od družine do debla. Idealno bi bilo, če bi bila ista možnost omogočena tudi za višje/nižje kategorije in morda še vmesne (poddružina, nadred ipd.). Trenutno sem recimo v zagati pri članku [[Rozide]], kjer so skorajda vse kategorije kladi, taksonomka pa mi omogoči le izpis treh (brez superrozid in rozid). Če boš utegnila, bom zelo vesel pomoči.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 22:30, 27. maj 2021 (CEST) : Naša taksonomka je zelo zastarela, glej [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija]]. Sem se že enkrat v preteklosti lotila predloge {{tl|Avtomatska taksonomka}} po zgledu angleške, ampak je bil takrat prevelik zalogaj in še ni dokončano. Osnovni problem je v tem, da imamo mi poleg latinskih tudi slovenska poimenovanja v oklepajih. Mislim, da ti je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] odgovoril [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Kladistika v taksonomki]]? Se jo bo treba resno lotiti, da bo ustrezala slovenskim poimenovanjem ali pa bi se morali odločiti, da uporabljamo le znanstvena imena. Lahko poskusiš z razširitvijo v [[Predloga:Taksonomka/peskovnik]] in [[Predloga:Taksonomka/testniprimeri]] ali pa celo posodobimo predlogo z angleško verzijo [[:en:Template:Taxobox]] (vsekakor je tudi v tem primeru najprej stvar preizkusiti v peskovniku). Se mogoče še Yerpo oglasi o tvoji ideji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 28. maj 2021 (CEST) ::Hvala za odgovor. Avtomatska taksonomka bi bila vsekakor super stvar, a verjamem, da zadeva ni lahka. Slovenska imena v taksonomki so prednost, poleg tega bi se pri različici z zgolj znanstvenimi imeni pojavil problem pri nekaterih kladih, ki znanstvenih imen sploh nimajo, angleških pa seveda ni smiselno uporabljati. Si bom malce ogledal tole taksonomko v peskovniku. Lp.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:45, 28. maj 2021 (CEST) :::Če bi imeli nekakšen spletni slovar taksonomov, bi morda lahko zaprosili za bota na wikidata in ga tam zagnali, da bi dodal slovenske opise. Če ne, bo potrebna neka predloga s switchem in gazilijonom vseh taksonomk. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:50, 28. maj 2021 (CEST) ==Kotačniki== Živijo, Pinky. Zakaj se v taksonomki v članku [[Kotačniki]] ne izpišejo nadrejeni taksoni? Ustvaril sem nekaj dodatnih taksonomskih predlog, ampak očitno še nekaj manjka. Lahko morda prosim tole pogledaš in popraviš? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:08, 1. junij 2021 (CEST) :{{ping|TadejM}}, za avtomatsko taksonomko je treba napisat {{tl|Avtomatska taksonomka}} in ne samo {{tl|Taksonomka}}. Glede na to, da klasifikacije kotačnikov s starejšo ročno taksonomko ne gre izpisat (četudi sem jo pred par dnevi razširil z možnostjo izpisa kladov), avtomatska pa generira le eno ime (bodisi znanstveno bodisi slovensko) predlagam, da namesto (v tem primeru slabo poznanih) slovenskih imen uporabiš znanstvena.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:47, 1. junij 2021 (CEST) Pozdravljen, Melaleuca. Hvala lepa za popravek. V taksonomskih predlogah sem za prikaz v taksonomki določil znanstvena imena, ki se povezujejo s slovenskimi imeni člankov (povezave z navpičnico). Za cilj povezav lahko določim znanstvena imena, toda potem se bodo povezave na morebitne članke s slovenskimi imeni tvorile prek preusmeritev z znanstvenih imen. Če bodo članki imeli znanstvena imena, se temu sicer izognemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:28, 1. junij 2021 (CEST) :Spiralneži (v Googlu 3 zadetki + en o štrukljih) in čeljustozobci (2 zadetka) bralcu ne bodo ravno pomagali. Le z navedenim znanstvenim imenom bo mogoče poiskati več informacij o teh taksonih. Dokler ne bo avtomatska taksonomka preurejena, da bo dovoljevala izpis tako slovenskega kot tudi znanstvenega imena, je bolje v takšnim primerih (slabo poznani taksoni + nimamo članka) poseči po znanstvenih imenih, ki vsaj dovoljujejo dostop do nadaljnjega branja.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 17:05, 1. junij 2021 (CEST) Velja. Do nadaljnjega sem ustvarjene predloge popravil tako, da vsebujejo samo znanstveno ime, in bomo povezave popravljali naknadno, če bodo nastali članki s slovenskimi naslovi. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:46, 1. junij 2021 (CEST) :Ali imamo kakšen slovar taksonov, ki ni Termania? Lahko bi ga preprosto uvozili, vendar po nekajčasnem iskanju nisem našel ničesar spodobnega. Videl sem take z 5000 taksoni, vendar se mi vseeno zdi, da jih imamo pokrite v Wikipodatkih. Mene zanimajo sploh taki, ki so redkejši. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 1. junij 2021 (CEST) ::Na spletu ni nič primernega, taksonomski slovar Termanie pa tudi ni kaj prida. Knjige so edine, ki so dovolj zanesljive za slovenska poimenovanja vrst/višjih taksonov.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 21:54, 1. junij 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]: PMM bo šlo s Termanio in en Wikipedijo za seznam latinskih imen. Latinske spregatve tudi znam, pomoje bo to kmalu napisano. Pythonov [[:en:Web scraping|:en:Web scraper]]. Ko bo končano, obesim na GitHub. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 1. junij 2021 (CEST) == Infopolje elektrarna == Pozdravljena Pinky, hvala za ureditev infopolja o elektrarni. Ravnokar sem dodal infopolje v članek [[Jedrska elektrarna Černobil]] in po moje vse štima ok, me pa zanima zakaj so nekateri parametri v angleščini. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:53, 17. junij 2021 (CEST) : {{ping|Zm05gamer}} Zakaj so nekateri še v angleščini? Ker ne poznam vseh teh tehniških izrazov. Lahko mi pomagaš in popraviš prevode najprej v [[Predloga:Infopolje elektrarna/peskovnik]] in preveriš izgled v [[Predloga:Infopolje elektrarna/testniprimeri]] - šele nato se popravki v celoti prenesejo v aktivno predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 18. junij 2021 (CEST) == slovenski znanstveniki grosistično == Ko sem videl, v kakšnem stanju so angleške strani za moje "prednike" (Blinc, pa Stefan, Janša itd), sem si rekel "narod si bo pač moral pisati sodbo sam", in se odločil, porabiti nekaj časa za ta kot wikipedije. Z mislijo na našo podobo od zunaj (teme za CEE2022 npr). Vprašanje: da ne bom vpregal konja napačno, ali bi imelo smisel, ljudi, ki jih imam v mislih (enostavno 100 znanstvenikov Sandija Sitarja, ali ekvivalent) najprej vnesti v wikidata, oz. njih podatke v wikidata dopolniti? Prve dopolnitve (npr gl. Roberta Blinca ali pa Josefa Stefana, Antona Peterlina) sem naredil v en straneh, nakar se mi je zanohtalo ---- "''potem bo pa sve to treba prenesti v wikidata"'', in sem rekel bom vprašal ''Pinky Infopoljsko ''(G). In če ima smisel začeti na tem koncu, ali je kak bolj primeren interface kot ga wikidata per definitionem nudi? Mogoče v smislu ene sorte predloge, ki jo vedno znova, na enak način, napolnim in pošljem v wikidata mlin... Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:09, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]]: Wikipodatki nudijo tudi orodje Quickstatements ([[wikidata:Help:Quickstatementss]]), vendar pa ni najbolj prijazen uporabnikom. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:37, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala! Jasno mi je, da mi manjka še precej, preden se bom lahko teme lotil "v živo". Skratka, naslednjih nekaj dni je na vrsti branje. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 20:18, 21. avgust 2021 (CEST) ::{{u|Vitosmo}} PMM bo najbolje, če česa ne boš razumel, da vprašaš Sportija na WDju. On je profi na temu področju, jaz sem orodje ''odkril'' približno dva meseca nazaj ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:48, 21. avgust 2021 (CEST) ::: Sem na dopustu, z internetom ki je ali pa ga ni. Me veseli, da me včasih omenite in da gredo stvari tudi brez mene naprej. -- ''Pinky Infopoljska'' [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:49, 23. avgust 2021 (CEST) ::::Pinky Infopoljska, po prispevkih si letos na 4. mestu s skoraj 7000 urejanji ([http://sl.wikiscan.org/?date_filter=2021&menu=userstats]). Nimaš se ničesar za sekirati, če si trenutno na oddihu. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:44, 23. avgust 2021 (CEST) == Menjava škrbinske predloge == Pinky, želiš da naredim menjavo {{tl|škrbinski razdelek}} → {{tl|Razširi razdelek}} z botom? Bo pmm lažje kot ročno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 18. september 2021 (CEST) : Ok. Ti z veseljem prepustim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:59, 18. september 2021 (CEST) ::Ali se za AWB prijaviš na enwiki? Yerpo, ti si mi že svetoval o botu ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 18. september 2021 (CEST) :::Na :enwiki rabiš posebno dovoljenje za uporabo AWB, pri nas ne. Samo inštaliraj in poženi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:04, 18. september 2021 (CEST) :::: Če imaš za prijavo v Wikipedijo dvojno avtentikacijo moraš narediti bot geslo (glej https://www.mediawiki.org/wiki/Manual:Bot_passwords)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 18. september 2021 (CEST) :Menjava {{opravljeno|opravljena}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:45, 18. september 2021 (CEST) :: {{hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 18. september 2021 (CEST) Kakšen je "škrbinski sistem", ki potrebuje pokvečena imena kot ''<nowiki>{{Filmski igralec škrbina}}</nowiki>'' namesto ''<nowiki>{{Škrbina o filmskem igralcu}}</nowiki>''? Če bomo kaj avtomatizirali, predlagam vsaj ''<nowiki>{{Škrbina - filmski igralec}}</nowiki>'' ali nekaj podobnega, čisto zaradi lepote jezika:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:58, 20. september 2021 (CEST) : Sistem se šele postavlja. Sedaj je že toliko narejeno, da se vidi kje nastopajo problemi. Problem je v hierarhiji predlog, ki se sestavljajo, glej {{tl|Filmski igralec škrbina}} ali {{tl|Znanstvenofantastična filmska škrbina}} - zatorej: :* Znanstvenofantastična filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Sf-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Kanadska filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Canada-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Filmski igralec škrbina -> Igralec škrbina -> Škrbina (ang: Film-actor-stub -> Actor-stub -> Stub) :vsaka dodana beseda spredaj, pomeni podtip predloge. Sem šele na začetku čiščenja predlog (asbox, ki omogoča tudi avtomatsko dokumuntacijo in razne vzdrževalne kategorije) - jaz bi najraje tudi pri nas poenostavila zadeve :* zf-film-škrbina -> film-škrbina -> škrbina :* film-igralec-škrbina -> igralec-škrbina -> škrbina). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 20. september 2021 (CEST) {{ping|Upwinxp}} Pogovor prestavljen na [[Pogovor o Wikipediji:Škrbina#Preimenovanje škrbinskih predlog oz. sistem škrbinskih predlog s kategorizacijo škrbinskih člankov]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:53, 21. september 2021 (CEST) == Telebajski == I saw that [[Telebajski]] had been deleted before, but now it exists. Therefore, can the old history be restored? There was also history of the redirect [[Teletubbies]]. In fact, there were several deleted pages that could possibly be restored or recreated. Some of them are: * [[Bambi]] * [[Dumbo]] * [[The Rescuers]] * [[The Rescuers Down Under]] * [[Lisica in pes]] * [[Lisica in pes 2]] * [[Victorious]] I know that some old pages were lacking in content. But could they be recreated or restored? If the latter, expand the old versions. Otherwise, recreate them and possibly restore afterwards? With Telebajski, there may have been useful content that could be merged with the current page. Such as the infobox. I know that there is more than one ''Dumbo'' now, but the original may still be the primary topic. If it's OK with you, could the old Teletubbies pages be restored? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 20:50, 11. december 2021 (CET) Op.: omenjene strani je ustvarjal blokirani uporabnik, serijski lutkar {{u|Needpower}}, z avtomatskim prevajanjem. Sumim, da je tale uporabniški račun povezan z njim, hkrati se mi ne zdi smiselno obnavljati tiste nanoškrbine v polomljeni slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:55, 12. december 2021 (CET) ::I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was also by a blocked sockpuppeter (not Needpower), so does it deserve deletion too? [[Levji kralj]] was already deleted, but exists now, but as a disambiguation page. I ask about retaining the old history mainly for historical reasons, but also if Teletubbies and The Lion King had anything useful before. Finally, I wonder if {{u|Sporti}} would be interested in any of these movies, as the creator of the disambiguation page about Levji kralj. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:38, 12. december 2021 (CET) :::Also, {{u|Henry3243}} was the other puppeteer to create the 1994 Lion King. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:39, 12. december 2021 (CET) ::::As said above, grammar was poor so the whole article would be easier rewrite it than recreated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 12. december 2021 (CET) == Infopolje Ekoregija == Pinky, v infopolju ekoregija se km² izpiše podpisano namesto nadpisano. Jaz to ne znam popravit, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 16. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:12, 16. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Infopolje Osebnost == Predpostavljam, da se ne spoznam na urejanje predlog in wikipodatkov, zato morda ne razumem nekaterih parametrov. Pomislek imam pri državljanstvu, kajti ponekod je zapisan podatek, ki mi ni jasen. Primer: [[Gregor Fučka]] je po prihodu v Italijo leta 1990 pridobil italijansko državljanstvo, verjetno neposredno po jugoslovanskem – ima (ali je imel) res tudi slovenskega? Drugi primer: [[Anton Resen]] se je rodil leta 1905 v Gorici, ki je bila v Avstroogrski do leta 1919, ko je prešla pod Italijo; ostal je v Italiji do smrti leta 1992 – a je res imel državljanstva Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije, ne pa italijanskega? Morda so moji pomisleki neupravičeni in je vse v redu, vendar ostaja občutek, da se slovensko državljanstvo prelahko pripisuje vsem, ki so ''vsaj nekoliko Slovenci''. Odkod se črpajo podatki o državljanstvu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:36, 18. februar 2022 (CET) :{{ping|Radek}}, podatki se berejo iz Wikipodatov iz polja "država državljanstva". Če so podatki napačni, jih je potrebno popraviti tam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:23, 18. februar 2022 (CET) ::Hvala za pojasnilo; bom povprašal npr Sportija, ki je urejeval wikipodatek pri Resnu, kateri vir je uporabil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:33, 18. februar 2022 (CET) == Infopolje na nesnovno dediščino Unesca == Pinky, ko boš našla čas, bi bilo dobro, če bi ustvarila infopolje za nesnovno dediščino Unesca. Slovenski članki imajo namesto tega ''Infopolje RKD'', ostali pa nimajo nič oziroma napačno za svetovno dediščino. Kar nekaj člankov je na to temo že napisanih. glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Nesnovna_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_(UNESCO)].--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:59, 24. marec 2022 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 24. marec 2022 (CET) :: {{Ping|Ljuba brank}} lahko začneš uporabljati {{tl|Infopolje Nesnovna dediščina}}. Vključena je že v članek Flamenko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 25. marec 2022 (CET) == [[Modul:Authority control]] update == Hi! In [[Modul:Authority control]] ICCU needs to be updated, both the format and the formatter URL (see [[:d:Property:P396]]). Thanks, --[[Uporabnik:Epìdosis|Epìdosis]] ([[Uporabniški pogovor:Epìdosis|pogovor]]) 13:12, 6. april 2022 (CEST) : ok, thanks. I will update it. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:52, 6. april 2022 (CEST) ::Pinky, si prepričana o zadnji posodobitvi modula? Nekje je očitno napačen prevod, sedaj imamo 3000 člankov v kategoriji [[:Kategorija:AC with 0 elements]] namesto v ustrezni slovenski kategoriji, pa še prva je nastavljena kot normalna kategorija (ni skrita). Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 15. april 2022 (CEST) ::: Sedaj sem prepričana, napaka je odpravljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 16. april 2022 (CEST) ::::Hvala :) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:08, 16. april 2022 (CEST) == Napake v modulih == Pinky, {{tl|Infopolje Otoki}} se po novem ne razume več z modulom location map (glej na primer [[Aleksandrov otok]] in [[Nova Britanija]], zanju sem prepričan, da je včasih delalo), pa {{tl|Normativna kontrola}} zdaj poskuša kategorizirati članke po številu elementov v angleščini (glej na primer [[:Kategorija:AC with 33 elements]]). Ko boš imela kaj časa pogledati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:46, 15. april 2022 (CEST) : ok. Bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 15. april 2022 (CEST) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:00, 15. april 2022 (CEST) ::Hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:21, 16. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Glede točkovanja: vsebina infopolja tudi šteje v število besed. Se mi zdi, da nekje nisi štela (čeprav na točke verjetno ne bo vplivalo bistveno). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 6. junij 2022 (CEST) : {{ping|Yerpo}} Nisem štela tam, kjer so infopolja ali kaj drugega dodajali drugi uporabniki (glede na zgodovino). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 6. junij 2022 (CEST) ::Ah, to pa je smiselno, ja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 6. junij 2022 (CEST) == Infopolje Planinske koče == Je to pravi naslov za prošnjo, da se posodobi template infopolja planinskih koč? Enote v WD imajo sedaj pogosto vsaj dva identifikatorja, in sicer [[wikidata:Property:P5758|PZS koče]] in [[wikidata:Property:P10592|maPZS]] zemljevid, ki pa jih template ne vključuje. Jaz sem dodajal tudi informacije o številu ležišč -- verjetno bi se še našlo kakšno polje, ki bi ga lahko brali iz WD. Primer [[d:Q3423237|Kamniške koče]], koliko ima metapodatkov v WD. [[Uporabnik:Miha Peče|Miha Peče]] ([[Uporabniški pogovor:Miha Peče|pogovor]]) 14:00, 28. junij 2022 (CEST) :{{ping|Miha Peče}} naslov je pravi. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 28. junij 2022 (CEST) Pogovor prenesen na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planinska koča#Posodobitev predloge]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:28, 4. julij 2022 (CEST) == Predloga Convert == Pozdravljena, Pinky! Upam, da si dobro. Pri pregledovanju vmesnika sem opazil, da so sporočila predloge Convert še vedno v angleščini. Morda veš, kje jih je mogoče prevesti? (npr. 'The unit for the provided value.', 'The units to convert into.' idr.) --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:43, 4. julij 2022 (CEST) : Bi lahko napisal kje se to pojavlja? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 5. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} Ahhh, že vidim, ko želiš vstavljati predlogo preko VisualEditorja. To popraviš v dokumentaciji predloge, v poglavju [[Predloga:Convert/dok#TemplateData]], parameter "description". Moraš paziti pri popravkih, da ne pokvariš formata - popravljaš le besedilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 5. julij 2022 (CEST) Aha, odlično. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:57, 5. julij 2022 (CEST) Tako, opise predloge sem prevedel in zdi se, da vse deluje pravilno. Ko se bo pojavila potreba, bom morda prevedel še kakšno podobno predlogo. Še enkrat hvala in lep dan. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:38, 7. julij 2022 (CEST) :Hvala. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:20, 7. julij 2022 (CEST) ==Prikaz datuma== Živjo, Pinky! Lahko prosim pogledaš, zakaj se v predlogi [[Predloga:Zadnji urejal]] namesto besede 'pred' izpiše 'čez'? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:58, 22. julij 2022 (CEST) : Mislim, da je problem v <nowiki>{{REVISIONTIMESTAMP}}</nowiki> in pretvorbi v <nowiki>{{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki>, ki je zamaknjen za 2 uri v predlogi {{tl|time ago}}. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 22. julij 2022 (CEST) Velja, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:35, 22. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} ... sem pripravila {{tl|Time ago/peskovnik}}. Če imaš voljo malo preizkusiti - predloga {{tl|Zadnji urejal}}, ki zaenkrat deluje s peskovnikom. Bom "Time ago" uradno posodobila, ko bo dokazano, da deluje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 26. julij 2022 (CEST) Oj! Zgledi v dokumentaciji predloge {{tl|time ago/peskovnik}} in predloga {{tl|Zadnji urejal}} delujejo v redu. Tako da meni se zdi vse ok. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:37, 27. julij 2022 (CEST) == Formatiranje infopolj == Pozdravljena, morda veš kje je dostopna koda za formatiranje infopolj. V vizualnem načinu je vstavitev infopolja povsem neberljiva, če jo gledaš v kodnem načinu. Je to posodobitev Mediawiki ali kakšen lokalni Lua modul? Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:36, 28. julij 2022 (CEST) : Ne razumem čisto v čem je problem. Za katero infopolje gre? Na dokumentacijski strani imfopolja mora biti poglavje TemplateData (npr. glej [[Predloga:Infopolje Zgradba/dok]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:08, 28. julij 2022 (CEST) ::Opazil sem pri večih infopoljih (Država, Most, Gora, jama), da se koda zapiše [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Jan%C5%A1a&action=edit takole] namesto [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Most_Alcantara,_Toledo&curid=383603&diff=5724778&oldid=5579239&diffmode=source takole]. Je to kakšna posodobitev Wikimediie? Mene to niti malo ne moti, se pa nekateri pritožujejo nad takim stilom vstavljanja. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:29, 28. julij 2022 (CEST) 0gvae6tbx8en9xbc874mtz0cqeziulz 5724865 5724814 2022-07-28T17:18:59Z Pinky sl 2932 /* Formatiranje infopolj */ wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl]] |- ! rowspan="4" valign="top" | [[Slika:Wikidata-logo-en.svg|50px|Wikidata logo]] ! Wikidata ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata|Wikidata]] | od 10.1.2016 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv1|Wikidata/Arhiv1]] | 27.04.2013 - 28.12.2015 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv2|Wikidata/Arhiv2]] | 28.12.2015 - 5.11.2017 |- ! rowspan="2" valign="top" | ! MediaWiki ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/TechNews|TechNews]] | od 25.08.2013 |- ! rowspan="6" valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] ! Arhiv ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv1]] | 20.02.2008 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv2]] | 01.02.2009 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv3]] | 11.01.2011 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv4]] | 16.10.2013 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv5]] | 6.1.2015 |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Wikidata == Kako je možno dostopati do gnezdenih vrednosti na Wikidata, npr [https://www.wikidata.org/wiki/Q346712] ima Property:P1129, toda <nowiki>{{#property:P1129}}</nowiki> na strani [[Boštjan Cesar]] vrne prazno (predvidevam da zato, ker je P1129 gnezden pod P54 oz. kot piše je označevalnik)? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:37, 13. oktober 2014 (CEST) : <nowiki>{{#property:p54|id=q172221}}</nowiki> je edino kar sem uspela najti glede kvalifikatorjev Qxxxxx, ampak napačno vrača tole: ''GNK Dinamo Zagreb, A.C. Chievo Verona, Q248800, Olympique de Marseille, Q18744, Nogometni klub Olimpija (1911-2004), Slovenska nogometna reprezentanca''. Kako priti do podatkov določenega Qxxxxx, ki ima še naprej gnezdene podatke, pa mi je skrivnost. Sem na Wikidata in na Meti prebirala navodila pa sem zasledila le tole: https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikidata/Notes/Inclusion_syntax_v0.3, amapk ne deluje tako kot piše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:42, 15. oktober 2014 (CEST) ::Tist id mislim, da je za dostopanje do drugih stran na wikidata (ki niso povezane na določen članek), argument id je ime drugega objekta. Sem pa našel getQualifierValue na modulu Wikidata, samo ni napisano, kako bi se ga uporabilo, tako da sem še [[:en:Module talk:Wikidata#Qualifiers|tam vprašal]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:10, 16. oktober 2014 (CEST) ::: Ja sem omenjeni modul na hitro prenesla semkaj, ker sem mislila, da bo to enostavno delovalo ... bom spremljala pogovor. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 16. oktober 2014 (CEST) Kaj pa da bi {{tl|Bioslika}} zajemala sliko iz Wikidata (npr. če ni lokalnega parametra)? Verjetno bi bilo dobro podobno narediti za infopolja. Težje bi bilo verjetno dobiti seznam člankov brez slike, ki imajo sliko na Wikidata. Predlogo Bioslika bi lahko tudi nadomestila {{tl|Infopolje Oseba}} (ali bolj specifična), ki bi še nekatere podatke pobrala z Wikidata (datum in kraj rojstva in smrti, poklic, ...). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:43, 25. oktober 2014 (CEST) #Bom pogledala, za biosliko ne bo težav (čeprav tole nima velikega smisla, saj uporaba predloge bioslika brez slike nima smisla). #Se strinjam, da se bioslika zamenja z infopoljem oseba (to lahko priredim tako, da bo neobstoječe lokalne podatke pobrala iz Wikidata). Če se strinjaš lahko z botom nadomestiš tole: <pre>{{bioslika|islike=Jozef_Stefan.jpg|napis=Jožef Stefan|velikost=150px}}</pre> s temle ({{para|velikost}} slike bo prednastavljena, tudi {{para|name}} ni obvezen) <pre>{{Infopolje Oseba <!--| name =--> | image = | caption = <!--| image_size =--> }}</pre> Potem pa bi počasi dodajala podatke iz Wikidata. Predloga Bioslika pa bo postala odvečna in jo bomo umaknili. Če bo kdo kasneje želel nadomestiti Infopolje Oseba z bolj specifično predlogo, pa bo imel seveda proste roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 26. oktober 2014 (CET) :Naredil sem 50 testih urejanj z botom, je pa problem, da nekatere strani predlogo Bioslika uporabljajo dvakrat ali poleg drugega infopolja (bila je celo v članku [[Kemija]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemija&diff=4267568&oldid=4211088]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:15, 26. oktober 2014 (CET) :: Bioslika se uporablja na 5.078 straneh - jih bom jutri pregledala, če je kakšna stran vmes, ki ne paše zraven in jo odstranila, tako kot si to naredil pri Kemiji (lahko pa to narediš tudi sam, če imaš voljo, ker moram urediti danes še SteVedeli). Če ima stran biosliko in neko infopolje hkrati (verjetno takšnih ni prav veliko), bo podvojena zadeva (tako kot je bila podvojena že do sedaj) ... kako bi se to detektiralo pa ne vem. Bova nadaljevala jutri. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 26. oktober 2014 (CET) :: Še tole ... če je v članku več bioslik, popravi le prvo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 26. oktober 2014 (CET) :::Zaenkrat grem čez tiste z eno biosliko, če jih je več, je lahko tudi katera prazna (kar naredi večinoma [[Uporabnik:CommonsDelinker]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:48, 27. oktober 2014 (CET) :::: Sem odstranila nekaj kar nekaj odvečnih bioslik iz neustreznih člankov ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:02, 27. oktober 2014 (CET) ::::: Bioslika je zdaj povsod nadomeščena. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:36, 27. oktober 2014 (CET) Super, bom najprej danes posodobila {{tl|infopolje Oseba}}, tako da se bo uporabljala predloga {{tl|Infopolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:25, 27. oktober 2014 (CET) :Rusi že imajo sliko in še nekaj podatkov za infopolje Oseba iz wikidata [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A8%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%BE%D0%BD:%D0%9F%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%BE%D0%BD%D0%B0&action=edit]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:30, 30. oktober 2014 (CET) :: Znaš rusko? ... je potrebno prenesti cel kup modulov in predlog, ker imajo drugače zasnovano. Trenutno sem poskusila z nemško (angleška nima možnosti lokalnih nastavitev in za nas ne deluje), pa je z nemško problem z datumi in še nekatere druge stvari mi niso všeč, Rusi pa imajo stvari bolj rešene. Tako, da se mogoče splača prenesti zadeve od Rusov. Bom zasnovala [[Modul:WikidataRu]] s podrobnimi podmoduli in dodatnimi predlogami in stvari prenesla od tam. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:37, 30. oktober 2014 (CET) :::Rusko ne ravno veliko, če je preveč dela, raje počakaj, slej ko prej bodo tudi na en dodali. Črpanje iz Wikidata vseeno (še) ni tako enostavno, kot bi pričakoval... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:53, 30. oktober 2014 (CET) Predlagam, da tudi v sledilnih kategorijah prevajaš "Wikidata" v "Wikipodatke", čeprav so to pomožne strani, ki jih večina ljudi ne bo videla. Pa angleški "label" se ponavadi prevaja kot "oznaka", ne "labela"... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:45, 31. oktober 2014 (CET) : ok .. bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 31. oktober 2014 (CET) Prva varianta Infopolja Oseba z Wikipodatki je narejena za testiranje. Če v članku o osebi na vrh vnesete le {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}}, mora predloga že vrniti nekatere podatke iz Wikidata. Dokumentacijo moram še dopolniti, da se bo vedelo kateri podatki se znajo sami napolniti (ustrezno se napolni tudi kategorija Umrli ..., Rojeni ...). Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|citizenship}}, {{para|occupation}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:05, 3. november 2014 (CET) :Zgleda dobro, le kategorizacija Umrli in Rojeni po datumu je verjetno odveč (vsaj do sedaj je nismo imeli). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:25, 3. november 2014 (CET) === Posodobljanje infopolj za osebe === Boš zdaj še ostalim infopoljem dodala zajemanje (vsaj) slike iz Wikidata? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:00, 16. november 2014 (CET) Ja, tak je bil načrt, da začnem še z ostalimi, ko bomo zadovoljni z delovanjem Infopolja Oseba. Jih bom pa hkrati tudi posodobila, plan se imam znebiti tudi tistih barv v header-ju infopolj - npr. {{tl|Infopolje Športnik}}, {{tl|Infopolje Kolesar}}. Najprej bi se pa lotila infopolj namenjenim športnikom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 16. november 2014 (CET) :Aha. Ko bo Infopolje Športnik, ga bom lahko dodal (skoraj) vsem s {{tl|MedalTableTop}}, ki jih je kar nekaj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:17, 16. november 2014 (CET) :: Prav, potem pa se najprej lotim infopolja Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:20, 16. november 2014 (CET) A boš enkrat tako prijazna in boš pod lipo napisala, kako se ta reč uporablja in še nekaj osnovnih informacij za informacijsko polpismene? Pliz! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:04, 16. november 2014 (CET) : Bom pripravila - še predno bova dala v uporabo tudi Športnika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 16. november 2014 (CET) Super! Kaj bi mi brez tebe. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:09, 17. november 2014 (CET) : Glej [[Wikipedija:Pod lipo#Integracija infopolj z Wikipodatki]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:21, 17. november 2014 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ==== {{tl|infopolje Športnik}}==== [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če si pripravljen, lahko začneva z Infopoljem Športnik, infopolje sem že posodobila in pripravila z wikipodatki (podobno kot za infopolje Oseba). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 20. november 2014 (CET) : Če misliš, da je smiselno, lahko pod imenom in priimkom dodam tudi spol (moški/ženska). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 20. november 2014 (CET) :: Mislim, da spola ni potrebno dodajati. Sem jih že pred nekaj dnevi zamenjal en del, tisti z MedalTableTop in brez slike. Tistim s sliko bi jo pa odstranil in po potrebi dodal na Wikidata. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:52, 20. november 2014 (CET) :::Kje se pa nastavi prikaz države? - da ne bo LRK kot v [[Gao Yulan]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:12, 20. november 2014 (CET) :::: Za nekatere države so kratice zapečene zaradi dolžine - [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«). To lahko popravimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 20. november 2014 (CET) :: Nekaj je tudi z uradno stranjo - [[Henning Fritz]], za neznano leto rojstva ali smrti bi bilo tudi treba nastaviti kaj lepšega kot ''nepoznana vrednost'' - [[Hermann Barrelet]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:53, 20. november 2014 (CET) ::: »nepoznana vrednost« sem spremenila v »datum neznan« ... glej [[Modul:Wikidata/date]], lahko popraviš, če ti ni všeč. Za spletno stran bom pa še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:36, 20. november 2014 (CET) ::: Popravila tudi spletno stran v samem Infopolju Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:53, 20. november 2014 (CET) :::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Dirkač F1}}, {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}==== Pripravljeno je {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če imaš voljo še ti malo preizkusiti ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2014 (CET) : Si mislila isto infopolje tudi namesto {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}? V tem primeru ga je treba še malo dopolnit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:14, 30. november 2014 (CET) :: Ja, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:22, 30. november 2014 (CET) ::: {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}} je sedaj združeno v {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Edina razlika, ki sem jo naredila je, da se za nekatere izpuščene parametre ne uporablja več »&mdash;« ali »0«. Kateri parametri so to, se vidi v starem {tl|Infopolje Dirkač F1}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 2. december 2014 (CET) :::: Mislim, da je pripravljeno za menjavo. Na žalost na Wikidata ni še nič od dirkaške statistike... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:59, 3. december 2014 (CET) ::::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ::Razširiti je še potrebno dokumentacijo (z dodanimi parametri). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 3. december 2014 (CET) Po posodobitvi se v prikazu članka pojavi prazna vrstica pred začetkom, če je prazna vrstica med koncem infopolja in bio vrstico (kot je v veliko člankih zaradi preglednosti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean-Pierre_Wimille&diff=4414514&oldid=4414513 brez tega urejanja se članek začne s prazno vrstico]). Ena prazna vrstica po moje se ne bi smela poznati... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:04, 1. april 2015 (CEST) :{{urejeno}} ... moja napaka pri vključevanju dokumentacije v infopolje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 1. april 2015 (CEST) ::Aha sem še dve infopolji popravil, mislim da so zdaj to vsa. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:50, 1. april 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Hokejist}}==== {{tl|Infopolje Hokejist}} je posodobljeno. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:23, 13. december 2014 (CET) :V članku [[Tomáš Vokoun]] infopolje zajema datum rojstva iz Wikidata in ustvari kategorijo Rojeni leta 1976, ne ustvari pa kategorije Živeči ljudje (kot vidim je nikjer ne). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 15. december 2014 (CET) :: [[:Kategorija:Živeči ljudje]] se ne ustvarja avtomatsko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:31, 15. december 2014 (CET) ::: Aha. Samo nekje (sam sicer ne najdem) se že tako verjetno preveri, če je oseba še živeča (da se izpiše starost zraven datuma rojstva ali ne), če bi se tam dodalo še to kategorijo... Ali je kakšen drug razlog, da ni avtomatska? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:41, 15. december 2014 (CET) :::: Najbolj osnoven razlog je, da so to kodo (in sistem) pisali ruski wikipedisti, ki so, vsaj kolikor sem jaz videla, zelo napredni v uporabi. Seveda je možnost za nadgraditev, kar pa jaz ne bi počela ... Bi bilo njih potrebno poprositi za nadgraditev (mogoče bi to tudi jaz lahko storila, ampak takšne zadeve rajši prepuščam njim, ki sistem bolje poznajo). Glede domnevno umrlih pa se je Yerpo pred kratkim razpisal tukaj - [[Wikipedija:Pod_lipo#Domnevno_umrli]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:57, 15. december 2014 (CET) ::::: Aha. Vidim tudi, zakaj je niso dodali - ker je [[:ru:Категория:Ныне живущие]] predlagana za brisanje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 15. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Znanstvenik}}==== Ko boš utegnila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:38, 12. december 2014 (CET) : Evo infopolje posodobljeno z Wikipodatki. Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:33, 13. december 2014 (CET) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:05, 15. december 2014 (CET) :Eno stvar sem opazil: infopolje ima prostor za opombe, vendar se morebitne opombe, ki jih pobere iz wd, pokažejo na dnu gesla, ne v infopolju. Je tako mišljeno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:24, 17. december 2014 (CET) :: Ja, tako naj bi delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:01, 18. december 2014 (CET) ::: Te opombe naj bi bile načeloma v razdelku '''Sklici''' (in ne točno na dnu gesla), ali ne? Katera imena krajev je treba vnašat v rojstne kraje? Sodobna ali tedanja?. (Do sedaj so se (predvsem na en wp (pa tudi tukaj) vnašala tedanja imena krajev in držav). Pri Stefanu npr. 'Šentpeter (Celovec)' sedaj deluje malo čudno, ker je bilo v času njegovega rojstva to samostojno naselje. Pri [[Frits Zernike|Zernikeu]] sta zvezdici v parametrih, pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentzu]] je rojstni kraj v redu (navedena je tudi država), pri kraju smrti pa je zvezdica. Res bi bil dober kakšen hitri vodič za popravke. Jaz sem bolj kot za avtomatizacijo, za točnost podatkov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:11, 18. december 2014 (CET) :::: Pri Zerniku so bile pravzaprav 3 zvezdice (tudi slika) - odstranila sem odvečne podatke v infopolju; pri Lorentzu sem iz Wikipodatkov odstranila odvečno sliko in dodala slovenski opis za Harlem ([[d:Q9920]]) in prav tako iz infopolja umaknila odvečne podatke ... da je potrebno navajati državo poleg rojstnega kraja? Ne vem, mogoče ... ampak doda se jo lahko v Wikipodatkih kot označevalnik kraja, kot sem to storila za njegov kraj smrti. Za našega Štefana sem dodala opis za [[d:Q2322523]], da se sedaj izpisuje le Šempeter in h obema krajema takratno državo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) :::: Glede sklicev - še ne tako dolgo tega nazaj so je v članku spodaj izpisala napaka, če ni bil opremljen z seznamom sklicev - to so sedaj spremenili tako, da se seznam sklicev avtomatsko izpiše na koncu članka (kar meni ni všeč, saj sem take članke včasih imela v posebni vzdrževalni kategoriji, ki je sedaj prazna). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) Ena možnost za pisanje tudi tedanjih državnih tvorb je dodatek pri parametru. Npr. sem dodal pri [[Janko Šlebinger|Šlebingerju]], ne vem pa, če je dodatek k tem parametrom temu namenjen. Ni mogoče (ali pa jaz ne znam) tvorit kratic kot v tem primeru za FLRJ ipd., ker wd sprejemajo le realna imena člankov. Ja gotovo si zaradi takšnih stvari porabila veliko časa. Aja, se opravičujem, Nisem videl prvega dela tvojega odgovora. Tvoja rešitev za Lorentza je verjetno boljša od moje za Šlebingerja. Zanj sem popravil podatke v wd. Zakaj pa npr. ni povezave na Haarlem pri Lorentzu - ker še ni članka tukaj? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 15:42, 18. december 2014 (CET) : Za dolga imena držav imamo možnost dopolniti v [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«), da se izpisuje s kratico. To lahko dopolnimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). <br>Za FLJR bi bilo torej ''<nowiki>Q12788779 = '[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]',</nowiki>'' in lahko kar sam popraviš in dopolniš. Haarlem se bo avtomatsko povezal, ko bo ustvarjen članek in povezan v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:56, 18. december 2014 (CET) :: Hvala ti za info. Bom popravil in dopolnil. Še en oreh imam. Pri Zernikeu mi ne dovoli popravit kraja smrti v Amersfoort. Le pobrisati mi dovoli, kar sem tudi storil. Ne vem kako je tebi uspelo za Haarlem. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:03, 18. december 2014 (CET) ::: Orehi so za to, da se jih stre. Tudi jaz sem na začetku imela težave s tem .... torej ... ker Slovenci za nas še nimamo vpisanega Amersfoort, ti ga ne dovoli vnesti direktno v Wikipodatke osebe. Najprej moraš v Wikipodatkih Amersfoort najti z iskalnikom in mu potem dopisati slovensko oznako. Nato ga boš lahko vnesel v podatke osebe za slov. jezik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:09, 18. december 2014 (CET) Lahko, prosim, preveriš zakaj ne dela/ta paramet(e)r/a {{para|doctoral_advisor}}, oziroma {{para|doktoral_advisors}}. Ali je problem v navedbi <tt>if empty</tt> v: : <tt><nowiki>| data15 = {{if empty|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki></tt>? Če namesto tega napišem, kot je npr. pri {{para|spouse}}: : <nowiki>| data15 = {{#if:{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki> deluje, samo ne vem zakaj je notri tudi ta navedba <tt>empty</tt> pri if. Vem, da je pred časom delovalo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:53, 14. junij 2015 (CEST) : [[Predloga:Ifempty]] ni več ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:11, 14. junij 2015 (CEST) :: Sem jo popravila ... je sedaj bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 14. junij 2015 (CEST) ::: Ja, sedaj deluje s prvim zapisom s to predlogo. Hvala ti lepa. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:37, 14. junij 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}}==== Infopolje je posodobljeno. Trenutno se v {{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}} iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. Nekaj je novih parametrov ... zato sem posodobila vse kolesarje, ki uporabljajo to predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:27, 25. december 2014 (CET) ==== {{tl|Infopolje Vojaška oseba}}==== Glede na to, da je Klemen naštancal na stotine gesel o generalih, bi bilo fino, če bi enkrat posodobila tudi tole polje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:16, 5. avgust 2015 (CEST) : Ok, je prva na spisku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:33, 5. avgust 2015 (CEST) :: {{urejeno}} ... posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:49, 7. avgust 2015 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:23, 8. avgust 2015 (CEST) ===Bugi v infopoljih === ;Janez Zor [[Janez Zor]] - v Wikidata sem dodal datum smrti (december 2014), tukaj pa infopolje prikazuje november 2014. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:34, 7. december 2014 (CET) : Hmmm, zanimivo .... bom pogledala ..... (pustite podatke v Wikidata nespremenjene zaradi testiranja). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:21, 7. december 2014 (CET) :: Sem zadevo predala ruskim sodelavcem, ker je očitno napaka pri pretvorbi formata mm.yyyy iz Wikidata, saj se mesec v tem formatu vedno zmanjša za 1. Te pretvorbe so precej zapletene in jih je kar nekaj, sistem pa oni bolje poznajo. Sem z njimi že sodelovala in upam, da se mi kmalu javijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:09, 7. december 2014 (CET) ::: Popravljeno, so se ruski kolegi potrudili in pomagali (za vzrok problema glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Wikidata/p570#Problem with dates from Wikidata in "month year" format (without day)]]). Popravjen je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata%2Fdate&diff=4316525&oldid=4302627 Modul:Wikidata/date] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:03, 9. december 2014 (CET) ;Kristóf Báthory Kaj pa ne štima [[Kristóf Báthory|tu]], da se pokaže oznaka polja in ne podatek? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:57, 11. december 2014 (CET) : Kateri podatek se ne prikaže? Meni je videti ok. (Rojstvo - 1530, Smrt - 27. maj 1581, Q174665?) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:49, 12. december 2014 (CET) :: Tisti Q174665? bi moral biti mesto smrti, če prav razumem. Če greš z miško nad vprašaj, pojamra da manjka slovenska oznaka (ali nekaj takega) in ne more prikazati podatka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:00, 12. december 2014 (CET) ::: V wikipodatkih je potrebno vnesti oznako v slovenščini, ker je še nima (klikni na Q174665) in shraniti - če pa tam dodaš še kratek opis, je pa to sploh sijajno. In zakaj je opis dobro dodati .... ko neki osebi dodajaš (spreminjaš) kraj rojstva, ti avtomat pomaga pri iskanju ... prikaže ti tudi opis. Težko je namreč izbrati med več enakimi kraji ... lahko poskusiš v iskalniku vtipkati Bela in ti tam ponudi tri enake oznake, ki so brez opisa. Vsi članki, ki imajo takšne zapise so umeščeni v [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]. Jih počasi čistim ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:56, 12. december 2014 (CET) ::::Sem dodal oboje, upam, da prav, ker v geslu se (še) ne pokaže. Nisem pa vedel, da je to potrebno delat ročno za vsak objekt v wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:06, 12. december 2014 (CET) :::::Zdaj sem pogledal tisto kategorijo. Hudiča, saj tega je pa za celo življenje. No, pa sem imel iluzije o avtomatizaciji (rade Japanci za nas...) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) : Počasi se daleč pride. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) : Sicer pa se prikaže, le stran moraš osvežiti. Bo pa kasneje s temi podatki veliko lažje. Vem koliko dela sem imela s taksonomkami in naselji, da sem vse stare počistila, sedaj pa je precej enostavno, ko je na vsake svete cajte potrebno dodati le eno.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 12. december 2014 (CET) ::Sem parkrat stisnil ctrl+f5 pa se ni osvežilo. No, zdaj je, tako da sem očitno delal prav. Za vajo sem jih poslovenil še par, ampak tega je res ogromno. A se pri krajih ne bi dalo tega avtomatizirat? Da bi po defaultu kar wd dal originalno ime, ki bi ga potem po potrebi na roko slovenili, kjer imamo slovenska imena? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ::: Ctrl+f5 ni dovolj, treba je uporabiti tisto v Orodni vrtici (Več -> Osveži). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:37, 13. december 2014 (CET) ::: Glede slovenjenja ... ne vem kakšna so pravila glede botov v Wikipodatkih. Je [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] bolj aktiven na Wikipodatkih in bi mogoče on lahko svetoval. Tudi ne vem kaj naj bi bilo to originalno ime (če je npr. neko rusko mesto, je to potem tudi zapis v cirilici). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 13. december 2014 (CET) ::::Sorry, sem videl, da si me omenila, pa nisem prej utegnil odgovorit. Za črpanje oznak (label) iz imena medjezikovnih povezav bo treba pocukat kakšnega operaterja bota - treba je prepisat ime (verjetno najbolje angleškega) interwikija v label za slovenščino pri objektih, ki imajo {{P|31}}: {{Q|486972}}. Naslov je [[:d:Wikidata:Bot requests]], ampak za tako specifično opravilo znajo bit neodzivni. Na žalost ne poznam alternative. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:34, 13. december 2014 (CET) :::::Meni se to ne bi zdela slaba rešitev, čeprav bo seveda nekaj napak (Cologne namesto Köln, pa Prague namesto Praga ipd.). Če znajo narediti tako, da primarno vzame slovenski iw, če pa tega ni pa angleškega, bi bilo tega manj. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:17, 14. december 2014 (CET) ::::::{{u|IP 213}}, začasna rešitev za vsaj malo lažje dodajanje: v [[:d:User:IP 213/common.js]] si skopiraj <code><nowiki>importScript( 'User:Joern/altLabels.js' );</nowiki></code>. Če imaš izbran slovenski jezik v uporabniških nastavitvah, tako da prikaže polje za slovensko oznako na vrhu strani, ti skripta ponudi ime(na) iz interwikijev - kar pomeni en klik namesto copy-pastanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:25, 16. december 2014 (CET) ::::::: A jest tud lahko? .... Sem že nastavila ... super. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:35, 16. december 2014 (CET) Ok, hvala, bom uredil. Vsak klik manj paše. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ;Arnulf Koroški Hm, kaj pa je tule pri [[Arnulf Koroški|Arnulfu]]? V infopolju se pokaže 4. december, čeprav se v virih pojavlja 8. (ali konec novembra). In sem šel gledat v wikidata, kjer je tudi 8. 12. (z dodatkom julian). Ali tu infopolje po nepotrebnem preračunava v gregorijanski koledar, ki ga takrat sploh še ni bilo? Oziroma, ali je tu sploh odveč pripomba v wd, da je datum po julijanskem koledarju (verjetno posledica uvoiza iz wp ru:)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:58, 12. december 2014 (CET) : Ja, tega sem že gledala. Ruski uvoženi datumi so včasih nepravilni (sem jih že nekaj popravila) in če imaš svoj vir, tam podatek popravi (lahko vneseš tudi dva datuma) in dodaj vir, tistega ruskega pa kar izbriši. Kako se doda sklic lahko pogledaš npr. [[d:Q190770|Philip Warren Anderson Q190770]] na datumu rojstva, ki sem ga popravila jaz. Glede julijanske koledarja pa moram pa še preveriti, to naj bi drugače delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 12. december 2014 (CET) ::Saj ravno v tem je težava: iz ruske wp uvožen datum je pravilen, je tudi 8. december. V infopolju se pa pokaže 4.! Zato sklepam, daje v ozadju kakšno preračunavanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) ::: Hmm, bom povprašala ruske kolege, ki so napisali kodo, sem v navezi z njimi. Zaenkrat pa Arnulfa ne spreminjaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) ::::Sem pustil povsem pri miru. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ;Linus Torvalds V infopolju se pod poklic dvakrat pokaže programer (enkrat kot link, enkrat ne), pri starših in starih starših so opisi v angleščini. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Popraviti je bilo potrebno poklice v Wikipodatkih za ta objekt, očeta, mamo in deda pa je bilo potrebno popraviti kar v infopolju samem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Janko Prunk Pri Prunku se v infopolju prikaže napis '''Spletna stran''', vendar ni linka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Napaka je bila v Infopolju Znanstvenik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Milko Kos To pa je najbrž bolj moje neznanje kot bug. Pri [[Milko Kos|Kosu]] sem v wd dodal dve sliki, zdaj pa se tudi v infopolju pokažete obe. Je ena v wd odveč, je torej prav, če je tam samo ena, ali se da urediti, da infopolje pokaže samo eno, čeprav sta v wd dve? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:15, 16. december 2014 (CET) : Ja, če bi bilo tam 10 slik, bi se jih prikazalo vseh 10; bilo bi prav, da bi tam bila samo ena slika. Jaz kar zbrišem eno, pustim kvalitetnejšo. Do sedaj se ni še nihče pritožil. Wikipodatki naj ne bi bili namenjeni galeriji, za to je na voljo povezava na Zbirko (tudi v Wikipodatkih). Bom pa povprašala ruske kolege kako to preprečiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) : Sem malo gledala kako to deluje .... so splošno napisane funkcije, ki obdelujejo vse postavke znotraj ''property''. Tako deluje za datume, poklice in tudi za slike. Bi bilo potrebno za slike potemtakem narediti neko posebnost v kodi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 16. december 2014 (CET) ::Kar pusti, bom raje pobrisal odvečno in bo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ::: Podobno je npr. pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]]u. Če se iz infopolja odstrani parameter slike, se v njem prikažeta dve. Drugi dve od mišljene. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:19, 18. december 2014 (CET) :::: Na [[:Wikidata:Property talk:P18]] je navedeno, da naj bi imela lastnost [[:Wikidata:Property:P18|slika]] praviloma eno vrednost (Single value: this property generally contains a single value), ki naj bi bila najbolj kvalitetna slika za predstavitev osebe oz. za v infopolje. Ostale naj se odstrani. Jih je pa kar nekaj takih ([[:Wikidata:Wikidata:Database_reports/Constraint_violations/P18#.22Single_value.22_violations]]), tudi ker boti dodajajo podatke iz različnih Wikipedij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:35, 18. december 2014 (CET) ;Teodor Domej Tudi to je najbrž bolj vprašanje kot bug report. Ampak vseeno: pri [[Teodor Domej|Domeju]] sem hotel podatke vnesti v wd, pa sploh nima povezave Objekt v Wikipodatkih. Tudi možnosti, da bi ga ustvaril ne najdem. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:50, 16. december 2014 (CET) : Za čisto nov objekt greš direktno v Wikidata in tam v iskalnik vtipkaš Teodor Domej .... potem pa klikneš na "also create a new one" ... in veselo na delo. Tegale sem ustvarila že jaz in dodala. le da je moški in človek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) ::Aha, se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) <s>Ampak sedaj še vedno ni povezave med objektom v wd in geslom tu. Sem poskusil povezavo dodati, a mi kljub vztrajnemu klikanju na wd ni uspelo. Druge podatke sem lahko dodal (bio, slika). --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:39, 16. december 2014 (CET) :Danes sem bil rahlo uspešnejši. Lahko sem vnesel podatke za iw, vendar jih nisem mogel shraniti (invalid token ali nekaj takega). Prav tako nisem mogel pobrisati napake pri kraju rojstva; včeraj sem namreč ES namesto kot referenco po pomoti vnesel kot drugi kraj rojstva. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:37, 17. december 2014 (CET) </s> Pozabi! Zdaj je šlo. Očitno težave z delovanjem wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:18, 17. december 2014 (CET) : Poskusi vedno osvežiti stran z Osveži iz orodne vrstice. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:04, 18. december 2014 (CET) ::Misliš stran na wp? Saj sem, pa ni pomagalo. Mislim, da ima wd včasih težave z delovanjem in takrat je vnašanje in popravljanje nemogoče. Se mi je zgodilo že kdaj prej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:27, 18. december 2014 (CET) ;Aimé-Victor-François Guilbert Zakaj v članku [[Aimé-Victor-François Guilbert]] infopolje ne prikaže datuma smrti iz WD, čeprav je tam naveden? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:13, 27. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v WD. Lahko pogledaš zgodovino. Pri smrti je bilo nastavljeno, da je ta podatek nezaželen (pobarvan je bil spodnji kvadratek izmed treh navpičnih na levi strani). Običajno je to nastavljeno na srednjega ... Normal; zgornjega pa se običajno nastavlja pri slikah za sliko, ki je najprimernejša in se potem v infopolju izpiše le-ta, na pa tudi ostalih. Upam, da nisem preveč zapletla pojasnila. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:56, 27. januar 2016 (CET) Aha. Še nekaj je treba prevesti - kdor ima pri datumu smrti ? napiše v ruščini neznano npr. [[Slavko Beravs]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:50, 29. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v [[Modul:Infocards]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 29. januar 2016 (CET) ;[[Manuel Machado]] Nekaj je s sklicem narobe pri datumu smrti - Lua error in Modul:Sources at line 200: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 9. marec 2016 (CET) : Sem imela že nekaj časa pripravljene popravke v peskovniku, pa sem sedaj zamenjala. Upam, da bo vse ok.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 9. marec 2016 (CET) ;[[Edin Osmanović]] Kraj rojstva preveč raztegne infopolje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:27, 3. junij 2018 (CEST) : Modul Wikidata omogoča okrajšave dolgih imen držav [[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata&type=revision&diff=5001378&oldid=4913789 diff.]], kako bi naredili neko splošno pravilo bi si pa morala vzeti več časa in Modul prisiliti, da razdeli zadevo v več vrstic. Je pa tole malce komplicirano, tako da ne vem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 3. junij 2018 (CEST) ;[[Luka Špik]] Sliko prikaže prekrito z več vodoravnimi črtami. V vseh drugih wikijih je prikazana ok, tako da nimam pojma kaj bi bilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:44, 18. december 2019 (CET) :Ne vem zakaj se je to zgodilo. Ampak sem popravila prednastavljeno vrednost v infopolju Športnik na 220px tako kot za Infopolje oseba (prej je bilo 226px). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:28, 19. december 2019 (CET) === JhsBot na Wikdata === Če pogledaš zgodovino [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q3857937&action=history] [[d:Q3857937|Janeza Kosa]] se tam vidijo spremembe JhsBota (''Added [sv] description: Auto-description for Swedish'', ...). Mogoče bi lahko delal tudi za nas? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:05, 16. december 2014 (CET) == Predloga Infopolje Pisec na Wikiverzi == Na Wikiverzo sem skopiral predlogo za infopolje Pisec, vendar me študent, ki je predlogo uporabil, opozarja na napako, ki je ne znam odpraviti, namreč podatke o pikslih nad sliko (glej [[:v:sl:Benjamin Gracer|Benjamin Gracer]]). Help, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:29, 22. oktober 2014 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:49, 22. oktober 2014 (CEST) Glede na zasnovo predloge je namesto <pre>| image = [[File:Benjamin Gracer.jpg|thumb|Benjamin Gracer]]</pre> potrebno uporabiti: <pre> | image = Benjamin Gracer.jpg | caption = Benjamin Gracer</pre> {{urejeno}} - Sem omenjeni članek že popravila, glej https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Benjamin_Gracer&diff=19070&oldid=19068. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 22. oktober 2014 (CEST) == Kulturna dediščina Slovenije na Wikipodatkih == Najbrž te bo zanimalo, da sem naredil na Wikipodatkih infrastrukturo za označevanje enot slovenske kulturne dediščine. Glej [[Pogovor:Kulturni spomenik Slovenije‎]], komentarji dobrodošli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:25, 8. november 2014 (CET) Predlagam, da urediš samo naša infopolja in ne zgubljaš časa/energije z ročnim dodajanjem v Wikipodatke, potem ko bo vse pokategorizirano po občinah bom že jaz pognal avtomatizacijo. Lahko pa tudi sama, po želji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:15, 13. november 2014 (CET) : Ok ... hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:17, 13. november 2014 (CET) Avtomatska kategorizacija ne dela prav za Mestno občino Ljubljana - glej [[Meksika]]. Iz kode v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}} mi na žalost ni jasno, kaj je narobe (pri ostalih mestnih občinah dela). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 14. november 2014 (CET) : Očitno mi je ponagajal copy&paste in sem namesto presledka naredila neki posebni znak. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:19, 14. november 2014 (CET) :: Uh, dobro da si odkrila, to mi na kraj pameti ne bi padlo. Zanimivo, ravno par dni nazaj se mi je v službi pri analizi podatkov zgodilo, da sem po nesreči dodal presledek za eno vrednostjo in mi potem dolgo ni bilo jasno, zakaj mi [[R-project|R]] cel stolpec obravnava kot čisto drug podatkovni tip. V tab-delimited tabeli se to na prvi pogled ne vidi, tako da sem moral it nazaj v izvorne podatke da sem odkril, v čem je trik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:26, 14. november 2014 (CET) ::: Sem tako hitro odkrila, ker se mi je to zgodilo tudi včeraj in sem tudi skoraj doktorirala na tem ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 14. november 2014 (CET) ::::Pred uporabo je dobro [[:en:Trimming (computer programming)|trimčkat]] podatke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:35, 14. november 2014 (CET) :::::Do tega imam predsodke odkar sem enkrat pred davnimi časi poskusil s HTML trimmerjem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:38, 14. november 2014 (CET) :::::: Pri meni ni bila težava s presledki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 14. november 2014 (CET) Vsaj za nepremično kulturno dediščino je zdaj stvar solidno postavljena in up-to-date (čakam samo še bota, ki bo danes ponoči povedal, če je nova rešitev glede registrirane kulturne dediščine dobra). Sem ustvaril stran [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] z navodili, pod pogovorno stran sem premaknil najino debato od prej. Povej, če se ti zdi kaj nerazumljivo ali ne dovolj dobro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 22. november 2014 (CET) == Кategorija:Ljudje po abecedi == Ima [[Кategorija:Ljudje po abecedi]] namenoma poseben "K" v naslovu da jo sistem obravnava kot stran z vsebino ali je bil typo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:10, 10. november 2014 (CET) :Škratki so bili na delu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:38, 10. november 2014 (CET) == List of Museums in Slovenia == Hello Pinkysl, in 2011/2012 we added the List of Slovenian Museums to the englisch wp, see http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_museums_in_Slovenia - now there is a list of the museums in Croatia in the German WP, see https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Museen_in_Kroatien - wo should consider a German version of this list. Unfortunately I cannot make the translations from slovenian into German - and these names are often under discussion in the German WP. Best wishes from Germany G. Plehn. --[[Posebno:Prispevki/94.216.44.229|94.216.44.229]] 21:47, 22. november 2014 (CET) : You want to translate List of Slovenian Museums into german version? I am not really good in german ... I will ask someone here to help you. I transferred this conversation to [[de:Benutzer Diskussion:Plehn#List of Museums in Slovenia]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:17, 23. november 2014 (CET) ==Thanks!== Thanks a lot for your VE-related updates! Just a note that [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide/sl|the user guide on mediawiki.org]], which is linked from inside VE, is unfortunately out of date and this will affect users looking for information because they won't access the local documentation. Also, had you seen [[:m:VisualEditor/Newsletter/2014/December]]? I don't remember if you're on the translators list or not :) Best, --[[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 13:34, 22. december 2014 (CET) :Yeah, I know about User guide on mediawiki ... it is on my list "Must do" ... currently I am preparing for some Wiki classes for seniors on Institute of Continuing Education. So I will do that later, when there will be more time. And I will also check newest VisualEditor Newsletter ... I have already found CTRL F shortcut a few days ago. And about translators list: you asking me if I am allowed to translate at VisualEditor/TranslationCentral? ... I can, I have done that before. :By the way, I have posted 2 questions at [https://www.mediawiki.org/wiki/VisualEditor/Feedback VisualEditor/Feedback]. Maybe you can help? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:25, 22. december 2014 (CET) == DYK == Živjo, sem uredil glede 1. tedna 2015 za rubriko Ste vedeli, samo tega noče pokazat na glavni strani. Bi lahko to ti uredila (sedaj namreč kaže na 1. teden 2014). Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 15:41, 29. december 2014 (CET) : {{urejeno}} Sem sedaj naredila tako, da če je CURRENTWEEK (1) in CURRENTMONTH (12) ... kar velja za zadnji teden starega leta, sedaj predloga poišče prvo predlogo naslednjega leta, če ta obstaja ... drugače pa izpiše za en teden nazaj. Upam, do bo 1. januarja ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 29. december 2014 (CET) ::Se je glih to zgodilo, da kaže na današnji dan predlogo od 52. tedna 2014. Nočem nič sam spreminjat, ker bi se verjetno vrtel v krogu ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 13:47, 1. januar 2015 (CET) :: Zdej pa bo ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:04, 1. januar 2015 (CET) == infopolje gora == spoštovana Pinki, pravkar sem vnesel Čeglo goro (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cegla_gora), nato sem videl, da bi se lahko prikazal zemljevid z vnešenimi koordinati kot pri skupni Lačur (https://de.wikipedia.org/wiki/Latschurgruppe). Poleg tega slovenska predloga sicer upošteva izolacijo, ne pa škrbine (upam, da sem oba pojma pravilno prevedel iz nemščine). Aja, pa seveda pojmovanje "prevod" za drugo ime gore ni pravilno, oz. imajo številne gore lahko več vzporednih imen, če so npr. na meji ali iz drugih razlogov (Karnijske Alpe). Takrat bi to moralo biti primerno označeno. Ali se te 3 stvari (avtomatični zemljevid, škrbina, vzporedna imena) lahko uredi? Jaz tega ne znam. hvala. lp. Bojan2005, 14.1.2014, 12.00 CET : Bom pogledala .... jutri. :: hvala... predloga Karavanke pa je seveda narejena s perspektive Slovenije, le da je polovica v Avstriji... in nekako ta ekskluzivnost ne ustreza... tu bi se moralo nekaj spremeniti... To z zemljevidi v predlogah je seveda res za vse kraje v Avstriji, ki so na slovenski Viki... karte se žal ne prikažejo... lp Bojan2005... Glede [[Predloga:Gora]] .... tole je ena stara predloga (njena dokumentacija ni najboljša), ki jo bo potrebno posodobiti, se pa že sedaj lahko vstavi zemljevid (glej https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cegla_gora&diff=4358148&oldid=4357714 diff mojega urejanja). Predlogo bom v bodočnosti posodobila .... vendar bo malo trajalo, ker bo pred posodobitvijo potrebno ustrezno pripraviti vse že obstoječe članke (parameter {{para|Coordinates}}). Glede [[Predloga:Karavanke]] ... če preveriš njeno zgodovino, vidiš da je bila ustvarjena leta 2006 in bi bili zelo veseli njene posodobitve. Če ne veš kako se dela s predlogami, napiši na njeno pogovorno stran, kaj bi moralo pisati še za avstriski del Karavank in bom popravila jaz ali pa kdo drug. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 16. januar 2015 (CET) :{{urejeno}}, malce je trajalo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 27. julij 2019 (CEST) == Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog == Na Wikiviru se na nekaterih straneh pojavlja kategorija [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog&action=edit&redlink=1 Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog]. Ne vem, kako je vključena (s kako predlogo?), zato je ne morem odstranit. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 03:36, 2. februar 2015 (CET) : Ja, enako je po vseh Wiki projektih, tudi na naši sl. - to preverjanje je avtomatsko in je uvedeno s strani MediaWiki ... sem omenjeno kategorijo ustvarila kot skrito, tako, da je sedaj v člankih ne bi smeli videti. Da tega ne bi imeli, bi bilo potrebno pregledati predloge, ki jih članki uporabljajo ... v tvojem primeru sta to Navpolje in Navpolje podskupina. (glej [https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog], kjer je tudi kratek komentar kaj naj bi bilo potrebno popraviti). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2015 (CET) Super. Sem isto zdaj shranil še v Wikinavedku. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:18, 2. februar 2015 (CET) == Veslanje == Novo: Danes urejala stran [[Veslanje]] in bi prosila za pregled, če je vse v prav. Hvala in lp --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 21:02, 21. februar 2015 (CET) : Sem tvoje zunanje povezave uporabila kot sklici v poglavju [[Veslanje#Tekmovalno veslanje]]. Si pa nekje izgubila Šaleški veslaški klub [[Velenje]] in Veslaško društvo [[Strunjan]]? Če ta dva še delujeta, ju kar dodaj nazaj, četudi nimata lastnih spletnih strani (bosta pač zaenkrat brez sklica). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:03, 22. februar 2015 (CET) Hvala za pregled. Opomba: Šaleški veslaški klub, Velenje je razpadel. Dodala bom še sliko ali dve in vir iz katerega je predhodnik sestavil članek. LP --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 10:32, 22. februar 2015 (CET). : Ok, kar pogumno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:35, 22. februar 2015 (CET) == Tenisači == Ob ostalem popravljaš tudi pomišljaje, zaradi česar povezave na turnirje ne delajo več[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Am%C3%A9lie_Mauresmo&curid=328434&diff=4376178&oldid=4341686]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom popravila nazaj. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:06, 27. februar 2015 (CET) Mogoče veš kako v autoFormatter-ju izklopiti zamenjavo teh pomišljajev (znotraj povezav)? (glej [[Uporabnik:Pinky sl/common.js]])--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 27. februar 2015 (CET) : Predvidevam, da kje v [[:Uporabnik:Pinky sl/autoFormatterSettings.js]], Po moje bo najhitreje, če vprašaš [[:de:Benutzer Diskussion:TMg/autoFormatter]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:43, 27. februar 2015 (CET) == Seštevanje z magičnimi besedami == ; Glavna stran Za Wikivir bi potreboval za na glavno stran izpis števila člankov. Zdaj je uporabljena <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki>, rabil bi pa število <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki> minus <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}</nowiki>. Baje da se to z nekim stringom naredi, vendar je meni to že višja matematika (dobesedno). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:17, 27. februar 2015 (CET) Takole:<br> <s><nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{#expr: {{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}} - {{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}}} avtorjev]]</nowiki></s><br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''': <nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}|R}}}}}} avtorjev]]</nowiki> Delovanje lahko pogledaš v mojem [[s:Uporabnik:Pinky sl/peskovnik|peskovniku na Wikiviru]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:31, 27. februar 2015 (CET) ; Statistika Na glavni strani zadaj dela, imam pa še na [[s:Uporabnik:Janezdrilc#Statistika]] eno kalkulacijo, ki ne dela - tam, kjer piše "Naslovi brez predloge" (štiri števila so vključena v račun, izpiše pa nek nenormalno visok rezultat). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:06, 27. februar 2015 (CET) : Takole (delovanje glej v zgoraj omenjenem peskovniku):<br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''':<nowiki>{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi naslovi|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Razločitev|pages}}||R}}}}}} člankov</nowiki> : Tale formatnum je potreben zaradi pik za tisočice, ki jih napačno preračunava (expr mora vsebovati številke brez pik in vejic). Zato moraš popraviti tudi zgornjo kodo za glavno stran. Trenutno je ok, ker številka ni presegla 1000. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 27. februar 2015 (CET) Sem popravil tudi na glavni strani. Zdaj vse krasno prikazuje. Tale koda je pa tudi od sile... Hvala za hitro pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:26, 27. februar 2015 (CET) == Infopolja univerze, fakultete == Zdravo! Pripravljam se na obnovo strukture in podatkov v člankih o Filozofski fakulteti v Lj, njenih oddelkih in knjižnici. Praktično bi bilo, če bi imeli infopolje + navodilo v slovenščini. Nam ga lahko pripraviš, prosim? Bi ga pripravili skupaj? Pozdrav![[Uporabnik:Leska|Leska]] ([[Uporabniški pogovor:Leska|pogovor]]) 12:11, 7. marec 2015 (CET) : Obstaja [[Predloga:Infopolje Univerza]]. Jo bom pogledala v kakšnem stanju je in dodala navodila v dokumentacijo predloge. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Pinky sl, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == Ste vedeli/14. teden 2015 == Ojla, je v vnosu za "ste vedeli?" za [[Elbasan]] mišljen tudi [[Škumbin]] kot predstavljeni članek? Je bil namreč tudi ustvarjen prejšnji teden. Toliko, da vem, koliko DYK-jev si lahko pišem... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:37, 31. marec 2015 (CEST) : Ja, sem zgrešila ... sem dopolnila Ste vedeli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:42, 31. marec 2015 (CEST) == Slog opomb na Wikiviru == Na Wikiviru sem [[s:Predloga:Opombe|Predlogo:Opombe]] posodobil po Wikipediji, vendar sedaj opombe izpisuje v navadni velikosti pisave, ne več small. Lahko malo pogledaš? Hvala v naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:00, 8. april 2015 (CEST) :Iz naše [[MediaWiki:Common.css]] skopiraj od vrstice 49 <nowiki>/* Make the list of references smaller */</nowiki> do vrstice 77 (pred <nowiki>/* Styling for citations */</nowiki>). Mislim, da bo to vse. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 8. april 2015 (CEST) Že dela. Vidim pa, da še ne dela možnost za več stolpcev <nowiki>{{Opombe|2}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:11, 9. april 2015 (CEST) : Mogoče je napaka v tem, da ti manjkata še predlogi [[Predloga:Column-width]] in [[Predloga:Column-count]]; drugače pa bi morali še nekje biti definirani references-column-count, references-column-count-n, references-column-width. pa jih tukaj ne najdem. Mogoče bi [[Uporabnik:Smihael|Miha]] vedel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:55, 9. april 2015 (CEST) ::Ja, mislim da v css-jih nekaj zadev manjka. Uredim cez vikend na racunalniku. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:04, 9. april 2015 (CEST) Ok, potem bom kar na Mihata počakal, saj moram zatem isto še na Wikinavedku uredit. Hvala za sedaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:05, 10. april 2015 (CEST) == Prosim za pomoč == V [[Folgóre da San Gimignano|tem članku]] so podatki v predlogi nekoliko zgrešeni, pa ne znam popraviti. Mi lahko poveš, kako je predloga dostopna za urejanje? Hvala za pomoč! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:53, 23. april 2015 (CEST) Predloga zajema podatke iz strani Wikipodatkov, zato je treba spreminjati tam: [[d:Q774824]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:41, 23. april 2015 (CEST) == Wikidata == Pozdrav Pinky, vidim da si radila ovdje u vezi Wikidate. Imam jedan problem na bs.wiki. Pogledaj [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&diff=prev&oldid=2598013 ovdje]. Kad stavim <nowiki>{{#invoke:Wikidata|formatStatements|property=p6|rank=preferred}}</nowiki> pokaže mi [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=2597860 oba podatka] (Miro Cerar i Alenka Bratušek) a kad sam pročitao pomoč piše da samo treba staviti ovo ''rank=preferred'', ali kao što vidiš ne dela! Isti problem je i kod property=p38 (tolar i euro). Btw. volio bih kad bi neko iz SLO ko zna malo bolje bosanski (ti ili Yerpo ili neko treči) pogledao malo ovaj članak na bs.wiki o Sloveniji (nedavno sam ga pisao), da ''ocijeni'' valja li (mislim ima li šta sporno ili pogrešno). Prevodio sam ga sa slovenščine i engleskog. Pozdrav iz Sarajeva--[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 10:37, 8. junij 2015 (CEST) : Vaš [[:bs:module:Wikidata]] ne radi sa rank-om. Kod nas to radi. Osnova našeg modula uzeta je od ruske Wikipedije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:54, 8. junij 2015 (CEST) ::OK hvala Pinky, pošto ne znam oko toga ništa, prenijet ću to našem ''tehničaru'' koji se s tim bavi. Puno pozdrava iz Sarajeva. --[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 18:46, 8. junij 2015 (CEST) ==Infopolje Naselje== Pozdravljena, Pinky. Urejal sem članek [[Škocjan, Škocjan]], pa sem opazil, da je tudi na zemljevidu v infopolju naselje označeno kot 'Škocjan, Škocjan'. To je seveda nepotrebno, zadosti bi bilo 'Škocjan'. Te lahko prosim, da popraviš kodo, da se bo izpisalo samo ime naselja brez razločitve? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:33, 6. julij 2015 (CEST) :Dvomim da bo šlo samodejno, treba je pri vsakem "razločenem" kraju izpolniti parameter <code>|name =</code>, ki ima privzeto vrednost <code><nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></code>. Jaz občasno to naredim, kadar ravno urejam kakšnega, sistematično se mi pa še ni dalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:38, 6. julij 2015 (CEST) Kodi je težko dopovedati kaj je to razločitev, zato je temu namenjen (kakor je že Yerpo omenil), parameter {{para|name}}. Lahko pa bi npr. izpisala le besedilo do vejice, ostalo pa ignorirala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:53, 6. julij 2015 (CEST) :Zaenkrat sem za Škocjan rešil s parametrom 'ime'. Za druge kraje pa se mi zdi ne smiselno, da se izpiše le besedilo do vejice. Za Slovenijo bi to delovalo (ne spomnim se nobenega kraja z vejico v imenu), za tujino pa gotovo ne. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 16:51, 6. julij 2015 (CEST) == Rast == Glej [[Brest, Belorusija]]; mislim, da zaradi formatiranja števil ne prikaže znaka za {{tl|rast}}. Naj ga odstranim ali je kakšna rešitev? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 14. julij 2015 (CEST) : Ja, najbolj je da odstraniš. Problem je v pikah v imenu slike, ki jo odstrani. Žal se temu težko izognem. Lahko pa bi dodali nov parameter, ki bi ga nato predloga izpisala na to mesto. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 14. julij 2015 (CEST) == Reference iz WD == Če imaš čas, bi lahko pogledala, kaj je narobe pri izpisu referenc iz WD v {{tl|Infopolje Oseba}}? Glej za primer [[Neil Armstrong]], pri datumu publikacije piše "-25T", medtem ko je v samem objektu {{q|1615}} lepo oblikovan datum 25 August 2012. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:48, 24. julij 2015 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 24. julij 2015 (CEST) :: Zdaj bi moralo biti bolje ... sem najprej posodobila [[Modul:Sources]] (glede na zadnje ruske popravke, ker tam pač deluje). Je pa izpisana samo letnica publikacije, ne vem pa zakaj so se odločili za tako izvedbo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:52, 24. julij 2015 (CEST) Še en bug: očitno modul pobere naslove (title) referenc v vseh jezikih, moral bi samo v slovenskem. Zgled: [[Denis de Sallo]], kjer za ''data.bnf.fr'' piše po rusko naslov Национальная библиотека Франции in zdaj po novem tudi zraven Francoska narodna knjižnica (kar sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20666306&type=revision&diff=365411119&oldid=365407913 dodal] v objekt {{q|Q20666306}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:15, 17. avgust 2016 (CEST) : bom pogledala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:03, 17. avgust 2016 (CEST) :: Lastnost "naslov (enojezično besedilo):" naj bi praviloma vseboval originalni naslov dela - le en zapis (v tem primeru, po moje, za data.bnf.fr to nima smisla, ker je to baza podatkov data.bnf.fr). Če že, bi moral biti to originalni naslov v francoščini. Sem tam zbrisala oba zapisa. Upam, da ne bodo komplicirali. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:38, 17. avgust 2016 (CEST) == Ožje zrcalo == Pred časom sva se mučila z oženjem formata strani na wikijih. Zdaj sem na Wikiknjigah in na Wikiverzi uporabil kar preprosto določilo <code><nowiki><div style="width:800px"></nowiki></code> in deluje. Če ne odkrivam tople vode :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:36, 2. avgust 2015 (CEST) : Zakaj pravzaprav ožite (fiksirate) format? Format na spletu je dandanes običajno nefiksen, zaradi različnih naprav, ki berejo določeno spletno stran. Sedaj manjšanje (ožanje) okna ne prilagaja več širine članka. Poskusi sedaj zožati okno, da bo ožje od določenega 800px. Videl boš, da se širina besedila ne prilagaja širini okna. To je še posebej nerodno za uporabnike z manjšimi zasloni, kise morajo sedaj za branje vrstic premikati levo-desno. Upam, da nisem preveč zakomplicirala.<br>Za printanje ali shranjevanje članka se lahko uporabljata opciji na levi strani "Prenesi kot PDF" in "Različica za tisk", ki stran preuredita za A4 format. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 2. avgust 2015 (CEST) ::Na to pa nisem pomislil; bom vrnil nazaj na privzeto. Glavni razlog za oženje je bila misel na morebitni natis, no, pa tudi priporočilo, da je optimalna dolžina vrstice za branje okrog 60 znakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:38, 3. avgust 2015 (CEST) == Slavonic runes == I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (''That's how I know about it'' - # воинский доспех из Стичны VII века до н.э.; # шлем из города Вач ; # руны на монете из Народного музея Словении<br/> и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;<br /> http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).<br /> '''Sources''':<br /> * Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001 * Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996 * Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.<br /> and etc. Regards --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 23:36, 7. avgust 2015 (CEST) == Predloga:Normativna kontrola == Par predlogov bi imel samo v razmislek za predlogo {{tl|Normativna kontrola}}: * morda je bolj ustrezno ime predloge ''Normativne kontrole'', v kolikor to ime pomeni zbriko večih povezav (kontrol), vendar nisem prepričan v takšno uporabo te besedne zveze :: Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja: normativna kontrola so obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajočimi bibliografskimi vpisi. Jaz bi to kar pustila v ednini. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * za zunanje povezave se mi zdi boljše, če bi bile plainlinks, saj v člankih, kot je na primer [[Albert Einstein#Zunanje povezave|Albert Einstein]], potem že mrgoli teh malih ekonic, s čimer je vse skupaj tudi malo manj pregledno :: Tiste ikonice zraven so edino obvestilo uporabniku, da je to zunanja povezava in da bo zapustil Wikipedijo, če jo bo kliknil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * posamezne povezave bi lahko bile ločene s <nowiki>{{·}}</nowiki>, malo zaradi standardizacije tovrstnih seznamov, malo pa, ker navadne pike na prvi pogled delujejo nekam "nenamensko" :: Tole bom še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) :: {{Urejeno}}, posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 6. september 2015 (CEST) ::: Aha, te pike sedaj boljše zgledajo in lepše ločujejo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) * razmišljam, če bi bilo bolje celotno predlogo zapakirati kar v navpolje, da se potem z drugimi navpolji v članku lepo zloži; zdaj ponavadi visi iz zadnjega navpolja kot nekakšno vsebinsko dopolnilo, oziroma je videti, kot da je zadnje navpolje vedno razprto :: Ne vem, če ima smisel kaj zlagati, ker je tako ali tako le ena vrstica (''row''). Potem, bi morala biti glava in pod njo vrstica z vsebino. Ta predloga je izdelana v Lua jeziku in so po vseh Wikipedijah približno enake, ne vem če bi se lotila popolnega redizajna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * zaradi preglednosti bi bile mogoče povezave nanizane v stolpcih, samo to vem, da je iz tehničnega vidika "predrago", zato je samo hipotetična ideja :: V stolpcih? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) ::: Ja, pač, če se sploh splača - nekaj takega drugače:<br>VIAF: lkjlkj<br>ISNI: oiugiugv<br> BNF:lihlihb ::: Ali pa, če bi šlo kako podobno, kot s predlogo <nowiki>{{Stolpci|3|...}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) :::: V stolpcih bo težko, ker se polje avtomatsko polni in bi bilo treba v naprej izračunati, koliko id-jev je v Wikipodatkih, da se enakomerno porazdelijo. Kakor za uporabo z navpolji, bi bil tukaj ravno tako potreben redizajn za katerega pa nimam prave volje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:40, 6. september 2015 (CEST) ::::: Dobro, ja, saj pravim - to je samo za pretresanje idej. Hvala drugače za mnenje in poskuse. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:52, 6. september 2015 (CEST) Če se ti zdi kaj od tega vredno poskusa, lahko spremeniš, sicer pa - saj veš - ni nobene sile. Jaz bi probal, čisto tako, kako se kaj obnese, vendar sem se našel "prepoceni" na tem področju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 5. september 2015 (CEST) ===George Walker Bush=== V članku [[George Walker Bush#Zunanje povezave]] in [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti|še nekaterih]] javlja napako »Lua error in Modul:Authority_control at line 259: attempt to index field 'datavalue' (a nil value).« : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:46, 17. januar 2017 (CET) ===Agropop=== V članku [[Agropop#Zunanje povezave]] pa ne prikaže MusicBrainz (na opisni strani predloge je med naštetimi, ki naj bi delovale). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:00, 16. januar 2017 (CET) : Bom preverila tudi tole. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 17. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti oba primera (preveriš lahko, če uporabiš {{tl|normativna kontrola/peskovnik}}, vendar je zaenkrat še v peskovniku, ker so bile težave v njunih podpredlogah. Preden vse popravke dam iz peskovnika, moram še malo prečekirati, če nisem česa pokvarila. (Sprememba bo vplivala na vsa navigacijska polja.) .... tole dajem kot obvestilo, da nisem pozabila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:31, 29. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti tole, sedaj bi moralo delovati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 22. junij 2017 (CEST) :Sedaj deluje, so pa izginile povezave na CONOR. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 23. junij 2017 (CEST) :: Sem dodala še povezave na CONOR ... poletni škratki so bili na delu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:07, 24. junij 2017 (CEST) ==Prosim za pomoč 2== Prosil bi te, da malo pogledaš okno v [[Kraljevina Dveh Sicilij|tem]] članku, in sicer (a) kaj pomenijo slikice pri datumih nastanka/ukinitve in (b) zakaj se ne prikaže zastava poleg grba. Upam, da je ostalo v redu, je namreč prvo okno te vrste, ki sem ga izpolnil. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:17, 10. september 2015 (CEST) : {{urejeno}}, poglej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljevina_Dveh_Sicilij&type=revision&diff=4513233&oldid=4513125 diff]. Drugače pa so primeri in nasveti tudi v dokumentaciji infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 10. september 2015 (CEST) ::Prav lepa hvala. bom znal za naprej. Samo še eno vprašanje. Država je bila absolutistična monarhija samo zadnjih nekaj let po 1848., prej je bila "razsvetljena" monarhija (ne najdem bolj tehničnega izraza), pa bi rad, da se oboje vidi v infopolju - če je to možno. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:43, 11. september 2015 (CEST) ::: Ti vpiši tako, kot misliš da je prav; članek se bo umestil v skrito vzdrževalno kategorijo ... ampak to je problem predloge, ki ne dovoljuje kombinacije dveh različnih {{para|government_type}}. Lahko pa uporabiš samo monarhija, jaz sem iz nevednosti naredila napako. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:57, 11. september 2015 (CEST) :::: Bom, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:43, 11. september 2015 (CEST) Sem spet tu s prošnjo - zgleda, da nisem preveč prijatelj s predlogami. Če imaš malo časa, prosim preglej [[San Leucio|to packarijo]], pa hvala vnaprej! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:45, 24. oktober 2015 (CEST) :{{urejeno}} - je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] popravil. Za ime lakocijske karte si lahko izbiraš med imeni držav v kategoriji [[:Kategorija:Lokacijske karte po državi]]. Običajno so kot preusmeritev narejena tudi angleška imena držav, italijanska pa žal ne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 24. oktober 2015 (CEST) ::Hvala obema. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:40, 25. oktober 2015 (CET) == Predloga:Infopolje Album == Živjo, ali bi se dalo spremeniti infopolje Album tako, da bi vrstica "''<nowiki>|header11 = {{#if: {{{Last album|}}}{{{Next album|}}} |{{{Artist}}}}}</nowiki>''" kazala namesto <nowiki>{{Artist}}</nowiki> parameter <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar je ta podan (torej, če je podan Chronology, naj prikazuje <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar pa ne, pa <nowiki>{{Artist}}</nowiki>)? :) Lp, [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 22:50, 10. november 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:38, 11. november 2015 (CET) : {{urejeno}}, predloga je poleg tega tudi posodobljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:01, 11. november 2015 (CET) ::Hvala! — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:40, 11. november 2015 (CET) Še ena stvar je, in sicer [[Predloga:Extra chronology]], ki bi jo bilo prav tako treba posodobiti (trenutno prihaja do navzkrižja med dvema slogoma, kot npr. na straneh [[Double Fantasy]] in [[Your Own Two Heads]]. Prosim hvala? =) — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:55, 11. november 2015 (CET) ::Prav tako [[Predloga:Singles]]... — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 13:10, 11. november 2015 (CET) ::: Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 11. november 2015 (CET) ::: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 11. november 2015 (CET) Hej, spet jaz, samo ena pripomba, "soundtrack album" ni nujno filmska glasba, kot npr. album ''[[Rokovnjači (album)]]'', ki služi kot glasbena podlaga dramske uprizoritve (pišem tebi, ker si se že lotila urejanja infopolja za albume). Sicer bi bilo pa zelo lepo najti še ustreznejši izraz, saj si pod besedno zvezo ''filmska glasba'' po navadi predstavljamo ''score'' v nasprotju s ''soundtrackom''. Imaš kakšno idejo, kako stvar izboljšati? — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 19:31, 29. november 2015 (CET) : Bom zaenkrat popravila kar na »soundtrack«. Če poguglaš po spletu se ta izraz množično uporablja, če pa bo kakšna druga slavistična ideja, bomo pa popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2015 (CET) :: Kul, se strinjam. — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 10:42, 30. november 2015 (CET) == Katedrala iz pločevink == Hello Pinky sl, I am trying to find someone who can help clean up the articles [[Cyril Genik]] and [[Katedrala iz pločevink]] the way the tags on them request. They were translated for me by Slovenian writer [[Marija Ahačič Pollak]] here in Canada. If you can find the time, could you take a look at these two articles? I am not fluent in Slovene, and would be grateful for any help. Thank you. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 15:28, 21. november 2015 (CET) == Normativna kontrola v Wikiviru == V Wikivir poskušam k [[s:Predloga:Avtor|Predlogi:Avtor]] dodati normativno kontrolo po tukajšnjem zgledu, samo da brez navbox okvira (glej za primer [[s:France Prešeren]]). [[s:Modul:Authority control]] sem že skopiral, ampak bi ga bilo treba verjetno nekoliko modificirati. Lahko kako poskusiš, če ni prezapleteno? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:37, 17. januar 2016 (CET) == Dokumentacija == Ojla, [[Predoga:Avtomatska taksonomka/dok/all parameters]] ima nestandarden simbol za dvopičje, zato jo obravnava kot stran v glavnem imenskem prostoru, ne v imenskem prostoru predlog. Je to namerno ali je treba prestavit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:51, 18. januar 2016 (CET) : Sem se zatipkala ... Pred{{red|l}}oga ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:17, 18. januar 2016 (CET) ==[[Alitalia]]== V predlogi so nekatere postavke napačno prevedene, pa jih ne znam popraviti. Na primer, če lahko sprejmemo, da je "hub" ''matično letališče'', ni prav prevesti "secondary hubs" z ''druga središča'' – pravilneje bi bilo ''sekundarna letališča'' ali ''alternativna letališča''. Razumem, da se izogibamo tujk, a tu se mi zdijo potrebne. – Najbolj neprimeren je prevod "focus cities" z ''oskrbuje mesta'': v tekstu sem zapisal ''glavna pristajališča'', morda pa imamo tudi slovenski izraz, ki ga ne poznam. – Tudi (bolj spodaj) "alliance" ne pomeni enostavno ''zveza'', temveč ''soudeležba v mednarodnih korporacijah'', kar bi se morda dalo povedati bolj na kratko recimo z ''včlanjen v zvezah'' ali bolje ''povezovalne organizacije'' ali kaj podobnega. Ko imaš kaj časa, prosim poglej. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:30, 1. februar 2016 (CET) : Bom pogledala in popravila. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 1. februar 2016 (CET) :: {{urejeno}} ... popravljena je [[Predloga:Infopolje Letalski prevoznik]]. Prevodi so popravljeni glede na tvoje predloge in so vsekakor boljši kot so bili prej. Če bo pa kakšna nova, še boljša ideja, bomo pa še popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2016 (CET) == Slikanica == Ali lahko pomagaš Nastji pri oblikovanju slikanice [[:s:sl:Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] na Wikiviru? Slike niso poravnane in stolpci so preveč skupaj. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:20, 23. februar 2016 (CET) :Sem spremenil postavitev prvih dveh vrstic za zgled, mislim, da je tako bolje. Če je še kakšna želja, pa kar na dan z njo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:49, 23. februar 2016 (CET) :: Ha, Yerpo. Si me prehitel, očitno sva jutranji ptici. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:00, 23. februar 2016 (CET) == Rojstni kraj Kunanbajeva == Pozdravljen, podatki bi bili verjetno v kaki specializirani knjigi o ruski zgodovini, na hitro pa bi rekel takole: Жидебай - Židebaj, Семипалатинский уезд - Semipalatinski ujezd, Западно-Сибирское генерал-губернаторство - Zahodnosibirsko generalno gubernatorstvo; pri zadnjem morda obstaja različica nadgubernija). LP [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 16:56, 28. februar 2016 (CET) : Bom v Wikipodatkih uporabila tvoje predloge. Če bo kdo ponudil kaj drugega, bomo pa kasneje lahko popravili. Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 28. februar 2016 (CET) == [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016]] == Dober večer! Vidim, da ste pomagali organizirati [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] v slovenski Wikipediji v letu 2015. Na žalost je Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu. Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo. Upam, da bo Slovenija sodelovala v CEE Pomlad 2016. Če želite organizirati: * Ustvarite seznam člankov o vaši državi: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Structure/Slovenia]]. Ste imeli dober seznam lani: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2015/Structure/Slovenia]], lahko kopirate in jo spremeniti v novo obliko, podobno kot v drugih državah: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Article Lists]] * Ustvarite stran tekmovanja v Wikipediji, kot v letu 2015: [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] * Prosimo, da organizirajo promocijo za to tekmovanje, v Sitenotice ali, kot ga ponavadi spodbujajo tekmovanja in tedne * Če želite organizirati tekmovanje v slovenski Wikipediji, dodate svoje ime na tej tabeli: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Participants]] Hvala! — [[Uporabnik:NickK|NickK]] ([[Uporabniški pogovor:NickK|pogovor]]) 02:52, 22. marec 2016 (CET) == access-date == Na en so se začeli pojavljati parametri predlog za citiranje access-date (namesto accessdate) in ostali na -date, kjer ga predloge vseeno upoštevajo, naše pa le predlagajo ( Neznan parameter |access-date= ni upoštevan (predlagan je |accessdate=)). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:44, 24. april 2016 (CEST) : Bom pogledala. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:49, 24. april 2016 (CEST) :: {{urejeno}}, popravljena sta bila [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] in [[Modul:Citation/CS1/Suggestions]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 29. april 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Infopolje Naselje == Živjo, lahko, prosim, pogledaš, zakaj se v članku [[Vojsko, Kozje]] ne prikaže parameter image_caption? Poleg tega imam pri vpisovanju znakov (tilda ipd.) v slovenski Wikipediji težave, morda veš, zakaj? Hvala lepa. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:19, 11. maj 2016 (CEST) : Infopolje Naselje v Sloveniji: image_caption = caption : Tilda, jaz nimam težave .. uporabim <ALTGR + 1>.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:40, 11. maj 2016 (CEST) ::Hvala za popravek. Morda je povezano z brskalnikom (uporabljam FF); bom preizkusil še na Chromu. Pojavlja pa se na vseh računalnikih. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:22, 12. maj 2016 (CEST) == Florjan Lipuš == Malo sem slovenil na wikidata in pri Florjanu Lipušu naletel na rojstni podatek, ki je napačen, vendar ne znam popraviti. Piše, da je rojen v Lobnigu, kar je sicer prav, vendar ne v butanskem, ampak v avstrijskem. Problem pa je, da avstrijski Lobnig (slov. Lobnik) sploh nima svojega gesla v WD. Zato ne vem, kako naprej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:51, 12. maj 2016 (CEST) : V tem primeru je na WD potrebno ustvariti nov objekt Lobnig (sem ga ustvarila sama [[d:Q24049842]]), če mogoče poznaš koordinate bi jih bilo dobro tja dodati), in potem popraviti vnos v WD od Lipuša. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:13, 12. maj 2016 (CEST) Hvala. Sem popravil pri Lipušu, koordinat pa ne poznam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:38, 12. maj 2016 (CEST) :: Da ne bi bilo pomote: V slovenščini je v danem kontekstu edino pravilno krajevno ime "Lobnik". Zdovc v svojem seznamu dodaja še opredelitvi "pri Železni Kapli" ali "nad Železno Kaplo", pri čemer obi opredelitvi nista del "uradnega" krajevnega imena (in zato v njegovi knjigi tudi nista zapisani "mastno" (bold) (stran 72). Nemška inačica je Lobnig (stran 154 v isti knjigi, kjer sta po sistemu knjie zapsani le inačici Lobnig - Lobnik ter ime občine). Tako je tudi zapisano v Wiki seznamu, ki sem ga temeljito popravil in predelal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_avstrijskih_krajev#L). Očitno je vprašanje neutemeljeno in popravek povsem redundanten. [[Uporabnik:Bojan2005]] 19:06, 12. maj 2016 (CEST) Kje pa je kakšno vprašanje in kaj je redundantno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 12. maj 2016 (CEST) == Klasifikacija ATC == Citirani vir [https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC_2015.pdf] sem uspel prebaviti (5937 identifikatorjev! - [https://www.dropbox.com/s/0dkerfqr1sgf1gd/ATC_2015.xlsx?dl=0 tule xlsx datoteka]) in dodal kapitla B in C v [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove | top/root članek]] za trening. O tem, do kje iti z vsebino, bi bilo dobro premisliti - da ne bomo iz Wikipedije delali telefonski imenik. Recimo posebne strani [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove]] itd bi lahko pustil(i) v Članku [[Anatomsko-terapevtsko-kemični_klasifikacijski_sistem]], da je vse na kupu. Zveza z infopoljem učinkovine mi zaenkrat ni jasna, bom pa verjetno razumel več, če se lotim dokumentacije oziroma primerov. Dober trening;) Še to: začel sem z kategorijo "Klasifikacija ATC", ampak mi zaenkrat ni najbolje uspela - verjetno moram začeti s stranmi tipa XXYYZZnn z edino vsebino REDIRECT, jih kategorizirati ... Nasvet iz prakse dobrodošel. LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 11:40, 18. maj 2016 (CEST) # Poglej v koda A [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove/peskovnik]] # Predlogo [[Predloga:ATC-koda A]] je potrebno še prevesti, napake v sklicih bom pa še popravila # Predlagam, da se naredijo najprej vrhnje predloge za vrhnje kode A,B,C # V članke, ki pripadajo tem kodam, je namesto dosedanje vsebine treba vključiti vsebino na enak način kot v zgoraj omenjenem peskovniku # Preusmeritve pa po zgledu vsebine [[ATC-koda A]] Najprej to ... potem pa se lotiva še ostalih, če ne boš obupal. Podobno je narejeno za bolezni [[MKB-10]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 18. maj 2016 (CEST) :Prima.Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:43, 18. maj 2016 (CEST) ::A bo takole v redu? ATC-koda B in C sem iz lenobe enostavno preusmeril. Po istem muštrcu lahko grem skozi vso abecedo. Odprto je pri meni vprašanje zdrave mere pri bingljajočih (rdečih) povezavah: ali je nujno potrebno imeti recimo [[emetiki|emetike]]? Ali pa za prvo, drugo ... silo zadoščajo emetiki, brez rdeče barve / t.j. brez (neobstoječe) povezave. Navsezadnje, zakaj imamo pa bote.LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 07:46, 19. maj 2016 (CEST) Tule je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:SmozBleda/Stran_v_delu skladišče rezervnih delov]: vseh 5000 plus postavk ATC s hierarhijo vred in oglatimi oklepaji. : Ena pripomba je na [[Uporabniški pogovor:SmozBleda/Stran v delu| na pogovorni strani tvojega skladišča]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 21. maj 2016 (CEST) Lahko preveriš, kako stoji sedaj z ATC kodami? Hvala vnaprej[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:08, 11. junij 2016 (CEST) :: Sijajno stojijo in nimam dodatnih pripomb ... sem naredila manjše popravke in vključila predloge tudi v obstoječe podskupine [[ATC-koda A01]], [[ATC-koda L01]], ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 11. junij 2016 (CEST) == Težave z wd? == Poskušam dodati slovenski prevod za [https://www.wikidata.org/wiki/Q3286043 glamor model] in že dva dni ne uspem. Napiše shranjujem in potem se dolgo ne zgodi nič. So kakšne splošne težave, ali je kak drug problem? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:34, 27. maj 2016 (CEST) : Meni dela ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 28. maj 2016 (CEST) ::Meni pa še vedno ne. Čudno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:56, 29. maj 2016 (CEST) :::In zdaj sem opazil, da mi ne dela niti avtomatsko predlaganje imen iz drugih jezikov. Tisto, ko samo klikneš na eno možnost in se sama shrani kot slovenski prevod. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:39, 30. maj 2016 (CEST) :::: Ja, ''altLabels.js'' meni tudi ne dela ... glej [https://www.wikidata.org/wiki/User:IP_213/common.js User:IP 213/common.js]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 31. maj 2016 (CEST) Tisto sem zdaj vrgel ven, pa nič ne pomaga. Zdaj ne morem nič urejati na wd. Shranjuje ... pa ne shrani. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 31. maj 2016 (CEST) :Dela! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:29, 1. junij 2016 (CEST) ::A vse, ali le shranjevanje? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:39, 1. junij 2016 (CEST) :::Shranjevanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) === Rdeča povezava z ang. labelo === Tisti skript pa že dolgo ne. Sem pa opazil (recimo tu: [[Makoto Hasebe]]), da se mi zdaj v infopolju pokaže angleški label in ne več koda (qxxxxxx), ko ni slovenskega prevoda. A je to napaka ali nov feature? Meni ni preveč všeč. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) : Ja, bo treba popraviti ... bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:03, 26. junij 2016 (CEST) :: Sem posodobila [[Modul:Wikidata]], vendar je sedaj delovanje malo drugače. Če v Wikipodatkih obstaja prevedena angleška labela, se v infopolju izpiše rdeča povezava z angleško labelo in povezavo na Wikipodatke (npr.: [[Shimada]]<sup>[ [[d:Q605256|d]] ]</sup>, [[Fujieda]]<sup>[ [[d:Q734432|d]] ]</sup>). Če pa niti angleška labela ne obstaja, pa se uporablja klasičen pristop tj. npr [[d:Q3216701|Q3216701]]?. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 26. junij 2016 (CEST) Hvala, to se mi zdi dobra srednja varianta. Bralec dobi vsaj zasilen podatek, urejevalec pa tudi takoj opazi, da ga čaka delo na WD. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:08, 26. junij 2016 (CEST) :Ampak, zdi se, da ne dela OK. [[Makoto Hasebe]] ima zdaj v WD vse prevedeno, v infopolju se pa pokažeta slovenska prevoda v rdečem in z <sup>[ [[d]] ]</sup>. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:13, 26. junij 2016 (CEST) :: Ni napaka, tako deluje, da se ve od kje pobere te avtomatsko pridobljene podatke oz. rdeče povezave - hkrati pa je pripravljeno za kreacijo novega članka. Mogoče bi lahko dodala še kakšno informacijo zraven, ko bi uporabnik šel z miško čez tisti [d] - moram pogledati kako so napisane funkcije, če ni preveč komplicirano. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 27. junij 2016 (CEST) Aha, razumem. Za uporabnike je to dobro, samo urejevalec pa tako ne vidi na hitro, ali je že slovenski prevod v WD ali ga ni. Pa še eno vprašanje: kategorija s članki z manjkajočimi slovenskimi labeli v infopolju se zelo počasi posodablja. Ko je prevod v WD, včasih taraja teden ali celo več, da geslo izgine iz kategorije. Tudi če kliknem na osvežitev strani. A se da tu kaj narediti? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 19:23, 27. junij 2016 (CEST) : [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]] je sedaj skoraj prazna, ker se članki, ki imajo izpisano angleško labelo tja ne uvrščajo. Trenutno so tam le članki, ki nimajo ne angleške ne slovenske labele (v obliki Q4423042?). Meni to ni všeč in sem kontaktirala naše ruske kolege , če imajo kakšno rešitev tega problema (glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Не переведено 5#Module:Wikidata and template Не_переведено_5]]. :Da pa osveževanje kategorij dela počasi, je pa znan problem (imajo job-queue in lahko čakaš par dni, da prideš na vrsto). Jaz običajno članek odprem z "Uredi kodo" in shranim. Tako prisiliš osvežitev, zgodovina pa ni vidna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 27. junij 2016 (CEST) == Wikidata == Zdravo, ali imas morda ti izkusnje s tem kako razvrscati podatke iz Wikipodatkov v primeru da je za isto lastnost vec trditev? Kako bi no na Wikiju naredila, a je kaksna funkcija v APIju? Konkretno tole: http://stackoverflow.com/questions/37897475/how-to-get-latest-version-of-certain-software-using-wikidata Hvala :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 15:36, 18. junij 2016 (CEST) : Jaz sem v Wikidata naletela na to le pri slikah oseb (Infopolje Oseba, ...), kjer se jih za eno osebo lahko vpiše več. Tam nastavim vrednost ranka na "preferred". To se obravnava v [[Modul:WikidataSelectors]] ... kar povzroči, da se v Infopolju osebe pojavi le ta slika, ne pa vse tam navedene. Je pa to sistem skopiran od naših ruskih kolegov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:47, 19. junij 2016 (CEST) ==Infopolja== Pozdravljena, prosil bi za nekaj pojasnil: (1) Kako najdem infopolje Umetnik? Doslej sem za to uporabljal infopolje Oseba, pa morda ni pravilno. (2) Če je oseba npr umetnik in vojak, bi moral imeti dve infopolji, ali se to združi? Kako? (3) Pri vladarjih, kjer ima nekdo več funkcij (kralj tega-in-tega, cesar tu-in-tam), je to v podatkih razvidno kot "reign, reign1, reign2,…", vendar v oknu izpade precej nejasno. Glej npr [[Henrik VI. Hohenstaufen|ta]] članek in njegovo italijansko različico, kjer je infopolje razdeljeno po vladah; ali angleško, kjer je premor tudi pred družinskimi podatki. Se da to urediti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:42, 10. julij 2016 (CEST) # Predloga {{tl|Infopolje Oseba}} je namenjena povzetku osnovnih podatkov o osebah v biografskih člankih. Za nekatere primere imamo bolj konkretne predloge, ki recimo vsebujejo specifične parametre za določen poklic. Uporaba Infopolja Oseba ni nepravilna, le bolj je zaželeno uporabljati bolj specifične predloge. # Navodila za v vključevanje Infopolja Vojška oseba znotraj drugega nadrejenega infopolja (Oseba/Umetnik/...) so napisana v dokumentaciji [[Predloga:Infopolje_Vojaška_oseba/dok#Vključevanje_znotraj_drugega_infopolja]] (uporabiti je treba parameter {{para|module}}) # {{tl|Infopolje Vladar}} pa je potrebno še posodobiti (ga imam na čakanju). To bo urejeno v prihodnosti, ker se trenutno ukvarjam s posodobitvijo sistema navajanja virov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:15, 10. julij 2016 (CEST) Najlepša hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:44, 10. julij 2016 (CEST) ==Infopolja== Živjo, lahko prosim pogledaš, zakaj se infopolje v članku [[Železniška proga Kreplje - Repentabor]] ne prikaže pravilno? Prav lepa hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:41, 16. julij 2016 (CEST) : Za vnos slike vnesi le ime slike (EnaSlika.jpg) brez dodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:26, 17. julij 2016 (CEST) == Zasebno sporočilo == Poslal sem vam zasebno sporočilo na e-mail. [[Uporabnik:Iluvatar19911|Iluvatar19911]] ([[Uporabniški pogovor:Iluvatar19911|pogovor]]) 15:23, 25. julij 2016 (CEST) :Že jaz urejam, se bomo zmenili prek OTRS (glej moj pogovor), tako da se ti ni treba ukvarjati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 25. julij 2016 (CEST) ==Planica== Živjo, Pinky, morda veš, ali je na sliki [[:Slika:Planica valley.jpg]] res Planica? Ali je to še Tamar? Sliko sem hotel v članku [[Planica]] skriti, pa sintaksa ne deluje. Lahko prosim pogledaš, kje je problem? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:05, 27. julij 2016 (CEST) : Bom pogledala. Upam, da še danes. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:12, 27. julij 2016 (CEST) ::Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:11, 28. julij 2016 (CEST) == PM - re brisanje testnih primerov == Ups ... sem spregledal, da ne gre za stran v mojem peskovniku. LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:59, 15. avgust 2016 (CEST) ==[[Nellie Vladimirovna Kim]]== Nisem zelo spreten pri popravljanju wikidata podatkov in ne bi rad pacal, morda popraviš ti. Kraj rojstva je Šurab v Tadžikski Sovjetski Zvezi, danes Šurob v Tadžikistanu. Družina se je preselila v Čimkent (danes Šimkent v Kazahstanu) po Nellinem rojstvu. Poleg tega, pravilno ime je Nellja (domače Nelli) in ne Nellie. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:23, 12. november 2016 (CET) : Rojstne podatke sem popravila, glede njenega imena pa ne vem - nikjer nisem zasledila Nellja, vedno je napisano le Nelli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 14. november 2016 (CET) :: Med drugim je ime razvidno tudi v profilu v Zunanjih povezavah. Osebno me "zbada" angleško napisano ''Nellie'', bolje bi bilo ''Nelli'', vendar to ni bistvenega pomena. Glavno je bilo popraviti rojstne podatke, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 15. november 2016 (CET) == [[Bojan Petan]] == {{tl|infopolje Politik}} sem preusmeril na {{tl|infopolje Funkcionar}} in nisem opazil težav, razen če je parameter party prazen prikaže ameriško Republikansko stranko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:31, 5. februar 2017 (CET) : Napaka je bila v Infopolju Funkcionar. Sem popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:15, 11. februar 2017 (CET) == Infopolje naboj in Wikipodatki == Potreboval bi pomoč z {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}}, saj bi rad omogočil, da bi ta vse možne parametre polnil z Wikipodatkov. Pri menjavi lokalnih podatkov s podatki z Wikipodatkov, sem pri nekaterih člankih namenoma lokalno izpolnil nekaj parametrov kot npr. sliko širine 330 px pri [[6,5×52 Carcano]] in širine 325 px pri [[14×32 R Wänzl]]. Tako sem ravnal, saj se pri privzeti širini 300 px podatki o balistiki lomijo v novo vrstico. Boljša rešitev bi bila, da bi v {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}} omogočil nastavljanje širine slike, tudi če ta izvira iz Wikipodatkov. Ali mi lahko pri tem pomagaš? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 15:56, 7. maj 2017 (CEST) : Tole sem popravila v Infopolju. Sedaj lahko nastavljaš tudi širino s {{para|image_size}}.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Zanima me še, če se da za stavek <nowiki>{{wikidata|property|raw|Q17560835|P2386|P518}}</nowiki> z našo predlogo doseči enak rezultat kot z angleško. Hvala. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 18:31, 7. maj 2017 (CEST) : Tole pa ne vem čisto točno kaj naj bi delalo, ker P2386 ne obstaja v Wikidata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Hvala za popravek pri slikah. P2386 je premer in se uporablja v kombinaciji z "applies to part". Tako so mi priporočili, ko sem glede tega vprašal na Wikipodatkih. Trenutno je edini naboj s pravilno vnešenimi premeri in dolžinami [https://m.wikidata.org/wiki/Q17560835 11x58 R Werndl]. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) Debata je potekala [https://m.wikidata.org/wiki/Wikidata:Property_proposal/Cartridge_dimensions tukaj] --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) == Normativna kontrola == Zdravo, jaz sem precej ven iz MediaWiki sveta in preden si belim glavo z delovanjem Lue v navazai z Wikipodatki - morda veš zakaj se pri [[Fran Govekar|Govekarju]] kot opomba pokažejo vsi labeli za BNF? Trenutno zgleda nekako takole: <blockquote>data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011. </blockquote> Mislim da je sicer treba posodobiti https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Module:Authority_control --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:57, 26. maj 2017 (CEST) :Sem tudi jaz hotel omeniti isto. Mislim, da je problem v tem, da modul prebere pri {{Q|20666306}} vrednosti za {{P|1680}} v vseh jezikih namesto samo v slovenščini. Isto se izpiše v vseh člankih, kjer se pojavi ''data.bnf.fr'' v referencah prek infopolja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 27. maj 2017 (CEST) ::Sem skušal posodobiti [[Module:Authority control]] pa vidim da obstoji odvisnost od [[Module:Navbox]], tam pa ne najdem da bi se kje bral {{P|1680}}. Edit: ah, imaš prav problem je v infopolju.. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:31, 27. maj 2017 (CEST) {{urejeno}}, sem dopolnila [[Modul:Sources]]. Imam zadnje časa polno dela, tako, da lahko pokrpam le nujne zadeve. Je pa pri teh zadevah treba pogledati kako so kakšno stvar popravili v ruski izvedbi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:29, 27. maj 2017 (CEST) :Hvala. A je kje kakšen seznam vseh teh novih modulov in kratek opis kaj počnejo? Bi bilo potem tudi lažje odpravljati napake. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:48, 27. maj 2017 (CEST) :: Seznama modulov pravzaprav ni, najdeš pa jih lahko takole: [{{fullurl:Special:PrefixIndex|namespace={{NAMESPACEID|Modul}}}} Vse Modul strani]. Nekaj modulov je v vključenih [[:Kategorija:Wikipedijini moduli]], obstaja pa tudi [[:Kategorija:Predloge, ki temeljijo na Lua]]. Dokumentacija bi pri modulih morala obstajati (ponekod je v angleščini, ponekod piše iz kje je bila osnova vzeta - npr : [[Modul:Wikidata]]), ne vam pa koliko je ponekod ažurna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 28. maj 2017 (CEST) == Zvon v Begunjah == Imaš mogoče tudi posnetek besedila na plošči pod zvonom pred begunjsko graščino? Sliko in prepis besedila bi dodal v zapis o spomeniku na [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2116_x438926.388_y137318.785_s20_b2 Geopediji,] lahko pa storiš tudi sama. Mimogrede, mogoče te bo zanimala [[:b:Dobrave|wikiknjiga Dobrave]], ki jo počasi postavljam. lp, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 10. avgust 2017 (CEST) : Sliko imam, a je neostra. Sem jo naložila v Zbirko ([[:File:Zvon Sv.Urh Begunje na Gorenjskem - napis.jpg]]). Bom šla en dan tja in napis ponovno fotografirala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:15, 13. avgust 2017 (CEST) == {{tl|navpolje}} in nowrap == Na en imajo parameter <code>|nowrapitems = yes</code>, ki se pri nas ignorira (npr {{tl|Footer European Indoor Champions Long Jump Women}}), verjetno je treba posodobiti predlogo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:09, 15. september 2017 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 15. september 2017 (CEST) :: {{urejeno}}, mislim, da sedaj deluje ... čeprav včasih letnico in zastavo loči od imena in priimka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 15. september 2017 (CEST) ::: Hvala in mislim, da deluje čisto OK (ne ločuje zastav ali letnic). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 16. september 2017 (CEST) == Infopolja za astronomska telesa == V članku o eksoplanetu [[Proksima Kentavra b|PKb]] mi v en: nikakor ni všeč njihova predloga. Na ru: je bolje, vendar, kot zgleda, rabijo dodatno predlogo od predloge za telesa Osončja {{tl|infopolje Planet}}. Na hitro pogledano se jim nekateri parametri podvajajo, kar je tako ali tako logično, in zelo v redu. Sestavljanje infopolj mi ne leži – zaenkrat je pmsm še najbolje pri infopoljih za meglice ({{tl|infopolje meglica}}), kjer se lahko izbere <tt>tip</tt> in potem koda naredi svoje. Jaz bi dodal, kar je treba na obstoječo, in ne bi delal nove. Saj potem 2000 novih parametrov ne bo problem dodajati sproti notri. {{s-:-)}} Večji problem se mi zdi ročno 'prepisovanje' ali metoda povleci in spusti podatkov, pa prenos iz wikipodatkov ipd. Kaj meniš? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:17, 22. oktober 2017 (CEST) : Razlika med angleško in rusko je v osnovi v tem, da imajo Rusi eno predlogo Predloga:Eksoplanet, ki združuje vse angleške (Planetbox begin , Planetbox image, Planetbox star, Planetbox separation, .....). :* [[Predloga:Infopolje Planet]] je zastarela, ker ne uporablja Predloge za infopolja ([[Predloga:Infopolje]]). Tako, da predlagam, da najprej jaz posodobim obstoječo, potem pa se lahko razširi. Problem pa je v tem, da bomo po razširitvi sami morali poskrbeti za pravilno uporabo parametrov v člankih, saj jih ne bo enostavno prenesti iz angleških v naše članke. Bo potrebno narediti tako, da bo naša predloga razpoznala vse angleške parametre in bo potem lažje vključevanje v naše članke. :* Poskrbim lahko tudi, da se nekateri podatki avtomatsko napolnijo z Wikipodatki. To je stvar dogovora. Izvedba pa ne zahteva veliko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 23. oktober 2017 (CEST) :: Namesto predloge {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}}, kot tam piše, lahko rabijo še tudi (verjetno) starejšo {{[[:ru:Шаблон:Карточка планеты|Шаблон:Карточка планеты}}]], kjer dodajo parameter <tt>тип=экзопланета</tt> – ne vem pa, če jim to res tudi deluje. Aha, nisem vedel, da je predloga {{tl|infopolje Planet}} zastarela. Na hitro sem pogledal parametre na en: in jih je kar nekaj v tistih parih predlogah, ki jih je treba združevati, in nekateri so za isto stvar drugače poimenovati, kar seveda ni problem, ker se lahko poda več imen parametrov. Tudi ni pmsm dobra praksa prevajati imen parametrov, kot to delajo Rusi, pa Srbi itd. Boljše je podati razpredelnico z njihovim opisom in pomenom. Aja, na 'novi' predlogi {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}} niso prevedli parametrov in tudi niso komplicirali s podrobnostmi, ker je trenutno 'samo' 28 parametrov. Če boš posodobila, bomo že nekako uredili parametre – pmsm je lažje 'na roke' prenašati, če že obstajajo, kot pa izumljati nove. Najboljše bi bil prenos iz kakšne zunanje baze, ki jih je že nekaj – npr.: [http://www.exoplanet.eu/ EPE], Observatorij Pariz-Meudon, [https://exoplanetarchive.ipac.caltech.edu/ NEA], NASA, [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC], ... Na wikipodatkih je tudi treba dobiti podatke od nekod. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:05, 23. oktober 2017 (CEST) :: en: rabi vsaj štiri reference: ::* [[Enciklopedija zunajosončnih planetov|EPE]] ::* [[SIMBAD]] ::* [[NASA Exoplanet Archive|NEA]] ::* [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC] :: Zgled: [[:en:HD 189733 b|HD 189733 b]] --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:48, 23. oktober 2017 (CEST) :[[Predloga:Infopolje Planet]] je sedaj posodobljena in pripravljena za razširitve. Razširitve naj se najprej uvedejo in stestirajo v [[Predloga:Infopolje Planet/peskovnik]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:14, 25. oktober 2017 (CEST) Najlepša hvala ti za posodobitev. Lepo se vidi primerjava trenutnega stanja in novega. Ta razdelek bi v fazi 1 prestavil na pogovorno stran podstrani za testne primere, če je v redu (ali raje pustim tukaj, da imaš pregled?) Faza 0 je posodobitev obstoječe predloge. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:56, 26. oktober 2017 (CEST) :Ostanek pogovora prestavljen na: [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 27. oktober 2017 (CEST) === {{tl|infopolje observatorij}} === Nekaj stvari je rdečih. S predlogo sem tvoril članek [[Observatorij Ladd]] in je tam tudi enako rdeče. Zaenkrat sem pustil tako kot je, le večino sem na hitro prevedel. Če tudi prav razumem, gredo vsi podatki v takšno infopolje iz Wikipodatkov, razen verjetno tistih, ki jih eksplicitno povoziš. Če lahko malo pogledaš zakaj je toliko rdečega. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:34, 1. julij 2018 (CEST) : Mi imamo [[modul:Wikidata]] povzet po ruski predlogi zaradi datumov in drugih podobnosti našega jezika z ruskim. Zato njihovega sistema ne moremo uporabljati - to pomeni, brez direktnega urejanja v Wikipodatkih (Predloga:EditAtWikidata), in iskanja alternatvnih imen (Funkcija »ViewSomething«), ... Lahko bi naredili podvojen sistem za Modul:Wikidata, ampak potem bi bila šele zmešnjava. Sem pripravila v {{tl|infopolje observatorij/peskovnik}} našo verzijo predloge, ki jo trenutno omogoča naš modul, vnesla podatke v [[Modul:Coordinates]], da deluje <code>invoke:Coordinates|coordinsert|</code> ... Sem predlogo za silo popravila v peskovniku, ne deluje povezava v Zbirko. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:58, 1. julij 2018 (CEST) :: Lepo si uredila. Zdaj izgleda zelo v redu. Katera povezava v Zbirko točno ne dela? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 2. julij 2018 (CEST) ::: Sedaj Zbirka že dela, sem jo naknadno popravila. Bo pa predloga še vedno izpisovala rdeče, če koordinat ne boš direktno vpisal ... poskusi v članek [[Observatorij Ladd]], vključiti le {{tl|infopolje observatorij}} brez kakršnihkoli izpolnjenih parametrov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:27, 2. julij 2018 (CEST) == Fantastika == [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! V slovanskih jezikih se izraz "Spekulativna fikcija" ne uporablja, ker je bolj starodavni in analogni izraz "Fantastika". Zato vas prosim, da preimenujete ustvarjene kategorije. S spoštovanjem,--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 16:28, 30. maj 2018 (CEST) : Izraz "Spekulativna fikcija" je razložen na spletni strani [http://www.revijaprimus.si/2017/05/12/esej-o-spekulativni-fikciji/ Revije Primus]: ''"Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja ... Pri nas se običajno kar vse žanrske skupine spekulativne fikcije vržejo v koš znanstvene fantastike ali fantazije. Skoraj vedno se k temu doda še pridevnik mladinsko in ali tudi otroško. Tovrstna površnost izhaja iz prej omenjene precejšnje prezrtosti s strani literarne stroke in tudi skoraj popolne odsotnosti domačih literarnih del v programih resnih (večjih) založb."'' :Zato zaenkrat izraza ne bi menjala, razen, če nimaš trditve podprte s kakšnim uglednim virom. Obstaja celo [http://cld.si/Supernova.html Revija za spekulativno fikcijo] [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 30. maj 2018 (CEST) :: Bojan v tem zapisu kritizira tudi 'najbolj' uveljavljen izraz /znanstvena fantastika/, ki bi moral biti, če prav razumem, znanstvena fikcija. Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, ker je (vsaj ta) izraz res že dobro useden. Ravno pa sem nekje na spletu npr. našel da je roman ''Težko je biti bog'' bratov Strugacki iz leta 1964, ki po sovjetski terminologiji znanstvene fantastike seveda spada sem, umeščen tudi v neko <math>xyzt\!\, </math>-kategorijo nevemkakšne fikcije. Če ni prav znanstvena fantastika, tudi ni prav okrajšava za znanstveno fikcijo in mora biti ZFi, ker je, če ni tako, potem to po izrazu phot0n-a s fizikalnega kanala IRCa pravi »massive headache«, oziroma okrajšano MH {{s-:-)}} Sem drugače zastopnik mišljenja, da je lahko kritizirati preboje s spekulativnostjo.. Težko bi se npr. lotil pisati kaj za ''Supernovo''. Pač >hardcore pseudophilosophical fantastics.< alias HP(P)S. Ne vem zakaj bi bil angleški jezik toliko merodajen glede na slovenskega, da je v slednjem znanstvena fantastika »napačna interpretacija« .., četudi nosi sam izvirnik, namreč ''science fiction'' .. Za [[:en:Fantastic|''le fantastique'']] ruski jezik rabi общелитературная фантастика, ukrajinski pa celo химерна проза, kjer pa se, seveda, kot piše na tamkajšnji wp, v njeni literaturoznansoti precej krešejo mnenja. O tem bi [[:uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] gotovo znal povedati kaj več. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:16, 24. junij 2018 (CEST) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] & [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! Izraz "Fantastika" združuje znanstvena fantastika, fantazijsko pripoved, alternativno zgodovino, nadnaravno fikcijo, horor. Izraz "špekulativne fikcija" ("špekulativne umetesčna literatura") , ki je postala aktivna v sodobnem širšem smislu v anglo-ameriški kritiki šele pred 20 leti, ima enak pomen. Ker na zahodu ni bilo nobenega izraza, ki označuje vse nerealne žanre literature. Čeprav avtor enciklopedije znanstvene fantastike, John Clute in v angleški terminologiji se uporablja izraz "Fantastika" http://www.sf-encyclopedia.com/entry/fantastika . Zato mislim, da je v osnovi napačno dati prednost ne-slovanskemu mlademu sopomenku. Базовые термины по языкам Osnovni izrazi glede na jezik: *"Littératures de l'imaginaire" fr https://fr.wikipedia.org/wiki/Litt%C3%A9ratures_de_l%27imaginaire *"Фантастика" uk українська https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Fantastyka" pl https://pl.wikipedia.org/wiki/Fantastyka *"Фантастика" ru русский https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" bg https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" kk https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастыка" be https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B0 *"Phantastik" de https://de.wikipedia.org/wiki/Phantastik *"Fantastik" sv https://sv.wikipedia.org/wiki/Fantastik * Fantastico it https://it.wikipedia.org/wiki/Fantastico *"Fantastika" az https://az.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" sh https://sh.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" lv https://lv.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Ulme" et https://et.wikipedia.org/wiki/Ulme *"Fantastika" uz https://uz.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Speculative fiction" en https://en.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *"Fantastika" sl Torej bi morala biti Izraz "Spekulativna fikcija" je treba uporabiti kot dodatno in v slovenski Wikipediji bi moral biti članek, ki pojasnjuje, da gre za analogo osnovnega pojma »FANTASTIKA« V ANGLEŠKEM JEZIKU. primeri takšnih Članekov: *https://ru.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%B5%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 . Izraz fantastique, Izraz общелитературная фантастика, Izraz химерна проза imeti povsem drugačen pomen in nimajo nič skupnega z "Fantastika" , "Фантастика", "špekulativna fikcija - imajo drugačen pomen. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:45, 24. junij 2018 (CEST) :Hmmm, sem se v tem izrazoslovju izgubila. Ne vem kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi {{ping|Hladnikm}} kaj pripomnil, da razrešimo in uredimo zmešnjavo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :* [[Fantazija]], [[Fantazijska pripoved]] - en:Fantasy - ([[:Kategorija:Fantazija]] in [[:Kategorija:Pisatelji fantazije]]) :* [[Znanstvena fantastika]] - en:Science fiction, hr:Znastvena fantastika ([[:Kategorija:Znanstvena fantastika]] in [[:Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]) :* [[Fantastika]], [[Spekulativna fikcija]] - en: Speculative fiction, hr: Spekulativna fikcija, ru:Fantastika ([[:Kategorija:Spekulativna fikcija]] in [[:Kategorija:Spekulativna fikcija po narodnosti]] ) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :::Vprašanje sem posredoval na forum Slovlit, morda se oglasi kdo od strokovnjakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:46, 25. junij 2018 (CEST) :::: @[[uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] in @[[uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] hvala za odgovore. Tudi sam sem se kot Pinky izgubil. pmsm je očitno, da izrazje ni dorečeno, in gotovo obstaja več interpretacij. Milan, ali lahko tudi daš povezano na to temo, kamor si posredoval vprašanje? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:41, 28. junij 2018 (CEST) :::::Žal je forumov arhiv na IJS zaradi hekerskih napadov na strežnik trenutno zaklenjen in bo treba z linkanjem počakati. Sicer pa še ni bilo nobenega odziva. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:31, 28. junij 2018 (CEST) == Infopolje za objekt vesolje :) == #0 Zanimivo infopolje, vsekakor, in odlično narejeno. #1 Predloga {{tl|var}} še ne dela 'dobro' – rabi × (x) za množenje numeričnih vrednosti namesto vsredinjene pike. Sem rabil namesto predlogo {{tl|e}}, kjer se pa spet moraš 'utrujat' z enotami. #2 vidno vesolje vs opazljivo ~ Verjetno ima angleški jezik (original {{s-:-)}}) [[:en:visible universe|visible]]? Ne, nima – [[:en:observable universe|observable]] ima. #3 Dodal sem število galaksij po de:, vendar imajo tam mrtvo povezavo. Ne da se mi iskat trenutne ocene. Hawking je tudi omenjal sorodno cifro. Mislim pa, da so v zadnjem času na kar zapleten (in vsekakor zanimiv) način določevali to vrednost – ne najdem trenutno linka do raziskav. #4 Temperatura, če gre za temperaturo današnjega stanja fotonskega prasevanja, se je od 2002 vsaj do 2009 vesolje ohladilo za par tisočink: 2,7277 vs 2,72548 K. Očitno je razvidno, da gre za merilne točnosti trenutnih merjenj, ki so pmsm impresivne. Seveda so lahko vmes napake. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:42, 24. junij 2018 (CEST) : Infopolje je povzeto po :en ... imam željo članek podaljšati na 30.000 znakov. Hvala za popravke. Bom pogledala, kaj je z predlogo {{tl|var}}. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:51, 24. junij 2018 (CEST) :#0 Super! :#1 V infopolje bi se lahko dodala še (vsaj) ena slika, pmsm. Ta Hubbleov UDF ([[:en:Hubble Ultra-Deep Field|ultra deep field]]) je, kakor je verjetno dobro znano, nastal zgolj po naključju, ker so enemu od glavnih nosilcev tega projekta dovolili prosto rabo tega inštrumenta, za kar <math>t\!\, </math> dolgo časovno periodo. Tudi o tej sliki bi veljajo kaj več dopisati v članek, pmsm, ker je gotovo preboj 'erste klasse'. Menda nihče ni pričakoval tega, da bo slika odražala kako so galaksije še bolj kot za 'šmorn' 'naflokane' v prostor. [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]] bi že vedel zakaj, ker se je veliko in med prvimi ukvarjal z razvojem galaksij, ter kasneje in še danes [[Martin John Rees|Rees]]. Sicer sta, kot je znano, (vsaj) dva modela nastanka galaksij – top down in bottom up, kakor velikokrat. Pač, dobro staro binarno razmišljanje. Manj je znanega o njihovi porazdelitvi. Nekateri, kakor berem v nekaterih psevdoegocentrično-introventiranih znanstvenih publikacijah, podobno kot o oblosti Zemlje, dvomijo o tem, da se galaksije odmikajo od (naše) krajevne galaksije. Verjetno ne bom doživel časa, ko bo možno takšne slike delati 'iz roke' (ali pač). V mislih imam nič drugega kot kakšno sliko računalniške simulacije, ali pa še kakšno upodobitev 's črto'. Če boš podaljšala članek, imam željo, da wikificiram. Sem pa, priznam, občutljiv na terminologijo, ki v slovenščini gotovo (še) (zelo) šepa. :: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:18, 24. junij 2018 (CEST) ::: Se bom potrudila po svojih najboljših močeh, vsekakor pa so tvoji popravki več kot dobrodošli. ::: Infopolje omogoča vključitev dveh slik. Uporabiti je treba parametre {{para|image}}, {{para|caption}} in {{para|image2}},{{para|caption2}}. Obstoječo reprezentativno sliko lahko zamenjaš/dopolniš in tudi dodaš dodatno kar sam. Jaz sama nisem astronom in in je tvoja strokovna pomoč več kot dobrodošla. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:26, 24. junij 2018 (CEST) :::: Obstoječa je pmsm zelo na mestu. Za drugo so pa mogoče naslednje možnosti npr. (Lahko glasujemo ..) <gallery> 1600 Himmelsscheibe von Nebra sky disk anagoria.jpg|[[Nebesni disk iz Nebre|Nebrski nebesni disk]], okoli 1600 pr. n. št. ThomasDiggesmap.JPG|[[Thomas Digges]], 1576 KUGEL-3 pulsierendes Universum.gif|Karl Bednarik, 2005 Structure of the Universe.jpg|ASA, ESA, E. Hallman (Univerza Kolorada, Boulder), 2008 Large-scale structure formation.gif|NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011 Universecolor.jpg|Drschawrz, 2011 Вселенная (материя и темная материя).jpg|Kot Da Vinchi, 2011 Campo ultra profundo 3d.gif|NASA Large-scale structure of light distribution in the universe.jpg|Andrew Pontzen/Fabio Governato (UCLA), 2014 </gallery> :::: ... :::: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:09, 24. junij 2018 (CEST) mmg, za ''objekt'' (vesolje) sem mislil hudomušno, ker po večini wikipedij berem o objektih (v astronomiji). Sam nikdar do sedaj npr. v fiziki (in zato tudi astronomiji, ki je načeloma njena 'podmnožica' ali pa sorodna množica), kolikor sem jo študiral, nisem slišal o kakršnihkoli >objektih< – vedno samo o [[telo (fizika)|telesih]]. Dvomim tudi, da je kje na wp solidna definicija >objekta< v tem sotvarju, če se že toliko rabi. Sicer se članek [[:en:astronomical object|astronomical object]] trudi opisat 'razliko' med telesi in objekti, ki je pmsm ni. Če prevedem tamkajšno definicijo – »astronomski ali nebesni objekt je kompleksna, manj kohezivno vezana struktura, ki je lahko sestavljena iz več teles ali celo iz drugih objektov s podstrukturami.« Telo (>objekt<), sestavljeno iz več teles, je pmsm še vedno telo. Tudi navadna žoga je, če smo striktni, sestavljena iz teles (objektov) s podstrukturami – atomi, in zato (še) ni objekt, saj tudi atomi niso objekti.. Atom je po definiciji trenutnega članka <u>del</u> nečesa (no, pač snovi) in je <u>gradnik</u> molekul/snovi. In še naprej, elektron je eden od najlepših zgledov teles. Kje je razlika in kje meja za telesa/objekte? Ta beseda me asociira le npr. v rabi v arhitekturi, gradbeništvu ipd. ''VST'' Cankarjeve založbe na str. 803 definira 7 pomenov te besede in sploh tudi ne omenja telesa. Poleg rabe v lingvistiki (objektno določilo (predmetno določilo), predmetni odvisnik, ...) omenja rabo v fiziki – objektno stekelce: tanka steklena ploščica za mikroskoske preparate. Res ne vem od kod so pridelali to besedo. Konservativna raba verjetno odslikuje rabo v fiziki, saj se v njej že npr. (masno) [[togo telo]] večinoma velikokrat obravnava kot [[točkasto telo]]. Tudi galaksijo npr. (ki je objekt po zgornji angleški definiciji) se lahko obravnava kot točko. Res je, da, če se rabi za vesolje ali telo ali objekt, obakrat malo čudno zveni. Mogoče pa nadtelo (ali manj konservatirno – nadobjekt). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:53, 28. junij 2018 (CEST) : Sem v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] pripravila poglavje Fizikalne lastnosti povzetega po angleški verziji. Če imaš voljo, lahko tam popraviš vse kar je potrebno. Sem verjetno s prevodi šla preko mojega fizikalnega znanja - tako, da si dobrodošel in vse popraviš kar tam. Kasneje pa lahko prenesem besedilo v članek. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:37, 29. junij 2018 (CEST) ::: {{ping|xJaM}} ali si popravljanje v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] zaključil? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 3. julij 2018 (CEST) == Pregled vsebin == Zadnjič sem 'brskal' po najboljši obliki portala, npr. za astronomijo. Na slovaškem portalu (verjetno to obstaja še v kakšni drugi wp) imajo lepo organizirane vsebine. Krovni seznam za vsebino iz astronomije na sl wp je [[seznam astronomskih vsebin]]. Tega sam ne bi naprej 'razbijal', ker preprosto služi za preged nad večino urejanj. Škoda je, da nekateri produktivni uporabniki tja (in tudi na druge vsebine) večinoma večkrat ne dodajajo imen člankov, ki so jih ustvarili. Angleška wp je soroden seznam sedaj spremenila v nekakšen [[:en:Outline of astronomy|outline]].., francoska je npr. to 'vrgla' v seznam podstrani (wiki)projekta: [[:fr:Projet:Astronomie/Liste des articles|liste des articles]]. No, kakorkoli. Zgled s slovaškega portala za vsebine, ki se začnejo z [[:sk:Zoznam astronomických článkov/A|A]]. Prvič, ni mi jasno kako generirajo ta seznam (na njem so samo ustvarjeni članki, razdeljeni naprej dvočrkovno npr. od '''a1''' do '''az'''). Kako se ve, da konkretni članek pade tja noter, ker ne vidim kakšnih posebnih dodatnih oznak v teh člankih? Ali je morda kakšna skrita kategorija ali podobno? Npr., geslo [[sk:Aktívna oblasť (Slnko)|Aktívna oblasť (Slnko)]] ima samo kategorijo [[:sk:Kategória:Slnko|'Sonce']], članek o zvezdi [[:sk:Alnitak|Alnitak]] pa kategorijo [[:sk:Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie|Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie]]. V [https://sk.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoznam_astronomick%C3%BDch_%C4%8Dl%C3%A1nkov/A&offset=&limit=500&action=history zgodovini] seznama/A se vidi, da je posodabljan z boti. Zanimivo in pmm uporabno. : Kategorija za zvezdo se nanaša na slovaško enciklopedijo astronomije ''[[:sk:Encyklopédia astronómie|Encyklopédia astronómie]]'' (1977–84). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 28. junij 2018 (CEST) :: Mislim, da bot deluje po tem principu: če se nek članek pojavi v določenih kategorijah in njenih podkategorijah, se članek avtomatsko umesti v seznam. Se pa jaz z boti ne ukvarjam. Mogoče bi {{ping|Sporti}} lahko kaj pripomnil. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:19, 29. junij 2018 (CEST) :::Najlažje narediš seznam s članki kategorije in podkategorij Astronomije [https://petscan.wmflabs.org/?psid=4924379], samo tako dobiš tudi npr. stvari, po katerih je poimenovan asteroid in podobno, lahko pa te neželene kategorije dodaš pod negative categories in jih izključi. Morda je potrebno tudi povečati globino podkategorij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:56, 29. junij 2018 (CEST) :::: Zanimiv pristop. Verjetno ni tako težko kot je videti na prvi pogled. Ali je morda že kakšen primer takšne možnosti tukaj. Ga še nisem zasledil, gotovo pa sem kaj spregledal. V tej nastavitvi, kot si jo podal, seznam kaže tudi veliko gegrafskih pojmov ipd. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:25, 1. julij 2018 (CEST) ::::: [[:Kategorija:Geografija]] je v [[:Kategorija:Vede o Zemlji]], kar je podkategorija [[:Kategorija:Astronomija]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 1. julij 2018 (CEST) == Template:Overset == Na predlogo sem naletel pri pisanju članka [[Serpentinit]]. V angleškem izvirniku tega članka so s to predlogo izredno pregledno zapisane kemijske reakcije, prav pa bi prišla tudi kje drugje. Mislim, da veš, kam pes taco moli. Lahko pa tudi malo počakam in zaenkrat malo improviziram. Hvalaǃ--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:43, 24. avgust 2018 (CEST) : Ok. Bom pogledala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 30. avgust 2018 (CEST) :: {{ping|Octopus}} Sem pripravila. Mislim, da v osnovi deluje. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 30. avgust 2018 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:41, 2. september 2018 (CEST) == Viri/sklici == Zanima me, ali je naslednji primer zapisa vira tisti, ki naj bi postal standarden? * Bradbury, Louise (1988), "Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom", ''Journal of the American Research Center in Egypt'' 25: 127–156, doi:10.2307/40000875. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:03, 4. november 2018 (CET) :Raje uporabi predlogo {{tl|navedi revijo}}, v tem primeru <code><nowiki>{{navedi revijo |last=Bradbury |first=Louise |year=1988 |title=Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=25 |pages=127–156 |doi=10.2307/40000875}}</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 4. november 2018 (CET) V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. november 2018 (CET) ==Predlogi za prevajanje v Wikipodatkih== # Z bolezenskimi znaki v Tabernaklu sem po mojem končal, bi bil vesel, če pogledaš in komentiraš (lahko da sem kaj - očitnega - spregledal) # če je v redu, bi ponaredil še kaj - mikajo me [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:%C5%BDelenePredloge želene predloge] # kje je bolj udobno pogovarjati se, tu ali pri meni? Tu ali kje drugje - recimo če imajo WikiData kak pogovor? LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 20:10, 4. november 2018 (CET) : Lahko se pogovarjava pri tebi. Želenih predlog se pa kar loti. Mogoče bi pa prevzel tole [[Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Okvirčki pri škrbinah]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:21, 5. november 2018 (CET) == [[Živa kulturna dediščina]] == Ojla. Gospa z ministrstva, s katero sem bil na zvezi glede RKD, me je opozorila, da je "Živa kulturna dediščina" zastarel izraz in da se zdaj uporablja samo "Nesnovna kulturna dediščina". Se ti da popravit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 6. november 2018 (CET) : Ok. Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:19, 6. november 2018 (CET) ::Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:52, 7. november 2018 (CET) ::: {{urejeno}}, upam, da nisem česa izpustila --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 8. november 2018 (CET) == Tabernaklanje == Ali se da podatke (obstoječe in manjkajoče) vzeti v roke kot (npr. XML) datoteko? Da vsak se "symptom" mora prevajati (klik-klak-klok-''simptom''-enter) "na roko", je sicer siher, ampak vse skupaj gre lahko tudi veliko hitreje ("simptomi" so verjetno samo začetek in če lahko prevajam'' industrijsko'', toliko bolje za nas vse). Vprašanje seveda velja tudi za smer nazaj - kako se prevedena datoteka spet vstavi v Wikidata. Če veš kako točko v sistemu, kjer lahgko začnem brati in slediti ustrezni poti, mi URL zadošča. Lep pozdrav s strani 3;) [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 15:29, 9. november 2018 (CET) : Hmm, tega nisem še nikoli počela. Ampak na WD obstaja stran, kjer je to opisano kako se dela - [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Data_Import_Guide Wikidata:Data Import Guide]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 9. november 2018 (CET) :Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 21:46, 9. november 2018 (CET) :keeping posted: vseh tisoč zapisov imam pri sebi in jih strojno prevajam, poleg tega iščem pot, kako bi se cel kup podatkov presnel s slovenskega medicinskega slovarja. Če ne drugega, slovenska imena namesto grško-latinskih imen, pa kratek abstrakt itd - gl. npr. [https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&query=rinitis&SearchIn=All rinitis] lp [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:13, 15. november 2018 (CET) '''stanje 24.11.:''' Kompletni prevod (1000 pojmov x 3 postavke - Q, label, description) Material je tukaj: [https://docs.google.com/spreadsheets/d/1PVKSkSHNBMe8QtJFPllJPyCwWhr5EldsedwhEKgVxJ4/edit?usp=sharing preglednica na Google docs], strukturiran tako kot je opisano v navodilih za Import Data. Medicinski slovar pustim zaenkrat pri miru, pride na vrsto kdaj drugič, ko bo most med preglednico in WikiData enkrat zgrajen in prevozen. Ker gre za moj prvi obisk v WikiData take velikosti, sem seveda previden. A lahko pogledaš, če je vse po regelcih, in mi pomagaš naprej - sedaj sem približno pri koraku 7 procedure za Import Data, predlagane zgoraj. Mogoče naslednji korak v peskovniku...? LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:58, 24. november 2018 (CET) : Če je s tabelo vse ok (sem ti poslala prošnjo za dostop), kar naredi zahtevo za bot-a (Step 6/Option 1). Opiši, kaj želiš; kje se preglednica nahaja; dobro je, da navedeš en konkreten primer. Jasno mora biti navedeno, da gre za dodajanje opisov (''description'') v slovenskem jeziku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 24. november 2018 (CET) : Ok, ufff ...'' let's go''... Ti pošljem cc prošnje. Hvala Ti! Glede medicinskega slovarja - sem v stiku z Amebisom, ki za slovar skrbi. Ampak lepo po vrsti;)[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:41, 24. november 2018 (CET) : [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:53, 26. november 2018 (CET) :: Odlično. Izgleda ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:03, 27. november 2018 (CET) ::: {{ping|Vitosmo}}, na [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] čakajo nate :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 3. december 2018 (CET) :: Na poziv sem pred časom odgovoril; zveza zgoraj na bot-request je mrtva, tabernakel pa je, kar se SL tiče, prazen (!?). Mi lahko prosim osvežiš povezave/stanje - Hvala vnaprej! in srečne praznike! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 09:49, 25. december 2018 (CET) ::: Očitno ne delajo arhiva: :::*[https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/FischBot_6 FischBot_6] :::*[https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata%3ABot_requests&type=revision&diff=814578428&oldid=814578046#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository Wikidata:Bot requests: Razlika med redakcijama] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 25. december 2018 (CET) == Tabernaklanje and beyond == Vse najboljše v Novem letu,Pinky! Medicinsko izrazoslovje - aka Tabernaklanje - je po mojem mnenju dokončano, ali vsaj dober korak naprej. Glede izboljševanja s pomočjo medicinskega slovarja mi je sodelavec Amebisa svetoval, da se za vsebinska vprašanja obrnem na gl. urednico (mateja.legan@.kclj.si). Neizogibno to po mojem mnenju ni, saj izboljšav, ki bi bile potrebne, vsekakor ni toliko, da jih ne bi mogel kdo (i.e. jaz;) brez "grosističnega" dviganja valovčkov opraviti "peš". Kaj praviš? Tudi bi bilo morda bolj pametno, če me, podobno kot si me pri medicini, usmeriš na kak drug boj na požiravniku.[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 10:13, 3. januar 2019 (CET) :: Tudi tebi vse naj, naj. Bom v [[Predloga:Infopolje Bolezen]] vključila izpis simptomov (ki imajo slovenski prevod) iz Wikipodatkov. Glede požiravnikov, ki nas še čakajo, moram pa malo razmisliti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 3. januar 2019 (CET) {{urejeno}} PubMed, MedLine, eMedicine itd, kar je bilo rdeče npr v raku želodcA - Manjka mi samo predloga:Infobox biodatabase v [[OMIM]]. A lahko pokometiraš/pokritiziraš Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:25, 23. januar 2019 (CET) :Ah ja ... Sem prevedel celoten kataster ICD-9. Bom montiral pod stran ICD-9. Zakaj le ne... :: Sijajno {{ping|Vitosmo}}. Sem malo popravila ... paziti moraš pri referencah. Običajno pred referenco (sklicem) v besedilu ni presledka ... tudi, če se jih več drži skupaj, med njimi ni presledkov. Dopolnila sem tudi notranje povezave, saj članek lahko vsebuje tudi smiselne rdeče povezave. :: {{tl|Infopolje Bio podatkovna baza}} ima notri še nekaj izrazov, ki potrebujejo prevod. Če bi mi lahko pomagal pri prevodu, bi bila zelo vesela. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 24. januar 2019 (CET) :: bom naredil. In hvala Ti za pomoč in nasvete LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ::{{urejeno}} "''URLi so rdeči, le kaj pomenijo,,,''";) - moram še popraviti sklice na EN strani, drugače pa mislim, da bo... Hvala Ti vnaprej za komentarje in nasvete.([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:48, 26. januar 2019 (CET) ::: Tisto rdeče "Quick generation with XSLT" sem izbrisala, saj je namenjeno generaciji škrbinskega članka na angleški Wikipediji. Za nas pravzaprav ni uporabno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 26. januar 2019 (CET) == DYK == Lahko prosim ti sestaviš [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019]]? Jaz bom od jutri zjutraj kak teden na wikipavzi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:47, 19. januar 2019 (CET) :: Ok. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:55, 19. januar 2019 (CET) == Boj na požiravniku II == Sem dalje na voljo, za kako podobno prozaično delo kot je bil tabernakel. Drugače se pa lotevam tem, ki so malo pod mejama 30k oz 10k;). Ah ja, če lahko pogledaš [[mednarodni sistem enot]], Ti bom hvaležen. Konfucijanstvo je redirect, pa v ranking ne šteje - lahko tudi potipaš. In Konfucij/Konfucijanstvo per se sta po mojem premalo obdelana LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:43, 6. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}}Sem kar nekaj popravila ... preveriti je treba po vsem članku uporabo predloge '''val'''. Očitno jo avtomatski prevajalnik pomečka. Številke morajo biti izpisane tako kot na angleški strani. Nekaj sem jih že jaz popravila - je pa treba preveriti po celem članku, saj veš matematika je v številkah pomembna. Tudi dec. vejice so pomembne.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 26. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}} lahko tudi preveriš [[Wikipedija:Pod lipo#Wikimedia CEE Pomlad]] (mogoče si spregledal). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 28. februar 2019 (CET) ==Notre-Dame: koordinate== Živjo, Pinky! Upam, da si v redu. Imam prošnjo, in sicer v članku [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] bi bilo treba popraviti koordinate v infopolju in nad njim. Prosim, lahko pogledaš? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:54, 19. april 2019 (CEST) : Sem popravila [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost]]. Sem pa ok, le dve službi opravljam naenkrat. Tako, da mi ostaja zelo malo časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:01, 20. april 2019 (CEST) Velja, hvala lepa! Uspešno z obema službama. :) --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 00:42, 21. april 2019 (CEST) == Infopolje Samostan == Vem, da nimaš časa, ampak... bilo bi lepo, če bi v Infopolje Samostan vključila lokacijsko karto. Ko bo, pa bo. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:54, 30. april 2019 (CEST) : ok, bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:50, 30. april 2019 (CEST) : {{done}}{{ping|Octopus}} sem predlogo tudi posodobila. Koordinate se preberejo iz WD ali pa se vnesejo ročno. Zemljevid pa se nastavi v {{para|map_type}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 2. maj 2019 (CEST) Lepo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:31, 3. maj 2019 (CEST) == Napaka Lua: not enough memory == Javlja {{t|normativna kontrola}} na strani [[Usain Bolt]] in še kje verjetno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:44, 1. september 2019 (CEST) : Ja, s tem sem se že ukvarjala. Ni problem v normativni kontroli, ampak v številu predlog, ki se kličejo na tej strani. Če klikneš uredi stran, boš videl, da se zatakne že prej - meni včasih takoj po izpisu nasledstvenih polj. Če izbrišeš iz članka celotno infopolje Športnik, se bo normativna kontrola lepo izpisala. Lahko tudi pustiš Infopolje športnik in izbrišeš ostale predloge spodaj in bo zadeva spet lepo delovala. Mislim, da bo treba celotno stran nekako poenostaviti. Strani z napakami v skripti so na [[:Kategorija:Strani_z_napakami_v_skripti]] in jih ni ravno veliko. Tukaj pa nekaj malega o tej napaki: [https://www.lua.org/pil/24.3.1.html Error Handling in Application Code]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:17, 1. september 2019 (CEST) Aha. Samo vseeno čudno, da je on edini tak primer. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:01, 1. september 2019 (CEST) Očitno največ pobere infopolje: 33.66 MB/50 MB, pa tudi obe predlogi v ZP 13.62 MB/50 MB, normativna kontrola pa niti ne toliko 7.99 MB/50 MB. Se pravi bi bilo treba dvignit omejitev ali kaj optimizirati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:12, 1. september 2019 (CEST) :Enkratni klic predloge, ki dostopa do wikipodatkov {{tlx|wikidata}} ali {{tlx|normativna kontrola}} pobere od 7,92 do 8 MB od 50 MB, kar pomeni, da se stvari začnejo seštevati pri porabi spomina. Ne vem kako to preprečiti, če se stvari ne sproščajo pravilno. Infopolje Športnik dostopa do Wikipodakov 9x, normativna kontrola pa 1x ali pa doseči, da se poveča omejitev 50MB. Mislim, da bi morali nekaj narediti na tem. Načeloma pa tudi meni ni čisto jasno zakaj ravno pri Boltu klic Infopolja Športnik porabi 33Mb, pri ostalih športnikih pa 3x manj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:45, 1. september 2019 (CEST) Ja tudi klici drugih predlog pri ostalih niso tako "dragi", [[Michael Jordan]] ima npr. za vse predloge skupaj 9.13 MB/50 MB, bolj ali manj pa imajo vsi okoli 10 MB ali celo manj. Res pa ima Bolt na Wikipodatkih stran veliko 1.304.605 zlogov, Jordan pa 245.872 zlogov (če to kaj vpliva).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:36, 2. september 2019 (CEST) : Sem za preskus sliko v infopolju dala lokalno, in se sedaj ne bere iz WD .... "Lua memory usage" je sedaj 49.51 MB/50 MB. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:35, 2. september 2019 (CEST) ==wikipodatki== Pozdravljena. V članku [[John Cabot]] sem popravil osebne podatke, pa jih ne znam popraviti v vikipodatkih. Morda lahko urediš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:45, 3. september 2019 (CEST) : Lahko, ampak glede popravljanja podatka, ki ima v Wikipodatkih že svoj vir, ga ne smem kar tako prepisati. Zdaj sta tam dva datuma rojstva. Tudi kraj rojstva in smrti sem popravila. Upam, da se bo zadava obdržala. (https://www.wikidata.org/wiki/Q85642). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 3. september 2019 (CEST) :: Hvala za link, sem pogledal. Rad bi vedel, kje se ta link dobi, da bom v prihodnje lahko sam popravljal tudi druge članke. V kratkem nameravam dodati kak odstavek v sam članek o Cabotu, vendar moram prej preučiti par virov: verjetno so tudi sedanji podatki delno zgrešeni, recimo ''name in native language'', saj se je rodil v Neapeljskem kraljestvu in nato živel v Beneški republiki. Pravzaprav bi tudi slovenski članek moral biti pod ''Giovanni Caboto'', saj navadno uporabljamo originalni ali slovenski zapis, ne pa angleškega. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:49, 4. september 2019 (CEST) : Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar [[Pomoč:Prestavljanje strani|preimenuj]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:01, 4. september 2019 (CEST) ==Lua== Pozdravljena! Lua me zanima, ker je Lua kot byte-code interpreter najti tudi za celim kupom drugih okolij (recimo pri Adobe itd.). V našem konkretnem primeru me mika brskati po fundusu in iskati odgovore na vprašanja (ki so bila zelo verjetno že odgovorjena:), kot recimo: *seznami, kot recimo 1000 nujnih - brez omejitve na listo z maks. 500 elementi *število klikov na "moje" članke *statistika povpraševanj - kje recimo naše uporabnike čevelj najbolj žuli * itd Pa seveda, nič ne bi imel proti, če moje IT izkušnje koristijo tudi drugim v naši druščini, LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:04, 4. september 2019 (CEST) Hmm, veliko veselja ti želim pri ustvarjanju, tako globoko jaz v Lua ne hodim *glede statistike strani in uporabnikov orodje že obstaja - več o tem [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Pageview_statistics]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:39, 4. september 2019 (CEST) == Družinsko drevo == Živijo! Družinsko drevo [[Paleologi]] sem brez težav prenesel iz angleškega v slovenski članek, z družinskom drevesom [[Dukas]] pa imam težave. V čem je razlika, da mi ne uspe? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:11, 5. september 2019 (CEST) : Bi lahko družinsko drevo prenesel v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]? Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:36, 5. september 2019 (CEST) {{urejeno}}, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:56, 7. september 2019 (CEST) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:16, 26. september 2019 (CEST) ==Napaka v Zbirki== Pozdravljena. Trenutno dodajam vsebino [[Španska nasledstvena vojna|temu članku]] in sem pri iskanju slik v Zbirki naletel na nepravilen podatek: ''Category:Treaty of Utrecht'' v infoboxu pravi, da gre za sporazum iz leta 1700 – a ta letnica bi za utrechtski sporazum morala biti 1713-1714. Leta 1700 je bila podpisana Londonska pogodba, ki je določila za prestolonaslednika Karla III. in ki je torej bila začetek in ne zaključek nasledstvene vojne. Osebno nisem dovolj spreten, da bi popravljal Zbirko, pa bi te prosil, če ob priliki opraviš to ti. Lepa hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:06, 25. september 2019 (CEST) :Ah vidim, da je nekdo medtem že popravil! Oprosti za nadlegovanje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 25. september 2019 (CEST) == Slike v Infobox church == Kaj se dogaja s slikami v infopolju za cerkve. Nenadoma so vse izginile , diagnoza je Skriptna napaka: Funkcija »formatStatements« ne obstaja. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:01, 16. februar 2020 (CET) :Mislim, da je razlog napak v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:RecentChangesLinked?hidebots=1&hidecategorization=1&hideWikibase=1&target=Predloga%3AInfopolje_Oseba&limit=250&days=7&urlversion=2]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:20, 16. februar 2020 (CET) == CEE Spring 2020 == Poglej, če sem prav razumel nalogo (''de dustibus non est disputandum''): [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia] A je stvar že zrela za pod lipo? Da srenja začne dodajati teme? PS: nimam pojma kaj je za postavko Škofja loka narobe, da gre autolist v maloro (Help!!) LP[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:50, 25. februar 2020 (CET) :Tam so bili neki presledki :)). Ja mislim, da je zrelo, ampak bistvo je, da najdemo članke, ki v čim več jezikih nimamo povezav. Trenutno, je pri osebah, ... vse zeleno. Kam pa naj bi dodajali predloge? {{u|Yerpo}}, kaj meniš? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:00, 26. februar 2020 (CET) : sem bil teden dni na terenu, ampak nisem pozabil. {{u|Yerpo}}, tvoja 2c na temo?[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 23:06, 5. marec 2020 (CET) ==Prošnja== Najprej prosim, če lahko vrneš neprimerno popravljen članek [[Sueški prekop]] nazaj na prvotno stanje. Drugič pa prosim, če mi razložiš, kako to lahko naredim sama, ko najdem tak primer. Hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:19, 4. marec 2020 (CET) :Pri kliku na gumb [[Vzorec|Zgodovina]] najdeš spremembo, ki jo želiš razveljaviti ter klikneš povezavo [[Vzorec|razveljavi]] (na skrajni desni, levo od [[Vzorec|zahvala]])--[[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 17:23, 4. marec 2020 (CET) == Zmešnjava == Opazila sem, da je med jeziki in lego (koordinatami) krajev Malo-les-Bains‎ in Dunkirk zamešana povezava. Kdo, kako in zakaj nimam pojma. A lahko to kako urediš. Tudi v francoščini koordinate kažejo na Dunkirk namesto na Malo-les-Bains‎. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:24, 5. marec 2020 (CET) : Ravnokar zaključujemo posodabljanje predloge [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] in ustrezno temu tudi članke. Bom preverila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 5. marec 2020 (CET) :: {{u|Ljuba brank}}: Malo-les-Bains naj bi bila mestna četrt v Dunkirku, tako da hude pomote ni ... lahko mi poveš katere so pravilne koordinate za Malo-les-Bains kar tukaj, pa jih bom jaz popravila v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:35, 5. marec 2020 (CET) Potem pa ne štima podatek departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. To je čisto drug konec Francije.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:55, 5. marec 2020 (CET) Še en problem: Popravila sem podatke o novih kantonih za Saint-Malo in ker je infopolje vezano na wikidata, tam pa to ni posodobljeno, se sedaj tekst in infopolje ne ujemata. Poskušala sem popravit v wikidata, pa nisem bila prav uspešna.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:40, 5. marec 2020 (CET) :* Kje ne štima podatek "departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija"? To mi ni čisto jasno. Ker sem medtem že popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:28, 6. marec 2020 (CET) :* [[Malo-les-Bains]] naj bi bila bivša občina (glede na francoski članek) - danes naj bi bilo to mestna četrt v Dankirku. To se lahko popravi v infopolju tako, da dodaš parametra: <nowiki>commune = [[Dunkerque|Dunkerquea]]</nowiki> in <nowiki>type = mestna četrt</nowiki> . :* Kantoni se ne zajemajo iz wikipodatkov, treba jih je vnesti direktno v infopolje (za [[Saint-Malo]] sem že popravila). :* Podatki o regiji in departmaju so vsebovani v sami predlogi za infopolje in se določijo avtomatsko glede ma INSEE parameter. Iz Wikipodatkov se preberejo le koordinate in površina, če le ta ni navedena v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 6. marec 2020 (CET) == Tvoje mnenje == Hi Pinky, povej mi kaj misliš o temule dvogovoru: V mojem pogovoru: Vsebina, ki si jo prispeval članku o novem koronavirusu je dobra, vendar je zapis poln tipkarskih napak in nerazumljivih stavkov. Dobro bi bilo, da to popraviš, saj bom sicer moral vrniti članek na prejšnja urejanja. Moj odgovor: Dragi kolega, hvala za opozorilo. V bodoče si dobrodošel, da vskočiš in popraviš, kar se ti ne zdi v redu (''Apel podobo na ogled etc...''). Navsezadnje ne pišemo šolske naloge. Hvaležen bi ti bil, če se zakoplješ v termine, kot so civet, panigin ipd. Jaz se borim z modulom za stik z John Hopkins spletiščeem za najnovejše podatke, tako da bo epidemiologija vedno na tekočem. Po možnosti tudi s podatki za Slovenijo. hvala vnaprej! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:16, 24. marec 2020 (CET) PS: tvoj komentar me je prisilil, da pogledam, kaj je s črkovalnikom v firefoxu. Bingo - ni bil instaliran! : Težko presodim, ker ne poznam tematike ... ampak je problem, če uporabljaš avtomatski prevajalnik ... te hitro lahko zavede - presledke pred sklici je potem treba brisati ročno, itd - vsaj te tehnične zadeve moram izkušenejši urediti sami. Pa treba je še enkrat vse prebrati. Je pa težko čistiti članek za nekom drugim, ker nas je vseh skupaj tako malo. Članek je pa trenutno precej obiskan in se moramo vsi skupaj potruditi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:33, 24. marec 2020 (CET) : Članek sem medtem že dalje čistil. Moral bi imeti ((v delu)) v glavi, da ne bi bilo nesporazuma glede mojega mnenja o stanju.Hvala[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) === Rabim pomoč pri COVID-19 Testing === Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja. Prenesel sem Predloga:COVID-19_testing in Predloga:COVID-19_testing/styles.css, ampak ko pride do Module:Date_table_sorting, pa LUA kodo, je moje latinščine konec. Tabela se skriva v <nowiki>{{COVID19Testing|state=expanded}}</nowiki>, vzeti je treba vse ali nič. Enostavno ni, vsak zame ne, pa še kritično, če ga kaj polomim(o). Kaj mi predlagaš? hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) :{{u|Vitosmo}} poglej, če je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:32, 26. marec 2020 (CET) :strela z jasnega ... ali radar (BLING!) blisk R-E-S-P-E-C-T Hvala;)))) Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo <nowiki>|{{flagdeco|Bahrain}} [[</nowiki>'' 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain''<nowiki>]]</nowiki>. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 07:56, 27. marec 2020 (CET) :: <nowiki>[[</nowiki>:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain<nowiki>]]</nowiki> ... ampak namesto tega lahko uporabiš [[Predloga:Medjezikovna povezava]] (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:38, 27. marec 2020 (CET) :: prav lepa hvala. dve vprašanji: 1. kako se ažurirajo podatki v listi držav? 2. kako privabiti strokovnjake na tem področju, da si ta tekst - in druge okoli teme COVID-19 - ogledajo in izboljšajo? [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:27, 27. marec 2020 (CET) :::mislim, da liste držav posodabljajo na roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 28. marec 2020 (CET) == Infopolje za prekop== Pinki a lahko prosim za infopolje za prekop po zgledu ''Infobox canal''. Že večkrat bi prišel prav, pa jaz to ne znam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:02, 31. marec 2020 (CEST) : ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 31. marec 2020 (CEST) : {{urejeno}} -- {{u|Ljuba brank}}: [[Predloga:Infopolje Prekop]] je pripravljena, manjka še nekaj prevodov, ki pa jih sama ne poznam. Na pogovorni strani predloge lahko pripaviš prevode (manjkajoče ali popravljene napačno prevedene). seveda lahko poskusiš popravke narediti v predlogi. Predlogo sem za test že vključila v [[Sueški prekop]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 31. marec 2020 (CEST) Sem pripravila prevode na pogovorni strani. In hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:32, 31. marec 2020 (CEST) == Predloga:Upad == Živjo, zanima me, če mogoče veš zakaj mi, ko uporabim predlogo [[Predloga:Upad|Upad]] pri vseh [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3AKajSePovezujeSem&target=Predloga%3AInfopolje+Letali%C5%A1%C4%8De&namespace= člankih], kjer uporabim [[Predloga:Infopolje Letališče|Infopolje Letališče]] napiše, da slike ni v zbirki? Vidim pa, da zadeva dela na [[Predloga:Upad|tej]] strani. Sem jaz kaj pozabil narediti pri prevodu predloge? --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:34, 29. april 2020 (CEST) {{u|GeographieMan}}: "<nowiki>{{decrease}} 64%</nowiki>" izpiše {{decrease}} 64% : "<nowiki>{{formatnum: {{decrease}} 64% }}</nowiki>" se izpiše z napako {{formatnum: {{decrease}} 64%}}, ker je formatnum ena magična beseda (namenjena oblikovanju dec.vejic in pik za tisočice, ki za našo wikipedijo spremeni pike v vejice. Če si pozoren se spremeni ime slike v "Decrease2(vejica)svg". Lahko si pogledaš na moji testni strani: [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4]], ko sem se enkrat igrala z računanjem in oblikovanjem števil. Predlagam ti, da v naši predlogi izpustiš formatnum {{para|datax|<nowiki>{{{statx-data|}}}</nowiki> }}. Več o formatnum lahko prebereš tukaj: [[m:Help:Magic words#Formatting]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 29. april 2020 (CEST) Aha šele zdaj vidim. Hvala ti. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:48, 29. april 2020 (CEST) PS: imam še eno težavico. Tako kot prej mi pretvarja , v . in obratno pri vnosu dolžine pristajalne steze. Tudi tam je formatnum, ampak se nič ne spremeni tudi, če ga odstranim. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:05, 29. april 2020 (CEST) : Pri nas je dogovor, da se v predlogah ne izpisujejo podatki v angleških mesrskih enotah. Zato je treba naše predloge malo prirediti. Če so podatki podani v metrih, se jih le izpiše, če pa so v angleških merskih enotah, se izvede predloga convert z nastavljenim {{para|disp|output number only}}. Sem že popravila [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable]]. Je pa bolj enostavno, da vsa testiranja izvajaš v [[Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik]] in [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable/peskovnik]], ki sem jih že jaz pripravila. Iz :en sem prenesla tudi testne primere [[Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri]], kjer lahko po mili volji preizkušaš delovanje. Ko stvari delujejo, pa vse skupaj preneseš v aktivno predlogo. Včasih ni najbolj enostavno delati direktno na živi predlogi, ki jih kliče veliko število člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:11, 29. april 2020 (CEST) == [[Predloga:Tree chart]] == Ne vem, ali je kriva tvoja prestavitev, toda predloga ne deluje več. To sem slučajno opazil, ker je namesto sheme v članku [[Mednarodna vesoljska postaja]] samo kvadratek s črtkanim robom, ne izriše pa niti zgledov na dokumentacijski podstrani. Meni ne uspe ugotoviti, kje je problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:43, 18. junij 2020 (CEST) : Skoraj si zadel "Predloga:Tree chart" v Modulu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:42, 19. junij 2020 (CEST) :: Doh, pa res XD. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 19. junij 2020 (CEST) == CSS == Oj, administratorka vmesnika :) Zadnje čase se malo ukvarjam s poenostavljanjem navboxev in nadomeščanjem predlog {{tl|•}} s CSS stilom <code>hlist</code>, pa me muči ena stvar. Pod vsakim seznamom se z uporabo tega vedno pojavi malo praznega prostora, tako da se seznami razširijo in niso več centrirani na naslov seznama (primerjaj recimo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Letala_embraer&oldid=4233193 prej] in [[Predloga:Letala embraer|potem]]). Točnega razloga ne vem, sumim pa na tale kos v [[MediaWiki:Common.css]], ki ga angleški common.css nima (več): <poem><code><nowiki>/* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } </nowiki></code></poem> Ga lahko prosim začasno odkomentiraš, da vidim, če bo kaj bolje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:38, 27. junij 2020 (CEST) : Če se ne motim, je sedaj boljše. sem odstranila še div.NavEnd. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:18, 27. junij 2020 (CEST) ::Je, super! Bom pozoren, če bo kakšna nepričakovana posledica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 28. junij 2020 (CEST) ==Geslo== Pred kratkim sem prejel opomnik, naj poskrbim, da bo moje geslo močno. Kaj pomeni? Kako se to stori? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:16, 12. julij 2020 (CEST) :Mislim, da je to le opozorilo. Močno geslo pomeni vsaj 8 znakov, 1 velika črka, .... podobno kot za google geslo (če ga imaš). Če bi rad svoje trenutno geslo spremenil, to lahko narediš v svojih nastavitvah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:09, 13. julij 2020 (CEST) ::Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:07, 13. julij 2020 (CEST) == Predloga:Geološki eon == Pogovor prestavljen na [[Pogovor o predlogi:Geološki eon]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 30. julij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian ethnicity == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. [[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:06, 20. avgust 2020 (CEST) == Po dolgem času ... == Kar nekaj časa sem bil odsoten, pa Ti želim reči Howdi in povprašati, kje bi lahko zagrabil. Imam seveda še vedno svoje ideje (slovenski znanstveni, Nobelovci itd), ampak delati skupaj z drugimi/s tabo bi mi bilo v veselje. Lahko mi odgovoriš tu ali pa na mojem pogovoru Vitosmo (pogovor) 19:45, 28. november 2020 (CET) PS pazi nase upam da si zdrava LP : Če imaš voljo ... rada bi vključila povezavo na '''peskovnik''' prijavljenega uporabnika, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). Včasih je to bil vtičnik, ampak je vse sedaj izključeno zaradi napredka tehnike. Narejeno bi moralo biti tako kot na :en ([[:mw:Help:Extension:SandboxLink]]). Lahko pa izbereš kakšen članek izmed [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] ali pa malo pregledaš članek [[Algoritem]], ki sem ga ravnokar delno prevedla in ga dopolniš .... ali pa .... :)). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:15, 29. november 2020 (CET) : ''Če imaš voljo'' ... volja je, moram pa priznati, da nimam pojma, za kaj gre (po nemško "Bahnhof"), ampak da vidimo. Hvala! [[Algoritem]] sem "potipal", par nepomembnih popravil, sem pa prišel na idejo, da rabimo članek o "stopping problem" in kaj o Turingu. In 1000 nujnih je vedno pravi kot za nezaposlene;) Verjetno bom vzel v roke [[Geometrija|Geometrijo]]. Gledam pri 1000 vedno na trenutno "debelino" sl članka. Če članku dodam par tisoč (smiselnih, dopolnjujočih) besed in ga "porinem" čez 10.000 ali 30.000, je moj čas praktično uporabljen;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:22, 12. december 2020 (CET) Glede Peskovnika v uporabnikovi strani (gl. na primer https://en.wikipedia.org/wiki/User_talk:Vitosmo): za to je treba imeti dostop do serverja - kar jaz seveda (ali pa vseeno?) nimam - in na sl wikipedia serverju dodati razširitev, kot je opisano tukaj: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:SandboxLink. V bistvu * Download and place the file(s) in a directory called <code>SandboxLink</code> in your <code>extensions/</code> folder. (sem naredil, big deal...) * Add the following code at the bottom of your LocalSettings.php: wfLoadExtension( 'SandboxLink' ); (za to pa ne vem ne kje ne kako ne kdo) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:49, 20. december 2020 (CET) :{{ping|Smihael}}, {{ping|Yerpo}} imata kakšno idejo glede peskovnika prijavljenega uporabnikaa, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). . Včasih je to bil vtičnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 23. december 2020 (CET) :: Vsak si to lahko vključi sam v svoj common.js, za splošno vključitev pa bi bilo temu ustrezno treba urediti glavni common.js. Glede na to da obstaja vtičnik, ki to naredi bolj elegantno in administratorji ne moremo več spreminjati vmesnika je najbolje, da za vključitev zaprosiš kar na meta-wikiju. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:51, 28. december 2020 (CET) == Infopolje Božanstvo == Lotila sem se pisati in dopolnjevati članke grških in rimskih bogov, pa mi obstoječe infopolje ne ustreza povsem. Manjkajo mi naslednja polja: | vzdevek = | Grški ustreznik = Kronos | Rimski ustreznik = Saturn | Etruščanski ustreznik = Satre | Poosebitev= | Praznik_ime = Saturalije | Praznik_datum = | Pomemben tempelj = | Po njem se imenuje = sobota Morda še kaj, pa se ne spomnim. Pa še to: V trenutnem infopolju se ime boga na vrhu ne izpiše v center ampak na levo. A lahko prosim za dopolnitev.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:54, 11. december 2020 (CET) :Ok. bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 12. december 2020 (CET) :: {{urejeno}} ... {{ping|Ljuba brank}} sem uredila tako, da sedaj lahko kopiraš infopolje tudi iz angleških člankov, z angleškimi parametri (stari slovenski pa ostajajo še naprej). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:00, 13. december 2020 (CET) Hvala--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:57, 13. december 2020 (CET) == Nekaj malenkosti na različnih koncih == Pozdravljena. Ko ugotovim, kako ti dati priznanje, ga dobiš (barnstar, za veliko reči). Vidim veliko reči, ki bi jih bilo dobro narediti, pa ima v precej primerih logična izbira nepričakovane posledice, ko testiram. Tako sem naletel na "problemčič" v vadnici, napakico v predlogi "prevajaj" (verjetno je skupno za več predlogah, kak include) in pri podatkih, ki se v infopolja privzamejo (domnevam wikidata). Pri tem opazim, da si najpogosteje ti žrtev/angel, ki "poštima" zadeve v zvezi s kodo. Torej: === [[Predloga:Prevedi]] === <blockquote>Za več podrobnosti klikni [odpri] na desni strani.</blockquote> :"odpri" je verjetno ostalo iz časa, preden je nekdo na gumbih zamenjal "odpri" s primernejšima "razširi" in "skrči". Če bi uspel najti, kje je ta stavek (verjetno se uporablja v več predlogah in je v vsako od nekod vključen), bi ga popravil v tole <blockquote>Za več podrobnosti klikni [Razširi] na desni strani.</blockquote> :(in pred objavo s "prikaži spremembe" preveril, če nisem nehote spremenil še česa, recimo v kodi); še raje pa imam, če to narediš ti. {{urejeno}} - imaš prav, tale "odpri" je ostanek starega sistema za krčenje in širjenje - popravljena je [[Predloga:Stp obvestilo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 20. december 2020 (CET) === Povezava v Vadnici === V vadnici je [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] napisal: <blockquote>V tem koraku se bomo naučili najosnovnejše značilnosti skladnje wikibesedil. Če se želiš naučiti več, obišči priročnike urejanje strani, razpredelnice, medjezikovne povezave ter stran z navodili za avtomatično uporabo [[Pomoč:GRAMMAR|slovnice]].</blockquote> Zanimalo me je (domneval sem, da je kakšna možnost za preverjanje pravopisa) in odprl povezavo "slovnice". Za začetek sem videl prikaz iz predloge "prevajaj" in v načinu za urejanje pogledal, kaj je vsebina strani in kaj naj bi potrebovalo prevod. Zgodovina sprememb mi je pokazala, da je predlogo na stran Pomoč:GRAMMAR postavil [[Uporabnik:Smihael|Uporabnik:Smihael]], verjetno pa zadnjih nekaj let ni dejaven na WP (sicer bi to vprašanje postavil njemu) kak mesec po tem, ko je tja naredil povezavo iz vadnice (l. 2007, ko je bil verjetno še začetnik). Po mojem je sedanja vsebina strani Pomoč:GRAMMAR ni namenjena začetniku na WP, ampak je rezultat (že pred več leti uspešno končnega) testiranja nečesa v zvezi z jeziki in prevodi (in sem radoveden, a ne uganem česa). Glede na to, da Uporabnik:Gangleri - avtor vsebine (in razvijalec na WP) - po njegovi predlogi Babilon sodeč ne zna slovensko, tudi prevajanje tistega besedila iz angleščine in s tem ''predloga "prevedi" tam verjetno nima smisla''. :Prosim torej, če pogledaš stran Pomoč:GRAMMAR (zanima me tudi, če je služila še čemu, da je bila nanjo povezava iz vadnice). Če obstaja kakšen postopek za avtomatično preverjanje slovnice na WP in dokumentacija o njem, se pripročam za povezavo na dokumentacijo (in potem bi bilo dobro ustrezno urediti to stran in pustiti povezavo iz vadnice). Če ne, bi bilo dobro urediti vsebino v vadnici, kjer bi bilo najbrž potrebno umakniti povezavo tja. {{ping|Marjan Tomki SI}} [[Pomoč:GRAMMAR]] je zaenkrat namenjena le avtomatskemu sklanjanju besed rezerviranih za Wikiprojekte. Žal je naša slovnice preveč zapletena, da bi zadevo razširili. Se strinjam, da ta pomoč ni namenjena začetnikom in sem jo umaknila iz vadnice. Predloga Prevedi pa je tam zato, ker so notri besede kot so (generares; heading space; direktne povezave na angleške članke (en:nominativ), čeprav imamo napisane svoje lastne (imenovalnik). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:30, 22. december 2020 (CET) :Hvala, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori#Priden,_pridna|pridna]];-); vidim da si spremenila tudi besedilo, ki ga prikaže predloga prevedi (Ostalo je - potrebno - opozorilo, da se neprevedeno gradivo lahko predlaga za izbris, ni pa več prejšnje grožnje s hitrim izbrisom vsega članka/prispevka, če ne bo vse prevedeno v enem tednu, ki me je motila) :Hvala tudi za prikaz uporabe predloge ping. Smem to predlogo uporabiti, če bom želel, da pogledaš katero od pogovornih strani pri kakem članku ali kategoriji? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:11, 22. december 2020 (CET) :: Da, predlogo ping lahko uporabiš na katerikoli pogovorni strani.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 22. december 2020 (CET) === Podatki privzeti v Infopolje iz Wikidata === Vidim precej člankov, v katerih v infopoljih v kodi članka ni podatkov, ki bi jih tam pričakoval, saj v običajnem pogledu v članku so. Recimo pri [[Bogdana Stritar]] je vse v kodi vidno za info polje oseba {{tl|Infopolje Oseba}}, v članku pa so vidni (zanimivi in delno še-ne-med-sabo-usklajeni) podatki o rojstvu, rojstnem kraju in tedanji državi rojstva Rabim kakšno povezavo na dokumentacijo, kako se to uporablja (neposredni vnos v infopolje, privzeto iz wikipodatkov, kdaj kaj prevlada ipd., kdaj je smotrno v WD, kdaj neposredno v infopolje...). Če taka dokumentacija še ne obstaja, bi jo bilo dobro narediti (magari z začetkom iz pojasnil meni in mojim predhodnikom po radovednosti in še-ne-vednosti, med katerimi si skoraj gotovo tudi ti). *Poprčkal sem nekoliko članek [[Zora Konjajev]] (v infopolju v članku je bil napačen kraj smrti, v glavi članka pravilen; verjetno je v WD narobe; jaz sem popravil v polju v članku in zdaj je tam viden kraj pravi; ampak če je v WD narobe in bodo podatki od tam v kakem drugem jeziku, bodo tam narobe...). *V članka [[Dušan Čop]] in [[Bojan Čop]] sem v Infopolje želel dodati podatke o starših (sta bila brata - vir je za oba (in še koga od teh, ki me zdaj zanimajo) [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/ na primer: "Bojan Čop, Novi Slovenski biografski leksikon]"; podobno bi morala imeti enake podatke o državljanstvih, pa so (bili v času, ko sem to gledal) različni. :Podobne podatke bi rad dodal v infopolje tudi pri Zori Konjajev in njenih treh sestrah (starši, sestre, zakonci ipd). *Državljanstvo: [[Bojan Čop]] ima v polju državljanstvo (slovenija, SFRJ, Kraljevina Jugoslavija), ki ga verjetno dobi iz wikipodatkov. *Njegov profesor in kasneje kolega na FF [[Karel Oštir]] ima (tudi verjetno iz wikidata) SFRJ, Kraljevina Jugoslavija, Avstroogrska - pri obeh manjka Kraljevnia SHS, ki jo vidim pri [[Milan Kreslin]]. *[[Bogdana Stritar]] ima prikazano samo SFRJ, pa je glede na letnico rojstva (1911, Solkan, v tekstu piše Avstro Ogrska) gotovo pravilno enako zaporedje kot pri Karlu Oštirju, pa na koncu še Slovensko (umrla že po osamosvojitvi Slovenije, Karl Oštir prej). Podobno kot pri sestrah Stritar in pri bratih Čop je tudi pri družini Grafenauer (Ivan, - pomembni, notable, sorodniki že s članki v WP - stric Franc, oče Mihael - tu še ni članka, dodati info v članek o I.G.; otroci gotovo Bogo, Stanko, Marija Vogelnikova, pa Ivanovi - pomembni - vnukinje in vnuki Irena, Andrej - in še kdo - Grafenauer). Mimogrede, najobsežnejše srečanje družine Grafenauer in sorodnikov, ki sem ga doživel, ni bila obletnica poroke (zlata ali diamantna, bi moral pogledati letnice), ampak na testiranju za dajalce kostnega mozga v Lj, ko je Irena javno povedala o svoji bolezni in temu, da je - tedaj bilo - v slovenski bazi kandidatov za darovanje le nekaj sto vpisov, in nas je že na tem prvem testiranju po tem bilo nekajkrat več; od tega je bila približno polovica sorodnikov, med katerimi se nekateri že dolgo nismo videli, dve pa sem tam in tedaj srečal prvič. No ja, za to nimam veljavnega vira in dokler je tako, ne more v članek... Za mnoge ostale reči zdaj že imam vire, ampak ne bi rad naredil nepotrebne tehnične zmede ;-) in zato sprašujem, kje prebrati (bom pobrskal tudi po tvojih pogovornih arhivih, če te je že kdo spraševal kaj podobnega in mi bo odgovor že razumljiv). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:39, 20. december 2020 (CET) : {{ping|Marjan Tomki SI}} Žal dokumentacije o tem zaenkrat ni, ker žal nimam dovolj časa za vse. So pa navodila Kateri podatki se v infopolje avtomatsko napolnijo iz Wikipodatkov je navedeno v sami dokumentaciji predloge. Smotrno je vse te podatke vpisati v v Wikipodatke (saj so le tako dostopni vsem projektom Wikimedije) in jih potem izbrisati iz infopolja v članku. Navodila kako urejati Wikipodatke, žal nimamo prevedene, so pa dostopne na [[:d:Wikidata:Tours]]. Da prideš do Wikipodatkov za določen članek, imaš na desni strani v menuj povezavo na "Predmet v Wikipodatkih" - klikni na to povezavo in teleportiralo tebo na ustrezni predmet (osebo) v Wikipodatkih. ::* Zora Konjajev - kraj smrti "bolnišnica Sežana" je za Wikipodatke preveč podrobno (kraj Sežana zadostuje). ::* Dušan Čop in Bojan Čop - starše vpišeš direktno v infopolje v članku - v infopolje dodaj parameter {{para|parents}} in vnesi starše. Državljanstvo je sedaj vpisano in si lahko ogledaš kako to izgleda v Wikipodatkih, da klikneš v menuju na "Predmet v Wikipodatkih". Dodaanje novega državljanskava se skriva v predmetu ''"država državljanstva"'' kjer je možnost dodati novo vrednost če klikneš na ''+dodaj vrednost''. ::* Pri dodajanju sorodnikov v infopolje bodi pozoren na [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|zasebnost omenjenih]]. Wikipedija ni namenjena navajanju sorodnikov (to je namenjeno kraljevskim družinam, .....). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:04, 22. december 2020 (CET) :::Razumem razloge, da še ni navodil; si bom skušal zapomniti/zabeležiti, česa vsega zdaj na začetku ne razumem ali ne vem in ko bom vedel, lahko iz tega nastane osnutek takih navodil. :::@Navajanje sorodnikov - Zora Konjajev je - na veliko mestih in mnogokrat - omenila svoje znane sorodnike, in jasno je, da je to vplivalo na njen razvoj, svetovni nazor in tako dalje. Posebej to zadeva razvoj pri glasbi (oče znan po glasbi, s sestrami tercet, ki je veliko in javno nastopal), razvoj pri svetovnem nazoru (globoko katoliška družina, ki pa je poznala fašizem...) in odporu proti okupaciji. V tem primeru menim celo, da bo tako navajanje izboljšalo nevtralnost prispevka (kot je to ona sama razložila v spominih - z osvetlitvijo tudi razlogov za mnenja nasprotnih plati). :::Ne dvomim, da bi želela, da se ta del njenega življenja tako odrazi tudi v prispevku o njej v wikipediji, bom pa preveril tudi pri njenih potomcih (ena od vnukinj je bila moja sošolka in njeno mnenje že poznam, čeprav bom preveril tudi pri njej). :::Podobno je z njenim mnenjem o veljavi in vlogi žensk v družbi, o čemer je govorila v spominih. V času, ko je bil mlad njen oče, ženskam v našem okolju ni bilo dopuščeno obiskovati gimnazijo, ki pa je bila pogoj za univerzo. Podobno je [[Marija Vogelnikova]] povedala, da je njen oče (tedaj profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani) to dobro vedel in s trudom dosegel, da so se njegove hčere (5 hčera pred prvim sinom) lahko vpisale na gimnazijo. Tako stanje ljudem, ki so sedaj mladi, ni predstavljivo, kaj šele samoumevno, zato menim, da je ta plat pomembna in v wikipediji ne sme biti zamolčana (če se za težave pri doseganju pravic ne ve, se lahko neha nadziranje njih izvajanja in bo kdo - podobno kot islamski priseljenci iz vojne v Bosni v vojno) spet začel s tem, da so ženske šibke in nesposobne skrbeti zase in za svoje premoženje). :::Ne gre torej kar tako za naštevanje sorodnikov. Pa ni le to; take povezave tudi povečajo obisk drugih strani enako, kot v naših možganih asociacije in miselni vzorci povzročijo, da se znanje ne le sešteva, ampak množi, in to le ne pri wikipediji, ampak tudi pri nje uporabnikih. === @Biografija živečih in zasebnost omenjenih === Od 1976 dalje sem dobro desetletje delal na registru prebivalstva Slovenije - kasneje CRP - v času, ko je edina zakonodja, za katero sem v zvezi s tem vedel, bil (razmeroma dober in temeljit, in izvajan) interni pravilnik. Delal sem najprej nekaj let a individualnih podatkih (priprava za vnos, preverjanje in odprava napak v podatkih), potem bil izšolan za programerja in (med drugim) napisal programsko opremo za vzpostavitev CRP s 13 mestno EMŠO (prješnja MŠ je bila 12 mestna), razvil okolje za testiranje te prograske opreme (ki je bilo do prenovitve sistema čez kako desetletje standardno okolje za vse Delal sem na primerjavah pravilnosti CRP z občinskimi registri in matičnimi uradi (od papirnih do računalniških v milijavžent formatih). Zasnoval in napisal sem (v enem tednu med počitnivami s smučanju na Kaninu, vsak dan sem se zbudil, večkrat preden so ostali prišli z večerne zabave spat) tudi program, ki je zaznal (in v nekaterih primerih olajšal sistematično odpravljanje) napak, ki bi lahko nastale pri spreminjanju CRP v računalniku (od kakega desetletja kasneje imajo podobne reči - transacion log processing - vgrajene sistemi za baze podatkov). V glavnem, za to plat (zasebnost, da je oseba skoraj vedno lastnik podatkov o sebi...) sem bil tako vzgojen kot temeljito treniran. Ko bom spreminjal podatke, imam namen kadar le mogoče (po možnosti pred objavo) dati izvirni in spremenjeni članek pogledati bodisi osebi, bodisi članom družine, če je oseba preminila in člani družine še živijo. Če pride do nasprotja - da bi oseba ali član družine preminule osebe želel, da je nek del prispevka toliko drugačen, da bi vsebina ne bila več nevtralna in ne bi bilo mogoče doseči soglasja - bi bilo tisti del prispevka pač umakniti (zame samoumevno). Po drugi plati tak pristop omogoči, da pridobim podatke o virih, za katere nisem vedel, včasih pa tudi do slikovnega ali drugega gradiva, ki bi mi ga dovolili naložiti. Mimogrede, postopke za registracijo takega strinjanja moram tudi šele spoznati. Vem recimo za (domnevno, še nimam vira) sedemkratnega prvaka Jugoslavije v motociklizmu, o katerem še ni prispevka, in mi bo poskusil posredovati vire; ko bom pripravil osnutek prispevka, bo pogledal, če sem ga kje polomil in ko se bo strinjal, boste vi pogldali, če je za objavo. Podobno velja za ostale. Upam, da s takim pristopom ne bo nič hudo narobe? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:03, 22. december 2020 (CET) : V biografijah so pomembni [[Wikipedija:Navajanje virov|viri in njihovo navajanje]] ter njihova [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. Sicer pa kar [[Wikipedija:Bodite pogumni|pogumno]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 22. december 2020 (CET) == Poravnava grafov == Pozdravljena, Midva z [[Uporabnik:Pv21]] ima vprašanje glede grafov v članku [[14. vlada Republike Slovenije]]. Saj vem, da bodo v kratkem? preneseni v članek o epidemiji Covida, toda s čim bi lahko grafa za november in december poravnala skupaj v eno vrstico? Ker bi rad dodal še graf za januar, toda potem se zamik med tabelami in grafi vselej veča. Včeraj sem poskušal z <nowiki>{{multiple image}}</nowiki>, pa mi ni uspelo? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:15, 5. januar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}}, {{ping|Pv21}} bi bilo takole ([[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]) bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:35, 5. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} Tole je super. En WikiHvala! Še bolje, kot sem razmišljal v začetku. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:42, 5. januar 2021 (CET) == {{tl|navbar}} == Hi, in {{tl|navbar}} I think 2 lines should be swapped (at the end): Now it is: <syntaxhighlight> --></span><!-- -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- </syntaxhighlight> and I think it should be: <syntaxhighlight> -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- --></span><!-- </syntaxhighlight> As it is, the closing bracket ("]") is not part of the <nowiki><span class="...float:right"></nowiki> (at the beginning) causing the closing bracket to be moved to a mew line. See e.g. [[Modul:Sports_table/WDL#In_article]] "What it looks like". It seems like it says "Ekipa]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z". But the it really is "Ekipa&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z]" with the "]" shifted to the next line making it look like "Ekipa]". --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:58, 4. februar 2021 (CET) {{ping|Sb008}} ... thanks, it is fixed now. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 4. februar 2021 (CET) == [[Predloga:Nedavno umrli|Nedavno umrli]] == Pozdravljena, bi lahko prosim pogledala tole predlogo? Sem še malo zelen na temu področju. Ustvaril sem jo, ker po dolgem iskanju nisem našel ničesar podobnega. Kam se da pa dokumentacijo? Če bi popravila napake bi bil zelo vesel. Hvala. Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:24, 20. februar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}} Glede ustvarjanje novih predlog - tudi predloge je treba povezati v wikipodatke, če je bila ustvarjena po npr. angleški predlogi. Sem za omenjeno predlogo storila to že jaz. Dokumentacijo pa ustvariš tako, da v tistem zeleno okviru spodaj klikneš na povezavo "ustvari". Najbolje, da jo ravno tako preneseš iz angleške wikipedije in prevedeš, in seveda umestiš v ustrezno kategorijo--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 20. februar 2021 (CET) ::Aha, v redu. {{Hvala||Najlepša hvala}} za nasvet in urejanje v wikipodatkih. Bom jo ustvaril in prevedel. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 20. februar 2021 (CET) == Vodik in H<sup>x</sup>== Hi Pinky, poglej moj komentar k [[vodik]]u. Da obstaja H7 z razpolovnim časom par sto let ...Huh!? Nisem gledal, kdo je avtor, pa članek ima tako ali tako že brado. Ampak po drugi strani ima zvezdico, pa najti ga je med 1000 članki... In ker se s kemijo zgleda ukvarjaš te dni, pišem tebi. Podobno velja za Nevtronij, ki je zelo zelo tema iz lufta. Oglasi se, če imaš kak kemijski (ali kemični) čevelj, ki žuli. Rade volje poprimem. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:30, 23. februar 2021 (CET) : {{ping|Vitosmo}} Jaz tudi slučajno nisem kemik, lotila sem se urejanja infopolj in navigacijskih polj za elemente, izotope, skupine in periode, ter tabel periodnega sistema. Vsebine samih člankov ne preverjam. Vse nepravilnosti v člankih lahko popraviš in dodaš sklic na popravljene vrednosti. Prav tako si vabljen, če je kaj narobe v samem infopolju, da pokomentiraš in bomo popravili. Če imaš voljo: za elemente je treba napraviti infopolja, tako kot ga že ima vodik, .... ([[:Kategorija:Infopolje Element po elementih]]) in ga potem vključiti v članek. Najlažje je prenesti celotno infopolje iz :en in ga z malo popravki (dec.vejice, ...) narediti slovenskega. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 23. februar 2021 (CET) ==Infopolje Element== Prima, Bom začel s silicijem. Ko ga je "tolk" po svetu;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:48, 24. februar 2021 (CET) ::Hi Pinky, oglej si https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Infopolje_silicij. Kar ne zmorem, je ::# language setting - 18 jih je pod angleščino,sl kot 19. mi ne uspe dodati ::# kristalna struktura - se čudno vede (hoče sliko) ::# "najpomembnejši izotopi" - salata okoli name2 - gl desno spodaj ::LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:05, 3. marec 2021 (CET) Kristalno strukturo kar pusti v angleščini (podpredloga najde in izpiše v slovenščini); parameter name2 je treba dodati; pa še nekaj malega je bilo treba prevesti v izotopih; ne pozabi na dec. vejice; za language setting pa ne vem točno kaj misliš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. marec 2021 (CET) ::Language setting: pozabi. se je zgleda uredilo samo od sebe (recimo v wikidata pa verjetno še kje drugje). [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:41, 4. marec 2021 (CET) ::: Povezavo v Wikidata sem naredila jaz. :) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:42, 4. marec 2021 (CET) (lahko bi si mislil;) Kako dobim listo predlog za infopolje Element, oz. za katere elemente infopolje še manjka. Zlato ne, srebro tje tudi že, svinec (oh ne, tudi že). Lahko začnem z redkimi zemljami, ampak raje najprej kaj bolj domačega. hvala vnaprej [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:36, 4. marec 2021 (CET) :: {{tl|Index to chemical element infoboxes}} ... če je ''ibox'' modre barve, potem je infopolje že narejeno. Je pa ta predloga vključena čisto spodaj v dokumentaciji vsakega infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:50, 4. marec 2021 (CET) Tale template manjka v en in tako tudi pri nas: Template:Greenwood&Earnshaw. enostaven makro v knjigo teh dveh avtorjev. Da pre3dlogo napišerm sam, mi je Zaenkrat še preveč, sorry[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:10, 5. marec 2021 (CET) ::: Predloga je preusmeritev na {{tl|Greenwood&Earnshaw2nd}}. Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 5. marec 2021 (CET) == neutronij ne spada v periodični sistem == Mendeljejev se obrača v grobu. Nočem začeti čisto spodaj in učiti g.Goloba, kaj je atom in kaj je nukleon etc. Po drugi strani nočem kokodakati previsoko - pri Tebi mi zadostuje. Če je kje kak pogovor o temi, se rade volje vključim. svoje sem že povedal v [[Pogovor:Nevtronij|pogovoru okoli nevtronija.]] Zate: periodni sistem elementov vsebuje snovi, ki imajo jedro z nabojem in elektrone okoli njega, da nastane atom. Molekule. Kemija. V vsakem primeru je navpolje treba revertirati, da se nam ne bodo kure smejale. Perioda 0. Z enim samim elementom z atomskim številom nič. ''A to pomen de ga ni, al kuga!?'' end of rant. kar se članka samega tiče: sklesal ga bom tako, da bo volk sit pa kemija cela. V en wikipediji je divjal te vrste bolj pred ca petimi leti. Stran, ki je sedaj na voljo, je glede volka in koze v redu. oglasi se;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:18, 23. marec 2021 (CET) : Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi#Nevtronij]]--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 23. marec 2021 (CET) == US/startyear == What's the reason for keeping the wrong date ([[Pogovor_o_predlogi:Inflation]])? Edit: Oh, sorry, you were right, I edited wrong country... --[[Uporabnik:MarMi wiki|MarMi wiki]] ([[Uporabniški pogovor:MarMi wiki|pogovor]]) 19:42, 27. marec 2021 (CET) :Don't get hard on yourself for doing mistakes. I realized that InflationUK (sl version) was somehow linked to InflationUS. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 27. marec 2021 (CET) == Infopolja <element> == Za vsak element v periodnem sistemu posebna predloga!? (blah?...razlika je navsezadnje samo instance Qxyz, drevo je za vse enako) če vidiš kako možnost ime elementa parametrizirati/vtakniti v kako novo predlogo, sem pripravljen ("v potu svojega obraza") počistiti. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:59, 28. april 2021 (CEST) : Se strinjam s tvojim blah, se s celim sistemom poenotenja periodnega sistema, elementov, periodami, skupinami, bloki, izotopi že nekaj časa ukvarjam. Ker se elementi večinoma ne spreminjajo in jih je neko končno število, je zaradi lažjega kasnejšega vzdrževanja samih člankov (če kdo popravlja podatke v samostojni predlogi, je na ta način zadeva bolj pod kontrolo). Bolj je pregledno, katerim člankom je treba predlogo še urediti. Tak sistem je prenesen iz :en. Ti ni treba nadaljevati, tudi jaz občasno prekinem in se lotim česa drugega ... če boš pa kdaj še kaj manjkajočega dodal, pa kar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. april 2021 (CEST) ::Iz standardizacijskih razlogov bi bilo pmm smiselno narediti vse predloge Infopolje <element> bodisi z malo začetnico ali pa z veliko. Tako ne bo zmede, katera se kako piše. Kaj pravita? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 28. april 2021 (CEST) ::: Ali misliš, da bi preimenovali vsa infopolja v male začetnice? Npr. Infopolje Oseba v Infopolje oseba, .......? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:18, 28. april 2021 (CEST) ::::Ne, samo infopolja elementov. Ostala lahko ostanejo, tako kot so. Pri PSE je to samo {{tl|Infopolje Uran}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:53, 28. april 2021 (CEST) :::: Sem preimenovala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:09, 29. april 2021 (CEST) == Zamolba == Pozdrav, Pinky. Možeš li izbrisati i zaštititi [[Saša Milivojev|ovu stranicu]] tako da je mogu stvarati samo administratori? Riječ je o dugogodišnjoj kampanji samopromocije na malom milionu wikija. Hvala unaprijed i oprosti što ne pišem na slovenskom, ali ne ide mi baš, a nadam se da ćeš razumjeti. :-) – [[Uporabnik:Srđan|Srđan]] ([[Uporabniški pogovor:Srđan|pogovor]]) 14:03, 11. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: več je u postupku brisanja - [[Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Saša_Milivojev]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:08, 11. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: Hi, so if I understand you correctly, you would like to delete this page? Well, the page is already in process of requestion for deletion and from its request must be a full week for a census to delete. If census is not going to change, the page will be deleted in thursday evening. Your sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 11. maj 2021 (CEST) == (nerangirano) == Pozdrav, zanima me, če bi bilo mogoče našo verzijo taksonomke prilagoditi, da bi dovoljevala izpis nerangirano (ali celo klad) za večje število rangov. Kolikor razumem navodila za uporabo (in iz prakse), taksonomka izpiše "(nerangirano)" za vsak glavni taksonomski rank od družine do debla. Idealno bi bilo, če bi bila ista možnost omogočena tudi za višje/nižje kategorije in morda še vmesne (poddružina, nadred ipd.). Trenutno sem recimo v zagati pri članku [[Rozide]], kjer so skorajda vse kategorije kladi, taksonomka pa mi omogoči le izpis treh (brez superrozid in rozid). Če boš utegnila, bom zelo vesel pomoči.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 22:30, 27. maj 2021 (CEST) : Naša taksonomka je zelo zastarela, glej [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija]]. Sem se že enkrat v preteklosti lotila predloge {{tl|Avtomatska taksonomka}} po zgledu angleške, ampak je bil takrat prevelik zalogaj in še ni dokončano. Osnovni problem je v tem, da imamo mi poleg latinskih tudi slovenska poimenovanja v oklepajih. Mislim, da ti je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] odgovoril [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Kladistika v taksonomki]]? Se jo bo treba resno lotiti, da bo ustrezala slovenskim poimenovanjem ali pa bi se morali odločiti, da uporabljamo le znanstvena imena. Lahko poskusiš z razširitvijo v [[Predloga:Taksonomka/peskovnik]] in [[Predloga:Taksonomka/testniprimeri]] ali pa celo posodobimo predlogo z angleško verzijo [[:en:Template:Taxobox]] (vsekakor je tudi v tem primeru najprej stvar preizkusiti v peskovniku). Se mogoče še Yerpo oglasi o tvoji ideji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 28. maj 2021 (CEST) ::Hvala za odgovor. Avtomatska taksonomka bi bila vsekakor super stvar, a verjamem, da zadeva ni lahka. Slovenska imena v taksonomki so prednost, poleg tega bi se pri različici z zgolj znanstvenimi imeni pojavil problem pri nekaterih kladih, ki znanstvenih imen sploh nimajo, angleških pa seveda ni smiselno uporabljati. Si bom malce ogledal tole taksonomko v peskovniku. Lp.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:45, 28. maj 2021 (CEST) :::Če bi imeli nekakšen spletni slovar taksonomov, bi morda lahko zaprosili za bota na wikidata in ga tam zagnali, da bi dodal slovenske opise. Če ne, bo potrebna neka predloga s switchem in gazilijonom vseh taksonomk. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:50, 28. maj 2021 (CEST) ==Kotačniki== Živijo, Pinky. Zakaj se v taksonomki v članku [[Kotačniki]] ne izpišejo nadrejeni taksoni? Ustvaril sem nekaj dodatnih taksonomskih predlog, ampak očitno še nekaj manjka. Lahko morda prosim tole pogledaš in popraviš? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:08, 1. junij 2021 (CEST) :{{ping|TadejM}}, za avtomatsko taksonomko je treba napisat {{tl|Avtomatska taksonomka}} in ne samo {{tl|Taksonomka}}. Glede na to, da klasifikacije kotačnikov s starejšo ročno taksonomko ne gre izpisat (četudi sem jo pred par dnevi razširil z možnostjo izpisa kladov), avtomatska pa generira le eno ime (bodisi znanstveno bodisi slovensko) predlagam, da namesto (v tem primeru slabo poznanih) slovenskih imen uporabiš znanstvena.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:47, 1. junij 2021 (CEST) Pozdravljen, Melaleuca. Hvala lepa za popravek. V taksonomskih predlogah sem za prikaz v taksonomki določil znanstvena imena, ki se povezujejo s slovenskimi imeni člankov (povezave z navpičnico). Za cilj povezav lahko določim znanstvena imena, toda potem se bodo povezave na morebitne članke s slovenskimi imeni tvorile prek preusmeritev z znanstvenih imen. Če bodo članki imeli znanstvena imena, se temu sicer izognemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:28, 1. junij 2021 (CEST) :Spiralneži (v Googlu 3 zadetki + en o štrukljih) in čeljustozobci (2 zadetka) bralcu ne bodo ravno pomagali. Le z navedenim znanstvenim imenom bo mogoče poiskati več informacij o teh taksonih. Dokler ne bo avtomatska taksonomka preurejena, da bo dovoljevala izpis tako slovenskega kot tudi znanstvenega imena, je bolje v takšnim primerih (slabo poznani taksoni + nimamo članka) poseči po znanstvenih imenih, ki vsaj dovoljujejo dostop do nadaljnjega branja.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 17:05, 1. junij 2021 (CEST) Velja. Do nadaljnjega sem ustvarjene predloge popravil tako, da vsebujejo samo znanstveno ime, in bomo povezave popravljali naknadno, če bodo nastali članki s slovenskimi naslovi. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:46, 1. junij 2021 (CEST) :Ali imamo kakšen slovar taksonov, ki ni Termania? Lahko bi ga preprosto uvozili, vendar po nekajčasnem iskanju nisem našel ničesar spodobnega. Videl sem take z 5000 taksoni, vendar se mi vseeno zdi, da jih imamo pokrite v Wikipodatkih. Mene zanimajo sploh taki, ki so redkejši. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 1. junij 2021 (CEST) ::Na spletu ni nič primernega, taksonomski slovar Termanie pa tudi ni kaj prida. Knjige so edine, ki so dovolj zanesljive za slovenska poimenovanja vrst/višjih taksonov.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 21:54, 1. junij 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]: PMM bo šlo s Termanio in en Wikipedijo za seznam latinskih imen. Latinske spregatve tudi znam, pomoje bo to kmalu napisano. Pythonov [[:en:Web scraping|:en:Web scraper]]. Ko bo končano, obesim na GitHub. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 1. junij 2021 (CEST) == Infopolje elektrarna == Pozdravljena Pinky, hvala za ureditev infopolja o elektrarni. Ravnokar sem dodal infopolje v članek [[Jedrska elektrarna Černobil]] in po moje vse štima ok, me pa zanima zakaj so nekateri parametri v angleščini. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:53, 17. junij 2021 (CEST) : {{ping|Zm05gamer}} Zakaj so nekateri še v angleščini? Ker ne poznam vseh teh tehniških izrazov. Lahko mi pomagaš in popraviš prevode najprej v [[Predloga:Infopolje elektrarna/peskovnik]] in preveriš izgled v [[Predloga:Infopolje elektrarna/testniprimeri]] - šele nato se popravki v celoti prenesejo v aktivno predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 18. junij 2021 (CEST) == slovenski znanstveniki grosistično == Ko sem videl, v kakšnem stanju so angleške strani za moje "prednike" (Blinc, pa Stefan, Janša itd), sem si rekel "narod si bo pač moral pisati sodbo sam", in se odločil, porabiti nekaj časa za ta kot wikipedije. Z mislijo na našo podobo od zunaj (teme za CEE2022 npr). Vprašanje: da ne bom vpregal konja napačno, ali bi imelo smisel, ljudi, ki jih imam v mislih (enostavno 100 znanstvenikov Sandija Sitarja, ali ekvivalent) najprej vnesti v wikidata, oz. njih podatke v wikidata dopolniti? Prve dopolnitve (npr gl. Roberta Blinca ali pa Josefa Stefana, Antona Peterlina) sem naredil v en straneh, nakar se mi je zanohtalo ---- "''potem bo pa sve to treba prenesti v wikidata"'', in sem rekel bom vprašal ''Pinky Infopoljsko ''(G). In če ima smisel začeti na tem koncu, ali je kak bolj primeren interface kot ga wikidata per definitionem nudi? Mogoče v smislu ene sorte predloge, ki jo vedno znova, na enak način, napolnim in pošljem v wikidata mlin... Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:09, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]]: Wikipodatki nudijo tudi orodje Quickstatements ([[wikidata:Help:Quickstatementss]]), vendar pa ni najbolj prijazen uporabnikom. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:37, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala! Jasno mi je, da mi manjka še precej, preden se bom lahko teme lotil "v živo". Skratka, naslednjih nekaj dni je na vrsti branje. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 20:18, 21. avgust 2021 (CEST) ::{{u|Vitosmo}} PMM bo najbolje, če česa ne boš razumel, da vprašaš Sportija na WDju. On je profi na temu področju, jaz sem orodje ''odkril'' približno dva meseca nazaj ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:48, 21. avgust 2021 (CEST) ::: Sem na dopustu, z internetom ki je ali pa ga ni. Me veseli, da me včasih omenite in da gredo stvari tudi brez mene naprej. -- ''Pinky Infopoljska'' [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:49, 23. avgust 2021 (CEST) ::::Pinky Infopoljska, po prispevkih si letos na 4. mestu s skoraj 7000 urejanji ([http://sl.wikiscan.org/?date_filter=2021&menu=userstats]). Nimaš se ničesar za sekirati, če si trenutno na oddihu. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:44, 23. avgust 2021 (CEST) == Menjava škrbinske predloge == Pinky, želiš da naredim menjavo {{tl|škrbinski razdelek}} → {{tl|Razširi razdelek}} z botom? Bo pmm lažje kot ročno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 18. september 2021 (CEST) : Ok. Ti z veseljem prepustim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:59, 18. september 2021 (CEST) ::Ali se za AWB prijaviš na enwiki? Yerpo, ti si mi že svetoval o botu ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 18. september 2021 (CEST) :::Na :enwiki rabiš posebno dovoljenje za uporabo AWB, pri nas ne. Samo inštaliraj in poženi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:04, 18. september 2021 (CEST) :::: Če imaš za prijavo v Wikipedijo dvojno avtentikacijo moraš narediti bot geslo (glej https://www.mediawiki.org/wiki/Manual:Bot_passwords)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 18. september 2021 (CEST) :Menjava {{opravljeno|opravljena}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:45, 18. september 2021 (CEST) :: {{hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 18. september 2021 (CEST) Kakšen je "škrbinski sistem", ki potrebuje pokvečena imena kot ''<nowiki>{{Filmski igralec škrbina}}</nowiki>'' namesto ''<nowiki>{{Škrbina o filmskem igralcu}}</nowiki>''? Če bomo kaj avtomatizirali, predlagam vsaj ''<nowiki>{{Škrbina - filmski igralec}}</nowiki>'' ali nekaj podobnega, čisto zaradi lepote jezika:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:58, 20. september 2021 (CEST) : Sistem se šele postavlja. Sedaj je že toliko narejeno, da se vidi kje nastopajo problemi. Problem je v hierarhiji predlog, ki se sestavljajo, glej {{tl|Filmski igralec škrbina}} ali {{tl|Znanstvenofantastična filmska škrbina}} - zatorej: :* Znanstvenofantastična filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Sf-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Kanadska filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Canada-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Filmski igralec škrbina -> Igralec škrbina -> Škrbina (ang: Film-actor-stub -> Actor-stub -> Stub) :vsaka dodana beseda spredaj, pomeni podtip predloge. Sem šele na začetku čiščenja predlog (asbox, ki omogoča tudi avtomatsko dokumuntacijo in razne vzdrževalne kategorije) - jaz bi najraje tudi pri nas poenostavila zadeve :* zf-film-škrbina -> film-škrbina -> škrbina :* film-igralec-škrbina -> igralec-škrbina -> škrbina). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 20. september 2021 (CEST) {{ping|Upwinxp}} Pogovor prestavljen na [[Pogovor o Wikipediji:Škrbina#Preimenovanje škrbinskih predlog oz. sistem škrbinskih predlog s kategorizacijo škrbinskih člankov]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:53, 21. september 2021 (CEST) == Telebajski == I saw that [[Telebajski]] had been deleted before, but now it exists. Therefore, can the old history be restored? There was also history of the redirect [[Teletubbies]]. In fact, there were several deleted pages that could possibly be restored or recreated. Some of them are: * [[Bambi]] * [[Dumbo]] * [[The Rescuers]] * [[The Rescuers Down Under]] * [[Lisica in pes]] * [[Lisica in pes 2]] * [[Victorious]] I know that some old pages were lacking in content. But could they be recreated or restored? If the latter, expand the old versions. Otherwise, recreate them and possibly restore afterwards? With Telebajski, there may have been useful content that could be merged with the current page. Such as the infobox. I know that there is more than one ''Dumbo'' now, but the original may still be the primary topic. If it's OK with you, could the old Teletubbies pages be restored? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 20:50, 11. december 2021 (CET) Op.: omenjene strani je ustvarjal blokirani uporabnik, serijski lutkar {{u|Needpower}}, z avtomatskim prevajanjem. Sumim, da je tale uporabniški račun povezan z njim, hkrati se mi ne zdi smiselno obnavljati tiste nanoškrbine v polomljeni slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:55, 12. december 2021 (CET) ::I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was also by a blocked sockpuppeter (not Needpower), so does it deserve deletion too? [[Levji kralj]] was already deleted, but exists now, but as a disambiguation page. I ask about retaining the old history mainly for historical reasons, but also if Teletubbies and The Lion King had anything useful before. Finally, I wonder if {{u|Sporti}} would be interested in any of these movies, as the creator of the disambiguation page about Levji kralj. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:38, 12. december 2021 (CET) :::Also, {{u|Henry3243}} was the other puppeteer to create the 1994 Lion King. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:39, 12. december 2021 (CET) ::::As said above, grammar was poor so the whole article would be easier rewrite it than recreated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 12. december 2021 (CET) == Infopolje Ekoregija == Pinky, v infopolju ekoregija se km² izpiše podpisano namesto nadpisano. Jaz to ne znam popravit, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 16. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:12, 16. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Infopolje Osebnost == Predpostavljam, da se ne spoznam na urejanje predlog in wikipodatkov, zato morda ne razumem nekaterih parametrov. Pomislek imam pri državljanstvu, kajti ponekod je zapisan podatek, ki mi ni jasen. Primer: [[Gregor Fučka]] je po prihodu v Italijo leta 1990 pridobil italijansko državljanstvo, verjetno neposredno po jugoslovanskem – ima (ali je imel) res tudi slovenskega? Drugi primer: [[Anton Resen]] se je rodil leta 1905 v Gorici, ki je bila v Avstroogrski do leta 1919, ko je prešla pod Italijo; ostal je v Italiji do smrti leta 1992 – a je res imel državljanstva Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije, ne pa italijanskega? Morda so moji pomisleki neupravičeni in je vse v redu, vendar ostaja občutek, da se slovensko državljanstvo prelahko pripisuje vsem, ki so ''vsaj nekoliko Slovenci''. Odkod se črpajo podatki o državljanstvu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:36, 18. februar 2022 (CET) :{{ping|Radek}}, podatki se berejo iz Wikipodatov iz polja "država državljanstva". Če so podatki napačni, jih je potrebno popraviti tam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:23, 18. februar 2022 (CET) ::Hvala za pojasnilo; bom povprašal npr Sportija, ki je urejeval wikipodatek pri Resnu, kateri vir je uporabil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:33, 18. februar 2022 (CET) == Infopolje na nesnovno dediščino Unesca == Pinky, ko boš našla čas, bi bilo dobro, če bi ustvarila infopolje za nesnovno dediščino Unesca. Slovenski članki imajo namesto tega ''Infopolje RKD'', ostali pa nimajo nič oziroma napačno za svetovno dediščino. Kar nekaj člankov je na to temo že napisanih. glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Nesnovna_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_(UNESCO)].--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:59, 24. marec 2022 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 24. marec 2022 (CET) :: {{Ping|Ljuba brank}} lahko začneš uporabljati {{tl|Infopolje Nesnovna dediščina}}. Vključena je že v članek Flamenko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 25. marec 2022 (CET) == [[Modul:Authority control]] update == Hi! In [[Modul:Authority control]] ICCU needs to be updated, both the format and the formatter URL (see [[:d:Property:P396]]). Thanks, --[[Uporabnik:Epìdosis|Epìdosis]] ([[Uporabniški pogovor:Epìdosis|pogovor]]) 13:12, 6. april 2022 (CEST) : ok, thanks. I will update it. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:52, 6. april 2022 (CEST) ::Pinky, si prepričana o zadnji posodobitvi modula? Nekje je očitno napačen prevod, sedaj imamo 3000 člankov v kategoriji [[:Kategorija:AC with 0 elements]] namesto v ustrezni slovenski kategoriji, pa še prva je nastavljena kot normalna kategorija (ni skrita). Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 15. april 2022 (CEST) ::: Sedaj sem prepričana, napaka je odpravljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 16. april 2022 (CEST) ::::Hvala :) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:08, 16. april 2022 (CEST) == Napake v modulih == Pinky, {{tl|Infopolje Otoki}} se po novem ne razume več z modulom location map (glej na primer [[Aleksandrov otok]] in [[Nova Britanija]], zanju sem prepričan, da je včasih delalo), pa {{tl|Normativna kontrola}} zdaj poskuša kategorizirati članke po številu elementov v angleščini (glej na primer [[:Kategorija:AC with 33 elements]]). Ko boš imela kaj časa pogledati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:46, 15. april 2022 (CEST) : ok. Bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 15. april 2022 (CEST) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:00, 15. april 2022 (CEST) ::Hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:21, 16. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Glede točkovanja: vsebina infopolja tudi šteje v število besed. Se mi zdi, da nekje nisi štela (čeprav na točke verjetno ne bo vplivalo bistveno). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 6. junij 2022 (CEST) : {{ping|Yerpo}} Nisem štela tam, kjer so infopolja ali kaj drugega dodajali drugi uporabniki (glede na zgodovino). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 6. junij 2022 (CEST) ::Ah, to pa je smiselno, ja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 6. junij 2022 (CEST) == Infopolje Planinske koče == Je to pravi naslov za prošnjo, da se posodobi template infopolja planinskih koč? Enote v WD imajo sedaj pogosto vsaj dva identifikatorja, in sicer [[wikidata:Property:P5758|PZS koče]] in [[wikidata:Property:P10592|maPZS]] zemljevid, ki pa jih template ne vključuje. Jaz sem dodajal tudi informacije o številu ležišč -- verjetno bi se še našlo kakšno polje, ki bi ga lahko brali iz WD. Primer [[d:Q3423237|Kamniške koče]], koliko ima metapodatkov v WD. [[Uporabnik:Miha Peče|Miha Peče]] ([[Uporabniški pogovor:Miha Peče|pogovor]]) 14:00, 28. junij 2022 (CEST) :{{ping|Miha Peče}} naslov je pravi. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 28. junij 2022 (CEST) Pogovor prenesen na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planinska koča#Posodobitev predloge]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:28, 4. julij 2022 (CEST) == Predloga Convert == Pozdravljena, Pinky! Upam, da si dobro. Pri pregledovanju vmesnika sem opazil, da so sporočila predloge Convert še vedno v angleščini. Morda veš, kje jih je mogoče prevesti? (npr. 'The unit for the provided value.', 'The units to convert into.' idr.) --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:43, 4. julij 2022 (CEST) : Bi lahko napisal kje se to pojavlja? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 5. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} Ahhh, že vidim, ko želiš vstavljati predlogo preko VisualEditorja. To popraviš v dokumentaciji predloge, v poglavju [[Predloga:Convert/dok#TemplateData]], parameter "description". Moraš paziti pri popravkih, da ne pokvariš formata - popravljaš le besedilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 5. julij 2022 (CEST) Aha, odlično. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:57, 5. julij 2022 (CEST) Tako, opise predloge sem prevedel in zdi se, da vse deluje pravilno. Ko se bo pojavila potreba, bom morda prevedel še kakšno podobno predlogo. Še enkrat hvala in lep dan. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:38, 7. julij 2022 (CEST) :Hvala. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:20, 7. julij 2022 (CEST) ==Prikaz datuma== Živjo, Pinky! Lahko prosim pogledaš, zakaj se v predlogi [[Predloga:Zadnji urejal]] namesto besede 'pred' izpiše 'čez'? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:58, 22. julij 2022 (CEST) : Mislim, da je problem v <nowiki>{{REVISIONTIMESTAMP}}</nowiki> in pretvorbi v <nowiki>{{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki>, ki je zamaknjen za 2 uri v predlogi {{tl|time ago}}. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 22. julij 2022 (CEST) Velja, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:35, 22. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} ... sem pripravila {{tl|Time ago/peskovnik}}. Če imaš voljo malo preizkusiti - predloga {{tl|Zadnji urejal}}, ki zaenkrat deluje s peskovnikom. Bom "Time ago" uradno posodobila, ko bo dokazano, da deluje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 26. julij 2022 (CEST) Oj! Zgledi v dokumentaciji predloge {{tl|time ago/peskovnik}} in predloga {{tl|Zadnji urejal}} delujejo v redu. Tako da meni se zdi vse ok. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:37, 27. julij 2022 (CEST) == Formatiranje infopolj == Pozdravljena, morda veš kje je dostopna koda za formatiranje infopolj. V vizualnem načinu je vstavitev infopolja povsem neberljiva, če jo gledaš v kodnem načinu. Je to posodobitev Mediawiki ali kakšen lokalni Lua modul? Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:36, 28. julij 2022 (CEST) : Ne razumem čisto v čem je problem. Za katero infopolje gre? Na dokumentacijski strani imfopolja mora biti poglavje TemplateData (npr. glej [[Predloga:Infopolje Zgradba/dok]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:08, 28. julij 2022 (CEST) ::Opazil sem pri večih infopoljih (Država, Most, Gora, jama), da se koda zapiše [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Jan%C5%A1a&action=edit takole] namesto [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Most_Alcantara,_Toledo&curid=383603&diff=5724778&oldid=5579239&diffmode=source takole]. Je to kakšna posodobitev Wikimediie? Mene to niti malo ne moti, se pa nekateri pritožujejo nad takim stilom vstavljanja. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:29, 28. julij 2022 (CEST) {{tl|Infopolje Most}} nima napisanega TemplateData poglavja na svoji dokumentacijski strani. Infopolje Predsednik pa ima to urejeno. [[Wikipedija:VisualEditor/TemplateData]] stran je sicer že malo zastarela. Najbolje je prenesti TemplateData iz dokumentacijske strani na :en in preveriti, če se vsa imena parametrov ujemajo s tistimi iz naše predloge. Običajno je najlažje naprej posodobiti našo predlogo z vsemi zadnjimi angleškimi parametri, da se parametri ujemajo in nato prenesti še TemplateData. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 28. julij 2022 (CEST) ezsaadvwg8a70myedcaaz44xs7q612z 5724867 5724865 2022-07-28T17:21:53Z Pinky sl 2932 /* Formatiranje infopolj */ wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl]] |- ! rowspan="4" valign="top" | [[Slika:Wikidata-logo-en.svg|50px|Wikidata logo]] ! Wikidata ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata|Wikidata]] | od 10.1.2016 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv1|Wikidata/Arhiv1]] | 27.04.2013 - 28.12.2015 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv2|Wikidata/Arhiv2]] | 28.12.2015 - 5.11.2017 |- ! rowspan="2" valign="top" | ! MediaWiki ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/TechNews|TechNews]] | od 25.08.2013 |- ! rowspan="6" valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] ! Arhiv ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv1]] | 20.02.2008 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv2]] | 01.02.2009 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv3]] | 11.01.2011 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv4]] | 16.10.2013 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv5]] | 6.1.2015 |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Wikidata == Kako je možno dostopati do gnezdenih vrednosti na Wikidata, npr [https://www.wikidata.org/wiki/Q346712] ima Property:P1129, toda <nowiki>{{#property:P1129}}</nowiki> na strani [[Boštjan Cesar]] vrne prazno (predvidevam da zato, ker je P1129 gnezden pod P54 oz. kot piše je označevalnik)? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:37, 13. oktober 2014 (CEST) : <nowiki>{{#property:p54|id=q172221}}</nowiki> je edino kar sem uspela najti glede kvalifikatorjev Qxxxxx, ampak napačno vrača tole: ''GNK Dinamo Zagreb, A.C. Chievo Verona, Q248800, Olympique de Marseille, Q18744, Nogometni klub Olimpija (1911-2004), Slovenska nogometna reprezentanca''. Kako priti do podatkov določenega Qxxxxx, ki ima še naprej gnezdene podatke, pa mi je skrivnost. Sem na Wikidata in na Meti prebirala navodila pa sem zasledila le tole: https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikidata/Notes/Inclusion_syntax_v0.3, amapk ne deluje tako kot piše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:42, 15. oktober 2014 (CEST) ::Tist id mislim, da je za dostopanje do drugih stran na wikidata (ki niso povezane na določen članek), argument id je ime drugega objekta. Sem pa našel getQualifierValue na modulu Wikidata, samo ni napisano, kako bi se ga uporabilo, tako da sem še [[:en:Module talk:Wikidata#Qualifiers|tam vprašal]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:10, 16. oktober 2014 (CEST) ::: Ja sem omenjeni modul na hitro prenesla semkaj, ker sem mislila, da bo to enostavno delovalo ... bom spremljala pogovor. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 16. oktober 2014 (CEST) Kaj pa da bi {{tl|Bioslika}} zajemala sliko iz Wikidata (npr. če ni lokalnega parametra)? Verjetno bi bilo dobro podobno narediti za infopolja. Težje bi bilo verjetno dobiti seznam člankov brez slike, ki imajo sliko na Wikidata. Predlogo Bioslika bi lahko tudi nadomestila {{tl|Infopolje Oseba}} (ali bolj specifična), ki bi še nekatere podatke pobrala z Wikidata (datum in kraj rojstva in smrti, poklic, ...). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:43, 25. oktober 2014 (CEST) #Bom pogledala, za biosliko ne bo težav (čeprav tole nima velikega smisla, saj uporaba predloge bioslika brez slike nima smisla). #Se strinjam, da se bioslika zamenja z infopoljem oseba (to lahko priredim tako, da bo neobstoječe lokalne podatke pobrala iz Wikidata). Če se strinjaš lahko z botom nadomestiš tole: <pre>{{bioslika|islike=Jozef_Stefan.jpg|napis=Jožef Stefan|velikost=150px}}</pre> s temle ({{para|velikost}} slike bo prednastavljena, tudi {{para|name}} ni obvezen) <pre>{{Infopolje Oseba <!--| name =--> | image = | caption = <!--| image_size =--> }}</pre> Potem pa bi počasi dodajala podatke iz Wikidata. Predloga Bioslika pa bo postala odvečna in jo bomo umaknili. Če bo kdo kasneje želel nadomestiti Infopolje Oseba z bolj specifično predlogo, pa bo imel seveda proste roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 26. oktober 2014 (CET) :Naredil sem 50 testih urejanj z botom, je pa problem, da nekatere strani predlogo Bioslika uporabljajo dvakrat ali poleg drugega infopolja (bila je celo v članku [[Kemija]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemija&diff=4267568&oldid=4211088]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:15, 26. oktober 2014 (CET) :: Bioslika se uporablja na 5.078 straneh - jih bom jutri pregledala, če je kakšna stran vmes, ki ne paše zraven in jo odstranila, tako kot si to naredil pri Kemiji (lahko pa to narediš tudi sam, če imaš voljo, ker moram urediti danes še SteVedeli). Če ima stran biosliko in neko infopolje hkrati (verjetno takšnih ni prav veliko), bo podvojena zadeva (tako kot je bila podvojena že do sedaj) ... kako bi se to detektiralo pa ne vem. Bova nadaljevala jutri. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 26. oktober 2014 (CET) :: Še tole ... če je v članku več bioslik, popravi le prvo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 26. oktober 2014 (CET) :::Zaenkrat grem čez tiste z eno biosliko, če jih je več, je lahko tudi katera prazna (kar naredi večinoma [[Uporabnik:CommonsDelinker]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:48, 27. oktober 2014 (CET) :::: Sem odstranila nekaj kar nekaj odvečnih bioslik iz neustreznih člankov ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:02, 27. oktober 2014 (CET) ::::: Bioslika je zdaj povsod nadomeščena. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:36, 27. oktober 2014 (CET) Super, bom najprej danes posodobila {{tl|infopolje Oseba}}, tako da se bo uporabljala predloga {{tl|Infopolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:25, 27. oktober 2014 (CET) :Rusi že imajo sliko in še nekaj podatkov za infopolje Oseba iz wikidata [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A8%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%BE%D0%BD:%D0%9F%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%BE%D0%BD%D0%B0&action=edit]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:30, 30. oktober 2014 (CET) :: Znaš rusko? ... je potrebno prenesti cel kup modulov in predlog, ker imajo drugače zasnovano. Trenutno sem poskusila z nemško (angleška nima možnosti lokalnih nastavitev in za nas ne deluje), pa je z nemško problem z datumi in še nekatere druge stvari mi niso všeč, Rusi pa imajo stvari bolj rešene. Tako, da se mogoče splača prenesti zadeve od Rusov. Bom zasnovala [[Modul:WikidataRu]] s podrobnimi podmoduli in dodatnimi predlogami in stvari prenesla od tam. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:37, 30. oktober 2014 (CET) :::Rusko ne ravno veliko, če je preveč dela, raje počakaj, slej ko prej bodo tudi na en dodali. Črpanje iz Wikidata vseeno (še) ni tako enostavno, kot bi pričakoval... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:53, 30. oktober 2014 (CET) Predlagam, da tudi v sledilnih kategorijah prevajaš "Wikidata" v "Wikipodatke", čeprav so to pomožne strani, ki jih večina ljudi ne bo videla. Pa angleški "label" se ponavadi prevaja kot "oznaka", ne "labela"... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:45, 31. oktober 2014 (CET) : ok .. bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 31. oktober 2014 (CET) Prva varianta Infopolja Oseba z Wikipodatki je narejena za testiranje. Če v članku o osebi na vrh vnesete le {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}}, mora predloga že vrniti nekatere podatke iz Wikidata. Dokumentacijo moram še dopolniti, da se bo vedelo kateri podatki se znajo sami napolniti (ustrezno se napolni tudi kategorija Umrli ..., Rojeni ...). Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|citizenship}}, {{para|occupation}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:05, 3. november 2014 (CET) :Zgleda dobro, le kategorizacija Umrli in Rojeni po datumu je verjetno odveč (vsaj do sedaj je nismo imeli). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:25, 3. november 2014 (CET) === Posodobljanje infopolj za osebe === Boš zdaj še ostalim infopoljem dodala zajemanje (vsaj) slike iz Wikidata? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:00, 16. november 2014 (CET) Ja, tak je bil načrt, da začnem še z ostalimi, ko bomo zadovoljni z delovanjem Infopolja Oseba. Jih bom pa hkrati tudi posodobila, plan se imam znebiti tudi tistih barv v header-ju infopolj - npr. {{tl|Infopolje Športnik}}, {{tl|Infopolje Kolesar}}. Najprej bi se pa lotila infopolj namenjenim športnikom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 16. november 2014 (CET) :Aha. Ko bo Infopolje Športnik, ga bom lahko dodal (skoraj) vsem s {{tl|MedalTableTop}}, ki jih je kar nekaj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:17, 16. november 2014 (CET) :: Prav, potem pa se najprej lotim infopolja Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:20, 16. november 2014 (CET) A boš enkrat tako prijazna in boš pod lipo napisala, kako se ta reč uporablja in še nekaj osnovnih informacij za informacijsko polpismene? Pliz! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:04, 16. november 2014 (CET) : Bom pripravila - še predno bova dala v uporabo tudi Športnika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 16. november 2014 (CET) Super! Kaj bi mi brez tebe. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:09, 17. november 2014 (CET) : Glej [[Wikipedija:Pod lipo#Integracija infopolj z Wikipodatki]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:21, 17. november 2014 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ==== {{tl|infopolje Športnik}}==== [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če si pripravljen, lahko začneva z Infopoljem Športnik, infopolje sem že posodobila in pripravila z wikipodatki (podobno kot za infopolje Oseba). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 20. november 2014 (CET) : Če misliš, da je smiselno, lahko pod imenom in priimkom dodam tudi spol (moški/ženska). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 20. november 2014 (CET) :: Mislim, da spola ni potrebno dodajati. Sem jih že pred nekaj dnevi zamenjal en del, tisti z MedalTableTop in brez slike. Tistim s sliko bi jo pa odstranil in po potrebi dodal na Wikidata. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:52, 20. november 2014 (CET) :::Kje se pa nastavi prikaz države? - da ne bo LRK kot v [[Gao Yulan]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:12, 20. november 2014 (CET) :::: Za nekatere države so kratice zapečene zaradi dolžine - [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«). To lahko popravimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 20. november 2014 (CET) :: Nekaj je tudi z uradno stranjo - [[Henning Fritz]], za neznano leto rojstva ali smrti bi bilo tudi treba nastaviti kaj lepšega kot ''nepoznana vrednost'' - [[Hermann Barrelet]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:53, 20. november 2014 (CET) ::: »nepoznana vrednost« sem spremenila v »datum neznan« ... glej [[Modul:Wikidata/date]], lahko popraviš, če ti ni všeč. Za spletno stran bom pa še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:36, 20. november 2014 (CET) ::: Popravila tudi spletno stran v samem Infopolju Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:53, 20. november 2014 (CET) :::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Dirkač F1}}, {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}==== Pripravljeno je {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če imaš voljo še ti malo preizkusiti ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2014 (CET) : Si mislila isto infopolje tudi namesto {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}? V tem primeru ga je treba še malo dopolnit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:14, 30. november 2014 (CET) :: Ja, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:22, 30. november 2014 (CET) ::: {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}} je sedaj združeno v {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Edina razlika, ki sem jo naredila je, da se za nekatere izpuščene parametre ne uporablja več »&mdash;« ali »0«. Kateri parametri so to, se vidi v starem {tl|Infopolje Dirkač F1}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 2. december 2014 (CET) :::: Mislim, da je pripravljeno za menjavo. Na žalost na Wikidata ni še nič od dirkaške statistike... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:59, 3. december 2014 (CET) ::::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ::Razširiti je še potrebno dokumentacijo (z dodanimi parametri). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 3. december 2014 (CET) Po posodobitvi se v prikazu članka pojavi prazna vrstica pred začetkom, če je prazna vrstica med koncem infopolja in bio vrstico (kot je v veliko člankih zaradi preglednosti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean-Pierre_Wimille&diff=4414514&oldid=4414513 brez tega urejanja se članek začne s prazno vrstico]). Ena prazna vrstica po moje se ne bi smela poznati... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:04, 1. april 2015 (CEST) :{{urejeno}} ... moja napaka pri vključevanju dokumentacije v infopolje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 1. april 2015 (CEST) ::Aha sem še dve infopolji popravil, mislim da so zdaj to vsa. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:50, 1. april 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Hokejist}}==== {{tl|Infopolje Hokejist}} je posodobljeno. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:23, 13. december 2014 (CET) :V članku [[Tomáš Vokoun]] infopolje zajema datum rojstva iz Wikidata in ustvari kategorijo Rojeni leta 1976, ne ustvari pa kategorije Živeči ljudje (kot vidim je nikjer ne). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 15. december 2014 (CET) :: [[:Kategorija:Živeči ljudje]] se ne ustvarja avtomatsko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:31, 15. december 2014 (CET) ::: Aha. Samo nekje (sam sicer ne najdem) se že tako verjetno preveri, če je oseba še živeča (da se izpiše starost zraven datuma rojstva ali ne), če bi se tam dodalo še to kategorijo... Ali je kakšen drug razlog, da ni avtomatska? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:41, 15. december 2014 (CET) :::: Najbolj osnoven razlog je, da so to kodo (in sistem) pisali ruski wikipedisti, ki so, vsaj kolikor sem jaz videla, zelo napredni v uporabi. Seveda je možnost za nadgraditev, kar pa jaz ne bi počela ... Bi bilo njih potrebno poprositi za nadgraditev (mogoče bi to tudi jaz lahko storila, ampak takšne zadeve rajši prepuščam njim, ki sistem bolje poznajo). Glede domnevno umrlih pa se je Yerpo pred kratkim razpisal tukaj - [[Wikipedija:Pod_lipo#Domnevno_umrli]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:57, 15. december 2014 (CET) ::::: Aha. Vidim tudi, zakaj je niso dodali - ker je [[:ru:Категория:Ныне живущие]] predlagana za brisanje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 15. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Znanstvenik}}==== Ko boš utegnila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:38, 12. december 2014 (CET) : Evo infopolje posodobljeno z Wikipodatki. Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:33, 13. december 2014 (CET) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:05, 15. december 2014 (CET) :Eno stvar sem opazil: infopolje ima prostor za opombe, vendar se morebitne opombe, ki jih pobere iz wd, pokažejo na dnu gesla, ne v infopolju. Je tako mišljeno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:24, 17. december 2014 (CET) :: Ja, tako naj bi delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:01, 18. december 2014 (CET) ::: Te opombe naj bi bile načeloma v razdelku '''Sklici''' (in ne točno na dnu gesla), ali ne? Katera imena krajev je treba vnašat v rojstne kraje? Sodobna ali tedanja?. (Do sedaj so se (predvsem na en wp (pa tudi tukaj) vnašala tedanja imena krajev in držav). Pri Stefanu npr. 'Šentpeter (Celovec)' sedaj deluje malo čudno, ker je bilo v času njegovega rojstva to samostojno naselje. Pri [[Frits Zernike|Zernikeu]] sta zvezdici v parametrih, pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentzu]] je rojstni kraj v redu (navedena je tudi država), pri kraju smrti pa je zvezdica. Res bi bil dober kakšen hitri vodič za popravke. Jaz sem bolj kot za avtomatizacijo, za točnost podatkov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:11, 18. december 2014 (CET) :::: Pri Zerniku so bile pravzaprav 3 zvezdice (tudi slika) - odstranila sem odvečne podatke v infopolju; pri Lorentzu sem iz Wikipodatkov odstranila odvečno sliko in dodala slovenski opis za Harlem ([[d:Q9920]]) in prav tako iz infopolja umaknila odvečne podatke ... da je potrebno navajati državo poleg rojstnega kraja? Ne vem, mogoče ... ampak doda se jo lahko v Wikipodatkih kot označevalnik kraja, kot sem to storila za njegov kraj smrti. Za našega Štefana sem dodala opis za [[d:Q2322523]], da se sedaj izpisuje le Šempeter in h obema krajema takratno državo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) :::: Glede sklicev - še ne tako dolgo tega nazaj so je v članku spodaj izpisala napaka, če ni bil opremljen z seznamom sklicev - to so sedaj spremenili tako, da se seznam sklicev avtomatsko izpiše na koncu članka (kar meni ni všeč, saj sem take članke včasih imela v posebni vzdrževalni kategoriji, ki je sedaj prazna). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) Ena možnost za pisanje tudi tedanjih državnih tvorb je dodatek pri parametru. Npr. sem dodal pri [[Janko Šlebinger|Šlebingerju]], ne vem pa, če je dodatek k tem parametrom temu namenjen. Ni mogoče (ali pa jaz ne znam) tvorit kratic kot v tem primeru za FLRJ ipd., ker wd sprejemajo le realna imena člankov. Ja gotovo si zaradi takšnih stvari porabila veliko časa. Aja, se opravičujem, Nisem videl prvega dela tvojega odgovora. Tvoja rešitev za Lorentza je verjetno boljša od moje za Šlebingerja. Zanj sem popravil podatke v wd. Zakaj pa npr. ni povezave na Haarlem pri Lorentzu - ker še ni članka tukaj? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 15:42, 18. december 2014 (CET) : Za dolga imena držav imamo možnost dopolniti v [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«), da se izpisuje s kratico. To lahko dopolnimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). <br>Za FLJR bi bilo torej ''<nowiki>Q12788779 = '[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]',</nowiki>'' in lahko kar sam popraviš in dopolniš. Haarlem se bo avtomatsko povezal, ko bo ustvarjen članek in povezan v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:56, 18. december 2014 (CET) :: Hvala ti za info. Bom popravil in dopolnil. Še en oreh imam. Pri Zernikeu mi ne dovoli popravit kraja smrti v Amersfoort. Le pobrisati mi dovoli, kar sem tudi storil. Ne vem kako je tebi uspelo za Haarlem. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:03, 18. december 2014 (CET) ::: Orehi so za to, da se jih stre. Tudi jaz sem na začetku imela težave s tem .... torej ... ker Slovenci za nas še nimamo vpisanega Amersfoort, ti ga ne dovoli vnesti direktno v Wikipodatke osebe. Najprej moraš v Wikipodatkih Amersfoort najti z iskalnikom in mu potem dopisati slovensko oznako. Nato ga boš lahko vnesel v podatke osebe za slov. jezik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:09, 18. december 2014 (CET) Lahko, prosim, preveriš zakaj ne dela/ta paramet(e)r/a {{para|doctoral_advisor}}, oziroma {{para|doktoral_advisors}}. Ali je problem v navedbi <tt>if empty</tt> v: : <tt><nowiki>| data15 = {{if empty|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki></tt>? Če namesto tega napišem, kot je npr. pri {{para|spouse}}: : <nowiki>| data15 = {{#if:{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki> deluje, samo ne vem zakaj je notri tudi ta navedba <tt>empty</tt> pri if. Vem, da je pred časom delovalo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:53, 14. junij 2015 (CEST) : [[Predloga:Ifempty]] ni več ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:11, 14. junij 2015 (CEST) :: Sem jo popravila ... je sedaj bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 14. junij 2015 (CEST) ::: Ja, sedaj deluje s prvim zapisom s to predlogo. Hvala ti lepa. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:37, 14. junij 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}}==== Infopolje je posodobljeno. Trenutno se v {{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}} iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. Nekaj je novih parametrov ... zato sem posodobila vse kolesarje, ki uporabljajo to predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:27, 25. december 2014 (CET) ==== {{tl|Infopolje Vojaška oseba}}==== Glede na to, da je Klemen naštancal na stotine gesel o generalih, bi bilo fino, če bi enkrat posodobila tudi tole polje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:16, 5. avgust 2015 (CEST) : Ok, je prva na spisku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:33, 5. avgust 2015 (CEST) :: {{urejeno}} ... posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:49, 7. avgust 2015 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:23, 8. avgust 2015 (CEST) ===Bugi v infopoljih === ;Janez Zor [[Janez Zor]] - v Wikidata sem dodal datum smrti (december 2014), tukaj pa infopolje prikazuje november 2014. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:34, 7. december 2014 (CET) : Hmmm, zanimivo .... bom pogledala ..... (pustite podatke v Wikidata nespremenjene zaradi testiranja). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:21, 7. december 2014 (CET) :: Sem zadevo predala ruskim sodelavcem, ker je očitno napaka pri pretvorbi formata mm.yyyy iz Wikidata, saj se mesec v tem formatu vedno zmanjša za 1. Te pretvorbe so precej zapletene in jih je kar nekaj, sistem pa oni bolje poznajo. Sem z njimi že sodelovala in upam, da se mi kmalu javijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:09, 7. december 2014 (CET) ::: Popravljeno, so se ruski kolegi potrudili in pomagali (za vzrok problema glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Wikidata/p570#Problem with dates from Wikidata in "month year" format (without day)]]). Popravjen je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata%2Fdate&diff=4316525&oldid=4302627 Modul:Wikidata/date] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:03, 9. december 2014 (CET) ;Kristóf Báthory Kaj pa ne štima [[Kristóf Báthory|tu]], da se pokaže oznaka polja in ne podatek? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:57, 11. december 2014 (CET) : Kateri podatek se ne prikaže? Meni je videti ok. (Rojstvo - 1530, Smrt - 27. maj 1581, Q174665?) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:49, 12. december 2014 (CET) :: Tisti Q174665? bi moral biti mesto smrti, če prav razumem. Če greš z miško nad vprašaj, pojamra da manjka slovenska oznaka (ali nekaj takega) in ne more prikazati podatka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:00, 12. december 2014 (CET) ::: V wikipodatkih je potrebno vnesti oznako v slovenščini, ker je še nima (klikni na Q174665) in shraniti - če pa tam dodaš še kratek opis, je pa to sploh sijajno. In zakaj je opis dobro dodati .... ko neki osebi dodajaš (spreminjaš) kraj rojstva, ti avtomat pomaga pri iskanju ... prikaže ti tudi opis. Težko je namreč izbrati med več enakimi kraji ... lahko poskusiš v iskalniku vtipkati Bela in ti tam ponudi tri enake oznake, ki so brez opisa. Vsi članki, ki imajo takšne zapise so umeščeni v [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]. Jih počasi čistim ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:56, 12. december 2014 (CET) ::::Sem dodal oboje, upam, da prav, ker v geslu se (še) ne pokaže. Nisem pa vedel, da je to potrebno delat ročno za vsak objekt v wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:06, 12. december 2014 (CET) :::::Zdaj sem pogledal tisto kategorijo. Hudiča, saj tega je pa za celo življenje. No, pa sem imel iluzije o avtomatizaciji (rade Japanci za nas...) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) : Počasi se daleč pride. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) : Sicer pa se prikaže, le stran moraš osvežiti. Bo pa kasneje s temi podatki veliko lažje. Vem koliko dela sem imela s taksonomkami in naselji, da sem vse stare počistila, sedaj pa je precej enostavno, ko je na vsake svete cajte potrebno dodati le eno.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 12. december 2014 (CET) ::Sem parkrat stisnil ctrl+f5 pa se ni osvežilo. No, zdaj je, tako da sem očitno delal prav. Za vajo sem jih poslovenil še par, ampak tega je res ogromno. A se pri krajih ne bi dalo tega avtomatizirat? Da bi po defaultu kar wd dal originalno ime, ki bi ga potem po potrebi na roko slovenili, kjer imamo slovenska imena? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ::: Ctrl+f5 ni dovolj, treba je uporabiti tisto v Orodni vrtici (Več -> Osveži). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:37, 13. december 2014 (CET) ::: Glede slovenjenja ... ne vem kakšna so pravila glede botov v Wikipodatkih. Je [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] bolj aktiven na Wikipodatkih in bi mogoče on lahko svetoval. Tudi ne vem kaj naj bi bilo to originalno ime (če je npr. neko rusko mesto, je to potem tudi zapis v cirilici). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 13. december 2014 (CET) ::::Sorry, sem videl, da si me omenila, pa nisem prej utegnil odgovorit. Za črpanje oznak (label) iz imena medjezikovnih povezav bo treba pocukat kakšnega operaterja bota - treba je prepisat ime (verjetno najbolje angleškega) interwikija v label za slovenščino pri objektih, ki imajo {{P|31}}: {{Q|486972}}. Naslov je [[:d:Wikidata:Bot requests]], ampak za tako specifično opravilo znajo bit neodzivni. Na žalost ne poznam alternative. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:34, 13. december 2014 (CET) :::::Meni se to ne bi zdela slaba rešitev, čeprav bo seveda nekaj napak (Cologne namesto Köln, pa Prague namesto Praga ipd.). Če znajo narediti tako, da primarno vzame slovenski iw, če pa tega ni pa angleškega, bi bilo tega manj. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:17, 14. december 2014 (CET) ::::::{{u|IP 213}}, začasna rešitev za vsaj malo lažje dodajanje: v [[:d:User:IP 213/common.js]] si skopiraj <code><nowiki>importScript( 'User:Joern/altLabels.js' );</nowiki></code>. Če imaš izbran slovenski jezik v uporabniških nastavitvah, tako da prikaže polje za slovensko oznako na vrhu strani, ti skripta ponudi ime(na) iz interwikijev - kar pomeni en klik namesto copy-pastanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:25, 16. december 2014 (CET) ::::::: A jest tud lahko? .... Sem že nastavila ... super. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:35, 16. december 2014 (CET) Ok, hvala, bom uredil. Vsak klik manj paše. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ;Arnulf Koroški Hm, kaj pa je tule pri [[Arnulf Koroški|Arnulfu]]? V infopolju se pokaže 4. december, čeprav se v virih pojavlja 8. (ali konec novembra). In sem šel gledat v wikidata, kjer je tudi 8. 12. (z dodatkom julian). Ali tu infopolje po nepotrebnem preračunava v gregorijanski koledar, ki ga takrat sploh še ni bilo? Oziroma, ali je tu sploh odveč pripomba v wd, da je datum po julijanskem koledarju (verjetno posledica uvoiza iz wp ru:)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:58, 12. december 2014 (CET) : Ja, tega sem že gledala. Ruski uvoženi datumi so včasih nepravilni (sem jih že nekaj popravila) in če imaš svoj vir, tam podatek popravi (lahko vneseš tudi dva datuma) in dodaj vir, tistega ruskega pa kar izbriši. Kako se doda sklic lahko pogledaš npr. [[d:Q190770|Philip Warren Anderson Q190770]] na datumu rojstva, ki sem ga popravila jaz. Glede julijanske koledarja pa moram pa še preveriti, to naj bi drugače delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 12. december 2014 (CET) ::Saj ravno v tem je težava: iz ruske wp uvožen datum je pravilen, je tudi 8. december. V infopolju se pa pokaže 4.! Zato sklepam, daje v ozadju kakšno preračunavanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) ::: Hmm, bom povprašala ruske kolege, ki so napisali kodo, sem v navezi z njimi. Zaenkrat pa Arnulfa ne spreminjaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) ::::Sem pustil povsem pri miru. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ;Linus Torvalds V infopolju se pod poklic dvakrat pokaže programer (enkrat kot link, enkrat ne), pri starših in starih starših so opisi v angleščini. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Popraviti je bilo potrebno poklice v Wikipodatkih za ta objekt, očeta, mamo in deda pa je bilo potrebno popraviti kar v infopolju samem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Janko Prunk Pri Prunku se v infopolju prikaže napis '''Spletna stran''', vendar ni linka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Napaka je bila v Infopolju Znanstvenik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Milko Kos To pa je najbrž bolj moje neznanje kot bug. Pri [[Milko Kos|Kosu]] sem v wd dodal dve sliki, zdaj pa se tudi v infopolju pokažete obe. Je ena v wd odveč, je torej prav, če je tam samo ena, ali se da urediti, da infopolje pokaže samo eno, čeprav sta v wd dve? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:15, 16. december 2014 (CET) : Ja, če bi bilo tam 10 slik, bi se jih prikazalo vseh 10; bilo bi prav, da bi tam bila samo ena slika. Jaz kar zbrišem eno, pustim kvalitetnejšo. Do sedaj se ni še nihče pritožil. Wikipodatki naj ne bi bili namenjeni galeriji, za to je na voljo povezava na Zbirko (tudi v Wikipodatkih). Bom pa povprašala ruske kolege kako to preprečiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) : Sem malo gledala kako to deluje .... so splošno napisane funkcije, ki obdelujejo vse postavke znotraj ''property''. Tako deluje za datume, poklice in tudi za slike. Bi bilo potrebno za slike potemtakem narediti neko posebnost v kodi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 16. december 2014 (CET) ::Kar pusti, bom raje pobrisal odvečno in bo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ::: Podobno je npr. pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]]u. Če se iz infopolja odstrani parameter slike, se v njem prikažeta dve. Drugi dve od mišljene. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:19, 18. december 2014 (CET) :::: Na [[:Wikidata:Property talk:P18]] je navedeno, da naj bi imela lastnost [[:Wikidata:Property:P18|slika]] praviloma eno vrednost (Single value: this property generally contains a single value), ki naj bi bila najbolj kvalitetna slika za predstavitev osebe oz. za v infopolje. Ostale naj se odstrani. Jih je pa kar nekaj takih ([[:Wikidata:Wikidata:Database_reports/Constraint_violations/P18#.22Single_value.22_violations]]), tudi ker boti dodajajo podatke iz različnih Wikipedij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:35, 18. december 2014 (CET) ;Teodor Domej Tudi to je najbrž bolj vprašanje kot bug report. Ampak vseeno: pri [[Teodor Domej|Domeju]] sem hotel podatke vnesti v wd, pa sploh nima povezave Objekt v Wikipodatkih. Tudi možnosti, da bi ga ustvaril ne najdem. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:50, 16. december 2014 (CET) : Za čisto nov objekt greš direktno v Wikidata in tam v iskalnik vtipkaš Teodor Domej .... potem pa klikneš na "also create a new one" ... in veselo na delo. Tegale sem ustvarila že jaz in dodala. le da je moški in človek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) ::Aha, se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) <s>Ampak sedaj še vedno ni povezave med objektom v wd in geslom tu. Sem poskusil povezavo dodati, a mi kljub vztrajnemu klikanju na wd ni uspelo. Druge podatke sem lahko dodal (bio, slika). --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:39, 16. december 2014 (CET) :Danes sem bil rahlo uspešnejši. Lahko sem vnesel podatke za iw, vendar jih nisem mogel shraniti (invalid token ali nekaj takega). Prav tako nisem mogel pobrisati napake pri kraju rojstva; včeraj sem namreč ES namesto kot referenco po pomoti vnesel kot drugi kraj rojstva. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:37, 17. december 2014 (CET) </s> Pozabi! Zdaj je šlo. Očitno težave z delovanjem wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:18, 17. december 2014 (CET) : Poskusi vedno osvežiti stran z Osveži iz orodne vrstice. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:04, 18. december 2014 (CET) ::Misliš stran na wp? Saj sem, pa ni pomagalo. Mislim, da ima wd včasih težave z delovanjem in takrat je vnašanje in popravljanje nemogoče. Se mi je zgodilo že kdaj prej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:27, 18. december 2014 (CET) ;Aimé-Victor-François Guilbert Zakaj v članku [[Aimé-Victor-François Guilbert]] infopolje ne prikaže datuma smrti iz WD, čeprav je tam naveden? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:13, 27. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v WD. Lahko pogledaš zgodovino. Pri smrti je bilo nastavljeno, da je ta podatek nezaželen (pobarvan je bil spodnji kvadratek izmed treh navpičnih na levi strani). Običajno je to nastavljeno na srednjega ... Normal; zgornjega pa se običajno nastavlja pri slikah za sliko, ki je najprimernejša in se potem v infopolju izpiše le-ta, na pa tudi ostalih. Upam, da nisem preveč zapletla pojasnila. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:56, 27. januar 2016 (CET) Aha. Še nekaj je treba prevesti - kdor ima pri datumu smrti ? napiše v ruščini neznano npr. [[Slavko Beravs]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:50, 29. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v [[Modul:Infocards]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 29. januar 2016 (CET) ;[[Manuel Machado]] Nekaj je s sklicem narobe pri datumu smrti - Lua error in Modul:Sources at line 200: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 9. marec 2016 (CET) : Sem imela že nekaj časa pripravljene popravke v peskovniku, pa sem sedaj zamenjala. Upam, da bo vse ok.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 9. marec 2016 (CET) ;[[Edin Osmanović]] Kraj rojstva preveč raztegne infopolje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:27, 3. junij 2018 (CEST) : Modul Wikidata omogoča okrajšave dolgih imen držav [[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata&type=revision&diff=5001378&oldid=4913789 diff.]], kako bi naredili neko splošno pravilo bi si pa morala vzeti več časa in Modul prisiliti, da razdeli zadevo v več vrstic. Je pa tole malce komplicirano, tako da ne vem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 3. junij 2018 (CEST) ;[[Luka Špik]] Sliko prikaže prekrito z več vodoravnimi črtami. V vseh drugih wikijih je prikazana ok, tako da nimam pojma kaj bi bilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:44, 18. december 2019 (CET) :Ne vem zakaj se je to zgodilo. Ampak sem popravila prednastavljeno vrednost v infopolju Športnik na 220px tako kot za Infopolje oseba (prej je bilo 226px). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:28, 19. december 2019 (CET) === JhsBot na Wikdata === Če pogledaš zgodovino [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q3857937&action=history] [[d:Q3857937|Janeza Kosa]] se tam vidijo spremembe JhsBota (''Added [sv] description: Auto-description for Swedish'', ...). Mogoče bi lahko delal tudi za nas? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:05, 16. december 2014 (CET) == Predloga Infopolje Pisec na Wikiverzi == Na Wikiverzo sem skopiral predlogo za infopolje Pisec, vendar me študent, ki je predlogo uporabil, opozarja na napako, ki je ne znam odpraviti, namreč podatke o pikslih nad sliko (glej [[:v:sl:Benjamin Gracer|Benjamin Gracer]]). Help, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:29, 22. oktober 2014 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:49, 22. oktober 2014 (CEST) Glede na zasnovo predloge je namesto <pre>| image = [[File:Benjamin Gracer.jpg|thumb|Benjamin Gracer]]</pre> potrebno uporabiti: <pre> | image = Benjamin Gracer.jpg | caption = Benjamin Gracer</pre> {{urejeno}} - Sem omenjeni članek že popravila, glej https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Benjamin_Gracer&diff=19070&oldid=19068. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 22. oktober 2014 (CEST) == Kulturna dediščina Slovenije na Wikipodatkih == Najbrž te bo zanimalo, da sem naredil na Wikipodatkih infrastrukturo za označevanje enot slovenske kulturne dediščine. Glej [[Pogovor:Kulturni spomenik Slovenije‎]], komentarji dobrodošli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:25, 8. november 2014 (CET) Predlagam, da urediš samo naša infopolja in ne zgubljaš časa/energije z ročnim dodajanjem v Wikipodatke, potem ko bo vse pokategorizirano po občinah bom že jaz pognal avtomatizacijo. Lahko pa tudi sama, po želji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:15, 13. november 2014 (CET) : Ok ... hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:17, 13. november 2014 (CET) Avtomatska kategorizacija ne dela prav za Mestno občino Ljubljana - glej [[Meksika]]. Iz kode v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}} mi na žalost ni jasno, kaj je narobe (pri ostalih mestnih občinah dela). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 14. november 2014 (CET) : Očitno mi je ponagajal copy&paste in sem namesto presledka naredila neki posebni znak. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:19, 14. november 2014 (CET) :: Uh, dobro da si odkrila, to mi na kraj pameti ne bi padlo. Zanimivo, ravno par dni nazaj se mi je v službi pri analizi podatkov zgodilo, da sem po nesreči dodal presledek za eno vrednostjo in mi potem dolgo ni bilo jasno, zakaj mi [[R-project|R]] cel stolpec obravnava kot čisto drug podatkovni tip. V tab-delimited tabeli se to na prvi pogled ne vidi, tako da sem moral it nazaj v izvorne podatke da sem odkril, v čem je trik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:26, 14. november 2014 (CET) ::: Sem tako hitro odkrila, ker se mi je to zgodilo tudi včeraj in sem tudi skoraj doktorirala na tem ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 14. november 2014 (CET) ::::Pred uporabo je dobro [[:en:Trimming (computer programming)|trimčkat]] podatke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:35, 14. november 2014 (CET) :::::Do tega imam predsodke odkar sem enkrat pred davnimi časi poskusil s HTML trimmerjem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:38, 14. november 2014 (CET) :::::: Pri meni ni bila težava s presledki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 14. november 2014 (CET) Vsaj za nepremično kulturno dediščino je zdaj stvar solidno postavljena in up-to-date (čakam samo še bota, ki bo danes ponoči povedal, če je nova rešitev glede registrirane kulturne dediščine dobra). Sem ustvaril stran [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] z navodili, pod pogovorno stran sem premaknil najino debato od prej. Povej, če se ti zdi kaj nerazumljivo ali ne dovolj dobro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 22. november 2014 (CET) == Кategorija:Ljudje po abecedi == Ima [[Кategorija:Ljudje po abecedi]] namenoma poseben "K" v naslovu da jo sistem obravnava kot stran z vsebino ali je bil typo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:10, 10. november 2014 (CET) :Škratki so bili na delu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:38, 10. november 2014 (CET) == List of Museums in Slovenia == Hello Pinkysl, in 2011/2012 we added the List of Slovenian Museums to the englisch wp, see http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_museums_in_Slovenia - now there is a list of the museums in Croatia in the German WP, see https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Museen_in_Kroatien - wo should consider a German version of this list. Unfortunately I cannot make the translations from slovenian into German - and these names are often under discussion in the German WP. Best wishes from Germany G. Plehn. --[[Posebno:Prispevki/94.216.44.229|94.216.44.229]] 21:47, 22. november 2014 (CET) : You want to translate List of Slovenian Museums into german version? I am not really good in german ... I will ask someone here to help you. I transferred this conversation to [[de:Benutzer Diskussion:Plehn#List of Museums in Slovenia]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:17, 23. november 2014 (CET) ==Thanks!== Thanks a lot for your VE-related updates! Just a note that [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide/sl|the user guide on mediawiki.org]], which is linked from inside VE, is unfortunately out of date and this will affect users looking for information because they won't access the local documentation. Also, had you seen [[:m:VisualEditor/Newsletter/2014/December]]? I don't remember if you're on the translators list or not :) Best, --[[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 13:34, 22. december 2014 (CET) :Yeah, I know about User guide on mediawiki ... it is on my list "Must do" ... currently I am preparing for some Wiki classes for seniors on Institute of Continuing Education. So I will do that later, when there will be more time. And I will also check newest VisualEditor Newsletter ... I have already found CTRL F shortcut a few days ago. And about translators list: you asking me if I am allowed to translate at VisualEditor/TranslationCentral? ... I can, I have done that before. :By the way, I have posted 2 questions at [https://www.mediawiki.org/wiki/VisualEditor/Feedback VisualEditor/Feedback]. Maybe you can help? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:25, 22. december 2014 (CET) == DYK == Živjo, sem uredil glede 1. tedna 2015 za rubriko Ste vedeli, samo tega noče pokazat na glavni strani. Bi lahko to ti uredila (sedaj namreč kaže na 1. teden 2014). Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 15:41, 29. december 2014 (CET) : {{urejeno}} Sem sedaj naredila tako, da če je CURRENTWEEK (1) in CURRENTMONTH (12) ... kar velja za zadnji teden starega leta, sedaj predloga poišče prvo predlogo naslednjega leta, če ta obstaja ... drugače pa izpiše za en teden nazaj. Upam, do bo 1. januarja ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 29. december 2014 (CET) ::Se je glih to zgodilo, da kaže na današnji dan predlogo od 52. tedna 2014. Nočem nič sam spreminjat, ker bi se verjetno vrtel v krogu ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 13:47, 1. januar 2015 (CET) :: Zdej pa bo ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:04, 1. januar 2015 (CET) == infopolje gora == spoštovana Pinki, pravkar sem vnesel Čeglo goro (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cegla_gora), nato sem videl, da bi se lahko prikazal zemljevid z vnešenimi koordinati kot pri skupni Lačur (https://de.wikipedia.org/wiki/Latschurgruppe). Poleg tega slovenska predloga sicer upošteva izolacijo, ne pa škrbine (upam, da sem oba pojma pravilno prevedel iz nemščine). Aja, pa seveda pojmovanje "prevod" za drugo ime gore ni pravilno, oz. imajo številne gore lahko več vzporednih imen, če so npr. na meji ali iz drugih razlogov (Karnijske Alpe). Takrat bi to moralo biti primerno označeno. Ali se te 3 stvari (avtomatični zemljevid, škrbina, vzporedna imena) lahko uredi? Jaz tega ne znam. hvala. lp. Bojan2005, 14.1.2014, 12.00 CET : Bom pogledala .... jutri. :: hvala... predloga Karavanke pa je seveda narejena s perspektive Slovenije, le da je polovica v Avstriji... in nekako ta ekskluzivnost ne ustreza... tu bi se moralo nekaj spremeniti... To z zemljevidi v predlogah je seveda res za vse kraje v Avstriji, ki so na slovenski Viki... karte se žal ne prikažejo... lp Bojan2005... Glede [[Predloga:Gora]] .... tole je ena stara predloga (njena dokumentacija ni najboljša), ki jo bo potrebno posodobiti, se pa že sedaj lahko vstavi zemljevid (glej https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cegla_gora&diff=4358148&oldid=4357714 diff mojega urejanja). Predlogo bom v bodočnosti posodobila .... vendar bo malo trajalo, ker bo pred posodobitvijo potrebno ustrezno pripraviti vse že obstoječe članke (parameter {{para|Coordinates}}). Glede [[Predloga:Karavanke]] ... če preveriš njeno zgodovino, vidiš da je bila ustvarjena leta 2006 in bi bili zelo veseli njene posodobitve. Če ne veš kako se dela s predlogami, napiši na njeno pogovorno stran, kaj bi moralo pisati še za avstriski del Karavank in bom popravila jaz ali pa kdo drug. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 16. januar 2015 (CET) :{{urejeno}}, malce je trajalo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 27. julij 2019 (CEST) == Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog == Na Wikiviru se na nekaterih straneh pojavlja kategorija [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog&action=edit&redlink=1 Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog]. Ne vem, kako je vključena (s kako predlogo?), zato je ne morem odstranit. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 03:36, 2. februar 2015 (CET) : Ja, enako je po vseh Wiki projektih, tudi na naši sl. - to preverjanje je avtomatsko in je uvedeno s strani MediaWiki ... sem omenjeno kategorijo ustvarila kot skrito, tako, da je sedaj v člankih ne bi smeli videti. Da tega ne bi imeli, bi bilo potrebno pregledati predloge, ki jih članki uporabljajo ... v tvojem primeru sta to Navpolje in Navpolje podskupina. (glej [https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog], kjer je tudi kratek komentar kaj naj bi bilo potrebno popraviti). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2015 (CET) Super. Sem isto zdaj shranil še v Wikinavedku. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:18, 2. februar 2015 (CET) == Veslanje == Novo: Danes urejala stran [[Veslanje]] in bi prosila za pregled, če je vse v prav. Hvala in lp --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 21:02, 21. februar 2015 (CET) : Sem tvoje zunanje povezave uporabila kot sklici v poglavju [[Veslanje#Tekmovalno veslanje]]. Si pa nekje izgubila Šaleški veslaški klub [[Velenje]] in Veslaško društvo [[Strunjan]]? Če ta dva še delujeta, ju kar dodaj nazaj, četudi nimata lastnih spletnih strani (bosta pač zaenkrat brez sklica). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:03, 22. februar 2015 (CET) Hvala za pregled. Opomba: Šaleški veslaški klub, Velenje je razpadel. Dodala bom še sliko ali dve in vir iz katerega je predhodnik sestavil članek. LP --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 10:32, 22. februar 2015 (CET). : Ok, kar pogumno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:35, 22. februar 2015 (CET) == Tenisači == Ob ostalem popravljaš tudi pomišljaje, zaradi česar povezave na turnirje ne delajo več[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Am%C3%A9lie_Mauresmo&curid=328434&diff=4376178&oldid=4341686]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom popravila nazaj. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:06, 27. februar 2015 (CET) Mogoče veš kako v autoFormatter-ju izklopiti zamenjavo teh pomišljajev (znotraj povezav)? (glej [[Uporabnik:Pinky sl/common.js]])--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 27. februar 2015 (CET) : Predvidevam, da kje v [[:Uporabnik:Pinky sl/autoFormatterSettings.js]], Po moje bo najhitreje, če vprašaš [[:de:Benutzer Diskussion:TMg/autoFormatter]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:43, 27. februar 2015 (CET) == Seštevanje z magičnimi besedami == ; Glavna stran Za Wikivir bi potreboval za na glavno stran izpis števila člankov. Zdaj je uporabljena <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki>, rabil bi pa število <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki> minus <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}</nowiki>. Baje da se to z nekim stringom naredi, vendar je meni to že višja matematika (dobesedno). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:17, 27. februar 2015 (CET) Takole:<br> <s><nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{#expr: {{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}} - {{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}}} avtorjev]]</nowiki></s><br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''': <nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}|R}}}}}} avtorjev]]</nowiki> Delovanje lahko pogledaš v mojem [[s:Uporabnik:Pinky sl/peskovnik|peskovniku na Wikiviru]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:31, 27. februar 2015 (CET) ; Statistika Na glavni strani zadaj dela, imam pa še na [[s:Uporabnik:Janezdrilc#Statistika]] eno kalkulacijo, ki ne dela - tam, kjer piše "Naslovi brez predloge" (štiri števila so vključena v račun, izpiše pa nek nenormalno visok rezultat). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:06, 27. februar 2015 (CET) : Takole (delovanje glej v zgoraj omenjenem peskovniku):<br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''':<nowiki>{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi naslovi|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Razločitev|pages}}||R}}}}}} člankov</nowiki> : Tale formatnum je potreben zaradi pik za tisočice, ki jih napačno preračunava (expr mora vsebovati številke brez pik in vejic). Zato moraš popraviti tudi zgornjo kodo za glavno stran. Trenutno je ok, ker številka ni presegla 1000. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 27. februar 2015 (CET) Sem popravil tudi na glavni strani. Zdaj vse krasno prikazuje. Tale koda je pa tudi od sile... Hvala za hitro pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:26, 27. februar 2015 (CET) == Infopolja univerze, fakultete == Zdravo! Pripravljam se na obnovo strukture in podatkov v člankih o Filozofski fakulteti v Lj, njenih oddelkih in knjižnici. Praktično bi bilo, če bi imeli infopolje + navodilo v slovenščini. Nam ga lahko pripraviš, prosim? Bi ga pripravili skupaj? Pozdrav![[Uporabnik:Leska|Leska]] ([[Uporabniški pogovor:Leska|pogovor]]) 12:11, 7. marec 2015 (CET) : Obstaja [[Predloga:Infopolje Univerza]]. Jo bom pogledala v kakšnem stanju je in dodala navodila v dokumentacijo predloge. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Pinky sl, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == Ste vedeli/14. teden 2015 == Ojla, je v vnosu za "ste vedeli?" za [[Elbasan]] mišljen tudi [[Škumbin]] kot predstavljeni članek? Je bil namreč tudi ustvarjen prejšnji teden. Toliko, da vem, koliko DYK-jev si lahko pišem... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:37, 31. marec 2015 (CEST) : Ja, sem zgrešila ... sem dopolnila Ste vedeli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:42, 31. marec 2015 (CEST) == Slog opomb na Wikiviru == Na Wikiviru sem [[s:Predloga:Opombe|Predlogo:Opombe]] posodobil po Wikipediji, vendar sedaj opombe izpisuje v navadni velikosti pisave, ne več small. Lahko malo pogledaš? Hvala v naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:00, 8. april 2015 (CEST) :Iz naše [[MediaWiki:Common.css]] skopiraj od vrstice 49 <nowiki>/* Make the list of references smaller */</nowiki> do vrstice 77 (pred <nowiki>/* Styling for citations */</nowiki>). Mislim, da bo to vse. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 8. april 2015 (CEST) Že dela. Vidim pa, da še ne dela možnost za več stolpcev <nowiki>{{Opombe|2}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:11, 9. april 2015 (CEST) : Mogoče je napaka v tem, da ti manjkata še predlogi [[Predloga:Column-width]] in [[Predloga:Column-count]]; drugače pa bi morali še nekje biti definirani references-column-count, references-column-count-n, references-column-width. pa jih tukaj ne najdem. Mogoče bi [[Uporabnik:Smihael|Miha]] vedel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:55, 9. april 2015 (CEST) ::Ja, mislim da v css-jih nekaj zadev manjka. Uredim cez vikend na racunalniku. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:04, 9. april 2015 (CEST) Ok, potem bom kar na Mihata počakal, saj moram zatem isto še na Wikinavedku uredit. Hvala za sedaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:05, 10. april 2015 (CEST) == Prosim za pomoč == V [[Folgóre da San Gimignano|tem članku]] so podatki v predlogi nekoliko zgrešeni, pa ne znam popraviti. Mi lahko poveš, kako je predloga dostopna za urejanje? Hvala za pomoč! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:53, 23. april 2015 (CEST) Predloga zajema podatke iz strani Wikipodatkov, zato je treba spreminjati tam: [[d:Q774824]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:41, 23. april 2015 (CEST) == Wikidata == Pozdrav Pinky, vidim da si radila ovdje u vezi Wikidate. Imam jedan problem na bs.wiki. Pogledaj [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&diff=prev&oldid=2598013 ovdje]. Kad stavim <nowiki>{{#invoke:Wikidata|formatStatements|property=p6|rank=preferred}}</nowiki> pokaže mi [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=2597860 oba podatka] (Miro Cerar i Alenka Bratušek) a kad sam pročitao pomoč piše da samo treba staviti ovo ''rank=preferred'', ali kao što vidiš ne dela! Isti problem je i kod property=p38 (tolar i euro). Btw. volio bih kad bi neko iz SLO ko zna malo bolje bosanski (ti ili Yerpo ili neko treči) pogledao malo ovaj članak na bs.wiki o Sloveniji (nedavno sam ga pisao), da ''ocijeni'' valja li (mislim ima li šta sporno ili pogrešno). Prevodio sam ga sa slovenščine i engleskog. Pozdrav iz Sarajeva--[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 10:37, 8. junij 2015 (CEST) : Vaš [[:bs:module:Wikidata]] ne radi sa rank-om. Kod nas to radi. Osnova našeg modula uzeta je od ruske Wikipedije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:54, 8. junij 2015 (CEST) ::OK hvala Pinky, pošto ne znam oko toga ništa, prenijet ću to našem ''tehničaru'' koji se s tim bavi. Puno pozdrava iz Sarajeva. --[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 18:46, 8. junij 2015 (CEST) ==Infopolje Naselje== Pozdravljena, Pinky. Urejal sem članek [[Škocjan, Škocjan]], pa sem opazil, da je tudi na zemljevidu v infopolju naselje označeno kot 'Škocjan, Škocjan'. To je seveda nepotrebno, zadosti bi bilo 'Škocjan'. Te lahko prosim, da popraviš kodo, da se bo izpisalo samo ime naselja brez razločitve? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:33, 6. julij 2015 (CEST) :Dvomim da bo šlo samodejno, treba je pri vsakem "razločenem" kraju izpolniti parameter <code>|name =</code>, ki ima privzeto vrednost <code><nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></code>. Jaz občasno to naredim, kadar ravno urejam kakšnega, sistematično se mi pa še ni dalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:38, 6. julij 2015 (CEST) Kodi je težko dopovedati kaj je to razločitev, zato je temu namenjen (kakor je že Yerpo omenil), parameter {{para|name}}. Lahko pa bi npr. izpisala le besedilo do vejice, ostalo pa ignorirala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:53, 6. julij 2015 (CEST) :Zaenkrat sem za Škocjan rešil s parametrom 'ime'. Za druge kraje pa se mi zdi ne smiselno, da se izpiše le besedilo do vejice. Za Slovenijo bi to delovalo (ne spomnim se nobenega kraja z vejico v imenu), za tujino pa gotovo ne. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 16:51, 6. julij 2015 (CEST) == Rast == Glej [[Brest, Belorusija]]; mislim, da zaradi formatiranja števil ne prikaže znaka za {{tl|rast}}. Naj ga odstranim ali je kakšna rešitev? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 14. julij 2015 (CEST) : Ja, najbolj je da odstraniš. Problem je v pikah v imenu slike, ki jo odstrani. Žal se temu težko izognem. Lahko pa bi dodali nov parameter, ki bi ga nato predloga izpisala na to mesto. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 14. julij 2015 (CEST) == Reference iz WD == Če imaš čas, bi lahko pogledala, kaj je narobe pri izpisu referenc iz WD v {{tl|Infopolje Oseba}}? Glej za primer [[Neil Armstrong]], pri datumu publikacije piše "-25T", medtem ko je v samem objektu {{q|1615}} lepo oblikovan datum 25 August 2012. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:48, 24. julij 2015 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 24. julij 2015 (CEST) :: Zdaj bi moralo biti bolje ... sem najprej posodobila [[Modul:Sources]] (glede na zadnje ruske popravke, ker tam pač deluje). Je pa izpisana samo letnica publikacije, ne vem pa zakaj so se odločili za tako izvedbo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:52, 24. julij 2015 (CEST) Še en bug: očitno modul pobere naslove (title) referenc v vseh jezikih, moral bi samo v slovenskem. Zgled: [[Denis de Sallo]], kjer za ''data.bnf.fr'' piše po rusko naslov Национальная библиотека Франции in zdaj po novem tudi zraven Francoska narodna knjižnica (kar sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20666306&type=revision&diff=365411119&oldid=365407913 dodal] v objekt {{q|Q20666306}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:15, 17. avgust 2016 (CEST) : bom pogledala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:03, 17. avgust 2016 (CEST) :: Lastnost "naslov (enojezično besedilo):" naj bi praviloma vseboval originalni naslov dela - le en zapis (v tem primeru, po moje, za data.bnf.fr to nima smisla, ker je to baza podatkov data.bnf.fr). Če že, bi moral biti to originalni naslov v francoščini. Sem tam zbrisala oba zapisa. Upam, da ne bodo komplicirali. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:38, 17. avgust 2016 (CEST) == Ožje zrcalo == Pred časom sva se mučila z oženjem formata strani na wikijih. Zdaj sem na Wikiknjigah in na Wikiverzi uporabil kar preprosto določilo <code><nowiki><div style="width:800px"></nowiki></code> in deluje. Če ne odkrivam tople vode :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:36, 2. avgust 2015 (CEST) : Zakaj pravzaprav ožite (fiksirate) format? Format na spletu je dandanes običajno nefiksen, zaradi različnih naprav, ki berejo določeno spletno stran. Sedaj manjšanje (ožanje) okna ne prilagaja več širine članka. Poskusi sedaj zožati okno, da bo ožje od določenega 800px. Videl boš, da se širina besedila ne prilagaja širini okna. To je še posebej nerodno za uporabnike z manjšimi zasloni, kise morajo sedaj za branje vrstic premikati levo-desno. Upam, da nisem preveč zakomplicirala.<br>Za printanje ali shranjevanje članka se lahko uporabljata opciji na levi strani "Prenesi kot PDF" in "Različica za tisk", ki stran preuredita za A4 format. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 2. avgust 2015 (CEST) ::Na to pa nisem pomislil; bom vrnil nazaj na privzeto. Glavni razlog za oženje je bila misel na morebitni natis, no, pa tudi priporočilo, da je optimalna dolžina vrstice za branje okrog 60 znakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:38, 3. avgust 2015 (CEST) == Slavonic runes == I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (''That's how I know about it'' - # воинский доспех из Стичны VII века до н.э.; # шлем из города Вач ; # руны на монете из Народного музея Словении<br/> и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;<br /> http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).<br /> '''Sources''':<br /> * Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001 * Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996 * Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.<br /> and etc. Regards --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 23:36, 7. avgust 2015 (CEST) == Predloga:Normativna kontrola == Par predlogov bi imel samo v razmislek za predlogo {{tl|Normativna kontrola}}: * morda je bolj ustrezno ime predloge ''Normativne kontrole'', v kolikor to ime pomeni zbriko večih povezav (kontrol), vendar nisem prepričan v takšno uporabo te besedne zveze :: Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja: normativna kontrola so obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajočimi bibliografskimi vpisi. Jaz bi to kar pustila v ednini. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * za zunanje povezave se mi zdi boljše, če bi bile plainlinks, saj v člankih, kot je na primer [[Albert Einstein#Zunanje povezave|Albert Einstein]], potem že mrgoli teh malih ekonic, s čimer je vse skupaj tudi malo manj pregledno :: Tiste ikonice zraven so edino obvestilo uporabniku, da je to zunanja povezava in da bo zapustil Wikipedijo, če jo bo kliknil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * posamezne povezave bi lahko bile ločene s <nowiki>{{·}}</nowiki>, malo zaradi standardizacije tovrstnih seznamov, malo pa, ker navadne pike na prvi pogled delujejo nekam "nenamensko" :: Tole bom še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) :: {{Urejeno}}, posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 6. september 2015 (CEST) ::: Aha, te pike sedaj boljše zgledajo in lepše ločujejo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) * razmišljam, če bi bilo bolje celotno predlogo zapakirati kar v navpolje, da se potem z drugimi navpolji v članku lepo zloži; zdaj ponavadi visi iz zadnjega navpolja kot nekakšno vsebinsko dopolnilo, oziroma je videti, kot da je zadnje navpolje vedno razprto :: Ne vem, če ima smisel kaj zlagati, ker je tako ali tako le ena vrstica (''row''). Potem, bi morala biti glava in pod njo vrstica z vsebino. Ta predloga je izdelana v Lua jeziku in so po vseh Wikipedijah približno enake, ne vem če bi se lotila popolnega redizajna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * zaradi preglednosti bi bile mogoče povezave nanizane v stolpcih, samo to vem, da je iz tehničnega vidika "predrago", zato je samo hipotetična ideja :: V stolpcih? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) ::: Ja, pač, če se sploh splača - nekaj takega drugače:<br>VIAF: lkjlkj<br>ISNI: oiugiugv<br> BNF:lihlihb ::: Ali pa, če bi šlo kako podobno, kot s predlogo <nowiki>{{Stolpci|3|...}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) :::: V stolpcih bo težko, ker se polje avtomatsko polni in bi bilo treba v naprej izračunati, koliko id-jev je v Wikipodatkih, da se enakomerno porazdelijo. Kakor za uporabo z navpolji, bi bil tukaj ravno tako potreben redizajn za katerega pa nimam prave volje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:40, 6. september 2015 (CEST) ::::: Dobro, ja, saj pravim - to je samo za pretresanje idej. Hvala drugače za mnenje in poskuse. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:52, 6. september 2015 (CEST) Če se ti zdi kaj od tega vredno poskusa, lahko spremeniš, sicer pa - saj veš - ni nobene sile. Jaz bi probal, čisto tako, kako se kaj obnese, vendar sem se našel "prepoceni" na tem področju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 5. september 2015 (CEST) ===George Walker Bush=== V članku [[George Walker Bush#Zunanje povezave]] in [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti|še nekaterih]] javlja napako »Lua error in Modul:Authority_control at line 259: attempt to index field 'datavalue' (a nil value).« : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:46, 17. januar 2017 (CET) ===Agropop=== V članku [[Agropop#Zunanje povezave]] pa ne prikaže MusicBrainz (na opisni strani predloge je med naštetimi, ki naj bi delovale). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:00, 16. januar 2017 (CET) : Bom preverila tudi tole. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 17. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti oba primera (preveriš lahko, če uporabiš {{tl|normativna kontrola/peskovnik}}, vendar je zaenkrat še v peskovniku, ker so bile težave v njunih podpredlogah. Preden vse popravke dam iz peskovnika, moram še malo prečekirati, če nisem česa pokvarila. (Sprememba bo vplivala na vsa navigacijska polja.) .... tole dajem kot obvestilo, da nisem pozabila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:31, 29. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti tole, sedaj bi moralo delovati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 22. junij 2017 (CEST) :Sedaj deluje, so pa izginile povezave na CONOR. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 23. junij 2017 (CEST) :: Sem dodala še povezave na CONOR ... poletni škratki so bili na delu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:07, 24. junij 2017 (CEST) ==Prosim za pomoč 2== Prosil bi te, da malo pogledaš okno v [[Kraljevina Dveh Sicilij|tem]] članku, in sicer (a) kaj pomenijo slikice pri datumih nastanka/ukinitve in (b) zakaj se ne prikaže zastava poleg grba. Upam, da je ostalo v redu, je namreč prvo okno te vrste, ki sem ga izpolnil. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:17, 10. september 2015 (CEST) : {{urejeno}}, poglej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljevina_Dveh_Sicilij&type=revision&diff=4513233&oldid=4513125 diff]. Drugače pa so primeri in nasveti tudi v dokumentaciji infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 10. september 2015 (CEST) ::Prav lepa hvala. bom znal za naprej. Samo še eno vprašanje. Država je bila absolutistična monarhija samo zadnjih nekaj let po 1848., prej je bila "razsvetljena" monarhija (ne najdem bolj tehničnega izraza), pa bi rad, da se oboje vidi v infopolju - če je to možno. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:43, 11. september 2015 (CEST) ::: Ti vpiši tako, kot misliš da je prav; članek se bo umestil v skrito vzdrževalno kategorijo ... ampak to je problem predloge, ki ne dovoljuje kombinacije dveh različnih {{para|government_type}}. Lahko pa uporabiš samo monarhija, jaz sem iz nevednosti naredila napako. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:57, 11. september 2015 (CEST) :::: Bom, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:43, 11. september 2015 (CEST) Sem spet tu s prošnjo - zgleda, da nisem preveč prijatelj s predlogami. Če imaš malo časa, prosim preglej [[San Leucio|to packarijo]], pa hvala vnaprej! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:45, 24. oktober 2015 (CEST) :{{urejeno}} - je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] popravil. Za ime lakocijske karte si lahko izbiraš med imeni držav v kategoriji [[:Kategorija:Lokacijske karte po državi]]. Običajno so kot preusmeritev narejena tudi angleška imena držav, italijanska pa žal ne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 24. oktober 2015 (CEST) ::Hvala obema. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:40, 25. oktober 2015 (CET) == Predloga:Infopolje Album == Živjo, ali bi se dalo spremeniti infopolje Album tako, da bi vrstica "''<nowiki>|header11 = {{#if: {{{Last album|}}}{{{Next album|}}} |{{{Artist}}}}}</nowiki>''" kazala namesto <nowiki>{{Artist}}</nowiki> parameter <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar je ta podan (torej, če je podan Chronology, naj prikazuje <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar pa ne, pa <nowiki>{{Artist}}</nowiki>)? :) Lp, [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 22:50, 10. november 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:38, 11. november 2015 (CET) : {{urejeno}}, predloga je poleg tega tudi posodobljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:01, 11. november 2015 (CET) ::Hvala! — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:40, 11. november 2015 (CET) Še ena stvar je, in sicer [[Predloga:Extra chronology]], ki bi jo bilo prav tako treba posodobiti (trenutno prihaja do navzkrižja med dvema slogoma, kot npr. na straneh [[Double Fantasy]] in [[Your Own Two Heads]]. Prosim hvala? =) — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:55, 11. november 2015 (CET) ::Prav tako [[Predloga:Singles]]... — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 13:10, 11. november 2015 (CET) ::: Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 11. november 2015 (CET) ::: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 11. november 2015 (CET) Hej, spet jaz, samo ena pripomba, "soundtrack album" ni nujno filmska glasba, kot npr. album ''[[Rokovnjači (album)]]'', ki služi kot glasbena podlaga dramske uprizoritve (pišem tebi, ker si se že lotila urejanja infopolja za albume). Sicer bi bilo pa zelo lepo najti še ustreznejši izraz, saj si pod besedno zvezo ''filmska glasba'' po navadi predstavljamo ''score'' v nasprotju s ''soundtrackom''. Imaš kakšno idejo, kako stvar izboljšati? — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 19:31, 29. november 2015 (CET) : Bom zaenkrat popravila kar na »soundtrack«. Če poguglaš po spletu se ta izraz množično uporablja, če pa bo kakšna druga slavistična ideja, bomo pa popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2015 (CET) :: Kul, se strinjam. — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 10:42, 30. november 2015 (CET) == Katedrala iz pločevink == Hello Pinky sl, I am trying to find someone who can help clean up the articles [[Cyril Genik]] and [[Katedrala iz pločevink]] the way the tags on them request. They were translated for me by Slovenian writer [[Marija Ahačič Pollak]] here in Canada. If you can find the time, could you take a look at these two articles? I am not fluent in Slovene, and would be grateful for any help. Thank you. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 15:28, 21. november 2015 (CET) == Normativna kontrola v Wikiviru == V Wikivir poskušam k [[s:Predloga:Avtor|Predlogi:Avtor]] dodati normativno kontrolo po tukajšnjem zgledu, samo da brez navbox okvira (glej za primer [[s:France Prešeren]]). [[s:Modul:Authority control]] sem že skopiral, ampak bi ga bilo treba verjetno nekoliko modificirati. Lahko kako poskusiš, če ni prezapleteno? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:37, 17. januar 2016 (CET) == Dokumentacija == Ojla, [[Predoga:Avtomatska taksonomka/dok/all parameters]] ima nestandarden simbol za dvopičje, zato jo obravnava kot stran v glavnem imenskem prostoru, ne v imenskem prostoru predlog. Je to namerno ali je treba prestavit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:51, 18. januar 2016 (CET) : Sem se zatipkala ... Pred{{red|l}}oga ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:17, 18. januar 2016 (CET) ==[[Alitalia]]== V predlogi so nekatere postavke napačno prevedene, pa jih ne znam popraviti. Na primer, če lahko sprejmemo, da je "hub" ''matično letališče'', ni prav prevesti "secondary hubs" z ''druga središča'' – pravilneje bi bilo ''sekundarna letališča'' ali ''alternativna letališča''. Razumem, da se izogibamo tujk, a tu se mi zdijo potrebne. – Najbolj neprimeren je prevod "focus cities" z ''oskrbuje mesta'': v tekstu sem zapisal ''glavna pristajališča'', morda pa imamo tudi slovenski izraz, ki ga ne poznam. – Tudi (bolj spodaj) "alliance" ne pomeni enostavno ''zveza'', temveč ''soudeležba v mednarodnih korporacijah'', kar bi se morda dalo povedati bolj na kratko recimo z ''včlanjen v zvezah'' ali bolje ''povezovalne organizacije'' ali kaj podobnega. Ko imaš kaj časa, prosim poglej. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:30, 1. februar 2016 (CET) : Bom pogledala in popravila. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 1. februar 2016 (CET) :: {{urejeno}} ... popravljena je [[Predloga:Infopolje Letalski prevoznik]]. Prevodi so popravljeni glede na tvoje predloge in so vsekakor boljši kot so bili prej. Če bo pa kakšna nova, še boljša ideja, bomo pa še popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2016 (CET) == Slikanica == Ali lahko pomagaš Nastji pri oblikovanju slikanice [[:s:sl:Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] na Wikiviru? Slike niso poravnane in stolpci so preveč skupaj. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:20, 23. februar 2016 (CET) :Sem spremenil postavitev prvih dveh vrstic za zgled, mislim, da je tako bolje. Če je še kakšna želja, pa kar na dan z njo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:49, 23. februar 2016 (CET) :: Ha, Yerpo. Si me prehitel, očitno sva jutranji ptici. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:00, 23. februar 2016 (CET) == Rojstni kraj Kunanbajeva == Pozdravljen, podatki bi bili verjetno v kaki specializirani knjigi o ruski zgodovini, na hitro pa bi rekel takole: Жидебай - Židebaj, Семипалатинский уезд - Semipalatinski ujezd, Западно-Сибирское генерал-губернаторство - Zahodnosibirsko generalno gubernatorstvo; pri zadnjem morda obstaja različica nadgubernija). LP [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 16:56, 28. februar 2016 (CET) : Bom v Wikipodatkih uporabila tvoje predloge. Če bo kdo ponudil kaj drugega, bomo pa kasneje lahko popravili. Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 28. februar 2016 (CET) == [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016]] == Dober večer! Vidim, da ste pomagali organizirati [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] v slovenski Wikipediji v letu 2015. Na žalost je Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu. Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo. Upam, da bo Slovenija sodelovala v CEE Pomlad 2016. Če želite organizirati: * Ustvarite seznam člankov o vaši državi: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Structure/Slovenia]]. Ste imeli dober seznam lani: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2015/Structure/Slovenia]], lahko kopirate in jo spremeniti v novo obliko, podobno kot v drugih državah: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Article Lists]] * Ustvarite stran tekmovanja v Wikipediji, kot v letu 2015: [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] * Prosimo, da organizirajo promocijo za to tekmovanje, v Sitenotice ali, kot ga ponavadi spodbujajo tekmovanja in tedne * Če želite organizirati tekmovanje v slovenski Wikipediji, dodate svoje ime na tej tabeli: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Participants]] Hvala! — [[Uporabnik:NickK|NickK]] ([[Uporabniški pogovor:NickK|pogovor]]) 02:52, 22. marec 2016 (CET) == access-date == Na en so se začeli pojavljati parametri predlog za citiranje access-date (namesto accessdate) in ostali na -date, kjer ga predloge vseeno upoštevajo, naše pa le predlagajo ( Neznan parameter |access-date= ni upoštevan (predlagan je |accessdate=)). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:44, 24. april 2016 (CEST) : Bom pogledala. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:49, 24. april 2016 (CEST) :: {{urejeno}}, popravljena sta bila [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] in [[Modul:Citation/CS1/Suggestions]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 29. april 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Infopolje Naselje == Živjo, lahko, prosim, pogledaš, zakaj se v članku [[Vojsko, Kozje]] ne prikaže parameter image_caption? Poleg tega imam pri vpisovanju znakov (tilda ipd.) v slovenski Wikipediji težave, morda veš, zakaj? Hvala lepa. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:19, 11. maj 2016 (CEST) : Infopolje Naselje v Sloveniji: image_caption = caption : Tilda, jaz nimam težave .. uporabim <ALTGR + 1>.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:40, 11. maj 2016 (CEST) ::Hvala za popravek. Morda je povezano z brskalnikom (uporabljam FF); bom preizkusil še na Chromu. Pojavlja pa se na vseh računalnikih. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:22, 12. maj 2016 (CEST) == Florjan Lipuš == Malo sem slovenil na wikidata in pri Florjanu Lipušu naletel na rojstni podatek, ki je napačen, vendar ne znam popraviti. Piše, da je rojen v Lobnigu, kar je sicer prav, vendar ne v butanskem, ampak v avstrijskem. Problem pa je, da avstrijski Lobnig (slov. Lobnik) sploh nima svojega gesla v WD. Zato ne vem, kako naprej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:51, 12. maj 2016 (CEST) : V tem primeru je na WD potrebno ustvariti nov objekt Lobnig (sem ga ustvarila sama [[d:Q24049842]]), če mogoče poznaš koordinate bi jih bilo dobro tja dodati), in potem popraviti vnos v WD od Lipuša. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:13, 12. maj 2016 (CEST) Hvala. Sem popravil pri Lipušu, koordinat pa ne poznam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:38, 12. maj 2016 (CEST) :: Da ne bi bilo pomote: V slovenščini je v danem kontekstu edino pravilno krajevno ime "Lobnik". Zdovc v svojem seznamu dodaja še opredelitvi "pri Železni Kapli" ali "nad Železno Kaplo", pri čemer obi opredelitvi nista del "uradnega" krajevnega imena (in zato v njegovi knjigi tudi nista zapisani "mastno" (bold) (stran 72). Nemška inačica je Lobnig (stran 154 v isti knjigi, kjer sta po sistemu knjie zapsani le inačici Lobnig - Lobnik ter ime občine). Tako je tudi zapisano v Wiki seznamu, ki sem ga temeljito popravil in predelal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_avstrijskih_krajev#L). Očitno je vprašanje neutemeljeno in popravek povsem redundanten. [[Uporabnik:Bojan2005]] 19:06, 12. maj 2016 (CEST) Kje pa je kakšno vprašanje in kaj je redundantno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 12. maj 2016 (CEST) == Klasifikacija ATC == Citirani vir [https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC_2015.pdf] sem uspel prebaviti (5937 identifikatorjev! - [https://www.dropbox.com/s/0dkerfqr1sgf1gd/ATC_2015.xlsx?dl=0 tule xlsx datoteka]) in dodal kapitla B in C v [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove | top/root članek]] za trening. O tem, do kje iti z vsebino, bi bilo dobro premisliti - da ne bomo iz Wikipedije delali telefonski imenik. Recimo posebne strani [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove]] itd bi lahko pustil(i) v Članku [[Anatomsko-terapevtsko-kemični_klasifikacijski_sistem]], da je vse na kupu. Zveza z infopoljem učinkovine mi zaenkrat ni jasna, bom pa verjetno razumel več, če se lotim dokumentacije oziroma primerov. Dober trening;) Še to: začel sem z kategorijo "Klasifikacija ATC", ampak mi zaenkrat ni najbolje uspela - verjetno moram začeti s stranmi tipa XXYYZZnn z edino vsebino REDIRECT, jih kategorizirati ... Nasvet iz prakse dobrodošel. LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 11:40, 18. maj 2016 (CEST) # Poglej v koda A [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove/peskovnik]] # Predlogo [[Predloga:ATC-koda A]] je potrebno še prevesti, napake v sklicih bom pa še popravila # Predlagam, da se naredijo najprej vrhnje predloge za vrhnje kode A,B,C # V članke, ki pripadajo tem kodam, je namesto dosedanje vsebine treba vključiti vsebino na enak način kot v zgoraj omenjenem peskovniku # Preusmeritve pa po zgledu vsebine [[ATC-koda A]] Najprej to ... potem pa se lotiva še ostalih, če ne boš obupal. Podobno je narejeno za bolezni [[MKB-10]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 18. maj 2016 (CEST) :Prima.Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:43, 18. maj 2016 (CEST) ::A bo takole v redu? ATC-koda B in C sem iz lenobe enostavno preusmeril. Po istem muštrcu lahko grem skozi vso abecedo. Odprto je pri meni vprašanje zdrave mere pri bingljajočih (rdečih) povezavah: ali je nujno potrebno imeti recimo [[emetiki|emetike]]? Ali pa za prvo, drugo ... silo zadoščajo emetiki, brez rdeče barve / t.j. brez (neobstoječe) povezave. Navsezadnje, zakaj imamo pa bote.LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 07:46, 19. maj 2016 (CEST) Tule je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:SmozBleda/Stran_v_delu skladišče rezervnih delov]: vseh 5000 plus postavk ATC s hierarhijo vred in oglatimi oklepaji. : Ena pripomba je na [[Uporabniški pogovor:SmozBleda/Stran v delu| na pogovorni strani tvojega skladišča]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 21. maj 2016 (CEST) Lahko preveriš, kako stoji sedaj z ATC kodami? Hvala vnaprej[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:08, 11. junij 2016 (CEST) :: Sijajno stojijo in nimam dodatnih pripomb ... sem naredila manjše popravke in vključila predloge tudi v obstoječe podskupine [[ATC-koda A01]], [[ATC-koda L01]], ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 11. junij 2016 (CEST) == Težave z wd? == Poskušam dodati slovenski prevod za [https://www.wikidata.org/wiki/Q3286043 glamor model] in že dva dni ne uspem. Napiše shranjujem in potem se dolgo ne zgodi nič. So kakšne splošne težave, ali je kak drug problem? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:34, 27. maj 2016 (CEST) : Meni dela ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 28. maj 2016 (CEST) ::Meni pa še vedno ne. Čudno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:56, 29. maj 2016 (CEST) :::In zdaj sem opazil, da mi ne dela niti avtomatsko predlaganje imen iz drugih jezikov. Tisto, ko samo klikneš na eno možnost in se sama shrani kot slovenski prevod. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:39, 30. maj 2016 (CEST) :::: Ja, ''altLabels.js'' meni tudi ne dela ... glej [https://www.wikidata.org/wiki/User:IP_213/common.js User:IP 213/common.js]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 31. maj 2016 (CEST) Tisto sem zdaj vrgel ven, pa nič ne pomaga. Zdaj ne morem nič urejati na wd. Shranjuje ... pa ne shrani. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 31. maj 2016 (CEST) :Dela! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:29, 1. junij 2016 (CEST) ::A vse, ali le shranjevanje? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:39, 1. junij 2016 (CEST) :::Shranjevanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) === Rdeča povezava z ang. labelo === Tisti skript pa že dolgo ne. Sem pa opazil (recimo tu: [[Makoto Hasebe]]), da se mi zdaj v infopolju pokaže angleški label in ne več koda (qxxxxxx), ko ni slovenskega prevoda. A je to napaka ali nov feature? Meni ni preveč všeč. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) : Ja, bo treba popraviti ... bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:03, 26. junij 2016 (CEST) :: Sem posodobila [[Modul:Wikidata]], vendar je sedaj delovanje malo drugače. Če v Wikipodatkih obstaja prevedena angleška labela, se v infopolju izpiše rdeča povezava z angleško labelo in povezavo na Wikipodatke (npr.: [[Shimada]]<sup>[ [[d:Q605256|d]] ]</sup>, [[Fujieda]]<sup>[ [[d:Q734432|d]] ]</sup>). Če pa niti angleška labela ne obstaja, pa se uporablja klasičen pristop tj. npr [[d:Q3216701|Q3216701]]?. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 26. junij 2016 (CEST) Hvala, to se mi zdi dobra srednja varianta. Bralec dobi vsaj zasilen podatek, urejevalec pa tudi takoj opazi, da ga čaka delo na WD. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:08, 26. junij 2016 (CEST) :Ampak, zdi se, da ne dela OK. [[Makoto Hasebe]] ima zdaj v WD vse prevedeno, v infopolju se pa pokažeta slovenska prevoda v rdečem in z <sup>[ [[d]] ]</sup>. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:13, 26. junij 2016 (CEST) :: Ni napaka, tako deluje, da se ve od kje pobere te avtomatsko pridobljene podatke oz. rdeče povezave - hkrati pa je pripravljeno za kreacijo novega članka. Mogoče bi lahko dodala še kakšno informacijo zraven, ko bi uporabnik šel z miško čez tisti [d] - moram pogledati kako so napisane funkcije, če ni preveč komplicirano. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 27. junij 2016 (CEST) Aha, razumem. Za uporabnike je to dobro, samo urejevalec pa tako ne vidi na hitro, ali je že slovenski prevod v WD ali ga ni. Pa še eno vprašanje: kategorija s članki z manjkajočimi slovenskimi labeli v infopolju se zelo počasi posodablja. Ko je prevod v WD, včasih taraja teden ali celo več, da geslo izgine iz kategorije. Tudi če kliknem na osvežitev strani. A se da tu kaj narediti? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 19:23, 27. junij 2016 (CEST) : [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]] je sedaj skoraj prazna, ker se članki, ki imajo izpisano angleško labelo tja ne uvrščajo. Trenutno so tam le članki, ki nimajo ne angleške ne slovenske labele (v obliki Q4423042?). Meni to ni všeč in sem kontaktirala naše ruske kolege , če imajo kakšno rešitev tega problema (glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Не переведено 5#Module:Wikidata and template Не_переведено_5]]. :Da pa osveževanje kategorij dela počasi, je pa znan problem (imajo job-queue in lahko čakaš par dni, da prideš na vrsto). Jaz običajno članek odprem z "Uredi kodo" in shranim. Tako prisiliš osvežitev, zgodovina pa ni vidna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 27. junij 2016 (CEST) == Wikidata == Zdravo, ali imas morda ti izkusnje s tem kako razvrscati podatke iz Wikipodatkov v primeru da je za isto lastnost vec trditev? Kako bi no na Wikiju naredila, a je kaksna funkcija v APIju? Konkretno tole: http://stackoverflow.com/questions/37897475/how-to-get-latest-version-of-certain-software-using-wikidata Hvala :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 15:36, 18. junij 2016 (CEST) : Jaz sem v Wikidata naletela na to le pri slikah oseb (Infopolje Oseba, ...), kjer se jih za eno osebo lahko vpiše več. Tam nastavim vrednost ranka na "preferred". To se obravnava v [[Modul:WikidataSelectors]] ... kar povzroči, da se v Infopolju osebe pojavi le ta slika, ne pa vse tam navedene. Je pa to sistem skopiran od naših ruskih kolegov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:47, 19. junij 2016 (CEST) ==Infopolja== Pozdravljena, prosil bi za nekaj pojasnil: (1) Kako najdem infopolje Umetnik? Doslej sem za to uporabljal infopolje Oseba, pa morda ni pravilno. (2) Če je oseba npr umetnik in vojak, bi moral imeti dve infopolji, ali se to združi? Kako? (3) Pri vladarjih, kjer ima nekdo več funkcij (kralj tega-in-tega, cesar tu-in-tam), je to v podatkih razvidno kot "reign, reign1, reign2,…", vendar v oknu izpade precej nejasno. Glej npr [[Henrik VI. Hohenstaufen|ta]] članek in njegovo italijansko različico, kjer je infopolje razdeljeno po vladah; ali angleško, kjer je premor tudi pred družinskimi podatki. Se da to urediti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:42, 10. julij 2016 (CEST) # Predloga {{tl|Infopolje Oseba}} je namenjena povzetku osnovnih podatkov o osebah v biografskih člankih. Za nekatere primere imamo bolj konkretne predloge, ki recimo vsebujejo specifične parametre za določen poklic. Uporaba Infopolja Oseba ni nepravilna, le bolj je zaželeno uporabljati bolj specifične predloge. # Navodila za v vključevanje Infopolja Vojška oseba znotraj drugega nadrejenega infopolja (Oseba/Umetnik/...) so napisana v dokumentaciji [[Predloga:Infopolje_Vojaška_oseba/dok#Vključevanje_znotraj_drugega_infopolja]] (uporabiti je treba parameter {{para|module}}) # {{tl|Infopolje Vladar}} pa je potrebno še posodobiti (ga imam na čakanju). To bo urejeno v prihodnosti, ker se trenutno ukvarjam s posodobitvijo sistema navajanja virov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:15, 10. julij 2016 (CEST) Najlepša hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:44, 10. julij 2016 (CEST) ==Infopolja== Živjo, lahko prosim pogledaš, zakaj se infopolje v članku [[Železniška proga Kreplje - Repentabor]] ne prikaže pravilno? Prav lepa hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:41, 16. julij 2016 (CEST) : Za vnos slike vnesi le ime slike (EnaSlika.jpg) brez dodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:26, 17. julij 2016 (CEST) == Zasebno sporočilo == Poslal sem vam zasebno sporočilo na e-mail. [[Uporabnik:Iluvatar19911|Iluvatar19911]] ([[Uporabniški pogovor:Iluvatar19911|pogovor]]) 15:23, 25. julij 2016 (CEST) :Že jaz urejam, se bomo zmenili prek OTRS (glej moj pogovor), tako da se ti ni treba ukvarjati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 25. julij 2016 (CEST) ==Planica== Živjo, Pinky, morda veš, ali je na sliki [[:Slika:Planica valley.jpg]] res Planica? Ali je to še Tamar? Sliko sem hotel v članku [[Planica]] skriti, pa sintaksa ne deluje. Lahko prosim pogledaš, kje je problem? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:05, 27. julij 2016 (CEST) : Bom pogledala. Upam, da še danes. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:12, 27. julij 2016 (CEST) ::Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:11, 28. julij 2016 (CEST) == PM - re brisanje testnih primerov == Ups ... sem spregledal, da ne gre za stran v mojem peskovniku. LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:59, 15. avgust 2016 (CEST) ==[[Nellie Vladimirovna Kim]]== Nisem zelo spreten pri popravljanju wikidata podatkov in ne bi rad pacal, morda popraviš ti. Kraj rojstva je Šurab v Tadžikski Sovjetski Zvezi, danes Šurob v Tadžikistanu. Družina se je preselila v Čimkent (danes Šimkent v Kazahstanu) po Nellinem rojstvu. Poleg tega, pravilno ime je Nellja (domače Nelli) in ne Nellie. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:23, 12. november 2016 (CET) : Rojstne podatke sem popravila, glede njenega imena pa ne vem - nikjer nisem zasledila Nellja, vedno je napisano le Nelli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 14. november 2016 (CET) :: Med drugim je ime razvidno tudi v profilu v Zunanjih povezavah. Osebno me "zbada" angleško napisano ''Nellie'', bolje bi bilo ''Nelli'', vendar to ni bistvenega pomena. Glavno je bilo popraviti rojstne podatke, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 15. november 2016 (CET) == [[Bojan Petan]] == {{tl|infopolje Politik}} sem preusmeril na {{tl|infopolje Funkcionar}} in nisem opazil težav, razen če je parameter party prazen prikaže ameriško Republikansko stranko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:31, 5. februar 2017 (CET) : Napaka je bila v Infopolju Funkcionar. Sem popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:15, 11. februar 2017 (CET) == Infopolje naboj in Wikipodatki == Potreboval bi pomoč z {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}}, saj bi rad omogočil, da bi ta vse možne parametre polnil z Wikipodatkov. Pri menjavi lokalnih podatkov s podatki z Wikipodatkov, sem pri nekaterih člankih namenoma lokalno izpolnil nekaj parametrov kot npr. sliko širine 330 px pri [[6,5×52 Carcano]] in širine 325 px pri [[14×32 R Wänzl]]. Tako sem ravnal, saj se pri privzeti širini 300 px podatki o balistiki lomijo v novo vrstico. Boljša rešitev bi bila, da bi v {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}} omogočil nastavljanje širine slike, tudi če ta izvira iz Wikipodatkov. Ali mi lahko pri tem pomagaš? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 15:56, 7. maj 2017 (CEST) : Tole sem popravila v Infopolju. Sedaj lahko nastavljaš tudi širino s {{para|image_size}}.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Zanima me še, če se da za stavek <nowiki>{{wikidata|property|raw|Q17560835|P2386|P518}}</nowiki> z našo predlogo doseči enak rezultat kot z angleško. Hvala. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 18:31, 7. maj 2017 (CEST) : Tole pa ne vem čisto točno kaj naj bi delalo, ker P2386 ne obstaja v Wikidata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Hvala za popravek pri slikah. P2386 je premer in se uporablja v kombinaciji z "applies to part". Tako so mi priporočili, ko sem glede tega vprašal na Wikipodatkih. Trenutno je edini naboj s pravilno vnešenimi premeri in dolžinami [https://m.wikidata.org/wiki/Q17560835 11x58 R Werndl]. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) Debata je potekala [https://m.wikidata.org/wiki/Wikidata:Property_proposal/Cartridge_dimensions tukaj] --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) == Normativna kontrola == Zdravo, jaz sem precej ven iz MediaWiki sveta in preden si belim glavo z delovanjem Lue v navazai z Wikipodatki - morda veš zakaj se pri [[Fran Govekar|Govekarju]] kot opomba pokažejo vsi labeli za BNF? Trenutno zgleda nekako takole: <blockquote>data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011. </blockquote> Mislim da je sicer treba posodobiti https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Module:Authority_control --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:57, 26. maj 2017 (CEST) :Sem tudi jaz hotel omeniti isto. Mislim, da je problem v tem, da modul prebere pri {{Q|20666306}} vrednosti za {{P|1680}} v vseh jezikih namesto samo v slovenščini. Isto se izpiše v vseh člankih, kjer se pojavi ''data.bnf.fr'' v referencah prek infopolja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 27. maj 2017 (CEST) ::Sem skušal posodobiti [[Module:Authority control]] pa vidim da obstoji odvisnost od [[Module:Navbox]], tam pa ne najdem da bi se kje bral {{P|1680}}. Edit: ah, imaš prav problem je v infopolju.. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:31, 27. maj 2017 (CEST) {{urejeno}}, sem dopolnila [[Modul:Sources]]. Imam zadnje časa polno dela, tako, da lahko pokrpam le nujne zadeve. Je pa pri teh zadevah treba pogledati kako so kakšno stvar popravili v ruski izvedbi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:29, 27. maj 2017 (CEST) :Hvala. A je kje kakšen seznam vseh teh novih modulov in kratek opis kaj počnejo? Bi bilo potem tudi lažje odpravljati napake. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:48, 27. maj 2017 (CEST) :: Seznama modulov pravzaprav ni, najdeš pa jih lahko takole: [{{fullurl:Special:PrefixIndex|namespace={{NAMESPACEID|Modul}}}} Vse Modul strani]. Nekaj modulov je v vključenih [[:Kategorija:Wikipedijini moduli]], obstaja pa tudi [[:Kategorija:Predloge, ki temeljijo na Lua]]. Dokumentacija bi pri modulih morala obstajati (ponekod je v angleščini, ponekod piše iz kje je bila osnova vzeta - npr : [[Modul:Wikidata]]), ne vam pa koliko je ponekod ažurna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 28. maj 2017 (CEST) == Zvon v Begunjah == Imaš mogoče tudi posnetek besedila na plošči pod zvonom pred begunjsko graščino? Sliko in prepis besedila bi dodal v zapis o spomeniku na [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2116_x438926.388_y137318.785_s20_b2 Geopediji,] lahko pa storiš tudi sama. Mimogrede, mogoče te bo zanimala [[:b:Dobrave|wikiknjiga Dobrave]], ki jo počasi postavljam. lp, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 10. avgust 2017 (CEST) : Sliko imam, a je neostra. Sem jo naložila v Zbirko ([[:File:Zvon Sv.Urh Begunje na Gorenjskem - napis.jpg]]). Bom šla en dan tja in napis ponovno fotografirala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:15, 13. avgust 2017 (CEST) == {{tl|navpolje}} in nowrap == Na en imajo parameter <code>|nowrapitems = yes</code>, ki se pri nas ignorira (npr {{tl|Footer European Indoor Champions Long Jump Women}}), verjetno je treba posodobiti predlogo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:09, 15. september 2017 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 15. september 2017 (CEST) :: {{urejeno}}, mislim, da sedaj deluje ... čeprav včasih letnico in zastavo loči od imena in priimka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 15. september 2017 (CEST) ::: Hvala in mislim, da deluje čisto OK (ne ločuje zastav ali letnic). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 16. september 2017 (CEST) == Infopolja za astronomska telesa == V članku o eksoplanetu [[Proksima Kentavra b|PKb]] mi v en: nikakor ni všeč njihova predloga. Na ru: je bolje, vendar, kot zgleda, rabijo dodatno predlogo od predloge za telesa Osončja {{tl|infopolje Planet}}. Na hitro pogledano se jim nekateri parametri podvajajo, kar je tako ali tako logično, in zelo v redu. Sestavljanje infopolj mi ne leži – zaenkrat je pmsm še najbolje pri infopoljih za meglice ({{tl|infopolje meglica}}), kjer se lahko izbere <tt>tip</tt> in potem koda naredi svoje. Jaz bi dodal, kar je treba na obstoječo, in ne bi delal nove. Saj potem 2000 novih parametrov ne bo problem dodajati sproti notri. {{s-:-)}} Večji problem se mi zdi ročno 'prepisovanje' ali metoda povleci in spusti podatkov, pa prenos iz wikipodatkov ipd. Kaj meniš? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:17, 22. oktober 2017 (CEST) : Razlika med angleško in rusko je v osnovi v tem, da imajo Rusi eno predlogo Predloga:Eksoplanet, ki združuje vse angleške (Planetbox begin , Planetbox image, Planetbox star, Planetbox separation, .....). :* [[Predloga:Infopolje Planet]] je zastarela, ker ne uporablja Predloge za infopolja ([[Predloga:Infopolje]]). Tako, da predlagam, da najprej jaz posodobim obstoječo, potem pa se lahko razširi. Problem pa je v tem, da bomo po razširitvi sami morali poskrbeti za pravilno uporabo parametrov v člankih, saj jih ne bo enostavno prenesti iz angleških v naše članke. Bo potrebno narediti tako, da bo naša predloga razpoznala vse angleške parametre in bo potem lažje vključevanje v naše članke. :* Poskrbim lahko tudi, da se nekateri podatki avtomatsko napolnijo z Wikipodatki. To je stvar dogovora. Izvedba pa ne zahteva veliko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 23. oktober 2017 (CEST) :: Namesto predloge {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}}, kot tam piše, lahko rabijo še tudi (verjetno) starejšo {{[[:ru:Шаблон:Карточка планеты|Шаблон:Карточка планеты}}]], kjer dodajo parameter <tt>тип=экзопланета</tt> – ne vem pa, če jim to res tudi deluje. Aha, nisem vedel, da je predloga {{tl|infopolje Planet}} zastarela. Na hitro sem pogledal parametre na en: in jih je kar nekaj v tistih parih predlogah, ki jih je treba združevati, in nekateri so za isto stvar drugače poimenovati, kar seveda ni problem, ker se lahko poda več imen parametrov. Tudi ni pmsm dobra praksa prevajati imen parametrov, kot to delajo Rusi, pa Srbi itd. Boljše je podati razpredelnico z njihovim opisom in pomenom. Aja, na 'novi' predlogi {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}} niso prevedli parametrov in tudi niso komplicirali s podrobnostmi, ker je trenutno 'samo' 28 parametrov. Če boš posodobila, bomo že nekako uredili parametre – pmsm je lažje 'na roke' prenašati, če že obstajajo, kot pa izumljati nove. Najboljše bi bil prenos iz kakšne zunanje baze, ki jih je že nekaj – npr.: [http://www.exoplanet.eu/ EPE], Observatorij Pariz-Meudon, [https://exoplanetarchive.ipac.caltech.edu/ NEA], NASA, [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC], ... Na wikipodatkih je tudi treba dobiti podatke od nekod. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:05, 23. oktober 2017 (CEST) :: en: rabi vsaj štiri reference: ::* [[Enciklopedija zunajosončnih planetov|EPE]] ::* [[SIMBAD]] ::* [[NASA Exoplanet Archive|NEA]] ::* [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC] :: Zgled: [[:en:HD 189733 b|HD 189733 b]] --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:48, 23. oktober 2017 (CEST) :[[Predloga:Infopolje Planet]] je sedaj posodobljena in pripravljena za razširitve. Razširitve naj se najprej uvedejo in stestirajo v [[Predloga:Infopolje Planet/peskovnik]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:14, 25. oktober 2017 (CEST) Najlepša hvala ti za posodobitev. Lepo se vidi primerjava trenutnega stanja in novega. Ta razdelek bi v fazi 1 prestavil na pogovorno stran podstrani za testne primere, če je v redu (ali raje pustim tukaj, da imaš pregled?) Faza 0 je posodobitev obstoječe predloge. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:56, 26. oktober 2017 (CEST) :Ostanek pogovora prestavljen na: [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 27. oktober 2017 (CEST) === {{tl|infopolje observatorij}} === Nekaj stvari je rdečih. S predlogo sem tvoril članek [[Observatorij Ladd]] in je tam tudi enako rdeče. Zaenkrat sem pustil tako kot je, le večino sem na hitro prevedel. Če tudi prav razumem, gredo vsi podatki v takšno infopolje iz Wikipodatkov, razen verjetno tistih, ki jih eksplicitno povoziš. Če lahko malo pogledaš zakaj je toliko rdečega. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:34, 1. julij 2018 (CEST) : Mi imamo [[modul:Wikidata]] povzet po ruski predlogi zaradi datumov in drugih podobnosti našega jezika z ruskim. Zato njihovega sistema ne moremo uporabljati - to pomeni, brez direktnega urejanja v Wikipodatkih (Predloga:EditAtWikidata), in iskanja alternatvnih imen (Funkcija »ViewSomething«), ... Lahko bi naredili podvojen sistem za Modul:Wikidata, ampak potem bi bila šele zmešnjava. Sem pripravila v {{tl|infopolje observatorij/peskovnik}} našo verzijo predloge, ki jo trenutno omogoča naš modul, vnesla podatke v [[Modul:Coordinates]], da deluje <code>invoke:Coordinates|coordinsert|</code> ... Sem predlogo za silo popravila v peskovniku, ne deluje povezava v Zbirko. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:58, 1. julij 2018 (CEST) :: Lepo si uredila. Zdaj izgleda zelo v redu. Katera povezava v Zbirko točno ne dela? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 2. julij 2018 (CEST) ::: Sedaj Zbirka že dela, sem jo naknadno popravila. Bo pa predloga še vedno izpisovala rdeče, če koordinat ne boš direktno vpisal ... poskusi v članek [[Observatorij Ladd]], vključiti le {{tl|infopolje observatorij}} brez kakršnihkoli izpolnjenih parametrov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:27, 2. julij 2018 (CEST) == Fantastika == [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! V slovanskih jezikih se izraz "Spekulativna fikcija" ne uporablja, ker je bolj starodavni in analogni izraz "Fantastika". Zato vas prosim, da preimenujete ustvarjene kategorije. S spoštovanjem,--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 16:28, 30. maj 2018 (CEST) : Izraz "Spekulativna fikcija" je razložen na spletni strani [http://www.revijaprimus.si/2017/05/12/esej-o-spekulativni-fikciji/ Revije Primus]: ''"Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja ... Pri nas se običajno kar vse žanrske skupine spekulativne fikcije vržejo v koš znanstvene fantastike ali fantazije. Skoraj vedno se k temu doda še pridevnik mladinsko in ali tudi otroško. Tovrstna površnost izhaja iz prej omenjene precejšnje prezrtosti s strani literarne stroke in tudi skoraj popolne odsotnosti domačih literarnih del v programih resnih (večjih) založb."'' :Zato zaenkrat izraza ne bi menjala, razen, če nimaš trditve podprte s kakšnim uglednim virom. Obstaja celo [http://cld.si/Supernova.html Revija za spekulativno fikcijo] [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 30. maj 2018 (CEST) :: Bojan v tem zapisu kritizira tudi 'najbolj' uveljavljen izraz /znanstvena fantastika/, ki bi moral biti, če prav razumem, znanstvena fikcija. Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, ker je (vsaj ta) izraz res že dobro useden. Ravno pa sem nekje na spletu npr. našel da je roman ''Težko je biti bog'' bratov Strugacki iz leta 1964, ki po sovjetski terminologiji znanstvene fantastike seveda spada sem, umeščen tudi v neko <math>xyzt\!\, </math>-kategorijo nevemkakšne fikcije. Če ni prav znanstvena fantastika, tudi ni prav okrajšava za znanstveno fikcijo in mora biti ZFi, ker je, če ni tako, potem to po izrazu phot0n-a s fizikalnega kanala IRCa pravi »massive headache«, oziroma okrajšano MH {{s-:-)}} Sem drugače zastopnik mišljenja, da je lahko kritizirati preboje s spekulativnostjo.. Težko bi se npr. lotil pisati kaj za ''Supernovo''. Pač >hardcore pseudophilosophical fantastics.< alias HP(P)S. Ne vem zakaj bi bil angleški jezik toliko merodajen glede na slovenskega, da je v slednjem znanstvena fantastika »napačna interpretacija« .., četudi nosi sam izvirnik, namreč ''science fiction'' .. Za [[:en:Fantastic|''le fantastique'']] ruski jezik rabi общелитературная фантастика, ukrajinski pa celo химерна проза, kjer pa se, seveda, kot piše na tamkajšnji wp, v njeni literaturoznansoti precej krešejo mnenja. O tem bi [[:uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] gotovo znal povedati kaj več. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:16, 24. junij 2018 (CEST) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] & [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! Izraz "Fantastika" združuje znanstvena fantastika, fantazijsko pripoved, alternativno zgodovino, nadnaravno fikcijo, horor. Izraz "špekulativne fikcija" ("špekulativne umetesčna literatura") , ki je postala aktivna v sodobnem širšem smislu v anglo-ameriški kritiki šele pred 20 leti, ima enak pomen. Ker na zahodu ni bilo nobenega izraza, ki označuje vse nerealne žanre literature. Čeprav avtor enciklopedije znanstvene fantastike, John Clute in v angleški terminologiji se uporablja izraz "Fantastika" http://www.sf-encyclopedia.com/entry/fantastika . Zato mislim, da je v osnovi napačno dati prednost ne-slovanskemu mlademu sopomenku. Базовые термины по языкам Osnovni izrazi glede na jezik: *"Littératures de l'imaginaire" fr https://fr.wikipedia.org/wiki/Litt%C3%A9ratures_de_l%27imaginaire *"Фантастика" uk українська https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Fantastyka" pl https://pl.wikipedia.org/wiki/Fantastyka *"Фантастика" ru русский https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" bg https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" kk https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастыка" be https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B0 *"Phantastik" de https://de.wikipedia.org/wiki/Phantastik *"Fantastik" sv https://sv.wikipedia.org/wiki/Fantastik * Fantastico it https://it.wikipedia.org/wiki/Fantastico *"Fantastika" az https://az.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" sh https://sh.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" lv https://lv.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Ulme" et https://et.wikipedia.org/wiki/Ulme *"Fantastika" uz https://uz.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Speculative fiction" en https://en.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *"Fantastika" sl Torej bi morala biti Izraz "Spekulativna fikcija" je treba uporabiti kot dodatno in v slovenski Wikipediji bi moral biti članek, ki pojasnjuje, da gre za analogo osnovnega pojma »FANTASTIKA« V ANGLEŠKEM JEZIKU. primeri takšnih Članekov: *https://ru.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%B5%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 . Izraz fantastique, Izraz общелитературная фантастика, Izraz химерна проза imeti povsem drugačen pomen in nimajo nič skupnega z "Fantastika" , "Фантастика", "špekulativna fikcija - imajo drugačen pomen. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:45, 24. junij 2018 (CEST) :Hmmm, sem se v tem izrazoslovju izgubila. Ne vem kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi {{ping|Hladnikm}} kaj pripomnil, da razrešimo in uredimo zmešnjavo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :* [[Fantazija]], [[Fantazijska pripoved]] - en:Fantasy - ([[:Kategorija:Fantazija]] in [[:Kategorija:Pisatelji fantazije]]) :* [[Znanstvena fantastika]] - en:Science fiction, hr:Znastvena fantastika ([[:Kategorija:Znanstvena fantastika]] in [[:Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]) :* [[Fantastika]], [[Spekulativna fikcija]] - en: Speculative fiction, hr: Spekulativna fikcija, ru:Fantastika ([[:Kategorija:Spekulativna fikcija]] in [[:Kategorija:Spekulativna fikcija po narodnosti]] ) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :::Vprašanje sem posredoval na forum Slovlit, morda se oglasi kdo od strokovnjakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:46, 25. junij 2018 (CEST) :::: @[[uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] in @[[uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] hvala za odgovore. Tudi sam sem se kot Pinky izgubil. pmsm je očitno, da izrazje ni dorečeno, in gotovo obstaja več interpretacij. Milan, ali lahko tudi daš povezano na to temo, kamor si posredoval vprašanje? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:41, 28. junij 2018 (CEST) :::::Žal je forumov arhiv na IJS zaradi hekerskih napadov na strežnik trenutno zaklenjen in bo treba z linkanjem počakati. Sicer pa še ni bilo nobenega odziva. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:31, 28. junij 2018 (CEST) == Infopolje za objekt vesolje :) == #0 Zanimivo infopolje, vsekakor, in odlično narejeno. #1 Predloga {{tl|var}} še ne dela 'dobro' – rabi × (x) za množenje numeričnih vrednosti namesto vsredinjene pike. Sem rabil namesto predlogo {{tl|e}}, kjer se pa spet moraš 'utrujat' z enotami. #2 vidno vesolje vs opazljivo ~ Verjetno ima angleški jezik (original {{s-:-)}}) [[:en:visible universe|visible]]? Ne, nima – [[:en:observable universe|observable]] ima. #3 Dodal sem število galaksij po de:, vendar imajo tam mrtvo povezavo. Ne da se mi iskat trenutne ocene. Hawking je tudi omenjal sorodno cifro. Mislim pa, da so v zadnjem času na kar zapleten (in vsekakor zanimiv) način določevali to vrednost – ne najdem trenutno linka do raziskav. #4 Temperatura, če gre za temperaturo današnjega stanja fotonskega prasevanja, se je od 2002 vsaj do 2009 vesolje ohladilo za par tisočink: 2,7277 vs 2,72548 K. Očitno je razvidno, da gre za merilne točnosti trenutnih merjenj, ki so pmsm impresivne. Seveda so lahko vmes napake. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:42, 24. junij 2018 (CEST) : Infopolje je povzeto po :en ... imam željo članek podaljšati na 30.000 znakov. Hvala za popravke. Bom pogledala, kaj je z predlogo {{tl|var}}. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:51, 24. junij 2018 (CEST) :#0 Super! :#1 V infopolje bi se lahko dodala še (vsaj) ena slika, pmsm. Ta Hubbleov UDF ([[:en:Hubble Ultra-Deep Field|ultra deep field]]) je, kakor je verjetno dobro znano, nastal zgolj po naključju, ker so enemu od glavnih nosilcev tega projekta dovolili prosto rabo tega inštrumenta, za kar <math>t\!\, </math> dolgo časovno periodo. Tudi o tej sliki bi veljajo kaj več dopisati v članek, pmsm, ker je gotovo preboj 'erste klasse'. Menda nihče ni pričakoval tega, da bo slika odražala kako so galaksije še bolj kot za 'šmorn' 'naflokane' v prostor. [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]] bi že vedel zakaj, ker se je veliko in med prvimi ukvarjal z razvojem galaksij, ter kasneje in še danes [[Martin John Rees|Rees]]. Sicer sta, kot je znano, (vsaj) dva modela nastanka galaksij – top down in bottom up, kakor velikokrat. Pač, dobro staro binarno razmišljanje. Manj je znanega o njihovi porazdelitvi. Nekateri, kakor berem v nekaterih psevdoegocentrično-introventiranih znanstvenih publikacijah, podobno kot o oblosti Zemlje, dvomijo o tem, da se galaksije odmikajo od (naše) krajevne galaksije. Verjetno ne bom doživel časa, ko bo možno takšne slike delati 'iz roke' (ali pač). V mislih imam nič drugega kot kakšno sliko računalniške simulacije, ali pa še kakšno upodobitev 's črto'. Če boš podaljšala članek, imam željo, da wikificiram. Sem pa, priznam, občutljiv na terminologijo, ki v slovenščini gotovo (še) (zelo) šepa. :: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:18, 24. junij 2018 (CEST) ::: Se bom potrudila po svojih najboljših močeh, vsekakor pa so tvoji popravki več kot dobrodošli. ::: Infopolje omogoča vključitev dveh slik. Uporabiti je treba parametre {{para|image}}, {{para|caption}} in {{para|image2}},{{para|caption2}}. Obstoječo reprezentativno sliko lahko zamenjaš/dopolniš in tudi dodaš dodatno kar sam. Jaz sama nisem astronom in in je tvoja strokovna pomoč več kot dobrodošla. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:26, 24. junij 2018 (CEST) :::: Obstoječa je pmsm zelo na mestu. Za drugo so pa mogoče naslednje možnosti npr. (Lahko glasujemo ..) <gallery> 1600 Himmelsscheibe von Nebra sky disk anagoria.jpg|[[Nebesni disk iz Nebre|Nebrski nebesni disk]], okoli 1600 pr. n. št. ThomasDiggesmap.JPG|[[Thomas Digges]], 1576 KUGEL-3 pulsierendes Universum.gif|Karl Bednarik, 2005 Structure of the Universe.jpg|ASA, ESA, E. Hallman (Univerza Kolorada, Boulder), 2008 Large-scale structure formation.gif|NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011 Universecolor.jpg|Drschawrz, 2011 Вселенная (материя и темная материя).jpg|Kot Da Vinchi, 2011 Campo ultra profundo 3d.gif|NASA Large-scale structure of light distribution in the universe.jpg|Andrew Pontzen/Fabio Governato (UCLA), 2014 </gallery> :::: ... :::: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:09, 24. junij 2018 (CEST) mmg, za ''objekt'' (vesolje) sem mislil hudomušno, ker po večini wikipedij berem o objektih (v astronomiji). Sam nikdar do sedaj npr. v fiziki (in zato tudi astronomiji, ki je načeloma njena 'podmnožica' ali pa sorodna množica), kolikor sem jo študiral, nisem slišal o kakršnihkoli >objektih< – vedno samo o [[telo (fizika)|telesih]]. Dvomim tudi, da je kje na wp solidna definicija >objekta< v tem sotvarju, če se že toliko rabi. Sicer se članek [[:en:astronomical object|astronomical object]] trudi opisat 'razliko' med telesi in objekti, ki je pmsm ni. Če prevedem tamkajšno definicijo – »astronomski ali nebesni objekt je kompleksna, manj kohezivno vezana struktura, ki je lahko sestavljena iz več teles ali celo iz drugih objektov s podstrukturami.« Telo (>objekt<), sestavljeno iz več teles, je pmsm še vedno telo. Tudi navadna žoga je, če smo striktni, sestavljena iz teles (objektov) s podstrukturami – atomi, in zato (še) ni objekt, saj tudi atomi niso objekti.. Atom je po definiciji trenutnega članka <u>del</u> nečesa (no, pač snovi) in je <u>gradnik</u> molekul/snovi. In še naprej, elektron je eden od najlepših zgledov teles. Kje je razlika in kje meja za telesa/objekte? Ta beseda me asociira le npr. v rabi v arhitekturi, gradbeništvu ipd. ''VST'' Cankarjeve založbe na str. 803 definira 7 pomenov te besede in sploh tudi ne omenja telesa. Poleg rabe v lingvistiki (objektno določilo (predmetno določilo), predmetni odvisnik, ...) omenja rabo v fiziki – objektno stekelce: tanka steklena ploščica za mikroskoske preparate. Res ne vem od kod so pridelali to besedo. Konservativna raba verjetno odslikuje rabo v fiziki, saj se v njej že npr. (masno) [[togo telo]] večinoma velikokrat obravnava kot [[točkasto telo]]. Tudi galaksijo npr. (ki je objekt po zgornji angleški definiciji) se lahko obravnava kot točko. Res je, da, če se rabi za vesolje ali telo ali objekt, obakrat malo čudno zveni. Mogoče pa nadtelo (ali manj konservatirno – nadobjekt). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:53, 28. junij 2018 (CEST) : Sem v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] pripravila poglavje Fizikalne lastnosti povzetega po angleški verziji. Če imaš voljo, lahko tam popraviš vse kar je potrebno. Sem verjetno s prevodi šla preko mojega fizikalnega znanja - tako, da si dobrodošel in vse popraviš kar tam. Kasneje pa lahko prenesem besedilo v članek. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:37, 29. junij 2018 (CEST) ::: {{ping|xJaM}} ali si popravljanje v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] zaključil? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 3. julij 2018 (CEST) == Pregled vsebin == Zadnjič sem 'brskal' po najboljši obliki portala, npr. za astronomijo. Na slovaškem portalu (verjetno to obstaja še v kakšni drugi wp) imajo lepo organizirane vsebine. Krovni seznam za vsebino iz astronomije na sl wp je [[seznam astronomskih vsebin]]. Tega sam ne bi naprej 'razbijal', ker preprosto služi za preged nad večino urejanj. Škoda je, da nekateri produktivni uporabniki tja (in tudi na druge vsebine) večinoma večkrat ne dodajajo imen člankov, ki so jih ustvarili. Angleška wp je soroden seznam sedaj spremenila v nekakšen [[:en:Outline of astronomy|outline]].., francoska je npr. to 'vrgla' v seznam podstrani (wiki)projekta: [[:fr:Projet:Astronomie/Liste des articles|liste des articles]]. No, kakorkoli. Zgled s slovaškega portala za vsebine, ki se začnejo z [[:sk:Zoznam astronomických článkov/A|A]]. Prvič, ni mi jasno kako generirajo ta seznam (na njem so samo ustvarjeni članki, razdeljeni naprej dvočrkovno npr. od '''a1''' do '''az'''). Kako se ve, da konkretni članek pade tja noter, ker ne vidim kakšnih posebnih dodatnih oznak v teh člankih? Ali je morda kakšna skrita kategorija ali podobno? Npr., geslo [[sk:Aktívna oblasť (Slnko)|Aktívna oblasť (Slnko)]] ima samo kategorijo [[:sk:Kategória:Slnko|'Sonce']], članek o zvezdi [[:sk:Alnitak|Alnitak]] pa kategorijo [[:sk:Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie|Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie]]. V [https://sk.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoznam_astronomick%C3%BDch_%C4%8Dl%C3%A1nkov/A&offset=&limit=500&action=history zgodovini] seznama/A se vidi, da je posodabljan z boti. Zanimivo in pmm uporabno. : Kategorija za zvezdo se nanaša na slovaško enciklopedijo astronomije ''[[:sk:Encyklopédia astronómie|Encyklopédia astronómie]]'' (1977–84). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 28. junij 2018 (CEST) :: Mislim, da bot deluje po tem principu: če se nek članek pojavi v določenih kategorijah in njenih podkategorijah, se članek avtomatsko umesti v seznam. Se pa jaz z boti ne ukvarjam. Mogoče bi {{ping|Sporti}} lahko kaj pripomnil. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:19, 29. junij 2018 (CEST) :::Najlažje narediš seznam s članki kategorije in podkategorij Astronomije [https://petscan.wmflabs.org/?psid=4924379], samo tako dobiš tudi npr. stvari, po katerih je poimenovan asteroid in podobno, lahko pa te neželene kategorije dodaš pod negative categories in jih izključi. Morda je potrebno tudi povečati globino podkategorij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:56, 29. junij 2018 (CEST) :::: Zanimiv pristop. Verjetno ni tako težko kot je videti na prvi pogled. Ali je morda že kakšen primer takšne možnosti tukaj. Ga še nisem zasledil, gotovo pa sem kaj spregledal. V tej nastavitvi, kot si jo podal, seznam kaže tudi veliko gegrafskih pojmov ipd. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:25, 1. julij 2018 (CEST) ::::: [[:Kategorija:Geografija]] je v [[:Kategorija:Vede o Zemlji]], kar je podkategorija [[:Kategorija:Astronomija]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 1. julij 2018 (CEST) == Template:Overset == Na predlogo sem naletel pri pisanju članka [[Serpentinit]]. V angleškem izvirniku tega članka so s to predlogo izredno pregledno zapisane kemijske reakcije, prav pa bi prišla tudi kje drugje. Mislim, da veš, kam pes taco moli. Lahko pa tudi malo počakam in zaenkrat malo improviziram. Hvalaǃ--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:43, 24. avgust 2018 (CEST) : Ok. Bom pogledala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 30. avgust 2018 (CEST) :: {{ping|Octopus}} Sem pripravila. Mislim, da v osnovi deluje. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 30. avgust 2018 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:41, 2. september 2018 (CEST) == Viri/sklici == Zanima me, ali je naslednji primer zapisa vira tisti, ki naj bi postal standarden? * Bradbury, Louise (1988), "Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom", ''Journal of the American Research Center in Egypt'' 25: 127–156, doi:10.2307/40000875. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:03, 4. november 2018 (CET) :Raje uporabi predlogo {{tl|navedi revijo}}, v tem primeru <code><nowiki>{{navedi revijo |last=Bradbury |first=Louise |year=1988 |title=Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=25 |pages=127–156 |doi=10.2307/40000875}}</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 4. november 2018 (CET) V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. november 2018 (CET) ==Predlogi za prevajanje v Wikipodatkih== # Z bolezenskimi znaki v Tabernaklu sem po mojem končal, bi bil vesel, če pogledaš in komentiraš (lahko da sem kaj - očitnega - spregledal) # če je v redu, bi ponaredil še kaj - mikajo me [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:%C5%BDelenePredloge želene predloge] # kje je bolj udobno pogovarjati se, tu ali pri meni? Tu ali kje drugje - recimo če imajo WikiData kak pogovor? LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 20:10, 4. november 2018 (CET) : Lahko se pogovarjava pri tebi. Želenih predlog se pa kar loti. Mogoče bi pa prevzel tole [[Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Okvirčki pri škrbinah]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:21, 5. november 2018 (CET) == [[Živa kulturna dediščina]] == Ojla. Gospa z ministrstva, s katero sem bil na zvezi glede RKD, me je opozorila, da je "Živa kulturna dediščina" zastarel izraz in da se zdaj uporablja samo "Nesnovna kulturna dediščina". Se ti da popravit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 6. november 2018 (CET) : Ok. Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:19, 6. november 2018 (CET) ::Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:52, 7. november 2018 (CET) ::: {{urejeno}}, upam, da nisem česa izpustila --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 8. november 2018 (CET) == Tabernaklanje == Ali se da podatke (obstoječe in manjkajoče) vzeti v roke kot (npr. XML) datoteko? Da vsak se "symptom" mora prevajati (klik-klak-klok-''simptom''-enter) "na roko", je sicer siher, ampak vse skupaj gre lahko tudi veliko hitreje ("simptomi" so verjetno samo začetek in če lahko prevajam'' industrijsko'', toliko bolje za nas vse). Vprašanje seveda velja tudi za smer nazaj - kako se prevedena datoteka spet vstavi v Wikidata. Če veš kako točko v sistemu, kjer lahgko začnem brati in slediti ustrezni poti, mi URL zadošča. Lep pozdrav s strani 3;) [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 15:29, 9. november 2018 (CET) : Hmm, tega nisem še nikoli počela. Ampak na WD obstaja stran, kjer je to opisano kako se dela - [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Data_Import_Guide Wikidata:Data Import Guide]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 9. november 2018 (CET) :Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 21:46, 9. november 2018 (CET) :keeping posted: vseh tisoč zapisov imam pri sebi in jih strojno prevajam, poleg tega iščem pot, kako bi se cel kup podatkov presnel s slovenskega medicinskega slovarja. Če ne drugega, slovenska imena namesto grško-latinskih imen, pa kratek abstrakt itd - gl. npr. [https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&query=rinitis&SearchIn=All rinitis] lp [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:13, 15. november 2018 (CET) '''stanje 24.11.:''' Kompletni prevod (1000 pojmov x 3 postavke - Q, label, description) Material je tukaj: [https://docs.google.com/spreadsheets/d/1PVKSkSHNBMe8QtJFPllJPyCwWhr5EldsedwhEKgVxJ4/edit?usp=sharing preglednica na Google docs], strukturiran tako kot je opisano v navodilih za Import Data. Medicinski slovar pustim zaenkrat pri miru, pride na vrsto kdaj drugič, ko bo most med preglednico in WikiData enkrat zgrajen in prevozen. Ker gre za moj prvi obisk v WikiData take velikosti, sem seveda previden. A lahko pogledaš, če je vse po regelcih, in mi pomagaš naprej - sedaj sem približno pri koraku 7 procedure za Import Data, predlagane zgoraj. Mogoče naslednji korak v peskovniku...? LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:58, 24. november 2018 (CET) : Če je s tabelo vse ok (sem ti poslala prošnjo za dostop), kar naredi zahtevo za bot-a (Step 6/Option 1). Opiši, kaj želiš; kje se preglednica nahaja; dobro je, da navedeš en konkreten primer. Jasno mora biti navedeno, da gre za dodajanje opisov (''description'') v slovenskem jeziku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 24. november 2018 (CET) : Ok, ufff ...'' let's go''... Ti pošljem cc prošnje. Hvala Ti! Glede medicinskega slovarja - sem v stiku z Amebisom, ki za slovar skrbi. Ampak lepo po vrsti;)[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:41, 24. november 2018 (CET) : [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:53, 26. november 2018 (CET) :: Odlično. Izgleda ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:03, 27. november 2018 (CET) ::: {{ping|Vitosmo}}, na [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] čakajo nate :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 3. december 2018 (CET) :: Na poziv sem pred časom odgovoril; zveza zgoraj na bot-request je mrtva, tabernakel pa je, kar se SL tiče, prazen (!?). Mi lahko prosim osvežiš povezave/stanje - Hvala vnaprej! in srečne praznike! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 09:49, 25. december 2018 (CET) ::: Očitno ne delajo arhiva: :::*[https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/FischBot_6 FischBot_6] :::*[https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata%3ABot_requests&type=revision&diff=814578428&oldid=814578046#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository Wikidata:Bot requests: Razlika med redakcijama] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 25. december 2018 (CET) == Tabernaklanje and beyond == Vse najboljše v Novem letu,Pinky! Medicinsko izrazoslovje - aka Tabernaklanje - je po mojem mnenju dokončano, ali vsaj dober korak naprej. Glede izboljševanja s pomočjo medicinskega slovarja mi je sodelavec Amebisa svetoval, da se za vsebinska vprašanja obrnem na gl. urednico (mateja.legan@.kclj.si). Neizogibno to po mojem mnenju ni, saj izboljšav, ki bi bile potrebne, vsekakor ni toliko, da jih ne bi mogel kdo (i.e. jaz;) brez "grosističnega" dviganja valovčkov opraviti "peš". Kaj praviš? Tudi bi bilo morda bolj pametno, če me, podobno kot si me pri medicini, usmeriš na kak drug boj na požiravniku.[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 10:13, 3. januar 2019 (CET) :: Tudi tebi vse naj, naj. Bom v [[Predloga:Infopolje Bolezen]] vključila izpis simptomov (ki imajo slovenski prevod) iz Wikipodatkov. Glede požiravnikov, ki nas še čakajo, moram pa malo razmisliti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 3. januar 2019 (CET) {{urejeno}} PubMed, MedLine, eMedicine itd, kar je bilo rdeče npr v raku želodcA - Manjka mi samo predloga:Infobox biodatabase v [[OMIM]]. A lahko pokometiraš/pokritiziraš Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:25, 23. januar 2019 (CET) :Ah ja ... Sem prevedel celoten kataster ICD-9. Bom montiral pod stran ICD-9. Zakaj le ne... :: Sijajno {{ping|Vitosmo}}. Sem malo popravila ... paziti moraš pri referencah. Običajno pred referenco (sklicem) v besedilu ni presledka ... tudi, če se jih več drži skupaj, med njimi ni presledkov. Dopolnila sem tudi notranje povezave, saj članek lahko vsebuje tudi smiselne rdeče povezave. :: {{tl|Infopolje Bio podatkovna baza}} ima notri še nekaj izrazov, ki potrebujejo prevod. Če bi mi lahko pomagal pri prevodu, bi bila zelo vesela. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 24. januar 2019 (CET) :: bom naredil. In hvala Ti za pomoč in nasvete LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ::{{urejeno}} "''URLi so rdeči, le kaj pomenijo,,,''";) - moram še popraviti sklice na EN strani, drugače pa mislim, da bo... Hvala Ti vnaprej za komentarje in nasvete.([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:48, 26. januar 2019 (CET) ::: Tisto rdeče "Quick generation with XSLT" sem izbrisala, saj je namenjeno generaciji škrbinskega članka na angleški Wikipediji. Za nas pravzaprav ni uporabno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 26. januar 2019 (CET) == DYK == Lahko prosim ti sestaviš [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019]]? Jaz bom od jutri zjutraj kak teden na wikipavzi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:47, 19. januar 2019 (CET) :: Ok. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:55, 19. januar 2019 (CET) == Boj na požiravniku II == Sem dalje na voljo, za kako podobno prozaično delo kot je bil tabernakel. Drugače se pa lotevam tem, ki so malo pod mejama 30k oz 10k;). Ah ja, če lahko pogledaš [[mednarodni sistem enot]], Ti bom hvaležen. Konfucijanstvo je redirect, pa v ranking ne šteje - lahko tudi potipaš. In Konfucij/Konfucijanstvo per se sta po mojem premalo obdelana LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:43, 6. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}}Sem kar nekaj popravila ... preveriti je treba po vsem članku uporabo predloge '''val'''. Očitno jo avtomatski prevajalnik pomečka. Številke morajo biti izpisane tako kot na angleški strani. Nekaj sem jih že jaz popravila - je pa treba preveriti po celem članku, saj veš matematika je v številkah pomembna. Tudi dec. vejice so pomembne.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 26. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}} lahko tudi preveriš [[Wikipedija:Pod lipo#Wikimedia CEE Pomlad]] (mogoče si spregledal). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 28. februar 2019 (CET) ==Notre-Dame: koordinate== Živjo, Pinky! Upam, da si v redu. Imam prošnjo, in sicer v članku [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] bi bilo treba popraviti koordinate v infopolju in nad njim. Prosim, lahko pogledaš? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:54, 19. april 2019 (CEST) : Sem popravila [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost]]. Sem pa ok, le dve službi opravljam naenkrat. Tako, da mi ostaja zelo malo časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:01, 20. april 2019 (CEST) Velja, hvala lepa! Uspešno z obema službama. :) --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 00:42, 21. april 2019 (CEST) == Infopolje Samostan == Vem, da nimaš časa, ampak... bilo bi lepo, če bi v Infopolje Samostan vključila lokacijsko karto. Ko bo, pa bo. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:54, 30. april 2019 (CEST) : ok, bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:50, 30. april 2019 (CEST) : {{done}}{{ping|Octopus}} sem predlogo tudi posodobila. Koordinate se preberejo iz WD ali pa se vnesejo ročno. Zemljevid pa se nastavi v {{para|map_type}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 2. maj 2019 (CEST) Lepo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:31, 3. maj 2019 (CEST) == Napaka Lua: not enough memory == Javlja {{t|normativna kontrola}} na strani [[Usain Bolt]] in še kje verjetno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:44, 1. september 2019 (CEST) : Ja, s tem sem se že ukvarjala. Ni problem v normativni kontroli, ampak v številu predlog, ki se kličejo na tej strani. Če klikneš uredi stran, boš videl, da se zatakne že prej - meni včasih takoj po izpisu nasledstvenih polj. Če izbrišeš iz članka celotno infopolje Športnik, se bo normativna kontrola lepo izpisala. Lahko tudi pustiš Infopolje športnik in izbrišeš ostale predloge spodaj in bo zadeva spet lepo delovala. Mislim, da bo treba celotno stran nekako poenostaviti. Strani z napakami v skripti so na [[:Kategorija:Strani_z_napakami_v_skripti]] in jih ni ravno veliko. Tukaj pa nekaj malega o tej napaki: [https://www.lua.org/pil/24.3.1.html Error Handling in Application Code]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:17, 1. september 2019 (CEST) Aha. Samo vseeno čudno, da je on edini tak primer. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:01, 1. september 2019 (CEST) Očitno največ pobere infopolje: 33.66 MB/50 MB, pa tudi obe predlogi v ZP 13.62 MB/50 MB, normativna kontrola pa niti ne toliko 7.99 MB/50 MB. Se pravi bi bilo treba dvignit omejitev ali kaj optimizirati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:12, 1. september 2019 (CEST) :Enkratni klic predloge, ki dostopa do wikipodatkov {{tlx|wikidata}} ali {{tlx|normativna kontrola}} pobere od 7,92 do 8 MB od 50 MB, kar pomeni, da se stvari začnejo seštevati pri porabi spomina. Ne vem kako to preprečiti, če se stvari ne sproščajo pravilno. Infopolje Športnik dostopa do Wikipodakov 9x, normativna kontrola pa 1x ali pa doseči, da se poveča omejitev 50MB. Mislim, da bi morali nekaj narediti na tem. Načeloma pa tudi meni ni čisto jasno zakaj ravno pri Boltu klic Infopolja Športnik porabi 33Mb, pri ostalih športnikih pa 3x manj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:45, 1. september 2019 (CEST) Ja tudi klici drugih predlog pri ostalih niso tako "dragi", [[Michael Jordan]] ima npr. za vse predloge skupaj 9.13 MB/50 MB, bolj ali manj pa imajo vsi okoli 10 MB ali celo manj. Res pa ima Bolt na Wikipodatkih stran veliko 1.304.605 zlogov, Jordan pa 245.872 zlogov (če to kaj vpliva).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:36, 2. september 2019 (CEST) : Sem za preskus sliko v infopolju dala lokalno, in se sedaj ne bere iz WD .... "Lua memory usage" je sedaj 49.51 MB/50 MB. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:35, 2. september 2019 (CEST) ==wikipodatki== Pozdravljena. V članku [[John Cabot]] sem popravil osebne podatke, pa jih ne znam popraviti v vikipodatkih. Morda lahko urediš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:45, 3. september 2019 (CEST) : Lahko, ampak glede popravljanja podatka, ki ima v Wikipodatkih že svoj vir, ga ne smem kar tako prepisati. Zdaj sta tam dva datuma rojstva. Tudi kraj rojstva in smrti sem popravila. Upam, da se bo zadava obdržala. (https://www.wikidata.org/wiki/Q85642). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 3. september 2019 (CEST) :: Hvala za link, sem pogledal. Rad bi vedel, kje se ta link dobi, da bom v prihodnje lahko sam popravljal tudi druge članke. V kratkem nameravam dodati kak odstavek v sam članek o Cabotu, vendar moram prej preučiti par virov: verjetno so tudi sedanji podatki delno zgrešeni, recimo ''name in native language'', saj se je rodil v Neapeljskem kraljestvu in nato živel v Beneški republiki. Pravzaprav bi tudi slovenski članek moral biti pod ''Giovanni Caboto'', saj navadno uporabljamo originalni ali slovenski zapis, ne pa angleškega. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:49, 4. september 2019 (CEST) : Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar [[Pomoč:Prestavljanje strani|preimenuj]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:01, 4. september 2019 (CEST) ==Lua== Pozdravljena! Lua me zanima, ker je Lua kot byte-code interpreter najti tudi za celim kupom drugih okolij (recimo pri Adobe itd.). V našem konkretnem primeru me mika brskati po fundusu in iskati odgovore na vprašanja (ki so bila zelo verjetno že odgovorjena:), kot recimo: *seznami, kot recimo 1000 nujnih - brez omejitve na listo z maks. 500 elementi *število klikov na "moje" članke *statistika povpraševanj - kje recimo naše uporabnike čevelj najbolj žuli * itd Pa seveda, nič ne bi imel proti, če moje IT izkušnje koristijo tudi drugim v naši druščini, LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:04, 4. september 2019 (CEST) Hmm, veliko veselja ti želim pri ustvarjanju, tako globoko jaz v Lua ne hodim *glede statistike strani in uporabnikov orodje že obstaja - več o tem [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Pageview_statistics]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:39, 4. september 2019 (CEST) == Družinsko drevo == Živijo! Družinsko drevo [[Paleologi]] sem brez težav prenesel iz angleškega v slovenski članek, z družinskom drevesom [[Dukas]] pa imam težave. V čem je razlika, da mi ne uspe? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:11, 5. september 2019 (CEST) : Bi lahko družinsko drevo prenesel v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]? Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:36, 5. september 2019 (CEST) {{urejeno}}, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:56, 7. september 2019 (CEST) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:16, 26. september 2019 (CEST) ==Napaka v Zbirki== Pozdravljena. Trenutno dodajam vsebino [[Španska nasledstvena vojna|temu članku]] in sem pri iskanju slik v Zbirki naletel na nepravilen podatek: ''Category:Treaty of Utrecht'' v infoboxu pravi, da gre za sporazum iz leta 1700 – a ta letnica bi za utrechtski sporazum morala biti 1713-1714. Leta 1700 je bila podpisana Londonska pogodba, ki je določila za prestolonaslednika Karla III. in ki je torej bila začetek in ne zaključek nasledstvene vojne. Osebno nisem dovolj spreten, da bi popravljal Zbirko, pa bi te prosil, če ob priliki opraviš to ti. Lepa hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:06, 25. september 2019 (CEST) :Ah vidim, da je nekdo medtem že popravil! Oprosti za nadlegovanje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 25. september 2019 (CEST) == Slike v Infobox church == Kaj se dogaja s slikami v infopolju za cerkve. Nenadoma so vse izginile , diagnoza je Skriptna napaka: Funkcija »formatStatements« ne obstaja. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:01, 16. februar 2020 (CET) :Mislim, da je razlog napak v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:RecentChangesLinked?hidebots=1&hidecategorization=1&hideWikibase=1&target=Predloga%3AInfopolje_Oseba&limit=250&days=7&urlversion=2]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:20, 16. februar 2020 (CET) == CEE Spring 2020 == Poglej, če sem prav razumel nalogo (''de dustibus non est disputandum''): [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia] A je stvar že zrela za pod lipo? Da srenja začne dodajati teme? PS: nimam pojma kaj je za postavko Škofja loka narobe, da gre autolist v maloro (Help!!) LP[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:50, 25. februar 2020 (CET) :Tam so bili neki presledki :)). Ja mislim, da je zrelo, ampak bistvo je, da najdemo članke, ki v čim več jezikih nimamo povezav. Trenutno, je pri osebah, ... vse zeleno. Kam pa naj bi dodajali predloge? {{u|Yerpo}}, kaj meniš? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:00, 26. februar 2020 (CET) : sem bil teden dni na terenu, ampak nisem pozabil. {{u|Yerpo}}, tvoja 2c na temo?[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 23:06, 5. marec 2020 (CET) ==Prošnja== Najprej prosim, če lahko vrneš neprimerno popravljen članek [[Sueški prekop]] nazaj na prvotno stanje. Drugič pa prosim, če mi razložiš, kako to lahko naredim sama, ko najdem tak primer. Hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:19, 4. marec 2020 (CET) :Pri kliku na gumb [[Vzorec|Zgodovina]] najdeš spremembo, ki jo želiš razveljaviti ter klikneš povezavo [[Vzorec|razveljavi]] (na skrajni desni, levo od [[Vzorec|zahvala]])--[[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 17:23, 4. marec 2020 (CET) == Zmešnjava == Opazila sem, da je med jeziki in lego (koordinatami) krajev Malo-les-Bains‎ in Dunkirk zamešana povezava. Kdo, kako in zakaj nimam pojma. A lahko to kako urediš. Tudi v francoščini koordinate kažejo na Dunkirk namesto na Malo-les-Bains‎. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:24, 5. marec 2020 (CET) : Ravnokar zaključujemo posodabljanje predloge [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] in ustrezno temu tudi članke. Bom preverila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 5. marec 2020 (CET) :: {{u|Ljuba brank}}: Malo-les-Bains naj bi bila mestna četrt v Dunkirku, tako da hude pomote ni ... lahko mi poveš katere so pravilne koordinate za Malo-les-Bains kar tukaj, pa jih bom jaz popravila v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:35, 5. marec 2020 (CET) Potem pa ne štima podatek departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. To je čisto drug konec Francije.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:55, 5. marec 2020 (CET) Še en problem: Popravila sem podatke o novih kantonih za Saint-Malo in ker je infopolje vezano na wikidata, tam pa to ni posodobljeno, se sedaj tekst in infopolje ne ujemata. Poskušala sem popravit v wikidata, pa nisem bila prav uspešna.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:40, 5. marec 2020 (CET) :* Kje ne štima podatek "departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija"? To mi ni čisto jasno. Ker sem medtem že popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:28, 6. marec 2020 (CET) :* [[Malo-les-Bains]] naj bi bila bivša občina (glede na francoski članek) - danes naj bi bilo to mestna četrt v Dankirku. To se lahko popravi v infopolju tako, da dodaš parametra: <nowiki>commune = [[Dunkerque|Dunkerquea]]</nowiki> in <nowiki>type = mestna četrt</nowiki> . :* Kantoni se ne zajemajo iz wikipodatkov, treba jih je vnesti direktno v infopolje (za [[Saint-Malo]] sem že popravila). :* Podatki o regiji in departmaju so vsebovani v sami predlogi za infopolje in se določijo avtomatsko glede ma INSEE parameter. Iz Wikipodatkov se preberejo le koordinate in površina, če le ta ni navedena v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 6. marec 2020 (CET) == Tvoje mnenje == Hi Pinky, povej mi kaj misliš o temule dvogovoru: V mojem pogovoru: Vsebina, ki si jo prispeval članku o novem koronavirusu je dobra, vendar je zapis poln tipkarskih napak in nerazumljivih stavkov. Dobro bi bilo, da to popraviš, saj bom sicer moral vrniti članek na prejšnja urejanja. Moj odgovor: Dragi kolega, hvala za opozorilo. V bodoče si dobrodošel, da vskočiš in popraviš, kar se ti ne zdi v redu (''Apel podobo na ogled etc...''). Navsezadnje ne pišemo šolske naloge. Hvaležen bi ti bil, če se zakoplješ v termine, kot so civet, panigin ipd. Jaz se borim z modulom za stik z John Hopkins spletiščeem za najnovejše podatke, tako da bo epidemiologija vedno na tekočem. Po možnosti tudi s podatki za Slovenijo. hvala vnaprej! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:16, 24. marec 2020 (CET) PS: tvoj komentar me je prisilil, da pogledam, kaj je s črkovalnikom v firefoxu. Bingo - ni bil instaliran! : Težko presodim, ker ne poznam tematike ... ampak je problem, če uporabljaš avtomatski prevajalnik ... te hitro lahko zavede - presledke pred sklici je potem treba brisati ročno, itd - vsaj te tehnične zadeve moram izkušenejši urediti sami. Pa treba je še enkrat vse prebrati. Je pa težko čistiti članek za nekom drugim, ker nas je vseh skupaj tako malo. Članek je pa trenutno precej obiskan in se moramo vsi skupaj potruditi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:33, 24. marec 2020 (CET) : Članek sem medtem že dalje čistil. Moral bi imeti ((v delu)) v glavi, da ne bi bilo nesporazuma glede mojega mnenja o stanju.Hvala[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) === Rabim pomoč pri COVID-19 Testing === Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja. Prenesel sem Predloga:COVID-19_testing in Predloga:COVID-19_testing/styles.css, ampak ko pride do Module:Date_table_sorting, pa LUA kodo, je moje latinščine konec. Tabela se skriva v <nowiki>{{COVID19Testing|state=expanded}}</nowiki>, vzeti je treba vse ali nič. Enostavno ni, vsak zame ne, pa še kritično, če ga kaj polomim(o). Kaj mi predlagaš? hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) :{{u|Vitosmo}} poglej, če je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:32, 26. marec 2020 (CET) :strela z jasnega ... ali radar (BLING!) blisk R-E-S-P-E-C-T Hvala;)))) Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo <nowiki>|{{flagdeco|Bahrain}} [[</nowiki>'' 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain''<nowiki>]]</nowiki>. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 07:56, 27. marec 2020 (CET) :: <nowiki>[[</nowiki>:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain<nowiki>]]</nowiki> ... ampak namesto tega lahko uporabiš [[Predloga:Medjezikovna povezava]] (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:38, 27. marec 2020 (CET) :: prav lepa hvala. dve vprašanji: 1. kako se ažurirajo podatki v listi držav? 2. kako privabiti strokovnjake na tem področju, da si ta tekst - in druge okoli teme COVID-19 - ogledajo in izboljšajo? [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:27, 27. marec 2020 (CET) :::mislim, da liste držav posodabljajo na roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 28. marec 2020 (CET) == Infopolje za prekop== Pinki a lahko prosim za infopolje za prekop po zgledu ''Infobox canal''. Že večkrat bi prišel prav, pa jaz to ne znam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:02, 31. marec 2020 (CEST) : ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 31. marec 2020 (CEST) : {{urejeno}} -- {{u|Ljuba brank}}: [[Predloga:Infopolje Prekop]] je pripravljena, manjka še nekaj prevodov, ki pa jih sama ne poznam. Na pogovorni strani predloge lahko pripaviš prevode (manjkajoče ali popravljene napačno prevedene). seveda lahko poskusiš popravke narediti v predlogi. Predlogo sem za test že vključila v [[Sueški prekop]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 31. marec 2020 (CEST) Sem pripravila prevode na pogovorni strani. In hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:32, 31. marec 2020 (CEST) == Predloga:Upad == Živjo, zanima me, če mogoče veš zakaj mi, ko uporabim predlogo [[Predloga:Upad|Upad]] pri vseh [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3AKajSePovezujeSem&target=Predloga%3AInfopolje+Letali%C5%A1%C4%8De&namespace= člankih], kjer uporabim [[Predloga:Infopolje Letališče|Infopolje Letališče]] napiše, da slike ni v zbirki? Vidim pa, da zadeva dela na [[Predloga:Upad|tej]] strani. Sem jaz kaj pozabil narediti pri prevodu predloge? --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:34, 29. april 2020 (CEST) {{u|GeographieMan}}: "<nowiki>{{decrease}} 64%</nowiki>" izpiše {{decrease}} 64% : "<nowiki>{{formatnum: {{decrease}} 64% }}</nowiki>" se izpiše z napako {{formatnum: {{decrease}} 64%}}, ker je formatnum ena magična beseda (namenjena oblikovanju dec.vejic in pik za tisočice, ki za našo wikipedijo spremeni pike v vejice. Če si pozoren se spremeni ime slike v "Decrease2(vejica)svg". Lahko si pogledaš na moji testni strani: [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4]], ko sem se enkrat igrala z računanjem in oblikovanjem števil. Predlagam ti, da v naši predlogi izpustiš formatnum {{para|datax|<nowiki>{{{statx-data|}}}</nowiki> }}. Več o formatnum lahko prebereš tukaj: [[m:Help:Magic words#Formatting]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 29. april 2020 (CEST) Aha šele zdaj vidim. Hvala ti. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:48, 29. april 2020 (CEST) PS: imam še eno težavico. Tako kot prej mi pretvarja , v . in obratno pri vnosu dolžine pristajalne steze. Tudi tam je formatnum, ampak se nič ne spremeni tudi, če ga odstranim. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:05, 29. april 2020 (CEST) : Pri nas je dogovor, da se v predlogah ne izpisujejo podatki v angleških mesrskih enotah. Zato je treba naše predloge malo prirediti. Če so podatki podani v metrih, se jih le izpiše, če pa so v angleških merskih enotah, se izvede predloga convert z nastavljenim {{para|disp|output number only}}. Sem že popravila [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable]]. Je pa bolj enostavno, da vsa testiranja izvajaš v [[Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik]] in [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable/peskovnik]], ki sem jih že jaz pripravila. Iz :en sem prenesla tudi testne primere [[Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri]], kjer lahko po mili volji preizkušaš delovanje. Ko stvari delujejo, pa vse skupaj preneseš v aktivno predlogo. Včasih ni najbolj enostavno delati direktno na živi predlogi, ki jih kliče veliko število člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:11, 29. april 2020 (CEST) == [[Predloga:Tree chart]] == Ne vem, ali je kriva tvoja prestavitev, toda predloga ne deluje več. To sem slučajno opazil, ker je namesto sheme v članku [[Mednarodna vesoljska postaja]] samo kvadratek s črtkanim robom, ne izriše pa niti zgledov na dokumentacijski podstrani. Meni ne uspe ugotoviti, kje je problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:43, 18. junij 2020 (CEST) : Skoraj si zadel "Predloga:Tree chart" v Modulu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:42, 19. junij 2020 (CEST) :: Doh, pa res XD. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 19. junij 2020 (CEST) == CSS == Oj, administratorka vmesnika :) Zadnje čase se malo ukvarjam s poenostavljanjem navboxev in nadomeščanjem predlog {{tl|•}} s CSS stilom <code>hlist</code>, pa me muči ena stvar. Pod vsakim seznamom se z uporabo tega vedno pojavi malo praznega prostora, tako da se seznami razširijo in niso več centrirani na naslov seznama (primerjaj recimo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Letala_embraer&oldid=4233193 prej] in [[Predloga:Letala embraer|potem]]). Točnega razloga ne vem, sumim pa na tale kos v [[MediaWiki:Common.css]], ki ga angleški common.css nima (več): <poem><code><nowiki>/* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } </nowiki></code></poem> Ga lahko prosim začasno odkomentiraš, da vidim, če bo kaj bolje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:38, 27. junij 2020 (CEST) : Če se ne motim, je sedaj boljše. sem odstranila še div.NavEnd. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:18, 27. junij 2020 (CEST) ::Je, super! Bom pozoren, če bo kakšna nepričakovana posledica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 28. junij 2020 (CEST) ==Geslo== Pred kratkim sem prejel opomnik, naj poskrbim, da bo moje geslo močno. Kaj pomeni? Kako se to stori? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:16, 12. julij 2020 (CEST) :Mislim, da je to le opozorilo. Močno geslo pomeni vsaj 8 znakov, 1 velika črka, .... podobno kot za google geslo (če ga imaš). Če bi rad svoje trenutno geslo spremenil, to lahko narediš v svojih nastavitvah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:09, 13. julij 2020 (CEST) ::Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:07, 13. julij 2020 (CEST) == Predloga:Geološki eon == Pogovor prestavljen na [[Pogovor o predlogi:Geološki eon]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 30. julij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian ethnicity == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. [[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:06, 20. avgust 2020 (CEST) == Po dolgem času ... == Kar nekaj časa sem bil odsoten, pa Ti želim reči Howdi in povprašati, kje bi lahko zagrabil. Imam seveda še vedno svoje ideje (slovenski znanstveni, Nobelovci itd), ampak delati skupaj z drugimi/s tabo bi mi bilo v veselje. Lahko mi odgovoriš tu ali pa na mojem pogovoru Vitosmo (pogovor) 19:45, 28. november 2020 (CET) PS pazi nase upam da si zdrava LP : Če imaš voljo ... rada bi vključila povezavo na '''peskovnik''' prijavljenega uporabnika, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). Včasih je to bil vtičnik, ampak je vse sedaj izključeno zaradi napredka tehnike. Narejeno bi moralo biti tako kot na :en ([[:mw:Help:Extension:SandboxLink]]). Lahko pa izbereš kakšen članek izmed [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] ali pa malo pregledaš članek [[Algoritem]], ki sem ga ravnokar delno prevedla in ga dopolniš .... ali pa .... :)). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:15, 29. november 2020 (CET) : ''Če imaš voljo'' ... volja je, moram pa priznati, da nimam pojma, za kaj gre (po nemško "Bahnhof"), ampak da vidimo. Hvala! [[Algoritem]] sem "potipal", par nepomembnih popravil, sem pa prišel na idejo, da rabimo članek o "stopping problem" in kaj o Turingu. In 1000 nujnih je vedno pravi kot za nezaposlene;) Verjetno bom vzel v roke [[Geometrija|Geometrijo]]. Gledam pri 1000 vedno na trenutno "debelino" sl članka. Če članku dodam par tisoč (smiselnih, dopolnjujočih) besed in ga "porinem" čez 10.000 ali 30.000, je moj čas praktično uporabljen;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:22, 12. december 2020 (CET) Glede Peskovnika v uporabnikovi strani (gl. na primer https://en.wikipedia.org/wiki/User_talk:Vitosmo): za to je treba imeti dostop do serverja - kar jaz seveda (ali pa vseeno?) nimam - in na sl wikipedia serverju dodati razširitev, kot je opisano tukaj: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:SandboxLink. V bistvu * Download and place the file(s) in a directory called <code>SandboxLink</code> in your <code>extensions/</code> folder. (sem naredil, big deal...) * Add the following code at the bottom of your LocalSettings.php: wfLoadExtension( 'SandboxLink' ); (za to pa ne vem ne kje ne kako ne kdo) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:49, 20. december 2020 (CET) :{{ping|Smihael}}, {{ping|Yerpo}} imata kakšno idejo glede peskovnika prijavljenega uporabnikaa, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). . Včasih je to bil vtičnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 23. december 2020 (CET) :: Vsak si to lahko vključi sam v svoj common.js, za splošno vključitev pa bi bilo temu ustrezno treba urediti glavni common.js. Glede na to da obstaja vtičnik, ki to naredi bolj elegantno in administratorji ne moremo več spreminjati vmesnika je najbolje, da za vključitev zaprosiš kar na meta-wikiju. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:51, 28. december 2020 (CET) == Infopolje Božanstvo == Lotila sem se pisati in dopolnjevati članke grških in rimskih bogov, pa mi obstoječe infopolje ne ustreza povsem. Manjkajo mi naslednja polja: | vzdevek = | Grški ustreznik = Kronos | Rimski ustreznik = Saturn | Etruščanski ustreznik = Satre | Poosebitev= | Praznik_ime = Saturalije | Praznik_datum = | Pomemben tempelj = | Po njem se imenuje = sobota Morda še kaj, pa se ne spomnim. Pa še to: V trenutnem infopolju se ime boga na vrhu ne izpiše v center ampak na levo. A lahko prosim za dopolnitev.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:54, 11. december 2020 (CET) :Ok. bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 12. december 2020 (CET) :: {{urejeno}} ... {{ping|Ljuba brank}} sem uredila tako, da sedaj lahko kopiraš infopolje tudi iz angleških člankov, z angleškimi parametri (stari slovenski pa ostajajo še naprej). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:00, 13. december 2020 (CET) Hvala--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:57, 13. december 2020 (CET) == Nekaj malenkosti na različnih koncih == Pozdravljena. Ko ugotovim, kako ti dati priznanje, ga dobiš (barnstar, za veliko reči). Vidim veliko reči, ki bi jih bilo dobro narediti, pa ima v precej primerih logična izbira nepričakovane posledice, ko testiram. Tako sem naletel na "problemčič" v vadnici, napakico v predlogi "prevajaj" (verjetno je skupno za več predlogah, kak include) in pri podatkih, ki se v infopolja privzamejo (domnevam wikidata). Pri tem opazim, da si najpogosteje ti žrtev/angel, ki "poštima" zadeve v zvezi s kodo. Torej: === [[Predloga:Prevedi]] === <blockquote>Za več podrobnosti klikni [odpri] na desni strani.</blockquote> :"odpri" je verjetno ostalo iz časa, preden je nekdo na gumbih zamenjal "odpri" s primernejšima "razširi" in "skrči". Če bi uspel najti, kje je ta stavek (verjetno se uporablja v več predlogah in je v vsako od nekod vključen), bi ga popravil v tole <blockquote>Za več podrobnosti klikni [Razširi] na desni strani.</blockquote> :(in pred objavo s "prikaži spremembe" preveril, če nisem nehote spremenil še česa, recimo v kodi); še raje pa imam, če to narediš ti. {{urejeno}} - imaš prav, tale "odpri" je ostanek starega sistema za krčenje in širjenje - popravljena je [[Predloga:Stp obvestilo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 20. december 2020 (CET) === Povezava v Vadnici === V vadnici je [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] napisal: <blockquote>V tem koraku se bomo naučili najosnovnejše značilnosti skladnje wikibesedil. Če se želiš naučiti več, obišči priročnike urejanje strani, razpredelnice, medjezikovne povezave ter stran z navodili za avtomatično uporabo [[Pomoč:GRAMMAR|slovnice]].</blockquote> Zanimalo me je (domneval sem, da je kakšna možnost za preverjanje pravopisa) in odprl povezavo "slovnice". Za začetek sem videl prikaz iz predloge "prevajaj" in v načinu za urejanje pogledal, kaj je vsebina strani in kaj naj bi potrebovalo prevod. Zgodovina sprememb mi je pokazala, da je predlogo na stran Pomoč:GRAMMAR postavil [[Uporabnik:Smihael|Uporabnik:Smihael]], verjetno pa zadnjih nekaj let ni dejaven na WP (sicer bi to vprašanje postavil njemu) kak mesec po tem, ko je tja naredil povezavo iz vadnice (l. 2007, ko je bil verjetno še začetnik). Po mojem je sedanja vsebina strani Pomoč:GRAMMAR ni namenjena začetniku na WP, ampak je rezultat (že pred več leti uspešno končnega) testiranja nečesa v zvezi z jeziki in prevodi (in sem radoveden, a ne uganem česa). Glede na to, da Uporabnik:Gangleri - avtor vsebine (in razvijalec na WP) - po njegovi predlogi Babilon sodeč ne zna slovensko, tudi prevajanje tistega besedila iz angleščine in s tem ''predloga "prevedi" tam verjetno nima smisla''. :Prosim torej, če pogledaš stran Pomoč:GRAMMAR (zanima me tudi, če je služila še čemu, da je bila nanjo povezava iz vadnice). Če obstaja kakšen postopek za avtomatično preverjanje slovnice na WP in dokumentacija o njem, se pripročam za povezavo na dokumentacijo (in potem bi bilo dobro ustrezno urediti to stran in pustiti povezavo iz vadnice). Če ne, bi bilo dobro urediti vsebino v vadnici, kjer bi bilo najbrž potrebno umakniti povezavo tja. {{ping|Marjan Tomki SI}} [[Pomoč:GRAMMAR]] je zaenkrat namenjena le avtomatskemu sklanjanju besed rezerviranih za Wikiprojekte. Žal je naša slovnice preveč zapletena, da bi zadevo razširili. Se strinjam, da ta pomoč ni namenjena začetnikom in sem jo umaknila iz vadnice. Predloga Prevedi pa je tam zato, ker so notri besede kot so (generares; heading space; direktne povezave na angleške članke (en:nominativ), čeprav imamo napisane svoje lastne (imenovalnik). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:30, 22. december 2020 (CET) :Hvala, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori#Priden,_pridna|pridna]];-); vidim da si spremenila tudi besedilo, ki ga prikaže predloga prevedi (Ostalo je - potrebno - opozorilo, da se neprevedeno gradivo lahko predlaga za izbris, ni pa več prejšnje grožnje s hitrim izbrisom vsega članka/prispevka, če ne bo vse prevedeno v enem tednu, ki me je motila) :Hvala tudi za prikaz uporabe predloge ping. Smem to predlogo uporabiti, če bom želel, da pogledaš katero od pogovornih strani pri kakem članku ali kategoriji? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:11, 22. december 2020 (CET) :: Da, predlogo ping lahko uporabiš na katerikoli pogovorni strani.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 22. december 2020 (CET) === Podatki privzeti v Infopolje iz Wikidata === Vidim precej člankov, v katerih v infopoljih v kodi članka ni podatkov, ki bi jih tam pričakoval, saj v običajnem pogledu v članku so. Recimo pri [[Bogdana Stritar]] je vse v kodi vidno za info polje oseba {{tl|Infopolje Oseba}}, v članku pa so vidni (zanimivi in delno še-ne-med-sabo-usklajeni) podatki o rojstvu, rojstnem kraju in tedanji državi rojstva Rabim kakšno povezavo na dokumentacijo, kako se to uporablja (neposredni vnos v infopolje, privzeto iz wikipodatkov, kdaj kaj prevlada ipd., kdaj je smotrno v WD, kdaj neposredno v infopolje...). Če taka dokumentacija še ne obstaja, bi jo bilo dobro narediti (magari z začetkom iz pojasnil meni in mojim predhodnikom po radovednosti in še-ne-vednosti, med katerimi si skoraj gotovo tudi ti). *Poprčkal sem nekoliko članek [[Zora Konjajev]] (v infopolju v članku je bil napačen kraj smrti, v glavi članka pravilen; verjetno je v WD narobe; jaz sem popravil v polju v članku in zdaj je tam viden kraj pravi; ampak če je v WD narobe in bodo podatki od tam v kakem drugem jeziku, bodo tam narobe...). *V članka [[Dušan Čop]] in [[Bojan Čop]] sem v Infopolje želel dodati podatke o starših (sta bila brata - vir je za oba (in še koga od teh, ki me zdaj zanimajo) [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/ na primer: "Bojan Čop, Novi Slovenski biografski leksikon]"; podobno bi morala imeti enake podatke o državljanstvih, pa so (bili v času, ko sem to gledal) različni. :Podobne podatke bi rad dodal v infopolje tudi pri Zori Konjajev in njenih treh sestrah (starši, sestre, zakonci ipd). *Državljanstvo: [[Bojan Čop]] ima v polju državljanstvo (slovenija, SFRJ, Kraljevina Jugoslavija), ki ga verjetno dobi iz wikipodatkov. *Njegov profesor in kasneje kolega na FF [[Karel Oštir]] ima (tudi verjetno iz wikidata) SFRJ, Kraljevina Jugoslavija, Avstroogrska - pri obeh manjka Kraljevnia SHS, ki jo vidim pri [[Milan Kreslin]]. *[[Bogdana Stritar]] ima prikazano samo SFRJ, pa je glede na letnico rojstva (1911, Solkan, v tekstu piše Avstro Ogrska) gotovo pravilno enako zaporedje kot pri Karlu Oštirju, pa na koncu še Slovensko (umrla že po osamosvojitvi Slovenije, Karl Oštir prej). Podobno kot pri sestrah Stritar in pri bratih Čop je tudi pri družini Grafenauer (Ivan, - pomembni, notable, sorodniki že s članki v WP - stric Franc, oče Mihael - tu še ni članka, dodati info v članek o I.G.; otroci gotovo Bogo, Stanko, Marija Vogelnikova, pa Ivanovi - pomembni - vnukinje in vnuki Irena, Andrej - in še kdo - Grafenauer). Mimogrede, najobsežnejše srečanje družine Grafenauer in sorodnikov, ki sem ga doživel, ni bila obletnica poroke (zlata ali diamantna, bi moral pogledati letnice), ampak na testiranju za dajalce kostnega mozga v Lj, ko je Irena javno povedala o svoji bolezni in temu, da je - tedaj bilo - v slovenski bazi kandidatov za darovanje le nekaj sto vpisov, in nas je že na tem prvem testiranju po tem bilo nekajkrat več; od tega je bila približno polovica sorodnikov, med katerimi se nekateri že dolgo nismo videli, dve pa sem tam in tedaj srečal prvič. No ja, za to nimam veljavnega vira in dokler je tako, ne more v članek... Za mnoge ostale reči zdaj že imam vire, ampak ne bi rad naredil nepotrebne tehnične zmede ;-) in zato sprašujem, kje prebrati (bom pobrskal tudi po tvojih pogovornih arhivih, če te je že kdo spraševal kaj podobnega in mi bo odgovor že razumljiv). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:39, 20. december 2020 (CET) : {{ping|Marjan Tomki SI}} Žal dokumentacije o tem zaenkrat ni, ker žal nimam dovolj časa za vse. So pa navodila Kateri podatki se v infopolje avtomatsko napolnijo iz Wikipodatkov je navedeno v sami dokumentaciji predloge. Smotrno je vse te podatke vpisati v v Wikipodatke (saj so le tako dostopni vsem projektom Wikimedije) in jih potem izbrisati iz infopolja v članku. Navodila kako urejati Wikipodatke, žal nimamo prevedene, so pa dostopne na [[:d:Wikidata:Tours]]. Da prideš do Wikipodatkov za določen članek, imaš na desni strani v menuj povezavo na "Predmet v Wikipodatkih" - klikni na to povezavo in teleportiralo tebo na ustrezni predmet (osebo) v Wikipodatkih. ::* Zora Konjajev - kraj smrti "bolnišnica Sežana" je za Wikipodatke preveč podrobno (kraj Sežana zadostuje). ::* Dušan Čop in Bojan Čop - starše vpišeš direktno v infopolje v članku - v infopolje dodaj parameter {{para|parents}} in vnesi starše. Državljanstvo je sedaj vpisano in si lahko ogledaš kako to izgleda v Wikipodatkih, da klikneš v menuju na "Predmet v Wikipodatkih". Dodaanje novega državljanskava se skriva v predmetu ''"država državljanstva"'' kjer je možnost dodati novo vrednost če klikneš na ''+dodaj vrednost''. ::* Pri dodajanju sorodnikov v infopolje bodi pozoren na [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|zasebnost omenjenih]]. Wikipedija ni namenjena navajanju sorodnikov (to je namenjeno kraljevskim družinam, .....). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:04, 22. december 2020 (CET) :::Razumem razloge, da še ni navodil; si bom skušal zapomniti/zabeležiti, česa vsega zdaj na začetku ne razumem ali ne vem in ko bom vedel, lahko iz tega nastane osnutek takih navodil. :::@Navajanje sorodnikov - Zora Konjajev je - na veliko mestih in mnogokrat - omenila svoje znane sorodnike, in jasno je, da je to vplivalo na njen razvoj, svetovni nazor in tako dalje. Posebej to zadeva razvoj pri glasbi (oče znan po glasbi, s sestrami tercet, ki je veliko in javno nastopal), razvoj pri svetovnem nazoru (globoko katoliška družina, ki pa je poznala fašizem...) in odporu proti okupaciji. V tem primeru menim celo, da bo tako navajanje izboljšalo nevtralnost prispevka (kot je to ona sama razložila v spominih - z osvetlitvijo tudi razlogov za mnenja nasprotnih plati). :::Ne dvomim, da bi želela, da se ta del njenega življenja tako odrazi tudi v prispevku o njej v wikipediji, bom pa preveril tudi pri njenih potomcih (ena od vnukinj je bila moja sošolka in njeno mnenje že poznam, čeprav bom preveril tudi pri njej). :::Podobno je z njenim mnenjem o veljavi in vlogi žensk v družbi, o čemer je govorila v spominih. V času, ko je bil mlad njen oče, ženskam v našem okolju ni bilo dopuščeno obiskovati gimnazijo, ki pa je bila pogoj za univerzo. Podobno je [[Marija Vogelnikova]] povedala, da je njen oče (tedaj profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani) to dobro vedel in s trudom dosegel, da so se njegove hčere (5 hčera pred prvim sinom) lahko vpisale na gimnazijo. Tako stanje ljudem, ki so sedaj mladi, ni predstavljivo, kaj šele samoumevno, zato menim, da je ta plat pomembna in v wikipediji ne sme biti zamolčana (če se za težave pri doseganju pravic ne ve, se lahko neha nadziranje njih izvajanja in bo kdo - podobno kot islamski priseljenci iz vojne v Bosni v vojno) spet začel s tem, da so ženske šibke in nesposobne skrbeti zase in za svoje premoženje). :::Ne gre torej kar tako za naštevanje sorodnikov. Pa ni le to; take povezave tudi povečajo obisk drugih strani enako, kot v naših možganih asociacije in miselni vzorci povzročijo, da se znanje ne le sešteva, ampak množi, in to le ne pri wikipediji, ampak tudi pri nje uporabnikih. === @Biografija živečih in zasebnost omenjenih === Od 1976 dalje sem dobro desetletje delal na registru prebivalstva Slovenije - kasneje CRP - v času, ko je edina zakonodja, za katero sem v zvezi s tem vedel, bil (razmeroma dober in temeljit, in izvajan) interni pravilnik. Delal sem najprej nekaj let a individualnih podatkih (priprava za vnos, preverjanje in odprava napak v podatkih), potem bil izšolan za programerja in (med drugim) napisal programsko opremo za vzpostavitev CRP s 13 mestno EMŠO (prješnja MŠ je bila 12 mestna), razvil okolje za testiranje te prograske opreme (ki je bilo do prenovitve sistema čez kako desetletje standardno okolje za vse Delal sem na primerjavah pravilnosti CRP z občinskimi registri in matičnimi uradi (od papirnih do računalniških v milijavžent formatih). Zasnoval in napisal sem (v enem tednu med počitnivami s smučanju na Kaninu, vsak dan sem se zbudil, večkrat preden so ostali prišli z večerne zabave spat) tudi program, ki je zaznal (in v nekaterih primerih olajšal sistematično odpravljanje) napak, ki bi lahko nastale pri spreminjanju CRP v računalniku (od kakega desetletja kasneje imajo podobne reči - transacion log processing - vgrajene sistemi za baze podatkov). V glavnem, za to plat (zasebnost, da je oseba skoraj vedno lastnik podatkov o sebi...) sem bil tako vzgojen kot temeljito treniran. Ko bom spreminjal podatke, imam namen kadar le mogoče (po možnosti pred objavo) dati izvirni in spremenjeni članek pogledati bodisi osebi, bodisi članom družine, če je oseba preminila in člani družine še živijo. Če pride do nasprotja - da bi oseba ali član družine preminule osebe želel, da je nek del prispevka toliko drugačen, da bi vsebina ne bila več nevtralna in ne bi bilo mogoče doseči soglasja - bi bilo tisti del prispevka pač umakniti (zame samoumevno). Po drugi plati tak pristop omogoči, da pridobim podatke o virih, za katere nisem vedel, včasih pa tudi do slikovnega ali drugega gradiva, ki bi mi ga dovolili naložiti. Mimogrede, postopke za registracijo takega strinjanja moram tudi šele spoznati. Vem recimo za (domnevno, še nimam vira) sedemkratnega prvaka Jugoslavije v motociklizmu, o katerem še ni prispevka, in mi bo poskusil posredovati vire; ko bom pripravil osnutek prispevka, bo pogledal, če sem ga kje polomil in ko se bo strinjal, boste vi pogldali, če je za objavo. Podobno velja za ostale. Upam, da s takim pristopom ne bo nič hudo narobe? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:03, 22. december 2020 (CET) : V biografijah so pomembni [[Wikipedija:Navajanje virov|viri in njihovo navajanje]] ter njihova [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. Sicer pa kar [[Wikipedija:Bodite pogumni|pogumno]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 22. december 2020 (CET) == Poravnava grafov == Pozdravljena, Midva z [[Uporabnik:Pv21]] ima vprašanje glede grafov v članku [[14. vlada Republike Slovenije]]. Saj vem, da bodo v kratkem? preneseni v članek o epidemiji Covida, toda s čim bi lahko grafa za november in december poravnala skupaj v eno vrstico? Ker bi rad dodal še graf za januar, toda potem se zamik med tabelami in grafi vselej veča. Včeraj sem poskušal z <nowiki>{{multiple image}}</nowiki>, pa mi ni uspelo? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:15, 5. januar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}}, {{ping|Pv21}} bi bilo takole ([[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]) bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:35, 5. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} Tole je super. En WikiHvala! Še bolje, kot sem razmišljal v začetku. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:42, 5. januar 2021 (CET) == {{tl|navbar}} == Hi, in {{tl|navbar}} I think 2 lines should be swapped (at the end): Now it is: <syntaxhighlight> --></span><!-- -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- </syntaxhighlight> and I think it should be: <syntaxhighlight> -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- --></span><!-- </syntaxhighlight> As it is, the closing bracket ("]") is not part of the <nowiki><span class="...float:right"></nowiki> (at the beginning) causing the closing bracket to be moved to a mew line. See e.g. [[Modul:Sports_table/WDL#In_article]] "What it looks like". It seems like it says "Ekipa]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z". But the it really is "Ekipa&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z]" with the "]" shifted to the next line making it look like "Ekipa]". --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:58, 4. februar 2021 (CET) {{ping|Sb008}} ... thanks, it is fixed now. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 4. februar 2021 (CET) == [[Predloga:Nedavno umrli|Nedavno umrli]] == Pozdravljena, bi lahko prosim pogledala tole predlogo? Sem še malo zelen na temu področju. Ustvaril sem jo, ker po dolgem iskanju nisem našel ničesar podobnega. Kam se da pa dokumentacijo? Če bi popravila napake bi bil zelo vesel. Hvala. Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:24, 20. februar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}} Glede ustvarjanje novih predlog - tudi predloge je treba povezati v wikipodatke, če je bila ustvarjena po npr. angleški predlogi. Sem za omenjeno predlogo storila to že jaz. Dokumentacijo pa ustvariš tako, da v tistem zeleno okviru spodaj klikneš na povezavo "ustvari". Najbolje, da jo ravno tako preneseš iz angleške wikipedije in prevedeš, in seveda umestiš v ustrezno kategorijo--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 20. februar 2021 (CET) ::Aha, v redu. {{Hvala||Najlepša hvala}} za nasvet in urejanje v wikipodatkih. Bom jo ustvaril in prevedel. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 20. februar 2021 (CET) == Vodik in H<sup>x</sup>== Hi Pinky, poglej moj komentar k [[vodik]]u. Da obstaja H7 z razpolovnim časom par sto let ...Huh!? Nisem gledal, kdo je avtor, pa članek ima tako ali tako že brado. Ampak po drugi strani ima zvezdico, pa najti ga je med 1000 članki... In ker se s kemijo zgleda ukvarjaš te dni, pišem tebi. Podobno velja za Nevtronij, ki je zelo zelo tema iz lufta. Oglasi se, če imaš kak kemijski (ali kemični) čevelj, ki žuli. Rade volje poprimem. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:30, 23. februar 2021 (CET) : {{ping|Vitosmo}} Jaz tudi slučajno nisem kemik, lotila sem se urejanja infopolj in navigacijskih polj za elemente, izotope, skupine in periode, ter tabel periodnega sistema. Vsebine samih člankov ne preverjam. Vse nepravilnosti v člankih lahko popraviš in dodaš sklic na popravljene vrednosti. Prav tako si vabljen, če je kaj narobe v samem infopolju, da pokomentiraš in bomo popravili. Če imaš voljo: za elemente je treba napraviti infopolja, tako kot ga že ima vodik, .... ([[:Kategorija:Infopolje Element po elementih]]) in ga potem vključiti v članek. Najlažje je prenesti celotno infopolje iz :en in ga z malo popravki (dec.vejice, ...) narediti slovenskega. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 23. februar 2021 (CET) ==Infopolje Element== Prima, Bom začel s silicijem. Ko ga je "tolk" po svetu;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:48, 24. februar 2021 (CET) ::Hi Pinky, oglej si https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Infopolje_silicij. Kar ne zmorem, je ::# language setting - 18 jih je pod angleščino,sl kot 19. mi ne uspe dodati ::# kristalna struktura - se čudno vede (hoče sliko) ::# "najpomembnejši izotopi" - salata okoli name2 - gl desno spodaj ::LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:05, 3. marec 2021 (CET) Kristalno strukturo kar pusti v angleščini (podpredloga najde in izpiše v slovenščini); parameter name2 je treba dodati; pa še nekaj malega je bilo treba prevesti v izotopih; ne pozabi na dec. vejice; za language setting pa ne vem točno kaj misliš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. marec 2021 (CET) ::Language setting: pozabi. se je zgleda uredilo samo od sebe (recimo v wikidata pa verjetno še kje drugje). [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:41, 4. marec 2021 (CET) ::: Povezavo v Wikidata sem naredila jaz. :) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:42, 4. marec 2021 (CET) (lahko bi si mislil;) Kako dobim listo predlog za infopolje Element, oz. za katere elemente infopolje še manjka. Zlato ne, srebro tje tudi že, svinec (oh ne, tudi že). Lahko začnem z redkimi zemljami, ampak raje najprej kaj bolj domačega. hvala vnaprej [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:36, 4. marec 2021 (CET) :: {{tl|Index to chemical element infoboxes}} ... če je ''ibox'' modre barve, potem je infopolje že narejeno. Je pa ta predloga vključena čisto spodaj v dokumentaciji vsakega infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:50, 4. marec 2021 (CET) Tale template manjka v en in tako tudi pri nas: Template:Greenwood&Earnshaw. enostaven makro v knjigo teh dveh avtorjev. Da pre3dlogo napišerm sam, mi je Zaenkrat še preveč, sorry[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:10, 5. marec 2021 (CET) ::: Predloga je preusmeritev na {{tl|Greenwood&Earnshaw2nd}}. Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 5. marec 2021 (CET) == neutronij ne spada v periodični sistem == Mendeljejev se obrača v grobu. Nočem začeti čisto spodaj in učiti g.Goloba, kaj je atom in kaj je nukleon etc. Po drugi strani nočem kokodakati previsoko - pri Tebi mi zadostuje. Če je kje kak pogovor o temi, se rade volje vključim. svoje sem že povedal v [[Pogovor:Nevtronij|pogovoru okoli nevtronija.]] Zate: periodni sistem elementov vsebuje snovi, ki imajo jedro z nabojem in elektrone okoli njega, da nastane atom. Molekule. Kemija. V vsakem primeru je navpolje treba revertirati, da se nam ne bodo kure smejale. Perioda 0. Z enim samim elementom z atomskim številom nič. ''A to pomen de ga ni, al kuga!?'' end of rant. kar se članka samega tiče: sklesal ga bom tako, da bo volk sit pa kemija cela. V en wikipediji je divjal te vrste bolj pred ca petimi leti. Stran, ki je sedaj na voljo, je glede volka in koze v redu. oglasi se;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:18, 23. marec 2021 (CET) : Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi#Nevtronij]]--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 23. marec 2021 (CET) == US/startyear == What's the reason for keeping the wrong date ([[Pogovor_o_predlogi:Inflation]])? Edit: Oh, sorry, you were right, I edited wrong country... --[[Uporabnik:MarMi wiki|MarMi wiki]] ([[Uporabniški pogovor:MarMi wiki|pogovor]]) 19:42, 27. marec 2021 (CET) :Don't get hard on yourself for doing mistakes. I realized that InflationUK (sl version) was somehow linked to InflationUS. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 27. marec 2021 (CET) == Infopolja <element> == Za vsak element v periodnem sistemu posebna predloga!? (blah?...razlika je navsezadnje samo instance Qxyz, drevo je za vse enako) če vidiš kako možnost ime elementa parametrizirati/vtakniti v kako novo predlogo, sem pripravljen ("v potu svojega obraza") počistiti. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:59, 28. april 2021 (CEST) : Se strinjam s tvojim blah, se s celim sistemom poenotenja periodnega sistema, elementov, periodami, skupinami, bloki, izotopi že nekaj časa ukvarjam. Ker se elementi večinoma ne spreminjajo in jih je neko končno število, je zaradi lažjega kasnejšega vzdrževanja samih člankov (če kdo popravlja podatke v samostojni predlogi, je na ta način zadeva bolj pod kontrolo). Bolj je pregledno, katerim člankom je treba predlogo še urediti. Tak sistem je prenesen iz :en. Ti ni treba nadaljevati, tudi jaz občasno prekinem in se lotim česa drugega ... če boš pa kdaj še kaj manjkajočega dodal, pa kar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. april 2021 (CEST) ::Iz standardizacijskih razlogov bi bilo pmm smiselno narediti vse predloge Infopolje <element> bodisi z malo začetnico ali pa z veliko. Tako ne bo zmede, katera se kako piše. Kaj pravita? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 28. april 2021 (CEST) ::: Ali misliš, da bi preimenovali vsa infopolja v male začetnice? Npr. Infopolje Oseba v Infopolje oseba, .......? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:18, 28. april 2021 (CEST) ::::Ne, samo infopolja elementov. Ostala lahko ostanejo, tako kot so. Pri PSE je to samo {{tl|Infopolje Uran}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:53, 28. april 2021 (CEST) :::: Sem preimenovala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:09, 29. april 2021 (CEST) == Zamolba == Pozdrav, Pinky. Možeš li izbrisati i zaštititi [[Saša Milivojev|ovu stranicu]] tako da je mogu stvarati samo administratori? Riječ je o dugogodišnjoj kampanji samopromocije na malom milionu wikija. Hvala unaprijed i oprosti što ne pišem na slovenskom, ali ne ide mi baš, a nadam se da ćeš razumjeti. :-) – [[Uporabnik:Srđan|Srđan]] ([[Uporabniški pogovor:Srđan|pogovor]]) 14:03, 11. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: več je u postupku brisanja - [[Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Saša_Milivojev]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:08, 11. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: Hi, so if I understand you correctly, you would like to delete this page? Well, the page is already in process of requestion for deletion and from its request must be a full week for a census to delete. If census is not going to change, the page will be deleted in thursday evening. Your sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 11. maj 2021 (CEST) == (nerangirano) == Pozdrav, zanima me, če bi bilo mogoče našo verzijo taksonomke prilagoditi, da bi dovoljevala izpis nerangirano (ali celo klad) za večje število rangov. Kolikor razumem navodila za uporabo (in iz prakse), taksonomka izpiše "(nerangirano)" za vsak glavni taksonomski rank od družine do debla. Idealno bi bilo, če bi bila ista možnost omogočena tudi za višje/nižje kategorije in morda še vmesne (poddružina, nadred ipd.). Trenutno sem recimo v zagati pri članku [[Rozide]], kjer so skorajda vse kategorije kladi, taksonomka pa mi omogoči le izpis treh (brez superrozid in rozid). Če boš utegnila, bom zelo vesel pomoči.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 22:30, 27. maj 2021 (CEST) : Naša taksonomka je zelo zastarela, glej [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija]]. Sem se že enkrat v preteklosti lotila predloge {{tl|Avtomatska taksonomka}} po zgledu angleške, ampak je bil takrat prevelik zalogaj in še ni dokončano. Osnovni problem je v tem, da imamo mi poleg latinskih tudi slovenska poimenovanja v oklepajih. Mislim, da ti je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] odgovoril [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Kladistika v taksonomki]]? Se jo bo treba resno lotiti, da bo ustrezala slovenskim poimenovanjem ali pa bi se morali odločiti, da uporabljamo le znanstvena imena. Lahko poskusiš z razširitvijo v [[Predloga:Taksonomka/peskovnik]] in [[Predloga:Taksonomka/testniprimeri]] ali pa celo posodobimo predlogo z angleško verzijo [[:en:Template:Taxobox]] (vsekakor je tudi v tem primeru najprej stvar preizkusiti v peskovniku). Se mogoče še Yerpo oglasi o tvoji ideji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 28. maj 2021 (CEST) ::Hvala za odgovor. Avtomatska taksonomka bi bila vsekakor super stvar, a verjamem, da zadeva ni lahka. Slovenska imena v taksonomki so prednost, poleg tega bi se pri različici z zgolj znanstvenimi imeni pojavil problem pri nekaterih kladih, ki znanstvenih imen sploh nimajo, angleških pa seveda ni smiselno uporabljati. Si bom malce ogledal tole taksonomko v peskovniku. Lp.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:45, 28. maj 2021 (CEST) :::Če bi imeli nekakšen spletni slovar taksonomov, bi morda lahko zaprosili za bota na wikidata in ga tam zagnali, da bi dodal slovenske opise. Če ne, bo potrebna neka predloga s switchem in gazilijonom vseh taksonomk. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:50, 28. maj 2021 (CEST) ==Kotačniki== Živijo, Pinky. Zakaj se v taksonomki v članku [[Kotačniki]] ne izpišejo nadrejeni taksoni? Ustvaril sem nekaj dodatnih taksonomskih predlog, ampak očitno še nekaj manjka. Lahko morda prosim tole pogledaš in popraviš? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:08, 1. junij 2021 (CEST) :{{ping|TadejM}}, za avtomatsko taksonomko je treba napisat {{tl|Avtomatska taksonomka}} in ne samo {{tl|Taksonomka}}. Glede na to, da klasifikacije kotačnikov s starejšo ročno taksonomko ne gre izpisat (četudi sem jo pred par dnevi razširil z možnostjo izpisa kladov), avtomatska pa generira le eno ime (bodisi znanstveno bodisi slovensko) predlagam, da namesto (v tem primeru slabo poznanih) slovenskih imen uporabiš znanstvena.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:47, 1. junij 2021 (CEST) Pozdravljen, Melaleuca. Hvala lepa za popravek. V taksonomskih predlogah sem za prikaz v taksonomki določil znanstvena imena, ki se povezujejo s slovenskimi imeni člankov (povezave z navpičnico). Za cilj povezav lahko določim znanstvena imena, toda potem se bodo povezave na morebitne članke s slovenskimi imeni tvorile prek preusmeritev z znanstvenih imen. Če bodo članki imeli znanstvena imena, se temu sicer izognemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:28, 1. junij 2021 (CEST) :Spiralneži (v Googlu 3 zadetki + en o štrukljih) in čeljustozobci (2 zadetka) bralcu ne bodo ravno pomagali. Le z navedenim znanstvenim imenom bo mogoče poiskati več informacij o teh taksonih. Dokler ne bo avtomatska taksonomka preurejena, da bo dovoljevala izpis tako slovenskega kot tudi znanstvenega imena, je bolje v takšnim primerih (slabo poznani taksoni + nimamo članka) poseči po znanstvenih imenih, ki vsaj dovoljujejo dostop do nadaljnjega branja.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 17:05, 1. junij 2021 (CEST) Velja. Do nadaljnjega sem ustvarjene predloge popravil tako, da vsebujejo samo znanstveno ime, in bomo povezave popravljali naknadno, če bodo nastali članki s slovenskimi naslovi. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:46, 1. junij 2021 (CEST) :Ali imamo kakšen slovar taksonov, ki ni Termania? Lahko bi ga preprosto uvozili, vendar po nekajčasnem iskanju nisem našel ničesar spodobnega. Videl sem take z 5000 taksoni, vendar se mi vseeno zdi, da jih imamo pokrite v Wikipodatkih. Mene zanimajo sploh taki, ki so redkejši. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 1. junij 2021 (CEST) ::Na spletu ni nič primernega, taksonomski slovar Termanie pa tudi ni kaj prida. Knjige so edine, ki so dovolj zanesljive za slovenska poimenovanja vrst/višjih taksonov.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 21:54, 1. junij 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]: PMM bo šlo s Termanio in en Wikipedijo za seznam latinskih imen. Latinske spregatve tudi znam, pomoje bo to kmalu napisano. Pythonov [[:en:Web scraping|:en:Web scraper]]. Ko bo končano, obesim na GitHub. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 1. junij 2021 (CEST) == Infopolje elektrarna == Pozdravljena Pinky, hvala za ureditev infopolja o elektrarni. Ravnokar sem dodal infopolje v članek [[Jedrska elektrarna Černobil]] in po moje vse štima ok, me pa zanima zakaj so nekateri parametri v angleščini. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:53, 17. junij 2021 (CEST) : {{ping|Zm05gamer}} Zakaj so nekateri še v angleščini? Ker ne poznam vseh teh tehniških izrazov. Lahko mi pomagaš in popraviš prevode najprej v [[Predloga:Infopolje elektrarna/peskovnik]] in preveriš izgled v [[Predloga:Infopolje elektrarna/testniprimeri]] - šele nato se popravki v celoti prenesejo v aktivno predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 18. junij 2021 (CEST) == slovenski znanstveniki grosistično == Ko sem videl, v kakšnem stanju so angleške strani za moje "prednike" (Blinc, pa Stefan, Janša itd), sem si rekel "narod si bo pač moral pisati sodbo sam", in se odločil, porabiti nekaj časa za ta kot wikipedije. Z mislijo na našo podobo od zunaj (teme za CEE2022 npr). Vprašanje: da ne bom vpregal konja napačno, ali bi imelo smisel, ljudi, ki jih imam v mislih (enostavno 100 znanstvenikov Sandija Sitarja, ali ekvivalent) najprej vnesti v wikidata, oz. njih podatke v wikidata dopolniti? Prve dopolnitve (npr gl. Roberta Blinca ali pa Josefa Stefana, Antona Peterlina) sem naredil v en straneh, nakar se mi je zanohtalo ---- "''potem bo pa sve to treba prenesti v wikidata"'', in sem rekel bom vprašal ''Pinky Infopoljsko ''(G). In če ima smisel začeti na tem koncu, ali je kak bolj primeren interface kot ga wikidata per definitionem nudi? Mogoče v smislu ene sorte predloge, ki jo vedno znova, na enak način, napolnim in pošljem v wikidata mlin... Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:09, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]]: Wikipodatki nudijo tudi orodje Quickstatements ([[wikidata:Help:Quickstatementss]]), vendar pa ni najbolj prijazen uporabnikom. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:37, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala! Jasno mi je, da mi manjka še precej, preden se bom lahko teme lotil "v živo". Skratka, naslednjih nekaj dni je na vrsti branje. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 20:18, 21. avgust 2021 (CEST) ::{{u|Vitosmo}} PMM bo najbolje, če česa ne boš razumel, da vprašaš Sportija na WDju. On je profi na temu področju, jaz sem orodje ''odkril'' približno dva meseca nazaj ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:48, 21. avgust 2021 (CEST) ::: Sem na dopustu, z internetom ki je ali pa ga ni. Me veseli, da me včasih omenite in da gredo stvari tudi brez mene naprej. -- ''Pinky Infopoljska'' [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:49, 23. avgust 2021 (CEST) ::::Pinky Infopoljska, po prispevkih si letos na 4. mestu s skoraj 7000 urejanji ([http://sl.wikiscan.org/?date_filter=2021&menu=userstats]). Nimaš se ničesar za sekirati, če si trenutno na oddihu. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:44, 23. avgust 2021 (CEST) == Menjava škrbinske predloge == Pinky, želiš da naredim menjavo {{tl|škrbinski razdelek}} → {{tl|Razširi razdelek}} z botom? Bo pmm lažje kot ročno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 18. september 2021 (CEST) : Ok. Ti z veseljem prepustim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:59, 18. september 2021 (CEST) ::Ali se za AWB prijaviš na enwiki? Yerpo, ti si mi že svetoval o botu ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 18. september 2021 (CEST) :::Na :enwiki rabiš posebno dovoljenje za uporabo AWB, pri nas ne. Samo inštaliraj in poženi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:04, 18. september 2021 (CEST) :::: Če imaš za prijavo v Wikipedijo dvojno avtentikacijo moraš narediti bot geslo (glej https://www.mediawiki.org/wiki/Manual:Bot_passwords)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 18. september 2021 (CEST) :Menjava {{opravljeno|opravljena}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:45, 18. september 2021 (CEST) :: {{hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 18. september 2021 (CEST) Kakšen je "škrbinski sistem", ki potrebuje pokvečena imena kot ''<nowiki>{{Filmski igralec škrbina}}</nowiki>'' namesto ''<nowiki>{{Škrbina o filmskem igralcu}}</nowiki>''? Če bomo kaj avtomatizirali, predlagam vsaj ''<nowiki>{{Škrbina - filmski igralec}}</nowiki>'' ali nekaj podobnega, čisto zaradi lepote jezika:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:58, 20. september 2021 (CEST) : Sistem se šele postavlja. Sedaj je že toliko narejeno, da se vidi kje nastopajo problemi. Problem je v hierarhiji predlog, ki se sestavljajo, glej {{tl|Filmski igralec škrbina}} ali {{tl|Znanstvenofantastična filmska škrbina}} - zatorej: :* Znanstvenofantastična filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Sf-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Kanadska filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Canada-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Filmski igralec škrbina -> Igralec škrbina -> Škrbina (ang: Film-actor-stub -> Actor-stub -> Stub) :vsaka dodana beseda spredaj, pomeni podtip predloge. Sem šele na začetku čiščenja predlog (asbox, ki omogoča tudi avtomatsko dokumuntacijo in razne vzdrževalne kategorije) - jaz bi najraje tudi pri nas poenostavila zadeve :* zf-film-škrbina -> film-škrbina -> škrbina :* film-igralec-škrbina -> igralec-škrbina -> škrbina). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 20. september 2021 (CEST) {{ping|Upwinxp}} Pogovor prestavljen na [[Pogovor o Wikipediji:Škrbina#Preimenovanje škrbinskih predlog oz. sistem škrbinskih predlog s kategorizacijo škrbinskih člankov]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:53, 21. september 2021 (CEST) == Telebajski == I saw that [[Telebajski]] had been deleted before, but now it exists. Therefore, can the old history be restored? There was also history of the redirect [[Teletubbies]]. In fact, there were several deleted pages that could possibly be restored or recreated. Some of them are: * [[Bambi]] * [[Dumbo]] * [[The Rescuers]] * [[The Rescuers Down Under]] * [[Lisica in pes]] * [[Lisica in pes 2]] * [[Victorious]] I know that some old pages were lacking in content. But could they be recreated or restored? If the latter, expand the old versions. Otherwise, recreate them and possibly restore afterwards? With Telebajski, there may have been useful content that could be merged with the current page. Such as the infobox. I know that there is more than one ''Dumbo'' now, but the original may still be the primary topic. If it's OK with you, could the old Teletubbies pages be restored? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 20:50, 11. december 2021 (CET) Op.: omenjene strani je ustvarjal blokirani uporabnik, serijski lutkar {{u|Needpower}}, z avtomatskim prevajanjem. Sumim, da je tale uporabniški račun povezan z njim, hkrati se mi ne zdi smiselno obnavljati tiste nanoškrbine v polomljeni slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:55, 12. december 2021 (CET) ::I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was also by a blocked sockpuppeter (not Needpower), so does it deserve deletion too? [[Levji kralj]] was already deleted, but exists now, but as a disambiguation page. I ask about retaining the old history mainly for historical reasons, but also if Teletubbies and The Lion King had anything useful before. Finally, I wonder if {{u|Sporti}} would be interested in any of these movies, as the creator of the disambiguation page about Levji kralj. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:38, 12. december 2021 (CET) :::Also, {{u|Henry3243}} was the other puppeteer to create the 1994 Lion King. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:39, 12. december 2021 (CET) ::::As said above, grammar was poor so the whole article would be easier rewrite it than recreated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 12. december 2021 (CET) == Infopolje Ekoregija == Pinky, v infopolju ekoregija se km² izpiše podpisano namesto nadpisano. Jaz to ne znam popravit, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 16. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:12, 16. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Infopolje Osebnost == Predpostavljam, da se ne spoznam na urejanje predlog in wikipodatkov, zato morda ne razumem nekaterih parametrov. Pomislek imam pri državljanstvu, kajti ponekod je zapisan podatek, ki mi ni jasen. Primer: [[Gregor Fučka]] je po prihodu v Italijo leta 1990 pridobil italijansko državljanstvo, verjetno neposredno po jugoslovanskem – ima (ali je imel) res tudi slovenskega? Drugi primer: [[Anton Resen]] se je rodil leta 1905 v Gorici, ki je bila v Avstroogrski do leta 1919, ko je prešla pod Italijo; ostal je v Italiji do smrti leta 1992 – a je res imel državljanstva Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije, ne pa italijanskega? Morda so moji pomisleki neupravičeni in je vse v redu, vendar ostaja občutek, da se slovensko državljanstvo prelahko pripisuje vsem, ki so ''vsaj nekoliko Slovenci''. Odkod se črpajo podatki o državljanstvu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:36, 18. februar 2022 (CET) :{{ping|Radek}}, podatki se berejo iz Wikipodatov iz polja "država državljanstva". Če so podatki napačni, jih je potrebno popraviti tam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:23, 18. februar 2022 (CET) ::Hvala za pojasnilo; bom povprašal npr Sportija, ki je urejeval wikipodatek pri Resnu, kateri vir je uporabil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:33, 18. februar 2022 (CET) == Infopolje na nesnovno dediščino Unesca == Pinky, ko boš našla čas, bi bilo dobro, če bi ustvarila infopolje za nesnovno dediščino Unesca. Slovenski članki imajo namesto tega ''Infopolje RKD'', ostali pa nimajo nič oziroma napačno za svetovno dediščino. Kar nekaj člankov je na to temo že napisanih. glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Nesnovna_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_(UNESCO)].--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:59, 24. marec 2022 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 24. marec 2022 (CET) :: {{Ping|Ljuba brank}} lahko začneš uporabljati {{tl|Infopolje Nesnovna dediščina}}. Vključena je že v članek Flamenko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 25. marec 2022 (CET) == [[Modul:Authority control]] update == Hi! In [[Modul:Authority control]] ICCU needs to be updated, both the format and the formatter URL (see [[:d:Property:P396]]). Thanks, --[[Uporabnik:Epìdosis|Epìdosis]] ([[Uporabniški pogovor:Epìdosis|pogovor]]) 13:12, 6. april 2022 (CEST) : ok, thanks. I will update it. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:52, 6. april 2022 (CEST) ::Pinky, si prepričana o zadnji posodobitvi modula? Nekje je očitno napačen prevod, sedaj imamo 3000 člankov v kategoriji [[:Kategorija:AC with 0 elements]] namesto v ustrezni slovenski kategoriji, pa še prva je nastavljena kot normalna kategorija (ni skrita). Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 15. april 2022 (CEST) ::: Sedaj sem prepričana, napaka je odpravljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 16. april 2022 (CEST) ::::Hvala :) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:08, 16. april 2022 (CEST) == Napake v modulih == Pinky, {{tl|Infopolje Otoki}} se po novem ne razume več z modulom location map (glej na primer [[Aleksandrov otok]] in [[Nova Britanija]], zanju sem prepričan, da je včasih delalo), pa {{tl|Normativna kontrola}} zdaj poskuša kategorizirati članke po številu elementov v angleščini (glej na primer [[:Kategorija:AC with 33 elements]]). Ko boš imela kaj časa pogledati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:46, 15. april 2022 (CEST) : ok. Bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 15. april 2022 (CEST) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:00, 15. april 2022 (CEST) ::Hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:21, 16. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Glede točkovanja: vsebina infopolja tudi šteje v število besed. Se mi zdi, da nekje nisi štela (čeprav na točke verjetno ne bo vplivalo bistveno). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 6. junij 2022 (CEST) : {{ping|Yerpo}} Nisem štela tam, kjer so infopolja ali kaj drugega dodajali drugi uporabniki (glede na zgodovino). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 6. junij 2022 (CEST) ::Ah, to pa je smiselno, ja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 6. junij 2022 (CEST) == Infopolje Planinske koče == Je to pravi naslov za prošnjo, da se posodobi template infopolja planinskih koč? Enote v WD imajo sedaj pogosto vsaj dva identifikatorja, in sicer [[wikidata:Property:P5758|PZS koče]] in [[wikidata:Property:P10592|maPZS]] zemljevid, ki pa jih template ne vključuje. Jaz sem dodajal tudi informacije o številu ležišč -- verjetno bi se še našlo kakšno polje, ki bi ga lahko brali iz WD. Primer [[d:Q3423237|Kamniške koče]], koliko ima metapodatkov v WD. [[Uporabnik:Miha Peče|Miha Peče]] ([[Uporabniški pogovor:Miha Peče|pogovor]]) 14:00, 28. junij 2022 (CEST) :{{ping|Miha Peče}} naslov je pravi. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 28. junij 2022 (CEST) Pogovor prenesen na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planinska koča#Posodobitev predloge]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:28, 4. julij 2022 (CEST) == Predloga Convert == Pozdravljena, Pinky! Upam, da si dobro. Pri pregledovanju vmesnika sem opazil, da so sporočila predloge Convert še vedno v angleščini. Morda veš, kje jih je mogoče prevesti? (npr. 'The unit for the provided value.', 'The units to convert into.' idr.) --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:43, 4. julij 2022 (CEST) : Bi lahko napisal kje se to pojavlja? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 5. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} Ahhh, že vidim, ko želiš vstavljati predlogo preko VisualEditorja. To popraviš v dokumentaciji predloge, v poglavju [[Predloga:Convert/dok#TemplateData]], parameter "description". Moraš paziti pri popravkih, da ne pokvariš formata - popravljaš le besedilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 5. julij 2022 (CEST) Aha, odlično. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:57, 5. julij 2022 (CEST) Tako, opise predloge sem prevedel in zdi se, da vse deluje pravilno. Ko se bo pojavila potreba, bom morda prevedel še kakšno podobno predlogo. Še enkrat hvala in lep dan. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:38, 7. julij 2022 (CEST) :Hvala. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:20, 7. julij 2022 (CEST) ==Prikaz datuma== Živjo, Pinky! Lahko prosim pogledaš, zakaj se v predlogi [[Predloga:Zadnji urejal]] namesto besede 'pred' izpiše 'čez'? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:58, 22. julij 2022 (CEST) : Mislim, da je problem v <nowiki>{{REVISIONTIMESTAMP}}</nowiki> in pretvorbi v <nowiki>{{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki>, ki je zamaknjen za 2 uri v predlogi {{tl|time ago}}. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 22. julij 2022 (CEST) Velja, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:35, 22. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} ... sem pripravila {{tl|Time ago/peskovnik}}. Če imaš voljo malo preizkusiti - predloga {{tl|Zadnji urejal}}, ki zaenkrat deluje s peskovnikom. Bom "Time ago" uradno posodobila, ko bo dokazano, da deluje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 26. julij 2022 (CEST) Oj! Zgledi v dokumentaciji predloge {{tl|time ago/peskovnik}} in predloga {{tl|Zadnji urejal}} delujejo v redu. Tako da meni se zdi vse ok. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:37, 27. julij 2022 (CEST) == Formatiranje infopolj == Pozdravljena, morda veš kje je dostopna koda za formatiranje infopolj. V vizualnem načinu je vstavitev infopolja povsem neberljiva, če jo gledaš v kodnem načinu. Je to posodobitev Mediawiki ali kakšen lokalni Lua modul? Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:36, 28. julij 2022 (CEST) : Ne razumem čisto v čem je problem. Za katero infopolje gre? Na dokumentacijski strani imfopolja mora biti poglavje TemplateData (npr. glej [[Predloga:Infopolje Zgradba/dok]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:08, 28. julij 2022 (CEST) ::Opazil sem pri večih infopoljih (Država, Most, Gora, jama), da se koda zapiše [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Jan%C5%A1a&action=edit takole] namesto [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Most_Alcantara,_Toledo&curid=383603&diff=5724778&oldid=5579239&diffmode=source takole]. Je to kakšna posodobitev Wikimediie? Mene to niti malo ne moti, se pa nekateri pritožujejo nad takim stilom vstavljanja. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:29, 28. julij 2022 (CEST) {{tl|Infopolje Most}} nima napisanega TemplateData poglavja na svoji dokumentacijski strani. Infopolje Predsednik pa ima to urejeno. [[Wikipedija:VisualEditor/TemplateData]] stran je sicer že malo zastarela. Najbolje je prenesti TemplateData iz dokumentacijske strani na :en in preveriti, če se vsa imena parametrov ujemajo s tistimi iz naše predloge. Običajno je najlažje naprej posodobiti našo predlogo z vsemi zadnjimi angleškimi parametri, da se parametri ujemajo in nato prenesti še TemplateData. Zakaj pa ne dela parametre v nove vrstice, pa ne vem, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 28. julij 2022 (CEST) dp2g7gnl3yufgun5zh7wb84je8vesui 5724875 5724867 2022-07-28T17:31:20Z A09090091 188929 /* Formatiranje infopolj */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl]] |- ! rowspan="4" valign="top" | [[Slika:Wikidata-logo-en.svg|50px|Wikidata logo]] ! Wikidata ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata|Wikidata]] | od 10.1.2016 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv1|Wikidata/Arhiv1]] | 27.04.2013 - 28.12.2015 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv2|Wikidata/Arhiv2]] | 28.12.2015 - 5.11.2017 |- ! rowspan="2" valign="top" | ! MediaWiki ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/TechNews|TechNews]] | od 25.08.2013 |- ! rowspan="6" valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] ! Arhiv ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv1]] | 20.02.2008 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv2]] | 01.02.2009 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv3]] | 11.01.2011 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv4]] | 16.10.2013 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv5]] | 6.1.2015 |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Wikidata == Kako je možno dostopati do gnezdenih vrednosti na Wikidata, npr [https://www.wikidata.org/wiki/Q346712] ima Property:P1129, toda <nowiki>{{#property:P1129}}</nowiki> na strani [[Boštjan Cesar]] vrne prazno (predvidevam da zato, ker je P1129 gnezden pod P54 oz. kot piše je označevalnik)? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:37, 13. oktober 2014 (CEST) : <nowiki>{{#property:p54|id=q172221}}</nowiki> je edino kar sem uspela najti glede kvalifikatorjev Qxxxxx, ampak napačno vrača tole: ''GNK Dinamo Zagreb, A.C. Chievo Verona, Q248800, Olympique de Marseille, Q18744, Nogometni klub Olimpija (1911-2004), Slovenska nogometna reprezentanca''. Kako priti do podatkov določenega Qxxxxx, ki ima še naprej gnezdene podatke, pa mi je skrivnost. Sem na Wikidata in na Meti prebirala navodila pa sem zasledila le tole: https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikidata/Notes/Inclusion_syntax_v0.3, amapk ne deluje tako kot piše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:42, 15. oktober 2014 (CEST) ::Tist id mislim, da je za dostopanje do drugih stran na wikidata (ki niso povezane na določen članek), argument id je ime drugega objekta. Sem pa našel getQualifierValue na modulu Wikidata, samo ni napisano, kako bi se ga uporabilo, tako da sem še [[:en:Module talk:Wikidata#Qualifiers|tam vprašal]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:10, 16. oktober 2014 (CEST) ::: Ja sem omenjeni modul na hitro prenesla semkaj, ker sem mislila, da bo to enostavno delovalo ... bom spremljala pogovor. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 16. oktober 2014 (CEST) Kaj pa da bi {{tl|Bioslika}} zajemala sliko iz Wikidata (npr. če ni lokalnega parametra)? Verjetno bi bilo dobro podobno narediti za infopolja. Težje bi bilo verjetno dobiti seznam člankov brez slike, ki imajo sliko na Wikidata. Predlogo Bioslika bi lahko tudi nadomestila {{tl|Infopolje Oseba}} (ali bolj specifična), ki bi še nekatere podatke pobrala z Wikidata (datum in kraj rojstva in smrti, poklic, ...). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:43, 25. oktober 2014 (CEST) #Bom pogledala, za biosliko ne bo težav (čeprav tole nima velikega smisla, saj uporaba predloge bioslika brez slike nima smisla). #Se strinjam, da se bioslika zamenja z infopoljem oseba (to lahko priredim tako, da bo neobstoječe lokalne podatke pobrala iz Wikidata). Če se strinjaš lahko z botom nadomestiš tole: <pre>{{bioslika|islike=Jozef_Stefan.jpg|napis=Jožef Stefan|velikost=150px}}</pre> s temle ({{para|velikost}} slike bo prednastavljena, tudi {{para|name}} ni obvezen) <pre>{{Infopolje Oseba <!--| name =--> | image = | caption = <!--| image_size =--> }}</pre> Potem pa bi počasi dodajala podatke iz Wikidata. Predloga Bioslika pa bo postala odvečna in jo bomo umaknili. Če bo kdo kasneje želel nadomestiti Infopolje Oseba z bolj specifično predlogo, pa bo imel seveda proste roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 26. oktober 2014 (CET) :Naredil sem 50 testih urejanj z botom, je pa problem, da nekatere strani predlogo Bioslika uporabljajo dvakrat ali poleg drugega infopolja (bila je celo v članku [[Kemija]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemija&diff=4267568&oldid=4211088]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:15, 26. oktober 2014 (CET) :: Bioslika se uporablja na 5.078 straneh - jih bom jutri pregledala, če je kakšna stran vmes, ki ne paše zraven in jo odstranila, tako kot si to naredil pri Kemiji (lahko pa to narediš tudi sam, če imaš voljo, ker moram urediti danes še SteVedeli). Če ima stran biosliko in neko infopolje hkrati (verjetno takšnih ni prav veliko), bo podvojena zadeva (tako kot je bila podvojena že do sedaj) ... kako bi se to detektiralo pa ne vem. Bova nadaljevala jutri. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 26. oktober 2014 (CET) :: Še tole ... če je v članku več bioslik, popravi le prvo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 26. oktober 2014 (CET) :::Zaenkrat grem čez tiste z eno biosliko, če jih je več, je lahko tudi katera prazna (kar naredi večinoma [[Uporabnik:CommonsDelinker]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:48, 27. oktober 2014 (CET) :::: Sem odstranila nekaj kar nekaj odvečnih bioslik iz neustreznih člankov ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:02, 27. oktober 2014 (CET) ::::: Bioslika je zdaj povsod nadomeščena. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:36, 27. oktober 2014 (CET) Super, bom najprej danes posodobila {{tl|infopolje Oseba}}, tako da se bo uporabljala predloga {{tl|Infopolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:25, 27. oktober 2014 (CET) :Rusi že imajo sliko in še nekaj podatkov za infopolje Oseba iz wikidata [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A8%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%BE%D0%BD:%D0%9F%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%BE%D0%BD%D0%B0&action=edit]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:30, 30. oktober 2014 (CET) :: Znaš rusko? ... je potrebno prenesti cel kup modulov in predlog, ker imajo drugače zasnovano. Trenutno sem poskusila z nemško (angleška nima možnosti lokalnih nastavitev in za nas ne deluje), pa je z nemško problem z datumi in še nekatere druge stvari mi niso všeč, Rusi pa imajo stvari bolj rešene. Tako, da se mogoče splača prenesti zadeve od Rusov. Bom zasnovala [[Modul:WikidataRu]] s podrobnimi podmoduli in dodatnimi predlogami in stvari prenesla od tam. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:37, 30. oktober 2014 (CET) :::Rusko ne ravno veliko, če je preveč dela, raje počakaj, slej ko prej bodo tudi na en dodali. Črpanje iz Wikidata vseeno (še) ni tako enostavno, kot bi pričakoval... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:53, 30. oktober 2014 (CET) Predlagam, da tudi v sledilnih kategorijah prevajaš "Wikidata" v "Wikipodatke", čeprav so to pomožne strani, ki jih večina ljudi ne bo videla. Pa angleški "label" se ponavadi prevaja kot "oznaka", ne "labela"... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:45, 31. oktober 2014 (CET) : ok .. bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 31. oktober 2014 (CET) Prva varianta Infopolja Oseba z Wikipodatki je narejena za testiranje. Če v članku o osebi na vrh vnesete le {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}}, mora predloga že vrniti nekatere podatke iz Wikidata. Dokumentacijo moram še dopolniti, da se bo vedelo kateri podatki se znajo sami napolniti (ustrezno se napolni tudi kategorija Umrli ..., Rojeni ...). Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|citizenship}}, {{para|occupation}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:05, 3. november 2014 (CET) :Zgleda dobro, le kategorizacija Umrli in Rojeni po datumu je verjetno odveč (vsaj do sedaj je nismo imeli). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:25, 3. november 2014 (CET) === Posodobljanje infopolj za osebe === Boš zdaj še ostalim infopoljem dodala zajemanje (vsaj) slike iz Wikidata? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:00, 16. november 2014 (CET) Ja, tak je bil načrt, da začnem še z ostalimi, ko bomo zadovoljni z delovanjem Infopolja Oseba. Jih bom pa hkrati tudi posodobila, plan se imam znebiti tudi tistih barv v header-ju infopolj - npr. {{tl|Infopolje Športnik}}, {{tl|Infopolje Kolesar}}. Najprej bi se pa lotila infopolj namenjenim športnikom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 16. november 2014 (CET) :Aha. Ko bo Infopolje Športnik, ga bom lahko dodal (skoraj) vsem s {{tl|MedalTableTop}}, ki jih je kar nekaj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:17, 16. november 2014 (CET) :: Prav, potem pa se najprej lotim infopolja Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:20, 16. november 2014 (CET) A boš enkrat tako prijazna in boš pod lipo napisala, kako se ta reč uporablja in še nekaj osnovnih informacij za informacijsko polpismene? Pliz! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:04, 16. november 2014 (CET) : Bom pripravila - še predno bova dala v uporabo tudi Športnika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 16. november 2014 (CET) Super! Kaj bi mi brez tebe. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:09, 17. november 2014 (CET) : Glej [[Wikipedija:Pod lipo#Integracija infopolj z Wikipodatki]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:21, 17. november 2014 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ==== {{tl|infopolje Športnik}}==== [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če si pripravljen, lahko začneva z Infopoljem Športnik, infopolje sem že posodobila in pripravila z wikipodatki (podobno kot za infopolje Oseba). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 20. november 2014 (CET) : Če misliš, da je smiselno, lahko pod imenom in priimkom dodam tudi spol (moški/ženska). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 20. november 2014 (CET) :: Mislim, da spola ni potrebno dodajati. Sem jih že pred nekaj dnevi zamenjal en del, tisti z MedalTableTop in brez slike. Tistim s sliko bi jo pa odstranil in po potrebi dodal na Wikidata. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:52, 20. november 2014 (CET) :::Kje se pa nastavi prikaz države? - da ne bo LRK kot v [[Gao Yulan]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:12, 20. november 2014 (CET) :::: Za nekatere države so kratice zapečene zaradi dolžine - [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«). To lahko popravimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 20. november 2014 (CET) :: Nekaj je tudi z uradno stranjo - [[Henning Fritz]], za neznano leto rojstva ali smrti bi bilo tudi treba nastaviti kaj lepšega kot ''nepoznana vrednost'' - [[Hermann Barrelet]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:53, 20. november 2014 (CET) ::: »nepoznana vrednost« sem spremenila v »datum neznan« ... glej [[Modul:Wikidata/date]], lahko popraviš, če ti ni všeč. Za spletno stran bom pa še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:36, 20. november 2014 (CET) ::: Popravila tudi spletno stran v samem Infopolju Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:53, 20. november 2014 (CET) :::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Dirkač F1}}, {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}==== Pripravljeno je {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če imaš voljo še ti malo preizkusiti ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2014 (CET) : Si mislila isto infopolje tudi namesto {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}? V tem primeru ga je treba še malo dopolnit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:14, 30. november 2014 (CET) :: Ja, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:22, 30. november 2014 (CET) ::: {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}} je sedaj združeno v {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Edina razlika, ki sem jo naredila je, da se za nekatere izpuščene parametre ne uporablja več »&mdash;« ali »0«. Kateri parametri so to, se vidi v starem {tl|Infopolje Dirkač F1}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 2. december 2014 (CET) :::: Mislim, da je pripravljeno za menjavo. Na žalost na Wikidata ni še nič od dirkaške statistike... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:59, 3. december 2014 (CET) ::::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ::Razširiti je še potrebno dokumentacijo (z dodanimi parametri). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 3. december 2014 (CET) Po posodobitvi se v prikazu članka pojavi prazna vrstica pred začetkom, če je prazna vrstica med koncem infopolja in bio vrstico (kot je v veliko člankih zaradi preglednosti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean-Pierre_Wimille&diff=4414514&oldid=4414513 brez tega urejanja se članek začne s prazno vrstico]). Ena prazna vrstica po moje se ne bi smela poznati... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:04, 1. april 2015 (CEST) :{{urejeno}} ... moja napaka pri vključevanju dokumentacije v infopolje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 1. april 2015 (CEST) ::Aha sem še dve infopolji popravil, mislim da so zdaj to vsa. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:50, 1. april 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Hokejist}}==== {{tl|Infopolje Hokejist}} je posodobljeno. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:23, 13. december 2014 (CET) :V članku [[Tomáš Vokoun]] infopolje zajema datum rojstva iz Wikidata in ustvari kategorijo Rojeni leta 1976, ne ustvari pa kategorije Živeči ljudje (kot vidim je nikjer ne). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 15. december 2014 (CET) :: [[:Kategorija:Živeči ljudje]] se ne ustvarja avtomatsko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:31, 15. december 2014 (CET) ::: Aha. Samo nekje (sam sicer ne najdem) se že tako verjetno preveri, če je oseba še živeča (da se izpiše starost zraven datuma rojstva ali ne), če bi se tam dodalo še to kategorijo... Ali je kakšen drug razlog, da ni avtomatska? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:41, 15. december 2014 (CET) :::: Najbolj osnoven razlog je, da so to kodo (in sistem) pisali ruski wikipedisti, ki so, vsaj kolikor sem jaz videla, zelo napredni v uporabi. Seveda je možnost za nadgraditev, kar pa jaz ne bi počela ... Bi bilo njih potrebno poprositi za nadgraditev (mogoče bi to tudi jaz lahko storila, ampak takšne zadeve rajši prepuščam njim, ki sistem bolje poznajo). Glede domnevno umrlih pa se je Yerpo pred kratkim razpisal tukaj - [[Wikipedija:Pod_lipo#Domnevno_umrli]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:57, 15. december 2014 (CET) ::::: Aha. Vidim tudi, zakaj je niso dodali - ker je [[:ru:Категория:Ныне живущие]] predlagana za brisanje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 15. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Znanstvenik}}==== Ko boš utegnila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:38, 12. december 2014 (CET) : Evo infopolje posodobljeno z Wikipodatki. Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:33, 13. december 2014 (CET) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:05, 15. december 2014 (CET) :Eno stvar sem opazil: infopolje ima prostor za opombe, vendar se morebitne opombe, ki jih pobere iz wd, pokažejo na dnu gesla, ne v infopolju. Je tako mišljeno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:24, 17. december 2014 (CET) :: Ja, tako naj bi delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:01, 18. december 2014 (CET) ::: Te opombe naj bi bile načeloma v razdelku '''Sklici''' (in ne točno na dnu gesla), ali ne? Katera imena krajev je treba vnašat v rojstne kraje? Sodobna ali tedanja?. (Do sedaj so se (predvsem na en wp (pa tudi tukaj) vnašala tedanja imena krajev in držav). Pri Stefanu npr. 'Šentpeter (Celovec)' sedaj deluje malo čudno, ker je bilo v času njegovega rojstva to samostojno naselje. Pri [[Frits Zernike|Zernikeu]] sta zvezdici v parametrih, pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentzu]] je rojstni kraj v redu (navedena je tudi država), pri kraju smrti pa je zvezdica. Res bi bil dober kakšen hitri vodič za popravke. Jaz sem bolj kot za avtomatizacijo, za točnost podatkov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:11, 18. december 2014 (CET) :::: Pri Zerniku so bile pravzaprav 3 zvezdice (tudi slika) - odstranila sem odvečne podatke v infopolju; pri Lorentzu sem iz Wikipodatkov odstranila odvečno sliko in dodala slovenski opis za Harlem ([[d:Q9920]]) in prav tako iz infopolja umaknila odvečne podatke ... da je potrebno navajati državo poleg rojstnega kraja? Ne vem, mogoče ... ampak doda se jo lahko v Wikipodatkih kot označevalnik kraja, kot sem to storila za njegov kraj smrti. Za našega Štefana sem dodala opis za [[d:Q2322523]], da se sedaj izpisuje le Šempeter in h obema krajema takratno državo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) :::: Glede sklicev - še ne tako dolgo tega nazaj so je v članku spodaj izpisala napaka, če ni bil opremljen z seznamom sklicev - to so sedaj spremenili tako, da se seznam sklicev avtomatsko izpiše na koncu članka (kar meni ni všeč, saj sem take članke včasih imela v posebni vzdrževalni kategoriji, ki je sedaj prazna). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) Ena možnost za pisanje tudi tedanjih državnih tvorb je dodatek pri parametru. Npr. sem dodal pri [[Janko Šlebinger|Šlebingerju]], ne vem pa, če je dodatek k tem parametrom temu namenjen. Ni mogoče (ali pa jaz ne znam) tvorit kratic kot v tem primeru za FLRJ ipd., ker wd sprejemajo le realna imena člankov. Ja gotovo si zaradi takšnih stvari porabila veliko časa. Aja, se opravičujem, Nisem videl prvega dela tvojega odgovora. Tvoja rešitev za Lorentza je verjetno boljša od moje za Šlebingerja. Zanj sem popravil podatke v wd. Zakaj pa npr. ni povezave na Haarlem pri Lorentzu - ker še ni članka tukaj? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 15:42, 18. december 2014 (CET) : Za dolga imena držav imamo možnost dopolniti v [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«), da se izpisuje s kratico. To lahko dopolnimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). <br>Za FLJR bi bilo torej ''<nowiki>Q12788779 = '[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]',</nowiki>'' in lahko kar sam popraviš in dopolniš. Haarlem se bo avtomatsko povezal, ko bo ustvarjen članek in povezan v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:56, 18. december 2014 (CET) :: Hvala ti za info. Bom popravil in dopolnil. Še en oreh imam. Pri Zernikeu mi ne dovoli popravit kraja smrti v Amersfoort. Le pobrisati mi dovoli, kar sem tudi storil. Ne vem kako je tebi uspelo za Haarlem. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:03, 18. december 2014 (CET) ::: Orehi so za to, da se jih stre. Tudi jaz sem na začetku imela težave s tem .... torej ... ker Slovenci za nas še nimamo vpisanega Amersfoort, ti ga ne dovoli vnesti direktno v Wikipodatke osebe. Najprej moraš v Wikipodatkih Amersfoort najti z iskalnikom in mu potem dopisati slovensko oznako. Nato ga boš lahko vnesel v podatke osebe za slov. jezik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:09, 18. december 2014 (CET) Lahko, prosim, preveriš zakaj ne dela/ta paramet(e)r/a {{para|doctoral_advisor}}, oziroma {{para|doktoral_advisors}}. Ali je problem v navedbi <tt>if empty</tt> v: : <tt><nowiki>| data15 = {{if empty|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki></tt>? Če namesto tega napišem, kot je npr. pri {{para|spouse}}: : <nowiki>| data15 = {{#if:{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki> deluje, samo ne vem zakaj je notri tudi ta navedba <tt>empty</tt> pri if. Vem, da je pred časom delovalo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:53, 14. junij 2015 (CEST) : [[Predloga:Ifempty]] ni več ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:11, 14. junij 2015 (CEST) :: Sem jo popravila ... je sedaj bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 14. junij 2015 (CEST) ::: Ja, sedaj deluje s prvim zapisom s to predlogo. Hvala ti lepa. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:37, 14. junij 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}}==== Infopolje je posodobljeno. Trenutno se v {{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}} iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. Nekaj je novih parametrov ... zato sem posodobila vse kolesarje, ki uporabljajo to predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:27, 25. december 2014 (CET) ==== {{tl|Infopolje Vojaška oseba}}==== Glede na to, da je Klemen naštancal na stotine gesel o generalih, bi bilo fino, če bi enkrat posodobila tudi tole polje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:16, 5. avgust 2015 (CEST) : Ok, je prva na spisku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:33, 5. avgust 2015 (CEST) :: {{urejeno}} ... posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:49, 7. avgust 2015 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:23, 8. avgust 2015 (CEST) ===Bugi v infopoljih === ;Janez Zor [[Janez Zor]] - v Wikidata sem dodal datum smrti (december 2014), tukaj pa infopolje prikazuje november 2014. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:34, 7. december 2014 (CET) : Hmmm, zanimivo .... bom pogledala ..... (pustite podatke v Wikidata nespremenjene zaradi testiranja). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:21, 7. december 2014 (CET) :: Sem zadevo predala ruskim sodelavcem, ker je očitno napaka pri pretvorbi formata mm.yyyy iz Wikidata, saj se mesec v tem formatu vedno zmanjša za 1. Te pretvorbe so precej zapletene in jih je kar nekaj, sistem pa oni bolje poznajo. Sem z njimi že sodelovala in upam, da se mi kmalu javijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:09, 7. december 2014 (CET) ::: Popravljeno, so se ruski kolegi potrudili in pomagali (za vzrok problema glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Wikidata/p570#Problem with dates from Wikidata in "month year" format (without day)]]). Popravjen je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata%2Fdate&diff=4316525&oldid=4302627 Modul:Wikidata/date] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:03, 9. december 2014 (CET) ;Kristóf Báthory Kaj pa ne štima [[Kristóf Báthory|tu]], da se pokaže oznaka polja in ne podatek? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:57, 11. december 2014 (CET) : Kateri podatek se ne prikaže? Meni je videti ok. (Rojstvo - 1530, Smrt - 27. maj 1581, Q174665?) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:49, 12. december 2014 (CET) :: Tisti Q174665? bi moral biti mesto smrti, če prav razumem. Če greš z miško nad vprašaj, pojamra da manjka slovenska oznaka (ali nekaj takega) in ne more prikazati podatka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:00, 12. december 2014 (CET) ::: V wikipodatkih je potrebno vnesti oznako v slovenščini, ker je še nima (klikni na Q174665) in shraniti - če pa tam dodaš še kratek opis, je pa to sploh sijajno. In zakaj je opis dobro dodati .... ko neki osebi dodajaš (spreminjaš) kraj rojstva, ti avtomat pomaga pri iskanju ... prikaže ti tudi opis. Težko je namreč izbrati med več enakimi kraji ... lahko poskusiš v iskalniku vtipkati Bela in ti tam ponudi tri enake oznake, ki so brez opisa. Vsi članki, ki imajo takšne zapise so umeščeni v [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]. Jih počasi čistim ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:56, 12. december 2014 (CET) ::::Sem dodal oboje, upam, da prav, ker v geslu se (še) ne pokaže. Nisem pa vedel, da je to potrebno delat ročno za vsak objekt v wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:06, 12. december 2014 (CET) :::::Zdaj sem pogledal tisto kategorijo. Hudiča, saj tega je pa za celo življenje. No, pa sem imel iluzije o avtomatizaciji (rade Japanci za nas...) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) : Počasi se daleč pride. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) : Sicer pa se prikaže, le stran moraš osvežiti. Bo pa kasneje s temi podatki veliko lažje. Vem koliko dela sem imela s taksonomkami in naselji, da sem vse stare počistila, sedaj pa je precej enostavno, ko je na vsake svete cajte potrebno dodati le eno.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 12. december 2014 (CET) ::Sem parkrat stisnil ctrl+f5 pa se ni osvežilo. No, zdaj je, tako da sem očitno delal prav. Za vajo sem jih poslovenil še par, ampak tega je res ogromno. A se pri krajih ne bi dalo tega avtomatizirat? Da bi po defaultu kar wd dal originalno ime, ki bi ga potem po potrebi na roko slovenili, kjer imamo slovenska imena? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ::: Ctrl+f5 ni dovolj, treba je uporabiti tisto v Orodni vrtici (Več -> Osveži). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:37, 13. december 2014 (CET) ::: Glede slovenjenja ... ne vem kakšna so pravila glede botov v Wikipodatkih. Je [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] bolj aktiven na Wikipodatkih in bi mogoče on lahko svetoval. Tudi ne vem kaj naj bi bilo to originalno ime (če je npr. neko rusko mesto, je to potem tudi zapis v cirilici). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 13. december 2014 (CET) ::::Sorry, sem videl, da si me omenila, pa nisem prej utegnil odgovorit. Za črpanje oznak (label) iz imena medjezikovnih povezav bo treba pocukat kakšnega operaterja bota - treba je prepisat ime (verjetno najbolje angleškega) interwikija v label za slovenščino pri objektih, ki imajo {{P|31}}: {{Q|486972}}. Naslov je [[:d:Wikidata:Bot requests]], ampak za tako specifično opravilo znajo bit neodzivni. Na žalost ne poznam alternative. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:34, 13. december 2014 (CET) :::::Meni se to ne bi zdela slaba rešitev, čeprav bo seveda nekaj napak (Cologne namesto Köln, pa Prague namesto Praga ipd.). Če znajo narediti tako, da primarno vzame slovenski iw, če pa tega ni pa angleškega, bi bilo tega manj. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:17, 14. december 2014 (CET) ::::::{{u|IP 213}}, začasna rešitev za vsaj malo lažje dodajanje: v [[:d:User:IP 213/common.js]] si skopiraj <code><nowiki>importScript( 'User:Joern/altLabels.js' );</nowiki></code>. Če imaš izbran slovenski jezik v uporabniških nastavitvah, tako da prikaže polje za slovensko oznako na vrhu strani, ti skripta ponudi ime(na) iz interwikijev - kar pomeni en klik namesto copy-pastanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:25, 16. december 2014 (CET) ::::::: A jest tud lahko? .... Sem že nastavila ... super. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:35, 16. december 2014 (CET) Ok, hvala, bom uredil. Vsak klik manj paše. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ;Arnulf Koroški Hm, kaj pa je tule pri [[Arnulf Koroški|Arnulfu]]? V infopolju se pokaže 4. december, čeprav se v virih pojavlja 8. (ali konec novembra). In sem šel gledat v wikidata, kjer je tudi 8. 12. (z dodatkom julian). Ali tu infopolje po nepotrebnem preračunava v gregorijanski koledar, ki ga takrat sploh še ni bilo? Oziroma, ali je tu sploh odveč pripomba v wd, da je datum po julijanskem koledarju (verjetno posledica uvoiza iz wp ru:)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:58, 12. december 2014 (CET) : Ja, tega sem že gledala. Ruski uvoženi datumi so včasih nepravilni (sem jih že nekaj popravila) in če imaš svoj vir, tam podatek popravi (lahko vneseš tudi dva datuma) in dodaj vir, tistega ruskega pa kar izbriši. Kako se doda sklic lahko pogledaš npr. [[d:Q190770|Philip Warren Anderson Q190770]] na datumu rojstva, ki sem ga popravila jaz. Glede julijanske koledarja pa moram pa še preveriti, to naj bi drugače delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 12. december 2014 (CET) ::Saj ravno v tem je težava: iz ruske wp uvožen datum je pravilen, je tudi 8. december. V infopolju se pa pokaže 4.! Zato sklepam, daje v ozadju kakšno preračunavanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) ::: Hmm, bom povprašala ruske kolege, ki so napisali kodo, sem v navezi z njimi. Zaenkrat pa Arnulfa ne spreminjaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) ::::Sem pustil povsem pri miru. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ;Linus Torvalds V infopolju se pod poklic dvakrat pokaže programer (enkrat kot link, enkrat ne), pri starših in starih starših so opisi v angleščini. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Popraviti je bilo potrebno poklice v Wikipodatkih za ta objekt, očeta, mamo in deda pa je bilo potrebno popraviti kar v infopolju samem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Janko Prunk Pri Prunku se v infopolju prikaže napis '''Spletna stran''', vendar ni linka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Napaka je bila v Infopolju Znanstvenik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Milko Kos To pa je najbrž bolj moje neznanje kot bug. Pri [[Milko Kos|Kosu]] sem v wd dodal dve sliki, zdaj pa se tudi v infopolju pokažete obe. Je ena v wd odveč, je torej prav, če je tam samo ena, ali se da urediti, da infopolje pokaže samo eno, čeprav sta v wd dve? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:15, 16. december 2014 (CET) : Ja, če bi bilo tam 10 slik, bi se jih prikazalo vseh 10; bilo bi prav, da bi tam bila samo ena slika. Jaz kar zbrišem eno, pustim kvalitetnejšo. Do sedaj se ni še nihče pritožil. Wikipodatki naj ne bi bili namenjeni galeriji, za to je na voljo povezava na Zbirko (tudi v Wikipodatkih). Bom pa povprašala ruske kolege kako to preprečiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) : Sem malo gledala kako to deluje .... so splošno napisane funkcije, ki obdelujejo vse postavke znotraj ''property''. Tako deluje za datume, poklice in tudi za slike. Bi bilo potrebno za slike potemtakem narediti neko posebnost v kodi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 16. december 2014 (CET) ::Kar pusti, bom raje pobrisal odvečno in bo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ::: Podobno je npr. pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]]u. Če se iz infopolja odstrani parameter slike, se v njem prikažeta dve. Drugi dve od mišljene. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:19, 18. december 2014 (CET) :::: Na [[:Wikidata:Property talk:P18]] je navedeno, da naj bi imela lastnost [[:Wikidata:Property:P18|slika]] praviloma eno vrednost (Single value: this property generally contains a single value), ki naj bi bila najbolj kvalitetna slika za predstavitev osebe oz. za v infopolje. Ostale naj se odstrani. Jih je pa kar nekaj takih ([[:Wikidata:Wikidata:Database_reports/Constraint_violations/P18#.22Single_value.22_violations]]), tudi ker boti dodajajo podatke iz različnih Wikipedij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:35, 18. december 2014 (CET) ;Teodor Domej Tudi to je najbrž bolj vprašanje kot bug report. Ampak vseeno: pri [[Teodor Domej|Domeju]] sem hotel podatke vnesti v wd, pa sploh nima povezave Objekt v Wikipodatkih. Tudi možnosti, da bi ga ustvaril ne najdem. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:50, 16. december 2014 (CET) : Za čisto nov objekt greš direktno v Wikidata in tam v iskalnik vtipkaš Teodor Domej .... potem pa klikneš na "also create a new one" ... in veselo na delo. Tegale sem ustvarila že jaz in dodala. le da je moški in človek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) ::Aha, se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) <s>Ampak sedaj še vedno ni povezave med objektom v wd in geslom tu. Sem poskusil povezavo dodati, a mi kljub vztrajnemu klikanju na wd ni uspelo. Druge podatke sem lahko dodal (bio, slika). --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:39, 16. december 2014 (CET) :Danes sem bil rahlo uspešnejši. Lahko sem vnesel podatke za iw, vendar jih nisem mogel shraniti (invalid token ali nekaj takega). Prav tako nisem mogel pobrisati napake pri kraju rojstva; včeraj sem namreč ES namesto kot referenco po pomoti vnesel kot drugi kraj rojstva. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:37, 17. december 2014 (CET) </s> Pozabi! Zdaj je šlo. Očitno težave z delovanjem wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:18, 17. december 2014 (CET) : Poskusi vedno osvežiti stran z Osveži iz orodne vrstice. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:04, 18. december 2014 (CET) ::Misliš stran na wp? Saj sem, pa ni pomagalo. Mislim, da ima wd včasih težave z delovanjem in takrat je vnašanje in popravljanje nemogoče. Se mi je zgodilo že kdaj prej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:27, 18. december 2014 (CET) ;Aimé-Victor-François Guilbert Zakaj v članku [[Aimé-Victor-François Guilbert]] infopolje ne prikaže datuma smrti iz WD, čeprav je tam naveden? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:13, 27. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v WD. Lahko pogledaš zgodovino. Pri smrti je bilo nastavljeno, da je ta podatek nezaželen (pobarvan je bil spodnji kvadratek izmed treh navpičnih na levi strani). Običajno je to nastavljeno na srednjega ... Normal; zgornjega pa se običajno nastavlja pri slikah za sliko, ki je najprimernejša in se potem v infopolju izpiše le-ta, na pa tudi ostalih. Upam, da nisem preveč zapletla pojasnila. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:56, 27. januar 2016 (CET) Aha. Še nekaj je treba prevesti - kdor ima pri datumu smrti ? napiše v ruščini neznano npr. [[Slavko Beravs]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:50, 29. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v [[Modul:Infocards]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 29. januar 2016 (CET) ;[[Manuel Machado]] Nekaj je s sklicem narobe pri datumu smrti - Lua error in Modul:Sources at line 200: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 9. marec 2016 (CET) : Sem imela že nekaj časa pripravljene popravke v peskovniku, pa sem sedaj zamenjala. Upam, da bo vse ok.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 9. marec 2016 (CET) ;[[Edin Osmanović]] Kraj rojstva preveč raztegne infopolje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:27, 3. junij 2018 (CEST) : Modul Wikidata omogoča okrajšave dolgih imen držav [[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata&type=revision&diff=5001378&oldid=4913789 diff.]], kako bi naredili neko splošno pravilo bi si pa morala vzeti več časa in Modul prisiliti, da razdeli zadevo v več vrstic. Je pa tole malce komplicirano, tako da ne vem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 3. junij 2018 (CEST) ;[[Luka Špik]] Sliko prikaže prekrito z več vodoravnimi črtami. V vseh drugih wikijih je prikazana ok, tako da nimam pojma kaj bi bilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:44, 18. december 2019 (CET) :Ne vem zakaj se je to zgodilo. Ampak sem popravila prednastavljeno vrednost v infopolju Športnik na 220px tako kot za Infopolje oseba (prej je bilo 226px). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:28, 19. december 2019 (CET) === JhsBot na Wikdata === Če pogledaš zgodovino [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q3857937&action=history] [[d:Q3857937|Janeza Kosa]] se tam vidijo spremembe JhsBota (''Added [sv] description: Auto-description for Swedish'', ...). Mogoče bi lahko delal tudi za nas? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:05, 16. december 2014 (CET) == Predloga Infopolje Pisec na Wikiverzi == Na Wikiverzo sem skopiral predlogo za infopolje Pisec, vendar me študent, ki je predlogo uporabil, opozarja na napako, ki je ne znam odpraviti, namreč podatke o pikslih nad sliko (glej [[:v:sl:Benjamin Gracer|Benjamin Gracer]]). Help, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:29, 22. oktober 2014 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:49, 22. oktober 2014 (CEST) Glede na zasnovo predloge je namesto <pre>| image = [[File:Benjamin Gracer.jpg|thumb|Benjamin Gracer]]</pre> potrebno uporabiti: <pre> | image = Benjamin Gracer.jpg | caption = Benjamin Gracer</pre> {{urejeno}} - Sem omenjeni članek že popravila, glej https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Benjamin_Gracer&diff=19070&oldid=19068. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 22. oktober 2014 (CEST) == Kulturna dediščina Slovenije na Wikipodatkih == Najbrž te bo zanimalo, da sem naredil na Wikipodatkih infrastrukturo za označevanje enot slovenske kulturne dediščine. Glej [[Pogovor:Kulturni spomenik Slovenije‎]], komentarji dobrodošli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:25, 8. november 2014 (CET) Predlagam, da urediš samo naša infopolja in ne zgubljaš časa/energije z ročnim dodajanjem v Wikipodatke, potem ko bo vse pokategorizirano po občinah bom že jaz pognal avtomatizacijo. Lahko pa tudi sama, po želji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:15, 13. november 2014 (CET) : Ok ... hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:17, 13. november 2014 (CET) Avtomatska kategorizacija ne dela prav za Mestno občino Ljubljana - glej [[Meksika]]. Iz kode v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}} mi na žalost ni jasno, kaj je narobe (pri ostalih mestnih občinah dela). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 14. november 2014 (CET) : Očitno mi je ponagajal copy&paste in sem namesto presledka naredila neki posebni znak. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:19, 14. november 2014 (CET) :: Uh, dobro da si odkrila, to mi na kraj pameti ne bi padlo. Zanimivo, ravno par dni nazaj se mi je v službi pri analizi podatkov zgodilo, da sem po nesreči dodal presledek za eno vrednostjo in mi potem dolgo ni bilo jasno, zakaj mi [[R-project|R]] cel stolpec obravnava kot čisto drug podatkovni tip. V tab-delimited tabeli se to na prvi pogled ne vidi, tako da sem moral it nazaj v izvorne podatke da sem odkril, v čem je trik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:26, 14. november 2014 (CET) ::: Sem tako hitro odkrila, ker se mi je to zgodilo tudi včeraj in sem tudi skoraj doktorirala na tem ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 14. november 2014 (CET) ::::Pred uporabo je dobro [[:en:Trimming (computer programming)|trimčkat]] podatke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:35, 14. november 2014 (CET) :::::Do tega imam predsodke odkar sem enkrat pred davnimi časi poskusil s HTML trimmerjem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:38, 14. november 2014 (CET) :::::: Pri meni ni bila težava s presledki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 14. november 2014 (CET) Vsaj za nepremično kulturno dediščino je zdaj stvar solidno postavljena in up-to-date (čakam samo še bota, ki bo danes ponoči povedal, če je nova rešitev glede registrirane kulturne dediščine dobra). Sem ustvaril stran [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] z navodili, pod pogovorno stran sem premaknil najino debato od prej. Povej, če se ti zdi kaj nerazumljivo ali ne dovolj dobro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 22. november 2014 (CET) == Кategorija:Ljudje po abecedi == Ima [[Кategorija:Ljudje po abecedi]] namenoma poseben "K" v naslovu da jo sistem obravnava kot stran z vsebino ali je bil typo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:10, 10. november 2014 (CET) :Škratki so bili na delu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:38, 10. november 2014 (CET) == List of Museums in Slovenia == Hello Pinkysl, in 2011/2012 we added the List of Slovenian Museums to the englisch wp, see http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_museums_in_Slovenia - now there is a list of the museums in Croatia in the German WP, see https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Museen_in_Kroatien - wo should consider a German version of this list. Unfortunately I cannot make the translations from slovenian into German - and these names are often under discussion in the German WP. Best wishes from Germany G. Plehn. --[[Posebno:Prispevki/94.216.44.229|94.216.44.229]] 21:47, 22. november 2014 (CET) : You want to translate List of Slovenian Museums into german version? I am not really good in german ... I will ask someone here to help you. I transferred this conversation to [[de:Benutzer Diskussion:Plehn#List of Museums in Slovenia]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:17, 23. november 2014 (CET) ==Thanks!== Thanks a lot for your VE-related updates! Just a note that [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide/sl|the user guide on mediawiki.org]], which is linked from inside VE, is unfortunately out of date and this will affect users looking for information because they won't access the local documentation. Also, had you seen [[:m:VisualEditor/Newsletter/2014/December]]? I don't remember if you're on the translators list or not :) Best, --[[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 13:34, 22. december 2014 (CET) :Yeah, I know about User guide on mediawiki ... it is on my list "Must do" ... currently I am preparing for some Wiki classes for seniors on Institute of Continuing Education. So I will do that later, when there will be more time. And I will also check newest VisualEditor Newsletter ... I have already found CTRL F shortcut a few days ago. And about translators list: you asking me if I am allowed to translate at VisualEditor/TranslationCentral? ... I can, I have done that before. :By the way, I have posted 2 questions at [https://www.mediawiki.org/wiki/VisualEditor/Feedback VisualEditor/Feedback]. Maybe you can help? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:25, 22. december 2014 (CET) == DYK == Živjo, sem uredil glede 1. tedna 2015 za rubriko Ste vedeli, samo tega noče pokazat na glavni strani. Bi lahko to ti uredila (sedaj namreč kaže na 1. teden 2014). Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 15:41, 29. december 2014 (CET) : {{urejeno}} Sem sedaj naredila tako, da če je CURRENTWEEK (1) in CURRENTMONTH (12) ... kar velja za zadnji teden starega leta, sedaj predloga poišče prvo predlogo naslednjega leta, če ta obstaja ... drugače pa izpiše za en teden nazaj. Upam, do bo 1. januarja ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 29. december 2014 (CET) ::Se je glih to zgodilo, da kaže na današnji dan predlogo od 52. tedna 2014. Nočem nič sam spreminjat, ker bi se verjetno vrtel v krogu ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 13:47, 1. januar 2015 (CET) :: Zdej pa bo ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:04, 1. januar 2015 (CET) == infopolje gora == spoštovana Pinki, pravkar sem vnesel Čeglo goro (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cegla_gora), nato sem videl, da bi se lahko prikazal zemljevid z vnešenimi koordinati kot pri skupni Lačur (https://de.wikipedia.org/wiki/Latschurgruppe). Poleg tega slovenska predloga sicer upošteva izolacijo, ne pa škrbine (upam, da sem oba pojma pravilno prevedel iz nemščine). Aja, pa seveda pojmovanje "prevod" za drugo ime gore ni pravilno, oz. imajo številne gore lahko več vzporednih imen, če so npr. na meji ali iz drugih razlogov (Karnijske Alpe). Takrat bi to moralo biti primerno označeno. Ali se te 3 stvari (avtomatični zemljevid, škrbina, vzporedna imena) lahko uredi? Jaz tega ne znam. hvala. lp. Bojan2005, 14.1.2014, 12.00 CET : Bom pogledala .... jutri. :: hvala... predloga Karavanke pa je seveda narejena s perspektive Slovenije, le da je polovica v Avstriji... in nekako ta ekskluzivnost ne ustreza... tu bi se moralo nekaj spremeniti... To z zemljevidi v predlogah je seveda res za vse kraje v Avstriji, ki so na slovenski Viki... karte se žal ne prikažejo... lp Bojan2005... Glede [[Predloga:Gora]] .... tole je ena stara predloga (njena dokumentacija ni najboljša), ki jo bo potrebno posodobiti, se pa že sedaj lahko vstavi zemljevid (glej https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cegla_gora&diff=4358148&oldid=4357714 diff mojega urejanja). Predlogo bom v bodočnosti posodobila .... vendar bo malo trajalo, ker bo pred posodobitvijo potrebno ustrezno pripraviti vse že obstoječe članke (parameter {{para|Coordinates}}). Glede [[Predloga:Karavanke]] ... če preveriš njeno zgodovino, vidiš da je bila ustvarjena leta 2006 in bi bili zelo veseli njene posodobitve. Če ne veš kako se dela s predlogami, napiši na njeno pogovorno stran, kaj bi moralo pisati še za avstriski del Karavank in bom popravila jaz ali pa kdo drug. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 16. januar 2015 (CET) :{{urejeno}}, malce je trajalo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 27. julij 2019 (CEST) == Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog == Na Wikiviru se na nekaterih straneh pojavlja kategorija [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog&action=edit&redlink=1 Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog]. Ne vem, kako je vključena (s kako predlogo?), zato je ne morem odstranit. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 03:36, 2. februar 2015 (CET) : Ja, enako je po vseh Wiki projektih, tudi na naši sl. - to preverjanje je avtomatsko in je uvedeno s strani MediaWiki ... sem omenjeno kategorijo ustvarila kot skrito, tako, da je sedaj v člankih ne bi smeli videti. Da tega ne bi imeli, bi bilo potrebno pregledati predloge, ki jih članki uporabljajo ... v tvojem primeru sta to Navpolje in Navpolje podskupina. (glej [https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog], kjer je tudi kratek komentar kaj naj bi bilo potrebno popraviti). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2015 (CET) Super. Sem isto zdaj shranil še v Wikinavedku. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:18, 2. februar 2015 (CET) == Veslanje == Novo: Danes urejala stran [[Veslanje]] in bi prosila za pregled, če je vse v prav. Hvala in lp --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 21:02, 21. februar 2015 (CET) : Sem tvoje zunanje povezave uporabila kot sklici v poglavju [[Veslanje#Tekmovalno veslanje]]. Si pa nekje izgubila Šaleški veslaški klub [[Velenje]] in Veslaško društvo [[Strunjan]]? Če ta dva še delujeta, ju kar dodaj nazaj, četudi nimata lastnih spletnih strani (bosta pač zaenkrat brez sklica). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:03, 22. februar 2015 (CET) Hvala za pregled. Opomba: Šaleški veslaški klub, Velenje je razpadel. Dodala bom še sliko ali dve in vir iz katerega je predhodnik sestavil članek. LP --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 10:32, 22. februar 2015 (CET). : Ok, kar pogumno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:35, 22. februar 2015 (CET) == Tenisači == Ob ostalem popravljaš tudi pomišljaje, zaradi česar povezave na turnirje ne delajo več[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Am%C3%A9lie_Mauresmo&curid=328434&diff=4376178&oldid=4341686]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom popravila nazaj. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:06, 27. februar 2015 (CET) Mogoče veš kako v autoFormatter-ju izklopiti zamenjavo teh pomišljajev (znotraj povezav)? (glej [[Uporabnik:Pinky sl/common.js]])--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 27. februar 2015 (CET) : Predvidevam, da kje v [[:Uporabnik:Pinky sl/autoFormatterSettings.js]], Po moje bo najhitreje, če vprašaš [[:de:Benutzer Diskussion:TMg/autoFormatter]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:43, 27. februar 2015 (CET) == Seštevanje z magičnimi besedami == ; Glavna stran Za Wikivir bi potreboval za na glavno stran izpis števila člankov. Zdaj je uporabljena <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki>, rabil bi pa število <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki> minus <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}</nowiki>. Baje da se to z nekim stringom naredi, vendar je meni to že višja matematika (dobesedno). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:17, 27. februar 2015 (CET) Takole:<br> <s><nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{#expr: {{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}} - {{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}}} avtorjev]]</nowiki></s><br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''': <nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}|R}}}}}} avtorjev]]</nowiki> Delovanje lahko pogledaš v mojem [[s:Uporabnik:Pinky sl/peskovnik|peskovniku na Wikiviru]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:31, 27. februar 2015 (CET) ; Statistika Na glavni strani zadaj dela, imam pa še na [[s:Uporabnik:Janezdrilc#Statistika]] eno kalkulacijo, ki ne dela - tam, kjer piše "Naslovi brez predloge" (štiri števila so vključena v račun, izpiše pa nek nenormalno visok rezultat). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:06, 27. februar 2015 (CET) : Takole (delovanje glej v zgoraj omenjenem peskovniku):<br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''':<nowiki>{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi naslovi|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Razločitev|pages}}||R}}}}}} člankov</nowiki> : Tale formatnum je potreben zaradi pik za tisočice, ki jih napačno preračunava (expr mora vsebovati številke brez pik in vejic). Zato moraš popraviti tudi zgornjo kodo za glavno stran. Trenutno je ok, ker številka ni presegla 1000. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 27. februar 2015 (CET) Sem popravil tudi na glavni strani. Zdaj vse krasno prikazuje. Tale koda je pa tudi od sile... Hvala za hitro pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:26, 27. februar 2015 (CET) == Infopolja univerze, fakultete == Zdravo! Pripravljam se na obnovo strukture in podatkov v člankih o Filozofski fakulteti v Lj, njenih oddelkih in knjižnici. Praktično bi bilo, če bi imeli infopolje + navodilo v slovenščini. Nam ga lahko pripraviš, prosim? Bi ga pripravili skupaj? Pozdrav![[Uporabnik:Leska|Leska]] ([[Uporabniški pogovor:Leska|pogovor]]) 12:11, 7. marec 2015 (CET) : Obstaja [[Predloga:Infopolje Univerza]]. Jo bom pogledala v kakšnem stanju je in dodala navodila v dokumentacijo predloge. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Pinky sl, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == Ste vedeli/14. teden 2015 == Ojla, je v vnosu za "ste vedeli?" za [[Elbasan]] mišljen tudi [[Škumbin]] kot predstavljeni članek? Je bil namreč tudi ustvarjen prejšnji teden. Toliko, da vem, koliko DYK-jev si lahko pišem... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:37, 31. marec 2015 (CEST) : Ja, sem zgrešila ... sem dopolnila Ste vedeli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:42, 31. marec 2015 (CEST) == Slog opomb na Wikiviru == Na Wikiviru sem [[s:Predloga:Opombe|Predlogo:Opombe]] posodobil po Wikipediji, vendar sedaj opombe izpisuje v navadni velikosti pisave, ne več small. Lahko malo pogledaš? Hvala v naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:00, 8. april 2015 (CEST) :Iz naše [[MediaWiki:Common.css]] skopiraj od vrstice 49 <nowiki>/* Make the list of references smaller */</nowiki> do vrstice 77 (pred <nowiki>/* Styling for citations */</nowiki>). Mislim, da bo to vse. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 8. april 2015 (CEST) Že dela. Vidim pa, da še ne dela možnost za več stolpcev <nowiki>{{Opombe|2}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:11, 9. april 2015 (CEST) : Mogoče je napaka v tem, da ti manjkata še predlogi [[Predloga:Column-width]] in [[Predloga:Column-count]]; drugače pa bi morali še nekje biti definirani references-column-count, references-column-count-n, references-column-width. pa jih tukaj ne najdem. Mogoče bi [[Uporabnik:Smihael|Miha]] vedel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:55, 9. april 2015 (CEST) ::Ja, mislim da v css-jih nekaj zadev manjka. Uredim cez vikend na racunalniku. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:04, 9. april 2015 (CEST) Ok, potem bom kar na Mihata počakal, saj moram zatem isto še na Wikinavedku uredit. Hvala za sedaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:05, 10. april 2015 (CEST) == Prosim za pomoč == V [[Folgóre da San Gimignano|tem članku]] so podatki v predlogi nekoliko zgrešeni, pa ne znam popraviti. Mi lahko poveš, kako je predloga dostopna za urejanje? Hvala za pomoč! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:53, 23. april 2015 (CEST) Predloga zajema podatke iz strani Wikipodatkov, zato je treba spreminjati tam: [[d:Q774824]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:41, 23. april 2015 (CEST) == Wikidata == Pozdrav Pinky, vidim da si radila ovdje u vezi Wikidate. Imam jedan problem na bs.wiki. Pogledaj [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&diff=prev&oldid=2598013 ovdje]. Kad stavim <nowiki>{{#invoke:Wikidata|formatStatements|property=p6|rank=preferred}}</nowiki> pokaže mi [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=2597860 oba podatka] (Miro Cerar i Alenka Bratušek) a kad sam pročitao pomoč piše da samo treba staviti ovo ''rank=preferred'', ali kao što vidiš ne dela! Isti problem je i kod property=p38 (tolar i euro). Btw. volio bih kad bi neko iz SLO ko zna malo bolje bosanski (ti ili Yerpo ili neko treči) pogledao malo ovaj članak na bs.wiki o Sloveniji (nedavno sam ga pisao), da ''ocijeni'' valja li (mislim ima li šta sporno ili pogrešno). Prevodio sam ga sa slovenščine i engleskog. Pozdrav iz Sarajeva--[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 10:37, 8. junij 2015 (CEST) : Vaš [[:bs:module:Wikidata]] ne radi sa rank-om. Kod nas to radi. Osnova našeg modula uzeta je od ruske Wikipedije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:54, 8. junij 2015 (CEST) ::OK hvala Pinky, pošto ne znam oko toga ništa, prenijet ću to našem ''tehničaru'' koji se s tim bavi. Puno pozdrava iz Sarajeva. --[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 18:46, 8. junij 2015 (CEST) ==Infopolje Naselje== Pozdravljena, Pinky. Urejal sem članek [[Škocjan, Škocjan]], pa sem opazil, da je tudi na zemljevidu v infopolju naselje označeno kot 'Škocjan, Škocjan'. To je seveda nepotrebno, zadosti bi bilo 'Škocjan'. Te lahko prosim, da popraviš kodo, da se bo izpisalo samo ime naselja brez razločitve? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:33, 6. julij 2015 (CEST) :Dvomim da bo šlo samodejno, treba je pri vsakem "razločenem" kraju izpolniti parameter <code>|name =</code>, ki ima privzeto vrednost <code><nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></code>. Jaz občasno to naredim, kadar ravno urejam kakšnega, sistematično se mi pa še ni dalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:38, 6. julij 2015 (CEST) Kodi je težko dopovedati kaj je to razločitev, zato je temu namenjen (kakor je že Yerpo omenil), parameter {{para|name}}. Lahko pa bi npr. izpisala le besedilo do vejice, ostalo pa ignorirala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:53, 6. julij 2015 (CEST) :Zaenkrat sem za Škocjan rešil s parametrom 'ime'. Za druge kraje pa se mi zdi ne smiselno, da se izpiše le besedilo do vejice. Za Slovenijo bi to delovalo (ne spomnim se nobenega kraja z vejico v imenu), za tujino pa gotovo ne. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 16:51, 6. julij 2015 (CEST) == Rast == Glej [[Brest, Belorusija]]; mislim, da zaradi formatiranja števil ne prikaže znaka za {{tl|rast}}. Naj ga odstranim ali je kakšna rešitev? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 14. julij 2015 (CEST) : Ja, najbolj je da odstraniš. Problem je v pikah v imenu slike, ki jo odstrani. Žal se temu težko izognem. Lahko pa bi dodali nov parameter, ki bi ga nato predloga izpisala na to mesto. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 14. julij 2015 (CEST) == Reference iz WD == Če imaš čas, bi lahko pogledala, kaj je narobe pri izpisu referenc iz WD v {{tl|Infopolje Oseba}}? Glej za primer [[Neil Armstrong]], pri datumu publikacije piše "-25T", medtem ko je v samem objektu {{q|1615}} lepo oblikovan datum 25 August 2012. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:48, 24. julij 2015 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 24. julij 2015 (CEST) :: Zdaj bi moralo biti bolje ... sem najprej posodobila [[Modul:Sources]] (glede na zadnje ruske popravke, ker tam pač deluje). Je pa izpisana samo letnica publikacije, ne vem pa zakaj so se odločili za tako izvedbo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:52, 24. julij 2015 (CEST) Še en bug: očitno modul pobere naslove (title) referenc v vseh jezikih, moral bi samo v slovenskem. Zgled: [[Denis de Sallo]], kjer za ''data.bnf.fr'' piše po rusko naslov Национальная библиотека Франции in zdaj po novem tudi zraven Francoska narodna knjižnica (kar sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20666306&type=revision&diff=365411119&oldid=365407913 dodal] v objekt {{q|Q20666306}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:15, 17. avgust 2016 (CEST) : bom pogledala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:03, 17. avgust 2016 (CEST) :: Lastnost "naslov (enojezično besedilo):" naj bi praviloma vseboval originalni naslov dela - le en zapis (v tem primeru, po moje, za data.bnf.fr to nima smisla, ker je to baza podatkov data.bnf.fr). Če že, bi moral biti to originalni naslov v francoščini. Sem tam zbrisala oba zapisa. Upam, da ne bodo komplicirali. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:38, 17. avgust 2016 (CEST) == Ožje zrcalo == Pred časom sva se mučila z oženjem formata strani na wikijih. Zdaj sem na Wikiknjigah in na Wikiverzi uporabil kar preprosto določilo <code><nowiki><div style="width:800px"></nowiki></code> in deluje. Če ne odkrivam tople vode :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:36, 2. avgust 2015 (CEST) : Zakaj pravzaprav ožite (fiksirate) format? Format na spletu je dandanes običajno nefiksen, zaradi različnih naprav, ki berejo določeno spletno stran. Sedaj manjšanje (ožanje) okna ne prilagaja več širine članka. Poskusi sedaj zožati okno, da bo ožje od določenega 800px. Videl boš, da se širina besedila ne prilagaja širini okna. To je še posebej nerodno za uporabnike z manjšimi zasloni, kise morajo sedaj za branje vrstic premikati levo-desno. Upam, da nisem preveč zakomplicirala.<br>Za printanje ali shranjevanje članka se lahko uporabljata opciji na levi strani "Prenesi kot PDF" in "Različica za tisk", ki stran preuredita za A4 format. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 2. avgust 2015 (CEST) ::Na to pa nisem pomislil; bom vrnil nazaj na privzeto. Glavni razlog za oženje je bila misel na morebitni natis, no, pa tudi priporočilo, da je optimalna dolžina vrstice za branje okrog 60 znakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:38, 3. avgust 2015 (CEST) == Slavonic runes == I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (''That's how I know about it'' - # воинский доспех из Стичны VII века до н.э.; # шлем из города Вач ; # руны на монете из Народного музея Словении<br/> и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;<br /> http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).<br /> '''Sources''':<br /> * Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001 * Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996 * Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.<br /> and etc. Regards --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 23:36, 7. avgust 2015 (CEST) == Predloga:Normativna kontrola == Par predlogov bi imel samo v razmislek za predlogo {{tl|Normativna kontrola}}: * morda je bolj ustrezno ime predloge ''Normativne kontrole'', v kolikor to ime pomeni zbriko večih povezav (kontrol), vendar nisem prepričan v takšno uporabo te besedne zveze :: Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja: normativna kontrola so obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajočimi bibliografskimi vpisi. Jaz bi to kar pustila v ednini. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * za zunanje povezave se mi zdi boljše, če bi bile plainlinks, saj v člankih, kot je na primer [[Albert Einstein#Zunanje povezave|Albert Einstein]], potem že mrgoli teh malih ekonic, s čimer je vse skupaj tudi malo manj pregledno :: Tiste ikonice zraven so edino obvestilo uporabniku, da je to zunanja povezava in da bo zapustil Wikipedijo, če jo bo kliknil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * posamezne povezave bi lahko bile ločene s <nowiki>{{·}}</nowiki>, malo zaradi standardizacije tovrstnih seznamov, malo pa, ker navadne pike na prvi pogled delujejo nekam "nenamensko" :: Tole bom še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) :: {{Urejeno}}, posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 6. september 2015 (CEST) ::: Aha, te pike sedaj boljše zgledajo in lepše ločujejo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) * razmišljam, če bi bilo bolje celotno predlogo zapakirati kar v navpolje, da se potem z drugimi navpolji v članku lepo zloži; zdaj ponavadi visi iz zadnjega navpolja kot nekakšno vsebinsko dopolnilo, oziroma je videti, kot da je zadnje navpolje vedno razprto :: Ne vem, če ima smisel kaj zlagati, ker je tako ali tako le ena vrstica (''row''). Potem, bi morala biti glava in pod njo vrstica z vsebino. Ta predloga je izdelana v Lua jeziku in so po vseh Wikipedijah približno enake, ne vem če bi se lotila popolnega redizajna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * zaradi preglednosti bi bile mogoče povezave nanizane v stolpcih, samo to vem, da je iz tehničnega vidika "predrago", zato je samo hipotetična ideja :: V stolpcih? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) ::: Ja, pač, če se sploh splača - nekaj takega drugače:<br>VIAF: lkjlkj<br>ISNI: oiugiugv<br> BNF:lihlihb ::: Ali pa, če bi šlo kako podobno, kot s predlogo <nowiki>{{Stolpci|3|...}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) :::: V stolpcih bo težko, ker se polje avtomatsko polni in bi bilo treba v naprej izračunati, koliko id-jev je v Wikipodatkih, da se enakomerno porazdelijo. Kakor za uporabo z navpolji, bi bil tukaj ravno tako potreben redizajn za katerega pa nimam prave volje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:40, 6. september 2015 (CEST) ::::: Dobro, ja, saj pravim - to je samo za pretresanje idej. Hvala drugače za mnenje in poskuse. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:52, 6. september 2015 (CEST) Če se ti zdi kaj od tega vredno poskusa, lahko spremeniš, sicer pa - saj veš - ni nobene sile. Jaz bi probal, čisto tako, kako se kaj obnese, vendar sem se našel "prepoceni" na tem področju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 5. september 2015 (CEST) ===George Walker Bush=== V članku [[George Walker Bush#Zunanje povezave]] in [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti|še nekaterih]] javlja napako »Lua error in Modul:Authority_control at line 259: attempt to index field 'datavalue' (a nil value).« : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:46, 17. januar 2017 (CET) ===Agropop=== V članku [[Agropop#Zunanje povezave]] pa ne prikaže MusicBrainz (na opisni strani predloge je med naštetimi, ki naj bi delovale). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:00, 16. januar 2017 (CET) : Bom preverila tudi tole. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 17. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti oba primera (preveriš lahko, če uporabiš {{tl|normativna kontrola/peskovnik}}, vendar je zaenkrat še v peskovniku, ker so bile težave v njunih podpredlogah. Preden vse popravke dam iz peskovnika, moram še malo prečekirati, če nisem česa pokvarila. (Sprememba bo vplivala na vsa navigacijska polja.) .... tole dajem kot obvestilo, da nisem pozabila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:31, 29. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti tole, sedaj bi moralo delovati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 22. junij 2017 (CEST) :Sedaj deluje, so pa izginile povezave na CONOR. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 23. junij 2017 (CEST) :: Sem dodala še povezave na CONOR ... poletni škratki so bili na delu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:07, 24. junij 2017 (CEST) ==Prosim za pomoč 2== Prosil bi te, da malo pogledaš okno v [[Kraljevina Dveh Sicilij|tem]] članku, in sicer (a) kaj pomenijo slikice pri datumih nastanka/ukinitve in (b) zakaj se ne prikaže zastava poleg grba. Upam, da je ostalo v redu, je namreč prvo okno te vrste, ki sem ga izpolnil. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:17, 10. september 2015 (CEST) : {{urejeno}}, poglej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljevina_Dveh_Sicilij&type=revision&diff=4513233&oldid=4513125 diff]. Drugače pa so primeri in nasveti tudi v dokumentaciji infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 10. september 2015 (CEST) ::Prav lepa hvala. bom znal za naprej. Samo še eno vprašanje. Država je bila absolutistična monarhija samo zadnjih nekaj let po 1848., prej je bila "razsvetljena" monarhija (ne najdem bolj tehničnega izraza), pa bi rad, da se oboje vidi v infopolju - če je to možno. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:43, 11. september 2015 (CEST) ::: Ti vpiši tako, kot misliš da je prav; članek se bo umestil v skrito vzdrževalno kategorijo ... ampak to je problem predloge, ki ne dovoljuje kombinacije dveh različnih {{para|government_type}}. Lahko pa uporabiš samo monarhija, jaz sem iz nevednosti naredila napako. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:57, 11. september 2015 (CEST) :::: Bom, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:43, 11. september 2015 (CEST) Sem spet tu s prošnjo - zgleda, da nisem preveč prijatelj s predlogami. Če imaš malo časa, prosim preglej [[San Leucio|to packarijo]], pa hvala vnaprej! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:45, 24. oktober 2015 (CEST) :{{urejeno}} - je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] popravil. Za ime lakocijske karte si lahko izbiraš med imeni držav v kategoriji [[:Kategorija:Lokacijske karte po državi]]. Običajno so kot preusmeritev narejena tudi angleška imena držav, italijanska pa žal ne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 24. oktober 2015 (CEST) ::Hvala obema. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:40, 25. oktober 2015 (CET) == Predloga:Infopolje Album == Živjo, ali bi se dalo spremeniti infopolje Album tako, da bi vrstica "''<nowiki>|header11 = {{#if: {{{Last album|}}}{{{Next album|}}} |{{{Artist}}}}}</nowiki>''" kazala namesto <nowiki>{{Artist}}</nowiki> parameter <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar je ta podan (torej, če je podan Chronology, naj prikazuje <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar pa ne, pa <nowiki>{{Artist}}</nowiki>)? :) Lp, [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 22:50, 10. november 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:38, 11. november 2015 (CET) : {{urejeno}}, predloga je poleg tega tudi posodobljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:01, 11. november 2015 (CET) ::Hvala! — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:40, 11. november 2015 (CET) Še ena stvar je, in sicer [[Predloga:Extra chronology]], ki bi jo bilo prav tako treba posodobiti (trenutno prihaja do navzkrižja med dvema slogoma, kot npr. na straneh [[Double Fantasy]] in [[Your Own Two Heads]]. Prosim hvala? =) — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:55, 11. november 2015 (CET) ::Prav tako [[Predloga:Singles]]... — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 13:10, 11. november 2015 (CET) ::: Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 11. november 2015 (CET) ::: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 11. november 2015 (CET) Hej, spet jaz, samo ena pripomba, "soundtrack album" ni nujno filmska glasba, kot npr. album ''[[Rokovnjači (album)]]'', ki služi kot glasbena podlaga dramske uprizoritve (pišem tebi, ker si se že lotila urejanja infopolja za albume). Sicer bi bilo pa zelo lepo najti še ustreznejši izraz, saj si pod besedno zvezo ''filmska glasba'' po navadi predstavljamo ''score'' v nasprotju s ''soundtrackom''. Imaš kakšno idejo, kako stvar izboljšati? — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 19:31, 29. november 2015 (CET) : Bom zaenkrat popravila kar na »soundtrack«. Če poguglaš po spletu se ta izraz množično uporablja, če pa bo kakšna druga slavistična ideja, bomo pa popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2015 (CET) :: Kul, se strinjam. — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 10:42, 30. november 2015 (CET) == Katedrala iz pločevink == Hello Pinky sl, I am trying to find someone who can help clean up the articles [[Cyril Genik]] and [[Katedrala iz pločevink]] the way the tags on them request. They were translated for me by Slovenian writer [[Marija Ahačič Pollak]] here in Canada. If you can find the time, could you take a look at these two articles? I am not fluent in Slovene, and would be grateful for any help. Thank you. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 15:28, 21. november 2015 (CET) == Normativna kontrola v Wikiviru == V Wikivir poskušam k [[s:Predloga:Avtor|Predlogi:Avtor]] dodati normativno kontrolo po tukajšnjem zgledu, samo da brez navbox okvira (glej za primer [[s:France Prešeren]]). [[s:Modul:Authority control]] sem že skopiral, ampak bi ga bilo treba verjetno nekoliko modificirati. Lahko kako poskusiš, če ni prezapleteno? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:37, 17. januar 2016 (CET) == Dokumentacija == Ojla, [[Predoga:Avtomatska taksonomka/dok/all parameters]] ima nestandarden simbol za dvopičje, zato jo obravnava kot stran v glavnem imenskem prostoru, ne v imenskem prostoru predlog. Je to namerno ali je treba prestavit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:51, 18. januar 2016 (CET) : Sem se zatipkala ... Pred{{red|l}}oga ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:17, 18. januar 2016 (CET) ==[[Alitalia]]== V predlogi so nekatere postavke napačno prevedene, pa jih ne znam popraviti. Na primer, če lahko sprejmemo, da je "hub" ''matično letališče'', ni prav prevesti "secondary hubs" z ''druga središča'' – pravilneje bi bilo ''sekundarna letališča'' ali ''alternativna letališča''. Razumem, da se izogibamo tujk, a tu se mi zdijo potrebne. – Najbolj neprimeren je prevod "focus cities" z ''oskrbuje mesta'': v tekstu sem zapisal ''glavna pristajališča'', morda pa imamo tudi slovenski izraz, ki ga ne poznam. – Tudi (bolj spodaj) "alliance" ne pomeni enostavno ''zveza'', temveč ''soudeležba v mednarodnih korporacijah'', kar bi se morda dalo povedati bolj na kratko recimo z ''včlanjen v zvezah'' ali bolje ''povezovalne organizacije'' ali kaj podobnega. Ko imaš kaj časa, prosim poglej. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:30, 1. februar 2016 (CET) : Bom pogledala in popravila. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 1. februar 2016 (CET) :: {{urejeno}} ... popravljena je [[Predloga:Infopolje Letalski prevoznik]]. Prevodi so popravljeni glede na tvoje predloge in so vsekakor boljši kot so bili prej. Če bo pa kakšna nova, še boljša ideja, bomo pa še popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2016 (CET) == Slikanica == Ali lahko pomagaš Nastji pri oblikovanju slikanice [[:s:sl:Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] na Wikiviru? Slike niso poravnane in stolpci so preveč skupaj. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:20, 23. februar 2016 (CET) :Sem spremenil postavitev prvih dveh vrstic za zgled, mislim, da je tako bolje. Če je še kakšna želja, pa kar na dan z njo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:49, 23. februar 2016 (CET) :: Ha, Yerpo. Si me prehitel, očitno sva jutranji ptici. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:00, 23. februar 2016 (CET) == Rojstni kraj Kunanbajeva == Pozdravljen, podatki bi bili verjetno v kaki specializirani knjigi o ruski zgodovini, na hitro pa bi rekel takole: Жидебай - Židebaj, Семипалатинский уезд - Semipalatinski ujezd, Западно-Сибирское генерал-губернаторство - Zahodnosibirsko generalno gubernatorstvo; pri zadnjem morda obstaja različica nadgubernija). LP [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 16:56, 28. februar 2016 (CET) : Bom v Wikipodatkih uporabila tvoje predloge. Če bo kdo ponudil kaj drugega, bomo pa kasneje lahko popravili. Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 28. februar 2016 (CET) == [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016]] == Dober večer! Vidim, da ste pomagali organizirati [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] v slovenski Wikipediji v letu 2015. Na žalost je Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu. Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo. Upam, da bo Slovenija sodelovala v CEE Pomlad 2016. Če želite organizirati: * Ustvarite seznam člankov o vaši državi: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Structure/Slovenia]]. Ste imeli dober seznam lani: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2015/Structure/Slovenia]], lahko kopirate in jo spremeniti v novo obliko, podobno kot v drugih državah: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Article Lists]] * Ustvarite stran tekmovanja v Wikipediji, kot v letu 2015: [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] * Prosimo, da organizirajo promocijo za to tekmovanje, v Sitenotice ali, kot ga ponavadi spodbujajo tekmovanja in tedne * Če želite organizirati tekmovanje v slovenski Wikipediji, dodate svoje ime na tej tabeli: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Participants]] Hvala! — [[Uporabnik:NickK|NickK]] ([[Uporabniški pogovor:NickK|pogovor]]) 02:52, 22. marec 2016 (CET) == access-date == Na en so se začeli pojavljati parametri predlog za citiranje access-date (namesto accessdate) in ostali na -date, kjer ga predloge vseeno upoštevajo, naše pa le predlagajo ( Neznan parameter |access-date= ni upoštevan (predlagan je |accessdate=)). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:44, 24. april 2016 (CEST) : Bom pogledala. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:49, 24. april 2016 (CEST) :: {{urejeno}}, popravljena sta bila [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] in [[Modul:Citation/CS1/Suggestions]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 29. april 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Infopolje Naselje == Živjo, lahko, prosim, pogledaš, zakaj se v članku [[Vojsko, Kozje]] ne prikaže parameter image_caption? Poleg tega imam pri vpisovanju znakov (tilda ipd.) v slovenski Wikipediji težave, morda veš, zakaj? Hvala lepa. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:19, 11. maj 2016 (CEST) : Infopolje Naselje v Sloveniji: image_caption = caption : Tilda, jaz nimam težave .. uporabim <ALTGR + 1>.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:40, 11. maj 2016 (CEST) ::Hvala za popravek. Morda je povezano z brskalnikom (uporabljam FF); bom preizkusil še na Chromu. Pojavlja pa se na vseh računalnikih. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:22, 12. maj 2016 (CEST) == Florjan Lipuš == Malo sem slovenil na wikidata in pri Florjanu Lipušu naletel na rojstni podatek, ki je napačen, vendar ne znam popraviti. Piše, da je rojen v Lobnigu, kar je sicer prav, vendar ne v butanskem, ampak v avstrijskem. Problem pa je, da avstrijski Lobnig (slov. Lobnik) sploh nima svojega gesla v WD. Zato ne vem, kako naprej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:51, 12. maj 2016 (CEST) : V tem primeru je na WD potrebno ustvariti nov objekt Lobnig (sem ga ustvarila sama [[d:Q24049842]]), če mogoče poznaš koordinate bi jih bilo dobro tja dodati), in potem popraviti vnos v WD od Lipuša. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:13, 12. maj 2016 (CEST) Hvala. Sem popravil pri Lipušu, koordinat pa ne poznam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:38, 12. maj 2016 (CEST) :: Da ne bi bilo pomote: V slovenščini je v danem kontekstu edino pravilno krajevno ime "Lobnik". Zdovc v svojem seznamu dodaja še opredelitvi "pri Železni Kapli" ali "nad Železno Kaplo", pri čemer obi opredelitvi nista del "uradnega" krajevnega imena (in zato v njegovi knjigi tudi nista zapisani "mastno" (bold) (stran 72). Nemška inačica je Lobnig (stran 154 v isti knjigi, kjer sta po sistemu knjie zapsani le inačici Lobnig - Lobnik ter ime občine). Tako je tudi zapisano v Wiki seznamu, ki sem ga temeljito popravil in predelal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_avstrijskih_krajev#L). Očitno je vprašanje neutemeljeno in popravek povsem redundanten. [[Uporabnik:Bojan2005]] 19:06, 12. maj 2016 (CEST) Kje pa je kakšno vprašanje in kaj je redundantno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 12. maj 2016 (CEST) == Klasifikacija ATC == Citirani vir [https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC_2015.pdf] sem uspel prebaviti (5937 identifikatorjev! - [https://www.dropbox.com/s/0dkerfqr1sgf1gd/ATC_2015.xlsx?dl=0 tule xlsx datoteka]) in dodal kapitla B in C v [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove | top/root članek]] za trening. O tem, do kje iti z vsebino, bi bilo dobro premisliti - da ne bomo iz Wikipedije delali telefonski imenik. Recimo posebne strani [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove]] itd bi lahko pustil(i) v Članku [[Anatomsko-terapevtsko-kemični_klasifikacijski_sistem]], da je vse na kupu. Zveza z infopoljem učinkovine mi zaenkrat ni jasna, bom pa verjetno razumel več, če se lotim dokumentacije oziroma primerov. Dober trening;) Še to: začel sem z kategorijo "Klasifikacija ATC", ampak mi zaenkrat ni najbolje uspela - verjetno moram začeti s stranmi tipa XXYYZZnn z edino vsebino REDIRECT, jih kategorizirati ... Nasvet iz prakse dobrodošel. LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 11:40, 18. maj 2016 (CEST) # Poglej v koda A [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove/peskovnik]] # Predlogo [[Predloga:ATC-koda A]] je potrebno še prevesti, napake v sklicih bom pa še popravila # Predlagam, da se naredijo najprej vrhnje predloge za vrhnje kode A,B,C # V članke, ki pripadajo tem kodam, je namesto dosedanje vsebine treba vključiti vsebino na enak način kot v zgoraj omenjenem peskovniku # Preusmeritve pa po zgledu vsebine [[ATC-koda A]] Najprej to ... potem pa se lotiva še ostalih, če ne boš obupal. Podobno je narejeno za bolezni [[MKB-10]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 18. maj 2016 (CEST) :Prima.Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:43, 18. maj 2016 (CEST) ::A bo takole v redu? ATC-koda B in C sem iz lenobe enostavno preusmeril. Po istem muštrcu lahko grem skozi vso abecedo. Odprto je pri meni vprašanje zdrave mere pri bingljajočih (rdečih) povezavah: ali je nujno potrebno imeti recimo [[emetiki|emetike]]? Ali pa za prvo, drugo ... silo zadoščajo emetiki, brez rdeče barve / t.j. brez (neobstoječe) povezave. Navsezadnje, zakaj imamo pa bote.LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 07:46, 19. maj 2016 (CEST) Tule je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:SmozBleda/Stran_v_delu skladišče rezervnih delov]: vseh 5000 plus postavk ATC s hierarhijo vred in oglatimi oklepaji. : Ena pripomba je na [[Uporabniški pogovor:SmozBleda/Stran v delu| na pogovorni strani tvojega skladišča]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 21. maj 2016 (CEST) Lahko preveriš, kako stoji sedaj z ATC kodami? Hvala vnaprej[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:08, 11. junij 2016 (CEST) :: Sijajno stojijo in nimam dodatnih pripomb ... sem naredila manjše popravke in vključila predloge tudi v obstoječe podskupine [[ATC-koda A01]], [[ATC-koda L01]], ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 11. junij 2016 (CEST) == Težave z wd? == Poskušam dodati slovenski prevod za [https://www.wikidata.org/wiki/Q3286043 glamor model] in že dva dni ne uspem. Napiše shranjujem in potem se dolgo ne zgodi nič. So kakšne splošne težave, ali je kak drug problem? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:34, 27. maj 2016 (CEST) : Meni dela ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 28. maj 2016 (CEST) ::Meni pa še vedno ne. Čudno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:56, 29. maj 2016 (CEST) :::In zdaj sem opazil, da mi ne dela niti avtomatsko predlaganje imen iz drugih jezikov. Tisto, ko samo klikneš na eno možnost in se sama shrani kot slovenski prevod. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:39, 30. maj 2016 (CEST) :::: Ja, ''altLabels.js'' meni tudi ne dela ... glej [https://www.wikidata.org/wiki/User:IP_213/common.js User:IP 213/common.js]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 31. maj 2016 (CEST) Tisto sem zdaj vrgel ven, pa nič ne pomaga. Zdaj ne morem nič urejati na wd. Shranjuje ... pa ne shrani. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 31. maj 2016 (CEST) :Dela! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:29, 1. junij 2016 (CEST) ::A vse, ali le shranjevanje? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:39, 1. junij 2016 (CEST) :::Shranjevanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) === Rdeča povezava z ang. labelo === Tisti skript pa že dolgo ne. Sem pa opazil (recimo tu: [[Makoto Hasebe]]), da se mi zdaj v infopolju pokaže angleški label in ne več koda (qxxxxxx), ko ni slovenskega prevoda. A je to napaka ali nov feature? Meni ni preveč všeč. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) : Ja, bo treba popraviti ... bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:03, 26. junij 2016 (CEST) :: Sem posodobila [[Modul:Wikidata]], vendar je sedaj delovanje malo drugače. Če v Wikipodatkih obstaja prevedena angleška labela, se v infopolju izpiše rdeča povezava z angleško labelo in povezavo na Wikipodatke (npr.: [[Shimada]]<sup>[ [[d:Q605256|d]] ]</sup>, [[Fujieda]]<sup>[ [[d:Q734432|d]] ]</sup>). Če pa niti angleška labela ne obstaja, pa se uporablja klasičen pristop tj. npr [[d:Q3216701|Q3216701]]?. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 26. junij 2016 (CEST) Hvala, to se mi zdi dobra srednja varianta. Bralec dobi vsaj zasilen podatek, urejevalec pa tudi takoj opazi, da ga čaka delo na WD. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:08, 26. junij 2016 (CEST) :Ampak, zdi se, da ne dela OK. [[Makoto Hasebe]] ima zdaj v WD vse prevedeno, v infopolju se pa pokažeta slovenska prevoda v rdečem in z <sup>[ [[d]] ]</sup>. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:13, 26. junij 2016 (CEST) :: Ni napaka, tako deluje, da se ve od kje pobere te avtomatsko pridobljene podatke oz. rdeče povezave - hkrati pa je pripravljeno za kreacijo novega članka. Mogoče bi lahko dodala še kakšno informacijo zraven, ko bi uporabnik šel z miško čez tisti [d] - moram pogledati kako so napisane funkcije, če ni preveč komplicirano. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 27. junij 2016 (CEST) Aha, razumem. Za uporabnike je to dobro, samo urejevalec pa tako ne vidi na hitro, ali je že slovenski prevod v WD ali ga ni. Pa še eno vprašanje: kategorija s članki z manjkajočimi slovenskimi labeli v infopolju se zelo počasi posodablja. Ko je prevod v WD, včasih taraja teden ali celo več, da geslo izgine iz kategorije. Tudi če kliknem na osvežitev strani. A se da tu kaj narediti? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 19:23, 27. junij 2016 (CEST) : [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]] je sedaj skoraj prazna, ker se članki, ki imajo izpisano angleško labelo tja ne uvrščajo. Trenutno so tam le članki, ki nimajo ne angleške ne slovenske labele (v obliki Q4423042?). Meni to ni všeč in sem kontaktirala naše ruske kolege , če imajo kakšno rešitev tega problema (glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Не переведено 5#Module:Wikidata and template Не_переведено_5]]. :Da pa osveževanje kategorij dela počasi, je pa znan problem (imajo job-queue in lahko čakaš par dni, da prideš na vrsto). Jaz običajno članek odprem z "Uredi kodo" in shranim. Tako prisiliš osvežitev, zgodovina pa ni vidna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 27. junij 2016 (CEST) == Wikidata == Zdravo, ali imas morda ti izkusnje s tem kako razvrscati podatke iz Wikipodatkov v primeru da je za isto lastnost vec trditev? Kako bi no na Wikiju naredila, a je kaksna funkcija v APIju? Konkretno tole: http://stackoverflow.com/questions/37897475/how-to-get-latest-version-of-certain-software-using-wikidata Hvala :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 15:36, 18. junij 2016 (CEST) : Jaz sem v Wikidata naletela na to le pri slikah oseb (Infopolje Oseba, ...), kjer se jih za eno osebo lahko vpiše več. Tam nastavim vrednost ranka na "preferred". To se obravnava v [[Modul:WikidataSelectors]] ... kar povzroči, da se v Infopolju osebe pojavi le ta slika, ne pa vse tam navedene. Je pa to sistem skopiran od naših ruskih kolegov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:47, 19. junij 2016 (CEST) ==Infopolja== Pozdravljena, prosil bi za nekaj pojasnil: (1) Kako najdem infopolje Umetnik? Doslej sem za to uporabljal infopolje Oseba, pa morda ni pravilno. (2) Če je oseba npr umetnik in vojak, bi moral imeti dve infopolji, ali se to združi? Kako? (3) Pri vladarjih, kjer ima nekdo več funkcij (kralj tega-in-tega, cesar tu-in-tam), je to v podatkih razvidno kot "reign, reign1, reign2,…", vendar v oknu izpade precej nejasno. Glej npr [[Henrik VI. Hohenstaufen|ta]] članek in njegovo italijansko različico, kjer je infopolje razdeljeno po vladah; ali angleško, kjer je premor tudi pred družinskimi podatki. Se da to urediti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:42, 10. julij 2016 (CEST) # Predloga {{tl|Infopolje Oseba}} je namenjena povzetku osnovnih podatkov o osebah v biografskih člankih. Za nekatere primere imamo bolj konkretne predloge, ki recimo vsebujejo specifične parametre za določen poklic. Uporaba Infopolja Oseba ni nepravilna, le bolj je zaželeno uporabljati bolj specifične predloge. # Navodila za v vključevanje Infopolja Vojška oseba znotraj drugega nadrejenega infopolja (Oseba/Umetnik/...) so napisana v dokumentaciji [[Predloga:Infopolje_Vojaška_oseba/dok#Vključevanje_znotraj_drugega_infopolja]] (uporabiti je treba parameter {{para|module}}) # {{tl|Infopolje Vladar}} pa je potrebno še posodobiti (ga imam na čakanju). To bo urejeno v prihodnosti, ker se trenutno ukvarjam s posodobitvijo sistema navajanja virov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:15, 10. julij 2016 (CEST) Najlepša hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:44, 10. julij 2016 (CEST) ==Infopolja== Živjo, lahko prosim pogledaš, zakaj se infopolje v članku [[Železniška proga Kreplje - Repentabor]] ne prikaže pravilno? Prav lepa hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:41, 16. julij 2016 (CEST) : Za vnos slike vnesi le ime slike (EnaSlika.jpg) brez dodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:26, 17. julij 2016 (CEST) == Zasebno sporočilo == Poslal sem vam zasebno sporočilo na e-mail. [[Uporabnik:Iluvatar19911|Iluvatar19911]] ([[Uporabniški pogovor:Iluvatar19911|pogovor]]) 15:23, 25. julij 2016 (CEST) :Že jaz urejam, se bomo zmenili prek OTRS (glej moj pogovor), tako da se ti ni treba ukvarjati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 25. julij 2016 (CEST) ==Planica== Živjo, Pinky, morda veš, ali je na sliki [[:Slika:Planica valley.jpg]] res Planica? Ali je to še Tamar? Sliko sem hotel v članku [[Planica]] skriti, pa sintaksa ne deluje. Lahko prosim pogledaš, kje je problem? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:05, 27. julij 2016 (CEST) : Bom pogledala. Upam, da še danes. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:12, 27. julij 2016 (CEST) ::Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:11, 28. julij 2016 (CEST) == PM - re brisanje testnih primerov == Ups ... sem spregledal, da ne gre za stran v mojem peskovniku. LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:59, 15. avgust 2016 (CEST) ==[[Nellie Vladimirovna Kim]]== Nisem zelo spreten pri popravljanju wikidata podatkov in ne bi rad pacal, morda popraviš ti. Kraj rojstva je Šurab v Tadžikski Sovjetski Zvezi, danes Šurob v Tadžikistanu. Družina se je preselila v Čimkent (danes Šimkent v Kazahstanu) po Nellinem rojstvu. Poleg tega, pravilno ime je Nellja (domače Nelli) in ne Nellie. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:23, 12. november 2016 (CET) : Rojstne podatke sem popravila, glede njenega imena pa ne vem - nikjer nisem zasledila Nellja, vedno je napisano le Nelli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 14. november 2016 (CET) :: Med drugim je ime razvidno tudi v profilu v Zunanjih povezavah. Osebno me "zbada" angleško napisano ''Nellie'', bolje bi bilo ''Nelli'', vendar to ni bistvenega pomena. Glavno je bilo popraviti rojstne podatke, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 15. november 2016 (CET) == [[Bojan Petan]] == {{tl|infopolje Politik}} sem preusmeril na {{tl|infopolje Funkcionar}} in nisem opazil težav, razen če je parameter party prazen prikaže ameriško Republikansko stranko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:31, 5. februar 2017 (CET) : Napaka je bila v Infopolju Funkcionar. Sem popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:15, 11. februar 2017 (CET) == Infopolje naboj in Wikipodatki == Potreboval bi pomoč z {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}}, saj bi rad omogočil, da bi ta vse možne parametre polnil z Wikipodatkov. Pri menjavi lokalnih podatkov s podatki z Wikipodatkov, sem pri nekaterih člankih namenoma lokalno izpolnil nekaj parametrov kot npr. sliko širine 330 px pri [[6,5×52 Carcano]] in širine 325 px pri [[14×32 R Wänzl]]. Tako sem ravnal, saj se pri privzeti širini 300 px podatki o balistiki lomijo v novo vrstico. Boljša rešitev bi bila, da bi v {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}} omogočil nastavljanje širine slike, tudi če ta izvira iz Wikipodatkov. Ali mi lahko pri tem pomagaš? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 15:56, 7. maj 2017 (CEST) : Tole sem popravila v Infopolju. Sedaj lahko nastavljaš tudi širino s {{para|image_size}}.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Zanima me še, če se da za stavek <nowiki>{{wikidata|property|raw|Q17560835|P2386|P518}}</nowiki> z našo predlogo doseči enak rezultat kot z angleško. Hvala. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 18:31, 7. maj 2017 (CEST) : Tole pa ne vem čisto točno kaj naj bi delalo, ker P2386 ne obstaja v Wikidata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Hvala za popravek pri slikah. P2386 je premer in se uporablja v kombinaciji z "applies to part". Tako so mi priporočili, ko sem glede tega vprašal na Wikipodatkih. Trenutno je edini naboj s pravilno vnešenimi premeri in dolžinami [https://m.wikidata.org/wiki/Q17560835 11x58 R Werndl]. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) Debata je potekala [https://m.wikidata.org/wiki/Wikidata:Property_proposal/Cartridge_dimensions tukaj] --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) == Normativna kontrola == Zdravo, jaz sem precej ven iz MediaWiki sveta in preden si belim glavo z delovanjem Lue v navazai z Wikipodatki - morda veš zakaj se pri [[Fran Govekar|Govekarju]] kot opomba pokažejo vsi labeli za BNF? Trenutno zgleda nekako takole: <blockquote>data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011. </blockquote> Mislim da je sicer treba posodobiti https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Module:Authority_control --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:57, 26. maj 2017 (CEST) :Sem tudi jaz hotel omeniti isto. Mislim, da je problem v tem, da modul prebere pri {{Q|20666306}} vrednosti za {{P|1680}} v vseh jezikih namesto samo v slovenščini. Isto se izpiše v vseh člankih, kjer se pojavi ''data.bnf.fr'' v referencah prek infopolja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 27. maj 2017 (CEST) ::Sem skušal posodobiti [[Module:Authority control]] pa vidim da obstoji odvisnost od [[Module:Navbox]], tam pa ne najdem da bi se kje bral {{P|1680}}. Edit: ah, imaš prav problem je v infopolju.. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:31, 27. maj 2017 (CEST) {{urejeno}}, sem dopolnila [[Modul:Sources]]. Imam zadnje časa polno dela, tako, da lahko pokrpam le nujne zadeve. Je pa pri teh zadevah treba pogledati kako so kakšno stvar popravili v ruski izvedbi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:29, 27. maj 2017 (CEST) :Hvala. A je kje kakšen seznam vseh teh novih modulov in kratek opis kaj počnejo? Bi bilo potem tudi lažje odpravljati napake. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:48, 27. maj 2017 (CEST) :: Seznama modulov pravzaprav ni, najdeš pa jih lahko takole: [{{fullurl:Special:PrefixIndex|namespace={{NAMESPACEID|Modul}}}} Vse Modul strani]. Nekaj modulov je v vključenih [[:Kategorija:Wikipedijini moduli]], obstaja pa tudi [[:Kategorija:Predloge, ki temeljijo na Lua]]. Dokumentacija bi pri modulih morala obstajati (ponekod je v angleščini, ponekod piše iz kje je bila osnova vzeta - npr : [[Modul:Wikidata]]), ne vam pa koliko je ponekod ažurna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 28. maj 2017 (CEST) == Zvon v Begunjah == Imaš mogoče tudi posnetek besedila na plošči pod zvonom pred begunjsko graščino? Sliko in prepis besedila bi dodal v zapis o spomeniku na [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2116_x438926.388_y137318.785_s20_b2 Geopediji,] lahko pa storiš tudi sama. Mimogrede, mogoče te bo zanimala [[:b:Dobrave|wikiknjiga Dobrave]], ki jo počasi postavljam. lp, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 10. avgust 2017 (CEST) : Sliko imam, a je neostra. Sem jo naložila v Zbirko ([[:File:Zvon Sv.Urh Begunje na Gorenjskem - napis.jpg]]). Bom šla en dan tja in napis ponovno fotografirala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:15, 13. avgust 2017 (CEST) == {{tl|navpolje}} in nowrap == Na en imajo parameter <code>|nowrapitems = yes</code>, ki se pri nas ignorira (npr {{tl|Footer European Indoor Champions Long Jump Women}}), verjetno je treba posodobiti predlogo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:09, 15. september 2017 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 15. september 2017 (CEST) :: {{urejeno}}, mislim, da sedaj deluje ... čeprav včasih letnico in zastavo loči od imena in priimka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 15. september 2017 (CEST) ::: Hvala in mislim, da deluje čisto OK (ne ločuje zastav ali letnic). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 16. september 2017 (CEST) == Infopolja za astronomska telesa == V članku o eksoplanetu [[Proksima Kentavra b|PKb]] mi v en: nikakor ni všeč njihova predloga. Na ru: je bolje, vendar, kot zgleda, rabijo dodatno predlogo od predloge za telesa Osončja {{tl|infopolje Planet}}. Na hitro pogledano se jim nekateri parametri podvajajo, kar je tako ali tako logično, in zelo v redu. Sestavljanje infopolj mi ne leži – zaenkrat je pmsm še najbolje pri infopoljih za meglice ({{tl|infopolje meglica}}), kjer se lahko izbere <tt>tip</tt> in potem koda naredi svoje. Jaz bi dodal, kar je treba na obstoječo, in ne bi delal nove. Saj potem 2000 novih parametrov ne bo problem dodajati sproti notri. {{s-:-)}} Večji problem se mi zdi ročno 'prepisovanje' ali metoda povleci in spusti podatkov, pa prenos iz wikipodatkov ipd. Kaj meniš? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:17, 22. oktober 2017 (CEST) : Razlika med angleško in rusko je v osnovi v tem, da imajo Rusi eno predlogo Predloga:Eksoplanet, ki združuje vse angleške (Planetbox begin , Planetbox image, Planetbox star, Planetbox separation, .....). :* [[Predloga:Infopolje Planet]] je zastarela, ker ne uporablja Predloge za infopolja ([[Predloga:Infopolje]]). Tako, da predlagam, da najprej jaz posodobim obstoječo, potem pa se lahko razširi. Problem pa je v tem, da bomo po razširitvi sami morali poskrbeti za pravilno uporabo parametrov v člankih, saj jih ne bo enostavno prenesti iz angleških v naše članke. Bo potrebno narediti tako, da bo naša predloga razpoznala vse angleške parametre in bo potem lažje vključevanje v naše članke. :* Poskrbim lahko tudi, da se nekateri podatki avtomatsko napolnijo z Wikipodatki. To je stvar dogovora. Izvedba pa ne zahteva veliko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 23. oktober 2017 (CEST) :: Namesto predloge {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}}, kot tam piše, lahko rabijo še tudi (verjetno) starejšo {{[[:ru:Шаблон:Карточка планеты|Шаблон:Карточка планеты}}]], kjer dodajo parameter <tt>тип=экзопланета</tt> – ne vem pa, če jim to res tudi deluje. Aha, nisem vedel, da je predloga {{tl|infopolje Planet}} zastarela. Na hitro sem pogledal parametre na en: in jih je kar nekaj v tistih parih predlogah, ki jih je treba združevati, in nekateri so za isto stvar drugače poimenovati, kar seveda ni problem, ker se lahko poda več imen parametrov. Tudi ni pmsm dobra praksa prevajati imen parametrov, kot to delajo Rusi, pa Srbi itd. Boljše je podati razpredelnico z njihovim opisom in pomenom. Aja, na 'novi' predlogi {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}} niso prevedli parametrov in tudi niso komplicirali s podrobnostmi, ker je trenutno 'samo' 28 parametrov. Če boš posodobila, bomo že nekako uredili parametre – pmsm je lažje 'na roke' prenašati, če že obstajajo, kot pa izumljati nove. Najboljše bi bil prenos iz kakšne zunanje baze, ki jih je že nekaj – npr.: [http://www.exoplanet.eu/ EPE], Observatorij Pariz-Meudon, [https://exoplanetarchive.ipac.caltech.edu/ NEA], NASA, [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC], ... Na wikipodatkih je tudi treba dobiti podatke od nekod. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:05, 23. oktober 2017 (CEST) :: en: rabi vsaj štiri reference: ::* [[Enciklopedija zunajosončnih planetov|EPE]] ::* [[SIMBAD]] ::* [[NASA Exoplanet Archive|NEA]] ::* [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC] :: Zgled: [[:en:HD 189733 b|HD 189733 b]] --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:48, 23. oktober 2017 (CEST) :[[Predloga:Infopolje Planet]] je sedaj posodobljena in pripravljena za razširitve. Razširitve naj se najprej uvedejo in stestirajo v [[Predloga:Infopolje Planet/peskovnik]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:14, 25. oktober 2017 (CEST) Najlepša hvala ti za posodobitev. Lepo se vidi primerjava trenutnega stanja in novega. Ta razdelek bi v fazi 1 prestavil na pogovorno stran podstrani za testne primere, če je v redu (ali raje pustim tukaj, da imaš pregled?) Faza 0 je posodobitev obstoječe predloge. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:56, 26. oktober 2017 (CEST) :Ostanek pogovora prestavljen na: [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 27. oktober 2017 (CEST) === {{tl|infopolje observatorij}} === Nekaj stvari je rdečih. S predlogo sem tvoril članek [[Observatorij Ladd]] in je tam tudi enako rdeče. Zaenkrat sem pustil tako kot je, le večino sem na hitro prevedel. Če tudi prav razumem, gredo vsi podatki v takšno infopolje iz Wikipodatkov, razen verjetno tistih, ki jih eksplicitno povoziš. Če lahko malo pogledaš zakaj je toliko rdečega. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:34, 1. julij 2018 (CEST) : Mi imamo [[modul:Wikidata]] povzet po ruski predlogi zaradi datumov in drugih podobnosti našega jezika z ruskim. Zato njihovega sistema ne moremo uporabljati - to pomeni, brez direktnega urejanja v Wikipodatkih (Predloga:EditAtWikidata), in iskanja alternatvnih imen (Funkcija »ViewSomething«), ... Lahko bi naredili podvojen sistem za Modul:Wikidata, ampak potem bi bila šele zmešnjava. Sem pripravila v {{tl|infopolje observatorij/peskovnik}} našo verzijo predloge, ki jo trenutno omogoča naš modul, vnesla podatke v [[Modul:Coordinates]], da deluje <code>invoke:Coordinates|coordinsert|</code> ... Sem predlogo za silo popravila v peskovniku, ne deluje povezava v Zbirko. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:58, 1. julij 2018 (CEST) :: Lepo si uredila. Zdaj izgleda zelo v redu. Katera povezava v Zbirko točno ne dela? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 2. julij 2018 (CEST) ::: Sedaj Zbirka že dela, sem jo naknadno popravila. Bo pa predloga še vedno izpisovala rdeče, če koordinat ne boš direktno vpisal ... poskusi v članek [[Observatorij Ladd]], vključiti le {{tl|infopolje observatorij}} brez kakršnihkoli izpolnjenih parametrov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:27, 2. julij 2018 (CEST) == Fantastika == [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! V slovanskih jezikih se izraz "Spekulativna fikcija" ne uporablja, ker je bolj starodavni in analogni izraz "Fantastika". Zato vas prosim, da preimenujete ustvarjene kategorije. S spoštovanjem,--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 16:28, 30. maj 2018 (CEST) : Izraz "Spekulativna fikcija" je razložen na spletni strani [http://www.revijaprimus.si/2017/05/12/esej-o-spekulativni-fikciji/ Revije Primus]: ''"Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja ... Pri nas se običajno kar vse žanrske skupine spekulativne fikcije vržejo v koš znanstvene fantastike ali fantazije. Skoraj vedno se k temu doda še pridevnik mladinsko in ali tudi otroško. Tovrstna površnost izhaja iz prej omenjene precejšnje prezrtosti s strani literarne stroke in tudi skoraj popolne odsotnosti domačih literarnih del v programih resnih (večjih) založb."'' :Zato zaenkrat izraza ne bi menjala, razen, če nimaš trditve podprte s kakšnim uglednim virom. Obstaja celo [http://cld.si/Supernova.html Revija za spekulativno fikcijo] [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 30. maj 2018 (CEST) :: Bojan v tem zapisu kritizira tudi 'najbolj' uveljavljen izraz /znanstvena fantastika/, ki bi moral biti, če prav razumem, znanstvena fikcija. Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, ker je (vsaj ta) izraz res že dobro useden. Ravno pa sem nekje na spletu npr. našel da je roman ''Težko je biti bog'' bratov Strugacki iz leta 1964, ki po sovjetski terminologiji znanstvene fantastike seveda spada sem, umeščen tudi v neko <math>xyzt\!\, </math>-kategorijo nevemkakšne fikcije. Če ni prav znanstvena fantastika, tudi ni prav okrajšava za znanstveno fikcijo in mora biti ZFi, ker je, če ni tako, potem to po izrazu phot0n-a s fizikalnega kanala IRCa pravi »massive headache«, oziroma okrajšano MH {{s-:-)}} Sem drugače zastopnik mišljenja, da je lahko kritizirati preboje s spekulativnostjo.. Težko bi se npr. lotil pisati kaj za ''Supernovo''. Pač >hardcore pseudophilosophical fantastics.< alias HP(P)S. Ne vem zakaj bi bil angleški jezik toliko merodajen glede na slovenskega, da je v slednjem znanstvena fantastika »napačna interpretacija« .., četudi nosi sam izvirnik, namreč ''science fiction'' .. Za [[:en:Fantastic|''le fantastique'']] ruski jezik rabi общелитературная фантастика, ukrajinski pa celo химерна проза, kjer pa se, seveda, kot piše na tamkajšnji wp, v njeni literaturoznansoti precej krešejo mnenja. O tem bi [[:uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] gotovo znal povedati kaj več. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:16, 24. junij 2018 (CEST) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] & [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! Izraz "Fantastika" združuje znanstvena fantastika, fantazijsko pripoved, alternativno zgodovino, nadnaravno fikcijo, horor. Izraz "špekulativne fikcija" ("špekulativne umetesčna literatura") , ki je postala aktivna v sodobnem širšem smislu v anglo-ameriški kritiki šele pred 20 leti, ima enak pomen. Ker na zahodu ni bilo nobenega izraza, ki označuje vse nerealne žanre literature. Čeprav avtor enciklopedije znanstvene fantastike, John Clute in v angleški terminologiji se uporablja izraz "Fantastika" http://www.sf-encyclopedia.com/entry/fantastika . Zato mislim, da je v osnovi napačno dati prednost ne-slovanskemu mlademu sopomenku. Базовые термины по языкам Osnovni izrazi glede na jezik: *"Littératures de l'imaginaire" fr https://fr.wikipedia.org/wiki/Litt%C3%A9ratures_de_l%27imaginaire *"Фантастика" uk українська https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Fantastyka" pl https://pl.wikipedia.org/wiki/Fantastyka *"Фантастика" ru русский https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" bg https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" kk https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастыка" be https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B0 *"Phantastik" de https://de.wikipedia.org/wiki/Phantastik *"Fantastik" sv https://sv.wikipedia.org/wiki/Fantastik * Fantastico it https://it.wikipedia.org/wiki/Fantastico *"Fantastika" az https://az.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" sh https://sh.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" lv https://lv.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Ulme" et https://et.wikipedia.org/wiki/Ulme *"Fantastika" uz https://uz.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Speculative fiction" en https://en.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *"Fantastika" sl Torej bi morala biti Izraz "Spekulativna fikcija" je treba uporabiti kot dodatno in v slovenski Wikipediji bi moral biti članek, ki pojasnjuje, da gre za analogo osnovnega pojma »FANTASTIKA« V ANGLEŠKEM JEZIKU. primeri takšnih Članekov: *https://ru.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%B5%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 . Izraz fantastique, Izraz общелитературная фантастика, Izraz химерна проза imeti povsem drugačen pomen in nimajo nič skupnega z "Fantastika" , "Фантастика", "špekulativna fikcija - imajo drugačen pomen. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:45, 24. junij 2018 (CEST) :Hmmm, sem se v tem izrazoslovju izgubila. Ne vem kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi {{ping|Hladnikm}} kaj pripomnil, da razrešimo in uredimo zmešnjavo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :* [[Fantazija]], [[Fantazijska pripoved]] - en:Fantasy - ([[:Kategorija:Fantazija]] in [[:Kategorija:Pisatelji fantazije]]) :* [[Znanstvena fantastika]] - en:Science fiction, hr:Znastvena fantastika ([[:Kategorija:Znanstvena fantastika]] in [[:Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]) :* [[Fantastika]], [[Spekulativna fikcija]] - en: Speculative fiction, hr: Spekulativna fikcija, ru:Fantastika ([[:Kategorija:Spekulativna fikcija]] in [[:Kategorija:Spekulativna fikcija po narodnosti]] ) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :::Vprašanje sem posredoval na forum Slovlit, morda se oglasi kdo od strokovnjakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:46, 25. junij 2018 (CEST) :::: @[[uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] in @[[uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] hvala za odgovore. Tudi sam sem se kot Pinky izgubil. pmsm je očitno, da izrazje ni dorečeno, in gotovo obstaja več interpretacij. Milan, ali lahko tudi daš povezano na to temo, kamor si posredoval vprašanje? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:41, 28. junij 2018 (CEST) :::::Žal je forumov arhiv na IJS zaradi hekerskih napadov na strežnik trenutno zaklenjen in bo treba z linkanjem počakati. Sicer pa še ni bilo nobenega odziva. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:31, 28. junij 2018 (CEST) == Infopolje za objekt vesolje :) == #0 Zanimivo infopolje, vsekakor, in odlično narejeno. #1 Predloga {{tl|var}} še ne dela 'dobro' – rabi × (x) za množenje numeričnih vrednosti namesto vsredinjene pike. Sem rabil namesto predlogo {{tl|e}}, kjer se pa spet moraš 'utrujat' z enotami. #2 vidno vesolje vs opazljivo ~ Verjetno ima angleški jezik (original {{s-:-)}}) [[:en:visible universe|visible]]? Ne, nima – [[:en:observable universe|observable]] ima. #3 Dodal sem število galaksij po de:, vendar imajo tam mrtvo povezavo. Ne da se mi iskat trenutne ocene. Hawking je tudi omenjal sorodno cifro. Mislim pa, da so v zadnjem času na kar zapleten (in vsekakor zanimiv) način določevali to vrednost – ne najdem trenutno linka do raziskav. #4 Temperatura, če gre za temperaturo današnjega stanja fotonskega prasevanja, se je od 2002 vsaj do 2009 vesolje ohladilo za par tisočink: 2,7277 vs 2,72548 K. Očitno je razvidno, da gre za merilne točnosti trenutnih merjenj, ki so pmsm impresivne. Seveda so lahko vmes napake. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:42, 24. junij 2018 (CEST) : Infopolje je povzeto po :en ... imam željo članek podaljšati na 30.000 znakov. Hvala za popravke. Bom pogledala, kaj je z predlogo {{tl|var}}. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:51, 24. junij 2018 (CEST) :#0 Super! :#1 V infopolje bi se lahko dodala še (vsaj) ena slika, pmsm. Ta Hubbleov UDF ([[:en:Hubble Ultra-Deep Field|ultra deep field]]) je, kakor je verjetno dobro znano, nastal zgolj po naključju, ker so enemu od glavnih nosilcev tega projekta dovolili prosto rabo tega inštrumenta, za kar <math>t\!\, </math> dolgo časovno periodo. Tudi o tej sliki bi veljajo kaj več dopisati v članek, pmsm, ker je gotovo preboj 'erste klasse'. Menda nihče ni pričakoval tega, da bo slika odražala kako so galaksije še bolj kot za 'šmorn' 'naflokane' v prostor. [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]] bi že vedel zakaj, ker se je veliko in med prvimi ukvarjal z razvojem galaksij, ter kasneje in še danes [[Martin John Rees|Rees]]. Sicer sta, kot je znano, (vsaj) dva modela nastanka galaksij – top down in bottom up, kakor velikokrat. Pač, dobro staro binarno razmišljanje. Manj je znanega o njihovi porazdelitvi. Nekateri, kakor berem v nekaterih psevdoegocentrično-introventiranih znanstvenih publikacijah, podobno kot o oblosti Zemlje, dvomijo o tem, da se galaksije odmikajo od (naše) krajevne galaksije. Verjetno ne bom doživel časa, ko bo možno takšne slike delati 'iz roke' (ali pač). V mislih imam nič drugega kot kakšno sliko računalniške simulacije, ali pa še kakšno upodobitev 's črto'. Če boš podaljšala članek, imam željo, da wikificiram. Sem pa, priznam, občutljiv na terminologijo, ki v slovenščini gotovo (še) (zelo) šepa. :: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:18, 24. junij 2018 (CEST) ::: Se bom potrudila po svojih najboljših močeh, vsekakor pa so tvoji popravki več kot dobrodošli. ::: Infopolje omogoča vključitev dveh slik. Uporabiti je treba parametre {{para|image}}, {{para|caption}} in {{para|image2}},{{para|caption2}}. Obstoječo reprezentativno sliko lahko zamenjaš/dopolniš in tudi dodaš dodatno kar sam. Jaz sama nisem astronom in in je tvoja strokovna pomoč več kot dobrodošla. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:26, 24. junij 2018 (CEST) :::: Obstoječa je pmsm zelo na mestu. Za drugo so pa mogoče naslednje možnosti npr. (Lahko glasujemo ..) <gallery> 1600 Himmelsscheibe von Nebra sky disk anagoria.jpg|[[Nebesni disk iz Nebre|Nebrski nebesni disk]], okoli 1600 pr. n. št. ThomasDiggesmap.JPG|[[Thomas Digges]], 1576 KUGEL-3 pulsierendes Universum.gif|Karl Bednarik, 2005 Structure of the Universe.jpg|ASA, ESA, E. Hallman (Univerza Kolorada, Boulder), 2008 Large-scale structure formation.gif|NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011 Universecolor.jpg|Drschawrz, 2011 Вселенная (материя и темная материя).jpg|Kot Da Vinchi, 2011 Campo ultra profundo 3d.gif|NASA Large-scale structure of light distribution in the universe.jpg|Andrew Pontzen/Fabio Governato (UCLA), 2014 </gallery> :::: ... :::: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:09, 24. junij 2018 (CEST) mmg, za ''objekt'' (vesolje) sem mislil hudomušno, ker po večini wikipedij berem o objektih (v astronomiji). Sam nikdar do sedaj npr. v fiziki (in zato tudi astronomiji, ki je načeloma njena 'podmnožica' ali pa sorodna množica), kolikor sem jo študiral, nisem slišal o kakršnihkoli >objektih< – vedno samo o [[telo (fizika)|telesih]]. Dvomim tudi, da je kje na wp solidna definicija >objekta< v tem sotvarju, če se že toliko rabi. Sicer se članek [[:en:astronomical object|astronomical object]] trudi opisat 'razliko' med telesi in objekti, ki je pmsm ni. Če prevedem tamkajšno definicijo – »astronomski ali nebesni objekt je kompleksna, manj kohezivno vezana struktura, ki je lahko sestavljena iz več teles ali celo iz drugih objektov s podstrukturami.« Telo (>objekt<), sestavljeno iz več teles, je pmsm še vedno telo. Tudi navadna žoga je, če smo striktni, sestavljena iz teles (objektov) s podstrukturami – atomi, in zato (še) ni objekt, saj tudi atomi niso objekti.. Atom je po definiciji trenutnega članka <u>del</u> nečesa (no, pač snovi) in je <u>gradnik</u> molekul/snovi. In še naprej, elektron je eden od najlepših zgledov teles. Kje je razlika in kje meja za telesa/objekte? Ta beseda me asociira le npr. v rabi v arhitekturi, gradbeništvu ipd. ''VST'' Cankarjeve založbe na str. 803 definira 7 pomenov te besede in sploh tudi ne omenja telesa. Poleg rabe v lingvistiki (objektno določilo (predmetno določilo), predmetni odvisnik, ...) omenja rabo v fiziki – objektno stekelce: tanka steklena ploščica za mikroskoske preparate. Res ne vem od kod so pridelali to besedo. Konservativna raba verjetno odslikuje rabo v fiziki, saj se v njej že npr. (masno) [[togo telo]] večinoma velikokrat obravnava kot [[točkasto telo]]. Tudi galaksijo npr. (ki je objekt po zgornji angleški definiciji) se lahko obravnava kot točko. Res je, da, če se rabi za vesolje ali telo ali objekt, obakrat malo čudno zveni. Mogoče pa nadtelo (ali manj konservatirno – nadobjekt). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:53, 28. junij 2018 (CEST) : Sem v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] pripravila poglavje Fizikalne lastnosti povzetega po angleški verziji. Če imaš voljo, lahko tam popraviš vse kar je potrebno. Sem verjetno s prevodi šla preko mojega fizikalnega znanja - tako, da si dobrodošel in vse popraviš kar tam. Kasneje pa lahko prenesem besedilo v članek. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:37, 29. junij 2018 (CEST) ::: {{ping|xJaM}} ali si popravljanje v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] zaključil? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 3. julij 2018 (CEST) == Pregled vsebin == Zadnjič sem 'brskal' po najboljši obliki portala, npr. za astronomijo. Na slovaškem portalu (verjetno to obstaja še v kakšni drugi wp) imajo lepo organizirane vsebine. Krovni seznam za vsebino iz astronomije na sl wp je [[seznam astronomskih vsebin]]. Tega sam ne bi naprej 'razbijal', ker preprosto služi za preged nad večino urejanj. Škoda je, da nekateri produktivni uporabniki tja (in tudi na druge vsebine) večinoma večkrat ne dodajajo imen člankov, ki so jih ustvarili. Angleška wp je soroden seznam sedaj spremenila v nekakšen [[:en:Outline of astronomy|outline]].., francoska je npr. to 'vrgla' v seznam podstrani (wiki)projekta: [[:fr:Projet:Astronomie/Liste des articles|liste des articles]]. No, kakorkoli. Zgled s slovaškega portala za vsebine, ki se začnejo z [[:sk:Zoznam astronomických článkov/A|A]]. Prvič, ni mi jasno kako generirajo ta seznam (na njem so samo ustvarjeni članki, razdeljeni naprej dvočrkovno npr. od '''a1''' do '''az'''). Kako se ve, da konkretni članek pade tja noter, ker ne vidim kakšnih posebnih dodatnih oznak v teh člankih? Ali je morda kakšna skrita kategorija ali podobno? Npr., geslo [[sk:Aktívna oblasť (Slnko)|Aktívna oblasť (Slnko)]] ima samo kategorijo [[:sk:Kategória:Slnko|'Sonce']], članek o zvezdi [[:sk:Alnitak|Alnitak]] pa kategorijo [[:sk:Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie|Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie]]. V [https://sk.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoznam_astronomick%C3%BDch_%C4%8Dl%C3%A1nkov/A&offset=&limit=500&action=history zgodovini] seznama/A se vidi, da je posodabljan z boti. Zanimivo in pmm uporabno. : Kategorija za zvezdo se nanaša na slovaško enciklopedijo astronomije ''[[:sk:Encyklopédia astronómie|Encyklopédia astronómie]]'' (1977–84). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 28. junij 2018 (CEST) :: Mislim, da bot deluje po tem principu: če se nek članek pojavi v določenih kategorijah in njenih podkategorijah, se članek avtomatsko umesti v seznam. Se pa jaz z boti ne ukvarjam. Mogoče bi {{ping|Sporti}} lahko kaj pripomnil. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:19, 29. junij 2018 (CEST) :::Najlažje narediš seznam s članki kategorije in podkategorij Astronomije [https://petscan.wmflabs.org/?psid=4924379], samo tako dobiš tudi npr. stvari, po katerih je poimenovan asteroid in podobno, lahko pa te neželene kategorije dodaš pod negative categories in jih izključi. Morda je potrebno tudi povečati globino podkategorij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:56, 29. junij 2018 (CEST) :::: Zanimiv pristop. Verjetno ni tako težko kot je videti na prvi pogled. Ali je morda že kakšen primer takšne možnosti tukaj. Ga še nisem zasledil, gotovo pa sem kaj spregledal. V tej nastavitvi, kot si jo podal, seznam kaže tudi veliko gegrafskih pojmov ipd. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:25, 1. julij 2018 (CEST) ::::: [[:Kategorija:Geografija]] je v [[:Kategorija:Vede o Zemlji]], kar je podkategorija [[:Kategorija:Astronomija]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 1. julij 2018 (CEST) == Template:Overset == Na predlogo sem naletel pri pisanju članka [[Serpentinit]]. V angleškem izvirniku tega članka so s to predlogo izredno pregledno zapisane kemijske reakcije, prav pa bi prišla tudi kje drugje. Mislim, da veš, kam pes taco moli. Lahko pa tudi malo počakam in zaenkrat malo improviziram. Hvalaǃ--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:43, 24. avgust 2018 (CEST) : Ok. Bom pogledala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 30. avgust 2018 (CEST) :: {{ping|Octopus}} Sem pripravila. Mislim, da v osnovi deluje. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 30. avgust 2018 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:41, 2. september 2018 (CEST) == Viri/sklici == Zanima me, ali je naslednji primer zapisa vira tisti, ki naj bi postal standarden? * Bradbury, Louise (1988), "Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom", ''Journal of the American Research Center in Egypt'' 25: 127–156, doi:10.2307/40000875. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:03, 4. november 2018 (CET) :Raje uporabi predlogo {{tl|navedi revijo}}, v tem primeru <code><nowiki>{{navedi revijo |last=Bradbury |first=Louise |year=1988 |title=Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=25 |pages=127–156 |doi=10.2307/40000875}}</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 4. november 2018 (CET) V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. november 2018 (CET) ==Predlogi za prevajanje v Wikipodatkih== # Z bolezenskimi znaki v Tabernaklu sem po mojem končal, bi bil vesel, če pogledaš in komentiraš (lahko da sem kaj - očitnega - spregledal) # če je v redu, bi ponaredil še kaj - mikajo me [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:%C5%BDelenePredloge želene predloge] # kje je bolj udobno pogovarjati se, tu ali pri meni? Tu ali kje drugje - recimo če imajo WikiData kak pogovor? LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 20:10, 4. november 2018 (CET) : Lahko se pogovarjava pri tebi. Želenih predlog se pa kar loti. Mogoče bi pa prevzel tole [[Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Okvirčki pri škrbinah]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:21, 5. november 2018 (CET) == [[Živa kulturna dediščina]] == Ojla. Gospa z ministrstva, s katero sem bil na zvezi glede RKD, me je opozorila, da je "Živa kulturna dediščina" zastarel izraz in da se zdaj uporablja samo "Nesnovna kulturna dediščina". Se ti da popravit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 6. november 2018 (CET) : Ok. Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:19, 6. november 2018 (CET) ::Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:52, 7. november 2018 (CET) ::: {{urejeno}}, upam, da nisem česa izpustila --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 8. november 2018 (CET) == Tabernaklanje == Ali se da podatke (obstoječe in manjkajoče) vzeti v roke kot (npr. XML) datoteko? Da vsak se "symptom" mora prevajati (klik-klak-klok-''simptom''-enter) "na roko", je sicer siher, ampak vse skupaj gre lahko tudi veliko hitreje ("simptomi" so verjetno samo začetek in če lahko prevajam'' industrijsko'', toliko bolje za nas vse). Vprašanje seveda velja tudi za smer nazaj - kako se prevedena datoteka spet vstavi v Wikidata. Če veš kako točko v sistemu, kjer lahgko začnem brati in slediti ustrezni poti, mi URL zadošča. Lep pozdrav s strani 3;) [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 15:29, 9. november 2018 (CET) : Hmm, tega nisem še nikoli počela. Ampak na WD obstaja stran, kjer je to opisano kako se dela - [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Data_Import_Guide Wikidata:Data Import Guide]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 9. november 2018 (CET) :Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 21:46, 9. november 2018 (CET) :keeping posted: vseh tisoč zapisov imam pri sebi in jih strojno prevajam, poleg tega iščem pot, kako bi se cel kup podatkov presnel s slovenskega medicinskega slovarja. Če ne drugega, slovenska imena namesto grško-latinskih imen, pa kratek abstrakt itd - gl. npr. [https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&query=rinitis&SearchIn=All rinitis] lp [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:13, 15. november 2018 (CET) '''stanje 24.11.:''' Kompletni prevod (1000 pojmov x 3 postavke - Q, label, description) Material je tukaj: [https://docs.google.com/spreadsheets/d/1PVKSkSHNBMe8QtJFPllJPyCwWhr5EldsedwhEKgVxJ4/edit?usp=sharing preglednica na Google docs], strukturiran tako kot je opisano v navodilih za Import Data. Medicinski slovar pustim zaenkrat pri miru, pride na vrsto kdaj drugič, ko bo most med preglednico in WikiData enkrat zgrajen in prevozen. Ker gre za moj prvi obisk v WikiData take velikosti, sem seveda previden. A lahko pogledaš, če je vse po regelcih, in mi pomagaš naprej - sedaj sem približno pri koraku 7 procedure za Import Data, predlagane zgoraj. Mogoče naslednji korak v peskovniku...? LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:58, 24. november 2018 (CET) : Če je s tabelo vse ok (sem ti poslala prošnjo za dostop), kar naredi zahtevo za bot-a (Step 6/Option 1). Opiši, kaj želiš; kje se preglednica nahaja; dobro je, da navedeš en konkreten primer. Jasno mora biti navedeno, da gre za dodajanje opisov (''description'') v slovenskem jeziku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 24. november 2018 (CET) : Ok, ufff ...'' let's go''... Ti pošljem cc prošnje. Hvala Ti! Glede medicinskega slovarja - sem v stiku z Amebisom, ki za slovar skrbi. Ampak lepo po vrsti;)[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:41, 24. november 2018 (CET) : [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:53, 26. november 2018 (CET) :: Odlično. Izgleda ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:03, 27. november 2018 (CET) ::: {{ping|Vitosmo}}, na [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] čakajo nate :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 3. december 2018 (CET) :: Na poziv sem pred časom odgovoril; zveza zgoraj na bot-request je mrtva, tabernakel pa je, kar se SL tiče, prazen (!?). Mi lahko prosim osvežiš povezave/stanje - Hvala vnaprej! in srečne praznike! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 09:49, 25. december 2018 (CET) ::: Očitno ne delajo arhiva: :::*[https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/FischBot_6 FischBot_6] :::*[https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata%3ABot_requests&type=revision&diff=814578428&oldid=814578046#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository Wikidata:Bot requests: Razlika med redakcijama] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 25. december 2018 (CET) == Tabernaklanje and beyond == Vse najboljše v Novem letu,Pinky! Medicinsko izrazoslovje - aka Tabernaklanje - je po mojem mnenju dokončano, ali vsaj dober korak naprej. Glede izboljševanja s pomočjo medicinskega slovarja mi je sodelavec Amebisa svetoval, da se za vsebinska vprašanja obrnem na gl. urednico (mateja.legan@.kclj.si). Neizogibno to po mojem mnenju ni, saj izboljšav, ki bi bile potrebne, vsekakor ni toliko, da jih ne bi mogel kdo (i.e. jaz;) brez "grosističnega" dviganja valovčkov opraviti "peš". Kaj praviš? Tudi bi bilo morda bolj pametno, če me, podobno kot si me pri medicini, usmeriš na kak drug boj na požiravniku.[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 10:13, 3. januar 2019 (CET) :: Tudi tebi vse naj, naj. Bom v [[Predloga:Infopolje Bolezen]] vključila izpis simptomov (ki imajo slovenski prevod) iz Wikipodatkov. Glede požiravnikov, ki nas še čakajo, moram pa malo razmisliti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 3. januar 2019 (CET) {{urejeno}} PubMed, MedLine, eMedicine itd, kar je bilo rdeče npr v raku želodcA - Manjka mi samo predloga:Infobox biodatabase v [[OMIM]]. A lahko pokometiraš/pokritiziraš Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:25, 23. januar 2019 (CET) :Ah ja ... Sem prevedel celoten kataster ICD-9. Bom montiral pod stran ICD-9. Zakaj le ne... :: Sijajno {{ping|Vitosmo}}. Sem malo popravila ... paziti moraš pri referencah. Običajno pred referenco (sklicem) v besedilu ni presledka ... tudi, če se jih več drži skupaj, med njimi ni presledkov. Dopolnila sem tudi notranje povezave, saj članek lahko vsebuje tudi smiselne rdeče povezave. :: {{tl|Infopolje Bio podatkovna baza}} ima notri še nekaj izrazov, ki potrebujejo prevod. Če bi mi lahko pomagal pri prevodu, bi bila zelo vesela. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 24. januar 2019 (CET) :: bom naredil. In hvala Ti za pomoč in nasvete LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ::{{urejeno}} "''URLi so rdeči, le kaj pomenijo,,,''";) - moram še popraviti sklice na EN strani, drugače pa mislim, da bo... Hvala Ti vnaprej za komentarje in nasvete.([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:48, 26. januar 2019 (CET) ::: Tisto rdeče "Quick generation with XSLT" sem izbrisala, saj je namenjeno generaciji škrbinskega članka na angleški Wikipediji. Za nas pravzaprav ni uporabno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 26. januar 2019 (CET) == DYK == Lahko prosim ti sestaviš [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019]]? Jaz bom od jutri zjutraj kak teden na wikipavzi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:47, 19. januar 2019 (CET) :: Ok. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:55, 19. januar 2019 (CET) == Boj na požiravniku II == Sem dalje na voljo, za kako podobno prozaično delo kot je bil tabernakel. Drugače se pa lotevam tem, ki so malo pod mejama 30k oz 10k;). Ah ja, če lahko pogledaš [[mednarodni sistem enot]], Ti bom hvaležen. Konfucijanstvo je redirect, pa v ranking ne šteje - lahko tudi potipaš. In Konfucij/Konfucijanstvo per se sta po mojem premalo obdelana LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:43, 6. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}}Sem kar nekaj popravila ... preveriti je treba po vsem članku uporabo predloge '''val'''. Očitno jo avtomatski prevajalnik pomečka. Številke morajo biti izpisane tako kot na angleški strani. Nekaj sem jih že jaz popravila - je pa treba preveriti po celem članku, saj veš matematika je v številkah pomembna. Tudi dec. vejice so pomembne.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 26. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}} lahko tudi preveriš [[Wikipedija:Pod lipo#Wikimedia CEE Pomlad]] (mogoče si spregledal). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 28. februar 2019 (CET) ==Notre-Dame: koordinate== Živjo, Pinky! Upam, da si v redu. Imam prošnjo, in sicer v članku [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] bi bilo treba popraviti koordinate v infopolju in nad njim. Prosim, lahko pogledaš? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:54, 19. april 2019 (CEST) : Sem popravila [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost]]. Sem pa ok, le dve službi opravljam naenkrat. Tako, da mi ostaja zelo malo časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:01, 20. april 2019 (CEST) Velja, hvala lepa! Uspešno z obema službama. :) --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 00:42, 21. april 2019 (CEST) == Infopolje Samostan == Vem, da nimaš časa, ampak... bilo bi lepo, če bi v Infopolje Samostan vključila lokacijsko karto. Ko bo, pa bo. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:54, 30. april 2019 (CEST) : ok, bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:50, 30. april 2019 (CEST) : {{done}}{{ping|Octopus}} sem predlogo tudi posodobila. Koordinate se preberejo iz WD ali pa se vnesejo ročno. Zemljevid pa se nastavi v {{para|map_type}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 2. maj 2019 (CEST) Lepo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:31, 3. maj 2019 (CEST) == Napaka Lua: not enough memory == Javlja {{t|normativna kontrola}} na strani [[Usain Bolt]] in še kje verjetno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:44, 1. september 2019 (CEST) : Ja, s tem sem se že ukvarjala. Ni problem v normativni kontroli, ampak v številu predlog, ki se kličejo na tej strani. Če klikneš uredi stran, boš videl, da se zatakne že prej - meni včasih takoj po izpisu nasledstvenih polj. Če izbrišeš iz članka celotno infopolje Športnik, se bo normativna kontrola lepo izpisala. Lahko tudi pustiš Infopolje športnik in izbrišeš ostale predloge spodaj in bo zadeva spet lepo delovala. Mislim, da bo treba celotno stran nekako poenostaviti. Strani z napakami v skripti so na [[:Kategorija:Strani_z_napakami_v_skripti]] in jih ni ravno veliko. Tukaj pa nekaj malega o tej napaki: [https://www.lua.org/pil/24.3.1.html Error Handling in Application Code]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:17, 1. september 2019 (CEST) Aha. Samo vseeno čudno, da je on edini tak primer. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:01, 1. september 2019 (CEST) Očitno največ pobere infopolje: 33.66 MB/50 MB, pa tudi obe predlogi v ZP 13.62 MB/50 MB, normativna kontrola pa niti ne toliko 7.99 MB/50 MB. Se pravi bi bilo treba dvignit omejitev ali kaj optimizirati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:12, 1. september 2019 (CEST) :Enkratni klic predloge, ki dostopa do wikipodatkov {{tlx|wikidata}} ali {{tlx|normativna kontrola}} pobere od 7,92 do 8 MB od 50 MB, kar pomeni, da se stvari začnejo seštevati pri porabi spomina. Ne vem kako to preprečiti, če se stvari ne sproščajo pravilno. Infopolje Športnik dostopa do Wikipodakov 9x, normativna kontrola pa 1x ali pa doseči, da se poveča omejitev 50MB. Mislim, da bi morali nekaj narediti na tem. Načeloma pa tudi meni ni čisto jasno zakaj ravno pri Boltu klic Infopolja Športnik porabi 33Mb, pri ostalih športnikih pa 3x manj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:45, 1. september 2019 (CEST) Ja tudi klici drugih predlog pri ostalih niso tako "dragi", [[Michael Jordan]] ima npr. za vse predloge skupaj 9.13 MB/50 MB, bolj ali manj pa imajo vsi okoli 10 MB ali celo manj. Res pa ima Bolt na Wikipodatkih stran veliko 1.304.605 zlogov, Jordan pa 245.872 zlogov (če to kaj vpliva).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:36, 2. september 2019 (CEST) : Sem za preskus sliko v infopolju dala lokalno, in se sedaj ne bere iz WD .... "Lua memory usage" je sedaj 49.51 MB/50 MB. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:35, 2. september 2019 (CEST) ==wikipodatki== Pozdravljena. V članku [[John Cabot]] sem popravil osebne podatke, pa jih ne znam popraviti v vikipodatkih. Morda lahko urediš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:45, 3. september 2019 (CEST) : Lahko, ampak glede popravljanja podatka, ki ima v Wikipodatkih že svoj vir, ga ne smem kar tako prepisati. Zdaj sta tam dva datuma rojstva. Tudi kraj rojstva in smrti sem popravila. Upam, da se bo zadava obdržala. (https://www.wikidata.org/wiki/Q85642). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 3. september 2019 (CEST) :: Hvala za link, sem pogledal. Rad bi vedel, kje se ta link dobi, da bom v prihodnje lahko sam popravljal tudi druge članke. V kratkem nameravam dodati kak odstavek v sam članek o Cabotu, vendar moram prej preučiti par virov: verjetno so tudi sedanji podatki delno zgrešeni, recimo ''name in native language'', saj se je rodil v Neapeljskem kraljestvu in nato živel v Beneški republiki. Pravzaprav bi tudi slovenski članek moral biti pod ''Giovanni Caboto'', saj navadno uporabljamo originalni ali slovenski zapis, ne pa angleškega. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:49, 4. september 2019 (CEST) : Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar [[Pomoč:Prestavljanje strani|preimenuj]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:01, 4. september 2019 (CEST) ==Lua== Pozdravljena! Lua me zanima, ker je Lua kot byte-code interpreter najti tudi za celim kupom drugih okolij (recimo pri Adobe itd.). V našem konkretnem primeru me mika brskati po fundusu in iskati odgovore na vprašanja (ki so bila zelo verjetno že odgovorjena:), kot recimo: *seznami, kot recimo 1000 nujnih - brez omejitve na listo z maks. 500 elementi *število klikov na "moje" članke *statistika povpraševanj - kje recimo naše uporabnike čevelj najbolj žuli * itd Pa seveda, nič ne bi imel proti, če moje IT izkušnje koristijo tudi drugim v naši druščini, LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:04, 4. september 2019 (CEST) Hmm, veliko veselja ti želim pri ustvarjanju, tako globoko jaz v Lua ne hodim *glede statistike strani in uporabnikov orodje že obstaja - več o tem [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Pageview_statistics]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:39, 4. september 2019 (CEST) == Družinsko drevo == Živijo! Družinsko drevo [[Paleologi]] sem brez težav prenesel iz angleškega v slovenski članek, z družinskom drevesom [[Dukas]] pa imam težave. V čem je razlika, da mi ne uspe? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:11, 5. september 2019 (CEST) : Bi lahko družinsko drevo prenesel v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]? Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:36, 5. september 2019 (CEST) {{urejeno}}, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:56, 7. september 2019 (CEST) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:16, 26. september 2019 (CEST) ==Napaka v Zbirki== Pozdravljena. Trenutno dodajam vsebino [[Španska nasledstvena vojna|temu članku]] in sem pri iskanju slik v Zbirki naletel na nepravilen podatek: ''Category:Treaty of Utrecht'' v infoboxu pravi, da gre za sporazum iz leta 1700 – a ta letnica bi za utrechtski sporazum morala biti 1713-1714. Leta 1700 je bila podpisana Londonska pogodba, ki je določila za prestolonaslednika Karla III. in ki je torej bila začetek in ne zaključek nasledstvene vojne. Osebno nisem dovolj spreten, da bi popravljal Zbirko, pa bi te prosil, če ob priliki opraviš to ti. Lepa hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:06, 25. september 2019 (CEST) :Ah vidim, da je nekdo medtem že popravil! Oprosti za nadlegovanje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 25. september 2019 (CEST) == Slike v Infobox church == Kaj se dogaja s slikami v infopolju za cerkve. Nenadoma so vse izginile , diagnoza je Skriptna napaka: Funkcija »formatStatements« ne obstaja. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:01, 16. februar 2020 (CET) :Mislim, da je razlog napak v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:RecentChangesLinked?hidebots=1&hidecategorization=1&hideWikibase=1&target=Predloga%3AInfopolje_Oseba&limit=250&days=7&urlversion=2]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:20, 16. februar 2020 (CET) == CEE Spring 2020 == Poglej, če sem prav razumel nalogo (''de dustibus non est disputandum''): [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia] A je stvar že zrela za pod lipo? Da srenja začne dodajati teme? PS: nimam pojma kaj je za postavko Škofja loka narobe, da gre autolist v maloro (Help!!) LP[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:50, 25. februar 2020 (CET) :Tam so bili neki presledki :)). Ja mislim, da je zrelo, ampak bistvo je, da najdemo članke, ki v čim več jezikih nimamo povezav. Trenutno, je pri osebah, ... vse zeleno. Kam pa naj bi dodajali predloge? {{u|Yerpo}}, kaj meniš? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:00, 26. februar 2020 (CET) : sem bil teden dni na terenu, ampak nisem pozabil. {{u|Yerpo}}, tvoja 2c na temo?[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 23:06, 5. marec 2020 (CET) ==Prošnja== Najprej prosim, če lahko vrneš neprimerno popravljen članek [[Sueški prekop]] nazaj na prvotno stanje. Drugič pa prosim, če mi razložiš, kako to lahko naredim sama, ko najdem tak primer. Hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:19, 4. marec 2020 (CET) :Pri kliku na gumb [[Vzorec|Zgodovina]] najdeš spremembo, ki jo želiš razveljaviti ter klikneš povezavo [[Vzorec|razveljavi]] (na skrajni desni, levo od [[Vzorec|zahvala]])--[[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 17:23, 4. marec 2020 (CET) == Zmešnjava == Opazila sem, da je med jeziki in lego (koordinatami) krajev Malo-les-Bains‎ in Dunkirk zamešana povezava. Kdo, kako in zakaj nimam pojma. A lahko to kako urediš. Tudi v francoščini koordinate kažejo na Dunkirk namesto na Malo-les-Bains‎. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:24, 5. marec 2020 (CET) : Ravnokar zaključujemo posodabljanje predloge [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] in ustrezno temu tudi članke. Bom preverila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 5. marec 2020 (CET) :: {{u|Ljuba brank}}: Malo-les-Bains naj bi bila mestna četrt v Dunkirku, tako da hude pomote ni ... lahko mi poveš katere so pravilne koordinate za Malo-les-Bains kar tukaj, pa jih bom jaz popravila v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:35, 5. marec 2020 (CET) Potem pa ne štima podatek departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. To je čisto drug konec Francije.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:55, 5. marec 2020 (CET) Še en problem: Popravila sem podatke o novih kantonih za Saint-Malo in ker je infopolje vezano na wikidata, tam pa to ni posodobljeno, se sedaj tekst in infopolje ne ujemata. Poskušala sem popravit v wikidata, pa nisem bila prav uspešna.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:40, 5. marec 2020 (CET) :* Kje ne štima podatek "departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija"? To mi ni čisto jasno. Ker sem medtem že popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:28, 6. marec 2020 (CET) :* [[Malo-les-Bains]] naj bi bila bivša občina (glede na francoski članek) - danes naj bi bilo to mestna četrt v Dankirku. To se lahko popravi v infopolju tako, da dodaš parametra: <nowiki>commune = [[Dunkerque|Dunkerquea]]</nowiki> in <nowiki>type = mestna četrt</nowiki> . :* Kantoni se ne zajemajo iz wikipodatkov, treba jih je vnesti direktno v infopolje (za [[Saint-Malo]] sem že popravila). :* Podatki o regiji in departmaju so vsebovani v sami predlogi za infopolje in se določijo avtomatsko glede ma INSEE parameter. Iz Wikipodatkov se preberejo le koordinate in površina, če le ta ni navedena v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 6. marec 2020 (CET) == Tvoje mnenje == Hi Pinky, povej mi kaj misliš o temule dvogovoru: V mojem pogovoru: Vsebina, ki si jo prispeval članku o novem koronavirusu je dobra, vendar je zapis poln tipkarskih napak in nerazumljivih stavkov. Dobro bi bilo, da to popraviš, saj bom sicer moral vrniti članek na prejšnja urejanja. Moj odgovor: Dragi kolega, hvala za opozorilo. V bodoče si dobrodošel, da vskočiš in popraviš, kar se ti ne zdi v redu (''Apel podobo na ogled etc...''). Navsezadnje ne pišemo šolske naloge. Hvaležen bi ti bil, če se zakoplješ v termine, kot so civet, panigin ipd. Jaz se borim z modulom za stik z John Hopkins spletiščeem za najnovejše podatke, tako da bo epidemiologija vedno na tekočem. Po možnosti tudi s podatki za Slovenijo. hvala vnaprej! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:16, 24. marec 2020 (CET) PS: tvoj komentar me je prisilil, da pogledam, kaj je s črkovalnikom v firefoxu. Bingo - ni bil instaliran! : Težko presodim, ker ne poznam tematike ... ampak je problem, če uporabljaš avtomatski prevajalnik ... te hitro lahko zavede - presledke pred sklici je potem treba brisati ročno, itd - vsaj te tehnične zadeve moram izkušenejši urediti sami. Pa treba je še enkrat vse prebrati. Je pa težko čistiti članek za nekom drugim, ker nas je vseh skupaj tako malo. Članek je pa trenutno precej obiskan in se moramo vsi skupaj potruditi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:33, 24. marec 2020 (CET) : Članek sem medtem že dalje čistil. Moral bi imeti ((v delu)) v glavi, da ne bi bilo nesporazuma glede mojega mnenja o stanju.Hvala[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) === Rabim pomoč pri COVID-19 Testing === Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja. Prenesel sem Predloga:COVID-19_testing in Predloga:COVID-19_testing/styles.css, ampak ko pride do Module:Date_table_sorting, pa LUA kodo, je moje latinščine konec. Tabela se skriva v <nowiki>{{COVID19Testing|state=expanded}}</nowiki>, vzeti je treba vse ali nič. Enostavno ni, vsak zame ne, pa še kritično, če ga kaj polomim(o). Kaj mi predlagaš? hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) :{{u|Vitosmo}} poglej, če je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:32, 26. marec 2020 (CET) :strela z jasnega ... ali radar (BLING!) blisk R-E-S-P-E-C-T Hvala;)))) Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo <nowiki>|{{flagdeco|Bahrain}} [[</nowiki>'' 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain''<nowiki>]]</nowiki>. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 07:56, 27. marec 2020 (CET) :: <nowiki>[[</nowiki>:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain<nowiki>]]</nowiki> ... ampak namesto tega lahko uporabiš [[Predloga:Medjezikovna povezava]] (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:38, 27. marec 2020 (CET) :: prav lepa hvala. dve vprašanji: 1. kako se ažurirajo podatki v listi držav? 2. kako privabiti strokovnjake na tem področju, da si ta tekst - in druge okoli teme COVID-19 - ogledajo in izboljšajo? [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:27, 27. marec 2020 (CET) :::mislim, da liste držav posodabljajo na roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 28. marec 2020 (CET) == Infopolje za prekop== Pinki a lahko prosim za infopolje za prekop po zgledu ''Infobox canal''. Že večkrat bi prišel prav, pa jaz to ne znam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:02, 31. marec 2020 (CEST) : ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 31. marec 2020 (CEST) : {{urejeno}} -- {{u|Ljuba brank}}: [[Predloga:Infopolje Prekop]] je pripravljena, manjka še nekaj prevodov, ki pa jih sama ne poznam. Na pogovorni strani predloge lahko pripaviš prevode (manjkajoče ali popravljene napačno prevedene). seveda lahko poskusiš popravke narediti v predlogi. Predlogo sem za test že vključila v [[Sueški prekop]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 31. marec 2020 (CEST) Sem pripravila prevode na pogovorni strani. In hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:32, 31. marec 2020 (CEST) == Predloga:Upad == Živjo, zanima me, če mogoče veš zakaj mi, ko uporabim predlogo [[Predloga:Upad|Upad]] pri vseh [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3AKajSePovezujeSem&target=Predloga%3AInfopolje+Letali%C5%A1%C4%8De&namespace= člankih], kjer uporabim [[Predloga:Infopolje Letališče|Infopolje Letališče]] napiše, da slike ni v zbirki? Vidim pa, da zadeva dela na [[Predloga:Upad|tej]] strani. Sem jaz kaj pozabil narediti pri prevodu predloge? --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:34, 29. april 2020 (CEST) {{u|GeographieMan}}: "<nowiki>{{decrease}} 64%</nowiki>" izpiše {{decrease}} 64% : "<nowiki>{{formatnum: {{decrease}} 64% }}</nowiki>" se izpiše z napako {{formatnum: {{decrease}} 64%}}, ker je formatnum ena magična beseda (namenjena oblikovanju dec.vejic in pik za tisočice, ki za našo wikipedijo spremeni pike v vejice. Če si pozoren se spremeni ime slike v "Decrease2(vejica)svg". Lahko si pogledaš na moji testni strani: [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4]], ko sem se enkrat igrala z računanjem in oblikovanjem števil. Predlagam ti, da v naši predlogi izpustiš formatnum {{para|datax|<nowiki>{{{statx-data|}}}</nowiki> }}. Več o formatnum lahko prebereš tukaj: [[m:Help:Magic words#Formatting]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 29. april 2020 (CEST) Aha šele zdaj vidim. Hvala ti. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:48, 29. april 2020 (CEST) PS: imam še eno težavico. Tako kot prej mi pretvarja , v . in obratno pri vnosu dolžine pristajalne steze. Tudi tam je formatnum, ampak se nič ne spremeni tudi, če ga odstranim. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:05, 29. april 2020 (CEST) : Pri nas je dogovor, da se v predlogah ne izpisujejo podatki v angleških mesrskih enotah. Zato je treba naše predloge malo prirediti. Če so podatki podani v metrih, se jih le izpiše, če pa so v angleških merskih enotah, se izvede predloga convert z nastavljenim {{para|disp|output number only}}. Sem že popravila [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable]]. Je pa bolj enostavno, da vsa testiranja izvajaš v [[Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik]] in [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable/peskovnik]], ki sem jih že jaz pripravila. Iz :en sem prenesla tudi testne primere [[Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri]], kjer lahko po mili volji preizkušaš delovanje. Ko stvari delujejo, pa vse skupaj preneseš v aktivno predlogo. Včasih ni najbolj enostavno delati direktno na živi predlogi, ki jih kliče veliko število člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:11, 29. april 2020 (CEST) == [[Predloga:Tree chart]] == Ne vem, ali je kriva tvoja prestavitev, toda predloga ne deluje več. To sem slučajno opazil, ker je namesto sheme v članku [[Mednarodna vesoljska postaja]] samo kvadratek s črtkanim robom, ne izriše pa niti zgledov na dokumentacijski podstrani. Meni ne uspe ugotoviti, kje je problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:43, 18. junij 2020 (CEST) : Skoraj si zadel "Predloga:Tree chart" v Modulu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:42, 19. junij 2020 (CEST) :: Doh, pa res XD. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 19. junij 2020 (CEST) == CSS == Oj, administratorka vmesnika :) Zadnje čase se malo ukvarjam s poenostavljanjem navboxev in nadomeščanjem predlog {{tl|•}} s CSS stilom <code>hlist</code>, pa me muči ena stvar. Pod vsakim seznamom se z uporabo tega vedno pojavi malo praznega prostora, tako da se seznami razširijo in niso več centrirani na naslov seznama (primerjaj recimo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Letala_embraer&oldid=4233193 prej] in [[Predloga:Letala embraer|potem]]). Točnega razloga ne vem, sumim pa na tale kos v [[MediaWiki:Common.css]], ki ga angleški common.css nima (več): <poem><code><nowiki>/* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } </nowiki></code></poem> Ga lahko prosim začasno odkomentiraš, da vidim, če bo kaj bolje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:38, 27. junij 2020 (CEST) : Če se ne motim, je sedaj boljše. sem odstranila še div.NavEnd. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:18, 27. junij 2020 (CEST) ::Je, super! Bom pozoren, če bo kakšna nepričakovana posledica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 28. junij 2020 (CEST) ==Geslo== Pred kratkim sem prejel opomnik, naj poskrbim, da bo moje geslo močno. Kaj pomeni? Kako se to stori? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:16, 12. julij 2020 (CEST) :Mislim, da je to le opozorilo. Močno geslo pomeni vsaj 8 znakov, 1 velika črka, .... podobno kot za google geslo (če ga imaš). Če bi rad svoje trenutno geslo spremenil, to lahko narediš v svojih nastavitvah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:09, 13. julij 2020 (CEST) ::Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:07, 13. julij 2020 (CEST) == Predloga:Geološki eon == Pogovor prestavljen na [[Pogovor o predlogi:Geološki eon]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 30. julij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian ethnicity == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. [[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:06, 20. avgust 2020 (CEST) == Po dolgem času ... == Kar nekaj časa sem bil odsoten, pa Ti želim reči Howdi in povprašati, kje bi lahko zagrabil. Imam seveda še vedno svoje ideje (slovenski znanstveni, Nobelovci itd), ampak delati skupaj z drugimi/s tabo bi mi bilo v veselje. Lahko mi odgovoriš tu ali pa na mojem pogovoru Vitosmo (pogovor) 19:45, 28. november 2020 (CET) PS pazi nase upam da si zdrava LP : Če imaš voljo ... rada bi vključila povezavo na '''peskovnik''' prijavljenega uporabnika, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). Včasih je to bil vtičnik, ampak je vse sedaj izključeno zaradi napredka tehnike. Narejeno bi moralo biti tako kot na :en ([[:mw:Help:Extension:SandboxLink]]). Lahko pa izbereš kakšen članek izmed [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] ali pa malo pregledaš članek [[Algoritem]], ki sem ga ravnokar delno prevedla in ga dopolniš .... ali pa .... :)). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:15, 29. november 2020 (CET) : ''Če imaš voljo'' ... volja je, moram pa priznati, da nimam pojma, za kaj gre (po nemško "Bahnhof"), ampak da vidimo. Hvala! [[Algoritem]] sem "potipal", par nepomembnih popravil, sem pa prišel na idejo, da rabimo članek o "stopping problem" in kaj o Turingu. In 1000 nujnih je vedno pravi kot za nezaposlene;) Verjetno bom vzel v roke [[Geometrija|Geometrijo]]. Gledam pri 1000 vedno na trenutno "debelino" sl članka. Če članku dodam par tisoč (smiselnih, dopolnjujočih) besed in ga "porinem" čez 10.000 ali 30.000, je moj čas praktično uporabljen;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:22, 12. december 2020 (CET) Glede Peskovnika v uporabnikovi strani (gl. na primer https://en.wikipedia.org/wiki/User_talk:Vitosmo): za to je treba imeti dostop do serverja - kar jaz seveda (ali pa vseeno?) nimam - in na sl wikipedia serverju dodati razširitev, kot je opisano tukaj: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:SandboxLink. V bistvu * Download and place the file(s) in a directory called <code>SandboxLink</code> in your <code>extensions/</code> folder. (sem naredil, big deal...) * Add the following code at the bottom of your LocalSettings.php: wfLoadExtension( 'SandboxLink' ); (za to pa ne vem ne kje ne kako ne kdo) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:49, 20. december 2020 (CET) :{{ping|Smihael}}, {{ping|Yerpo}} imata kakšno idejo glede peskovnika prijavljenega uporabnikaa, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). . Včasih je to bil vtičnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 23. december 2020 (CET) :: Vsak si to lahko vključi sam v svoj common.js, za splošno vključitev pa bi bilo temu ustrezno treba urediti glavni common.js. Glede na to da obstaja vtičnik, ki to naredi bolj elegantno in administratorji ne moremo več spreminjati vmesnika je najbolje, da za vključitev zaprosiš kar na meta-wikiju. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:51, 28. december 2020 (CET) == Infopolje Božanstvo == Lotila sem se pisati in dopolnjevati članke grških in rimskih bogov, pa mi obstoječe infopolje ne ustreza povsem. Manjkajo mi naslednja polja: | vzdevek = | Grški ustreznik = Kronos | Rimski ustreznik = Saturn | Etruščanski ustreznik = Satre | Poosebitev= | Praznik_ime = Saturalije | Praznik_datum = | Pomemben tempelj = | Po njem se imenuje = sobota Morda še kaj, pa se ne spomnim. Pa še to: V trenutnem infopolju se ime boga na vrhu ne izpiše v center ampak na levo. A lahko prosim za dopolnitev.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:54, 11. december 2020 (CET) :Ok. bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 12. december 2020 (CET) :: {{urejeno}} ... {{ping|Ljuba brank}} sem uredila tako, da sedaj lahko kopiraš infopolje tudi iz angleških člankov, z angleškimi parametri (stari slovenski pa ostajajo še naprej). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:00, 13. december 2020 (CET) Hvala--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:57, 13. december 2020 (CET) == Nekaj malenkosti na različnih koncih == Pozdravljena. Ko ugotovim, kako ti dati priznanje, ga dobiš (barnstar, za veliko reči). Vidim veliko reči, ki bi jih bilo dobro narediti, pa ima v precej primerih logična izbira nepričakovane posledice, ko testiram. Tako sem naletel na "problemčič" v vadnici, napakico v predlogi "prevajaj" (verjetno je skupno za več predlogah, kak include) in pri podatkih, ki se v infopolja privzamejo (domnevam wikidata). Pri tem opazim, da si najpogosteje ti žrtev/angel, ki "poštima" zadeve v zvezi s kodo. Torej: === [[Predloga:Prevedi]] === <blockquote>Za več podrobnosti klikni [odpri] na desni strani.</blockquote> :"odpri" je verjetno ostalo iz časa, preden je nekdo na gumbih zamenjal "odpri" s primernejšima "razširi" in "skrči". Če bi uspel najti, kje je ta stavek (verjetno se uporablja v več predlogah in je v vsako od nekod vključen), bi ga popravil v tole <blockquote>Za več podrobnosti klikni [Razširi] na desni strani.</blockquote> :(in pred objavo s "prikaži spremembe" preveril, če nisem nehote spremenil še česa, recimo v kodi); še raje pa imam, če to narediš ti. {{urejeno}} - imaš prav, tale "odpri" je ostanek starega sistema za krčenje in širjenje - popravljena je [[Predloga:Stp obvestilo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 20. december 2020 (CET) === Povezava v Vadnici === V vadnici je [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] napisal: <blockquote>V tem koraku se bomo naučili najosnovnejše značilnosti skladnje wikibesedil. Če se želiš naučiti več, obišči priročnike urejanje strani, razpredelnice, medjezikovne povezave ter stran z navodili za avtomatično uporabo [[Pomoč:GRAMMAR|slovnice]].</blockquote> Zanimalo me je (domneval sem, da je kakšna možnost za preverjanje pravopisa) in odprl povezavo "slovnice". Za začetek sem videl prikaz iz predloge "prevajaj" in v načinu za urejanje pogledal, kaj je vsebina strani in kaj naj bi potrebovalo prevod. Zgodovina sprememb mi je pokazala, da je predlogo na stran Pomoč:GRAMMAR postavil [[Uporabnik:Smihael|Uporabnik:Smihael]], verjetno pa zadnjih nekaj let ni dejaven na WP (sicer bi to vprašanje postavil njemu) kak mesec po tem, ko je tja naredil povezavo iz vadnice (l. 2007, ko je bil verjetno še začetnik). Po mojem je sedanja vsebina strani Pomoč:GRAMMAR ni namenjena začetniku na WP, ampak je rezultat (že pred več leti uspešno končnega) testiranja nečesa v zvezi z jeziki in prevodi (in sem radoveden, a ne uganem česa). Glede na to, da Uporabnik:Gangleri - avtor vsebine (in razvijalec na WP) - po njegovi predlogi Babilon sodeč ne zna slovensko, tudi prevajanje tistega besedila iz angleščine in s tem ''predloga "prevedi" tam verjetno nima smisla''. :Prosim torej, če pogledaš stran Pomoč:GRAMMAR (zanima me tudi, če je služila še čemu, da je bila nanjo povezava iz vadnice). Če obstaja kakšen postopek za avtomatično preverjanje slovnice na WP in dokumentacija o njem, se pripročam za povezavo na dokumentacijo (in potem bi bilo dobro ustrezno urediti to stran in pustiti povezavo iz vadnice). Če ne, bi bilo dobro urediti vsebino v vadnici, kjer bi bilo najbrž potrebno umakniti povezavo tja. {{ping|Marjan Tomki SI}} [[Pomoč:GRAMMAR]] je zaenkrat namenjena le avtomatskemu sklanjanju besed rezerviranih za Wikiprojekte. Žal je naša slovnice preveč zapletena, da bi zadevo razširili. Se strinjam, da ta pomoč ni namenjena začetnikom in sem jo umaknila iz vadnice. Predloga Prevedi pa je tam zato, ker so notri besede kot so (generares; heading space; direktne povezave na angleške članke (en:nominativ), čeprav imamo napisane svoje lastne (imenovalnik). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:30, 22. december 2020 (CET) :Hvala, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori#Priden,_pridna|pridna]];-); vidim da si spremenila tudi besedilo, ki ga prikaže predloga prevedi (Ostalo je - potrebno - opozorilo, da se neprevedeno gradivo lahko predlaga za izbris, ni pa več prejšnje grožnje s hitrim izbrisom vsega članka/prispevka, če ne bo vse prevedeno v enem tednu, ki me je motila) :Hvala tudi za prikaz uporabe predloge ping. Smem to predlogo uporabiti, če bom želel, da pogledaš katero od pogovornih strani pri kakem članku ali kategoriji? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:11, 22. december 2020 (CET) :: Da, predlogo ping lahko uporabiš na katerikoli pogovorni strani.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 22. december 2020 (CET) === Podatki privzeti v Infopolje iz Wikidata === Vidim precej člankov, v katerih v infopoljih v kodi članka ni podatkov, ki bi jih tam pričakoval, saj v običajnem pogledu v članku so. Recimo pri [[Bogdana Stritar]] je vse v kodi vidno za info polje oseba {{tl|Infopolje Oseba}}, v članku pa so vidni (zanimivi in delno še-ne-med-sabo-usklajeni) podatki o rojstvu, rojstnem kraju in tedanji državi rojstva Rabim kakšno povezavo na dokumentacijo, kako se to uporablja (neposredni vnos v infopolje, privzeto iz wikipodatkov, kdaj kaj prevlada ipd., kdaj je smotrno v WD, kdaj neposredno v infopolje...). Če taka dokumentacija še ne obstaja, bi jo bilo dobro narediti (magari z začetkom iz pojasnil meni in mojim predhodnikom po radovednosti in še-ne-vednosti, med katerimi si skoraj gotovo tudi ti). *Poprčkal sem nekoliko članek [[Zora Konjajev]] (v infopolju v članku je bil napačen kraj smrti, v glavi članka pravilen; verjetno je v WD narobe; jaz sem popravil v polju v članku in zdaj je tam viden kraj pravi; ampak če je v WD narobe in bodo podatki od tam v kakem drugem jeziku, bodo tam narobe...). *V članka [[Dušan Čop]] in [[Bojan Čop]] sem v Infopolje želel dodati podatke o starših (sta bila brata - vir je za oba (in še koga od teh, ki me zdaj zanimajo) [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/ na primer: "Bojan Čop, Novi Slovenski biografski leksikon]"; podobno bi morala imeti enake podatke o državljanstvih, pa so (bili v času, ko sem to gledal) različni. :Podobne podatke bi rad dodal v infopolje tudi pri Zori Konjajev in njenih treh sestrah (starši, sestre, zakonci ipd). *Državljanstvo: [[Bojan Čop]] ima v polju državljanstvo (slovenija, SFRJ, Kraljevina Jugoslavija), ki ga verjetno dobi iz wikipodatkov. *Njegov profesor in kasneje kolega na FF [[Karel Oštir]] ima (tudi verjetno iz wikidata) SFRJ, Kraljevina Jugoslavija, Avstroogrska - pri obeh manjka Kraljevnia SHS, ki jo vidim pri [[Milan Kreslin]]. *[[Bogdana Stritar]] ima prikazano samo SFRJ, pa je glede na letnico rojstva (1911, Solkan, v tekstu piše Avstro Ogrska) gotovo pravilno enako zaporedje kot pri Karlu Oštirju, pa na koncu še Slovensko (umrla že po osamosvojitvi Slovenije, Karl Oštir prej). Podobno kot pri sestrah Stritar in pri bratih Čop je tudi pri družini Grafenauer (Ivan, - pomembni, notable, sorodniki že s članki v WP - stric Franc, oče Mihael - tu še ni članka, dodati info v članek o I.G.; otroci gotovo Bogo, Stanko, Marija Vogelnikova, pa Ivanovi - pomembni - vnukinje in vnuki Irena, Andrej - in še kdo - Grafenauer). Mimogrede, najobsežnejše srečanje družine Grafenauer in sorodnikov, ki sem ga doživel, ni bila obletnica poroke (zlata ali diamantna, bi moral pogledati letnice), ampak na testiranju za dajalce kostnega mozga v Lj, ko je Irena javno povedala o svoji bolezni in temu, da je - tedaj bilo - v slovenski bazi kandidatov za darovanje le nekaj sto vpisov, in nas je že na tem prvem testiranju po tem bilo nekajkrat več; od tega je bila približno polovica sorodnikov, med katerimi se nekateri že dolgo nismo videli, dve pa sem tam in tedaj srečal prvič. No ja, za to nimam veljavnega vira in dokler je tako, ne more v članek... Za mnoge ostale reči zdaj že imam vire, ampak ne bi rad naredil nepotrebne tehnične zmede ;-) in zato sprašujem, kje prebrati (bom pobrskal tudi po tvojih pogovornih arhivih, če te je že kdo spraševal kaj podobnega in mi bo odgovor že razumljiv). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:39, 20. december 2020 (CET) : {{ping|Marjan Tomki SI}} Žal dokumentacije o tem zaenkrat ni, ker žal nimam dovolj časa za vse. So pa navodila Kateri podatki se v infopolje avtomatsko napolnijo iz Wikipodatkov je navedeno v sami dokumentaciji predloge. Smotrno je vse te podatke vpisati v v Wikipodatke (saj so le tako dostopni vsem projektom Wikimedije) in jih potem izbrisati iz infopolja v članku. Navodila kako urejati Wikipodatke, žal nimamo prevedene, so pa dostopne na [[:d:Wikidata:Tours]]. Da prideš do Wikipodatkov za določen članek, imaš na desni strani v menuj povezavo na "Predmet v Wikipodatkih" - klikni na to povezavo in teleportiralo tebo na ustrezni predmet (osebo) v Wikipodatkih. ::* Zora Konjajev - kraj smrti "bolnišnica Sežana" je za Wikipodatke preveč podrobno (kraj Sežana zadostuje). ::* Dušan Čop in Bojan Čop - starše vpišeš direktno v infopolje v članku - v infopolje dodaj parameter {{para|parents}} in vnesi starše. Državljanstvo je sedaj vpisano in si lahko ogledaš kako to izgleda v Wikipodatkih, da klikneš v menuju na "Predmet v Wikipodatkih". Dodaanje novega državljanskava se skriva v predmetu ''"država državljanstva"'' kjer je možnost dodati novo vrednost če klikneš na ''+dodaj vrednost''. ::* Pri dodajanju sorodnikov v infopolje bodi pozoren na [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|zasebnost omenjenih]]. Wikipedija ni namenjena navajanju sorodnikov (to je namenjeno kraljevskim družinam, .....). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:04, 22. december 2020 (CET) :::Razumem razloge, da še ni navodil; si bom skušal zapomniti/zabeležiti, česa vsega zdaj na začetku ne razumem ali ne vem in ko bom vedel, lahko iz tega nastane osnutek takih navodil. :::@Navajanje sorodnikov - Zora Konjajev je - na veliko mestih in mnogokrat - omenila svoje znane sorodnike, in jasno je, da je to vplivalo na njen razvoj, svetovni nazor in tako dalje. Posebej to zadeva razvoj pri glasbi (oče znan po glasbi, s sestrami tercet, ki je veliko in javno nastopal), razvoj pri svetovnem nazoru (globoko katoliška družina, ki pa je poznala fašizem...) in odporu proti okupaciji. V tem primeru menim celo, da bo tako navajanje izboljšalo nevtralnost prispevka (kot je to ona sama razložila v spominih - z osvetlitvijo tudi razlogov za mnenja nasprotnih plati). :::Ne dvomim, da bi želela, da se ta del njenega življenja tako odrazi tudi v prispevku o njej v wikipediji, bom pa preveril tudi pri njenih potomcih (ena od vnukinj je bila moja sošolka in njeno mnenje že poznam, čeprav bom preveril tudi pri njej). :::Podobno je z njenim mnenjem o veljavi in vlogi žensk v družbi, o čemer je govorila v spominih. V času, ko je bil mlad njen oče, ženskam v našem okolju ni bilo dopuščeno obiskovati gimnazijo, ki pa je bila pogoj za univerzo. Podobno je [[Marija Vogelnikova]] povedala, da je njen oče (tedaj profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani) to dobro vedel in s trudom dosegel, da so se njegove hčere (5 hčera pred prvim sinom) lahko vpisale na gimnazijo. Tako stanje ljudem, ki so sedaj mladi, ni predstavljivo, kaj šele samoumevno, zato menim, da je ta plat pomembna in v wikipediji ne sme biti zamolčana (če se za težave pri doseganju pravic ne ve, se lahko neha nadziranje njih izvajanja in bo kdo - podobno kot islamski priseljenci iz vojne v Bosni v vojno) spet začel s tem, da so ženske šibke in nesposobne skrbeti zase in za svoje premoženje). :::Ne gre torej kar tako za naštevanje sorodnikov. Pa ni le to; take povezave tudi povečajo obisk drugih strani enako, kot v naših možganih asociacije in miselni vzorci povzročijo, da se znanje ne le sešteva, ampak množi, in to le ne pri wikipediji, ampak tudi pri nje uporabnikih. === @Biografija živečih in zasebnost omenjenih === Od 1976 dalje sem dobro desetletje delal na registru prebivalstva Slovenije - kasneje CRP - v času, ko je edina zakonodja, za katero sem v zvezi s tem vedel, bil (razmeroma dober in temeljit, in izvajan) interni pravilnik. Delal sem najprej nekaj let a individualnih podatkih (priprava za vnos, preverjanje in odprava napak v podatkih), potem bil izšolan za programerja in (med drugim) napisal programsko opremo za vzpostavitev CRP s 13 mestno EMŠO (prješnja MŠ je bila 12 mestna), razvil okolje za testiranje te prograske opreme (ki je bilo do prenovitve sistema čez kako desetletje standardno okolje za vse Delal sem na primerjavah pravilnosti CRP z občinskimi registri in matičnimi uradi (od papirnih do računalniških v milijavžent formatih). Zasnoval in napisal sem (v enem tednu med počitnivami s smučanju na Kaninu, vsak dan sem se zbudil, večkrat preden so ostali prišli z večerne zabave spat) tudi program, ki je zaznal (in v nekaterih primerih olajšal sistematično odpravljanje) napak, ki bi lahko nastale pri spreminjanju CRP v računalniku (od kakega desetletja kasneje imajo podobne reči - transacion log processing - vgrajene sistemi za baze podatkov). V glavnem, za to plat (zasebnost, da je oseba skoraj vedno lastnik podatkov o sebi...) sem bil tako vzgojen kot temeljito treniran. Ko bom spreminjal podatke, imam namen kadar le mogoče (po možnosti pred objavo) dati izvirni in spremenjeni članek pogledati bodisi osebi, bodisi članom družine, če je oseba preminila in člani družine še živijo. Če pride do nasprotja - da bi oseba ali član družine preminule osebe želel, da je nek del prispevka toliko drugačen, da bi vsebina ne bila več nevtralna in ne bi bilo mogoče doseči soglasja - bi bilo tisti del prispevka pač umakniti (zame samoumevno). Po drugi plati tak pristop omogoči, da pridobim podatke o virih, za katere nisem vedel, včasih pa tudi do slikovnega ali drugega gradiva, ki bi mi ga dovolili naložiti. Mimogrede, postopke za registracijo takega strinjanja moram tudi šele spoznati. Vem recimo za (domnevno, še nimam vira) sedemkratnega prvaka Jugoslavije v motociklizmu, o katerem še ni prispevka, in mi bo poskusil posredovati vire; ko bom pripravil osnutek prispevka, bo pogledal, če sem ga kje polomil in ko se bo strinjal, boste vi pogldali, če je za objavo. Podobno velja za ostale. Upam, da s takim pristopom ne bo nič hudo narobe? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:03, 22. december 2020 (CET) : V biografijah so pomembni [[Wikipedija:Navajanje virov|viri in njihovo navajanje]] ter njihova [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. Sicer pa kar [[Wikipedija:Bodite pogumni|pogumno]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 22. december 2020 (CET) == Poravnava grafov == Pozdravljena, Midva z [[Uporabnik:Pv21]] ima vprašanje glede grafov v članku [[14. vlada Republike Slovenije]]. Saj vem, da bodo v kratkem? preneseni v članek o epidemiji Covida, toda s čim bi lahko grafa za november in december poravnala skupaj v eno vrstico? Ker bi rad dodal še graf za januar, toda potem se zamik med tabelami in grafi vselej veča. Včeraj sem poskušal z <nowiki>{{multiple image}}</nowiki>, pa mi ni uspelo? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:15, 5. januar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}}, {{ping|Pv21}} bi bilo takole ([[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]) bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:35, 5. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} Tole je super. En WikiHvala! Še bolje, kot sem razmišljal v začetku. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:42, 5. januar 2021 (CET) == {{tl|navbar}} == Hi, in {{tl|navbar}} I think 2 lines should be swapped (at the end): Now it is: <syntaxhighlight> --></span><!-- -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- </syntaxhighlight> and I think it should be: <syntaxhighlight> -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- --></span><!-- </syntaxhighlight> As it is, the closing bracket ("]") is not part of the <nowiki><span class="...float:right"></nowiki> (at the beginning) causing the closing bracket to be moved to a mew line. See e.g. [[Modul:Sports_table/WDL#In_article]] "What it looks like". It seems like it says "Ekipa]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z". But the it really is "Ekipa&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z]" with the "]" shifted to the next line making it look like "Ekipa]". --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:58, 4. februar 2021 (CET) {{ping|Sb008}} ... thanks, it is fixed now. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 4. februar 2021 (CET) == [[Predloga:Nedavno umrli|Nedavno umrli]] == Pozdravljena, bi lahko prosim pogledala tole predlogo? Sem še malo zelen na temu področju. Ustvaril sem jo, ker po dolgem iskanju nisem našel ničesar podobnega. Kam se da pa dokumentacijo? Če bi popravila napake bi bil zelo vesel. Hvala. Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:24, 20. februar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}} Glede ustvarjanje novih predlog - tudi predloge je treba povezati v wikipodatke, če je bila ustvarjena po npr. angleški predlogi. Sem za omenjeno predlogo storila to že jaz. Dokumentacijo pa ustvariš tako, da v tistem zeleno okviru spodaj klikneš na povezavo "ustvari". Najbolje, da jo ravno tako preneseš iz angleške wikipedije in prevedeš, in seveda umestiš v ustrezno kategorijo--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 20. februar 2021 (CET) ::Aha, v redu. {{Hvala||Najlepša hvala}} za nasvet in urejanje v wikipodatkih. Bom jo ustvaril in prevedel. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 20. februar 2021 (CET) == Vodik in H<sup>x</sup>== Hi Pinky, poglej moj komentar k [[vodik]]u. Da obstaja H7 z razpolovnim časom par sto let ...Huh!? Nisem gledal, kdo je avtor, pa članek ima tako ali tako že brado. Ampak po drugi strani ima zvezdico, pa najti ga je med 1000 članki... In ker se s kemijo zgleda ukvarjaš te dni, pišem tebi. Podobno velja za Nevtronij, ki je zelo zelo tema iz lufta. Oglasi se, če imaš kak kemijski (ali kemični) čevelj, ki žuli. Rade volje poprimem. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:30, 23. februar 2021 (CET) : {{ping|Vitosmo}} Jaz tudi slučajno nisem kemik, lotila sem se urejanja infopolj in navigacijskih polj za elemente, izotope, skupine in periode, ter tabel periodnega sistema. Vsebine samih člankov ne preverjam. Vse nepravilnosti v člankih lahko popraviš in dodaš sklic na popravljene vrednosti. Prav tako si vabljen, če je kaj narobe v samem infopolju, da pokomentiraš in bomo popravili. Če imaš voljo: za elemente je treba napraviti infopolja, tako kot ga že ima vodik, .... ([[:Kategorija:Infopolje Element po elementih]]) in ga potem vključiti v članek. Najlažje je prenesti celotno infopolje iz :en in ga z malo popravki (dec.vejice, ...) narediti slovenskega. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 23. februar 2021 (CET) ==Infopolje Element== Prima, Bom začel s silicijem. Ko ga je "tolk" po svetu;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:48, 24. februar 2021 (CET) ::Hi Pinky, oglej si https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Infopolje_silicij. Kar ne zmorem, je ::# language setting - 18 jih je pod angleščino,sl kot 19. mi ne uspe dodati ::# kristalna struktura - se čudno vede (hoče sliko) ::# "najpomembnejši izotopi" - salata okoli name2 - gl desno spodaj ::LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:05, 3. marec 2021 (CET) Kristalno strukturo kar pusti v angleščini (podpredloga najde in izpiše v slovenščini); parameter name2 je treba dodati; pa še nekaj malega je bilo treba prevesti v izotopih; ne pozabi na dec. vejice; za language setting pa ne vem točno kaj misliš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. marec 2021 (CET) ::Language setting: pozabi. se je zgleda uredilo samo od sebe (recimo v wikidata pa verjetno še kje drugje). [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:41, 4. marec 2021 (CET) ::: Povezavo v Wikidata sem naredila jaz. :) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:42, 4. marec 2021 (CET) (lahko bi si mislil;) Kako dobim listo predlog za infopolje Element, oz. za katere elemente infopolje še manjka. Zlato ne, srebro tje tudi že, svinec (oh ne, tudi že). Lahko začnem z redkimi zemljami, ampak raje najprej kaj bolj domačega. hvala vnaprej [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:36, 4. marec 2021 (CET) :: {{tl|Index to chemical element infoboxes}} ... če je ''ibox'' modre barve, potem je infopolje že narejeno. Je pa ta predloga vključena čisto spodaj v dokumentaciji vsakega infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:50, 4. marec 2021 (CET) Tale template manjka v en in tako tudi pri nas: Template:Greenwood&Earnshaw. enostaven makro v knjigo teh dveh avtorjev. Da pre3dlogo napišerm sam, mi je Zaenkrat še preveč, sorry[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:10, 5. marec 2021 (CET) ::: Predloga je preusmeritev na {{tl|Greenwood&Earnshaw2nd}}. Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 5. marec 2021 (CET) == neutronij ne spada v periodični sistem == Mendeljejev se obrača v grobu. Nočem začeti čisto spodaj in učiti g.Goloba, kaj je atom in kaj je nukleon etc. Po drugi strani nočem kokodakati previsoko - pri Tebi mi zadostuje. Če je kje kak pogovor o temi, se rade volje vključim. svoje sem že povedal v [[Pogovor:Nevtronij|pogovoru okoli nevtronija.]] Zate: periodni sistem elementov vsebuje snovi, ki imajo jedro z nabojem in elektrone okoli njega, da nastane atom. Molekule. Kemija. V vsakem primeru je navpolje treba revertirati, da se nam ne bodo kure smejale. Perioda 0. Z enim samim elementom z atomskim številom nič. ''A to pomen de ga ni, al kuga!?'' end of rant. kar se članka samega tiče: sklesal ga bom tako, da bo volk sit pa kemija cela. V en wikipediji je divjal te vrste bolj pred ca petimi leti. Stran, ki je sedaj na voljo, je glede volka in koze v redu. oglasi se;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:18, 23. marec 2021 (CET) : Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi#Nevtronij]]--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 23. marec 2021 (CET) == US/startyear == What's the reason for keeping the wrong date ([[Pogovor_o_predlogi:Inflation]])? Edit: Oh, sorry, you were right, I edited wrong country... --[[Uporabnik:MarMi wiki|MarMi wiki]] ([[Uporabniški pogovor:MarMi wiki|pogovor]]) 19:42, 27. marec 2021 (CET) :Don't get hard on yourself for doing mistakes. I realized that InflationUK (sl version) was somehow linked to InflationUS. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 27. marec 2021 (CET) == Infopolja <element> == Za vsak element v periodnem sistemu posebna predloga!? (blah?...razlika je navsezadnje samo instance Qxyz, drevo je za vse enako) če vidiš kako možnost ime elementa parametrizirati/vtakniti v kako novo predlogo, sem pripravljen ("v potu svojega obraza") počistiti. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:59, 28. april 2021 (CEST) : Se strinjam s tvojim blah, se s celim sistemom poenotenja periodnega sistema, elementov, periodami, skupinami, bloki, izotopi že nekaj časa ukvarjam. Ker se elementi večinoma ne spreminjajo in jih je neko končno število, je zaradi lažjega kasnejšega vzdrževanja samih člankov (če kdo popravlja podatke v samostojni predlogi, je na ta način zadeva bolj pod kontrolo). Bolj je pregledno, katerim člankom je treba predlogo še urediti. Tak sistem je prenesen iz :en. Ti ni treba nadaljevati, tudi jaz občasno prekinem in se lotim česa drugega ... če boš pa kdaj še kaj manjkajočega dodal, pa kar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. april 2021 (CEST) ::Iz standardizacijskih razlogov bi bilo pmm smiselno narediti vse predloge Infopolje <element> bodisi z malo začetnico ali pa z veliko. Tako ne bo zmede, katera se kako piše. Kaj pravita? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 28. april 2021 (CEST) ::: Ali misliš, da bi preimenovali vsa infopolja v male začetnice? Npr. Infopolje Oseba v Infopolje oseba, .......? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:18, 28. april 2021 (CEST) ::::Ne, samo infopolja elementov. Ostala lahko ostanejo, tako kot so. Pri PSE je to samo {{tl|Infopolje Uran}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:53, 28. april 2021 (CEST) :::: Sem preimenovala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:09, 29. april 2021 (CEST) == Zamolba == Pozdrav, Pinky. Možeš li izbrisati i zaštititi [[Saša Milivojev|ovu stranicu]] tako da je mogu stvarati samo administratori? Riječ je o dugogodišnjoj kampanji samopromocije na malom milionu wikija. Hvala unaprijed i oprosti što ne pišem na slovenskom, ali ne ide mi baš, a nadam se da ćeš razumjeti. :-) – [[Uporabnik:Srđan|Srđan]] ([[Uporabniški pogovor:Srđan|pogovor]]) 14:03, 11. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: več je u postupku brisanja - [[Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Saša_Milivojev]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:08, 11. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: Hi, so if I understand you correctly, you would like to delete this page? Well, the page is already in process of requestion for deletion and from its request must be a full week for a census to delete. If census is not going to change, the page will be deleted in thursday evening. Your sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 11. maj 2021 (CEST) == (nerangirano) == Pozdrav, zanima me, če bi bilo mogoče našo verzijo taksonomke prilagoditi, da bi dovoljevala izpis nerangirano (ali celo klad) za večje število rangov. Kolikor razumem navodila za uporabo (in iz prakse), taksonomka izpiše "(nerangirano)" za vsak glavni taksonomski rank od družine do debla. Idealno bi bilo, če bi bila ista možnost omogočena tudi za višje/nižje kategorije in morda še vmesne (poddružina, nadred ipd.). Trenutno sem recimo v zagati pri članku [[Rozide]], kjer so skorajda vse kategorije kladi, taksonomka pa mi omogoči le izpis treh (brez superrozid in rozid). Če boš utegnila, bom zelo vesel pomoči.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 22:30, 27. maj 2021 (CEST) : Naša taksonomka je zelo zastarela, glej [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija]]. Sem se že enkrat v preteklosti lotila predloge {{tl|Avtomatska taksonomka}} po zgledu angleške, ampak je bil takrat prevelik zalogaj in še ni dokončano. Osnovni problem je v tem, da imamo mi poleg latinskih tudi slovenska poimenovanja v oklepajih. Mislim, da ti je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] odgovoril [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Kladistika v taksonomki]]? Se jo bo treba resno lotiti, da bo ustrezala slovenskim poimenovanjem ali pa bi se morali odločiti, da uporabljamo le znanstvena imena. Lahko poskusiš z razširitvijo v [[Predloga:Taksonomka/peskovnik]] in [[Predloga:Taksonomka/testniprimeri]] ali pa celo posodobimo predlogo z angleško verzijo [[:en:Template:Taxobox]] (vsekakor je tudi v tem primeru najprej stvar preizkusiti v peskovniku). Se mogoče še Yerpo oglasi o tvoji ideji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 28. maj 2021 (CEST) ::Hvala za odgovor. Avtomatska taksonomka bi bila vsekakor super stvar, a verjamem, da zadeva ni lahka. Slovenska imena v taksonomki so prednost, poleg tega bi se pri različici z zgolj znanstvenimi imeni pojavil problem pri nekaterih kladih, ki znanstvenih imen sploh nimajo, angleških pa seveda ni smiselno uporabljati. Si bom malce ogledal tole taksonomko v peskovniku. Lp.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:45, 28. maj 2021 (CEST) :::Če bi imeli nekakšen spletni slovar taksonomov, bi morda lahko zaprosili za bota na wikidata in ga tam zagnali, da bi dodal slovenske opise. Če ne, bo potrebna neka predloga s switchem in gazilijonom vseh taksonomk. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:50, 28. maj 2021 (CEST) ==Kotačniki== Živijo, Pinky. Zakaj se v taksonomki v članku [[Kotačniki]] ne izpišejo nadrejeni taksoni? Ustvaril sem nekaj dodatnih taksonomskih predlog, ampak očitno še nekaj manjka. Lahko morda prosim tole pogledaš in popraviš? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:08, 1. junij 2021 (CEST) :{{ping|TadejM}}, za avtomatsko taksonomko je treba napisat {{tl|Avtomatska taksonomka}} in ne samo {{tl|Taksonomka}}. Glede na to, da klasifikacije kotačnikov s starejšo ročno taksonomko ne gre izpisat (četudi sem jo pred par dnevi razširil z možnostjo izpisa kladov), avtomatska pa generira le eno ime (bodisi znanstveno bodisi slovensko) predlagam, da namesto (v tem primeru slabo poznanih) slovenskih imen uporabiš znanstvena.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:47, 1. junij 2021 (CEST) Pozdravljen, Melaleuca. Hvala lepa za popravek. V taksonomskih predlogah sem za prikaz v taksonomki določil znanstvena imena, ki se povezujejo s slovenskimi imeni člankov (povezave z navpičnico). Za cilj povezav lahko določim znanstvena imena, toda potem se bodo povezave na morebitne članke s slovenskimi imeni tvorile prek preusmeritev z znanstvenih imen. Če bodo članki imeli znanstvena imena, se temu sicer izognemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:28, 1. junij 2021 (CEST) :Spiralneži (v Googlu 3 zadetki + en o štrukljih) in čeljustozobci (2 zadetka) bralcu ne bodo ravno pomagali. Le z navedenim znanstvenim imenom bo mogoče poiskati več informacij o teh taksonih. Dokler ne bo avtomatska taksonomka preurejena, da bo dovoljevala izpis tako slovenskega kot tudi znanstvenega imena, je bolje v takšnim primerih (slabo poznani taksoni + nimamo članka) poseči po znanstvenih imenih, ki vsaj dovoljujejo dostop do nadaljnjega branja.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 17:05, 1. junij 2021 (CEST) Velja. Do nadaljnjega sem ustvarjene predloge popravil tako, da vsebujejo samo znanstveno ime, in bomo povezave popravljali naknadno, če bodo nastali članki s slovenskimi naslovi. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:46, 1. junij 2021 (CEST) :Ali imamo kakšen slovar taksonov, ki ni Termania? Lahko bi ga preprosto uvozili, vendar po nekajčasnem iskanju nisem našel ničesar spodobnega. Videl sem take z 5000 taksoni, vendar se mi vseeno zdi, da jih imamo pokrite v Wikipodatkih. Mene zanimajo sploh taki, ki so redkejši. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 1. junij 2021 (CEST) ::Na spletu ni nič primernega, taksonomski slovar Termanie pa tudi ni kaj prida. Knjige so edine, ki so dovolj zanesljive za slovenska poimenovanja vrst/višjih taksonov.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 21:54, 1. junij 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]: PMM bo šlo s Termanio in en Wikipedijo za seznam latinskih imen. Latinske spregatve tudi znam, pomoje bo to kmalu napisano. Pythonov [[:en:Web scraping|:en:Web scraper]]. Ko bo končano, obesim na GitHub. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 1. junij 2021 (CEST) == Infopolje elektrarna == Pozdravljena Pinky, hvala za ureditev infopolja o elektrarni. Ravnokar sem dodal infopolje v članek [[Jedrska elektrarna Černobil]] in po moje vse štima ok, me pa zanima zakaj so nekateri parametri v angleščini. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:53, 17. junij 2021 (CEST) : {{ping|Zm05gamer}} Zakaj so nekateri še v angleščini? Ker ne poznam vseh teh tehniških izrazov. Lahko mi pomagaš in popraviš prevode najprej v [[Predloga:Infopolje elektrarna/peskovnik]] in preveriš izgled v [[Predloga:Infopolje elektrarna/testniprimeri]] - šele nato se popravki v celoti prenesejo v aktivno predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 18. junij 2021 (CEST) == slovenski znanstveniki grosistično == Ko sem videl, v kakšnem stanju so angleške strani za moje "prednike" (Blinc, pa Stefan, Janša itd), sem si rekel "narod si bo pač moral pisati sodbo sam", in se odločil, porabiti nekaj časa za ta kot wikipedije. Z mislijo na našo podobo od zunaj (teme za CEE2022 npr). Vprašanje: da ne bom vpregal konja napačno, ali bi imelo smisel, ljudi, ki jih imam v mislih (enostavno 100 znanstvenikov Sandija Sitarja, ali ekvivalent) najprej vnesti v wikidata, oz. njih podatke v wikidata dopolniti? Prve dopolnitve (npr gl. Roberta Blinca ali pa Josefa Stefana, Antona Peterlina) sem naredil v en straneh, nakar se mi je zanohtalo ---- "''potem bo pa sve to treba prenesti v wikidata"'', in sem rekel bom vprašal ''Pinky Infopoljsko ''(G). In če ima smisel začeti na tem koncu, ali je kak bolj primeren interface kot ga wikidata per definitionem nudi? Mogoče v smislu ene sorte predloge, ki jo vedno znova, na enak način, napolnim in pošljem v wikidata mlin... Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:09, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]]: Wikipodatki nudijo tudi orodje Quickstatements ([[wikidata:Help:Quickstatementss]]), vendar pa ni najbolj prijazen uporabnikom. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:37, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala! Jasno mi je, da mi manjka še precej, preden se bom lahko teme lotil "v živo". Skratka, naslednjih nekaj dni je na vrsti branje. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 20:18, 21. avgust 2021 (CEST) ::{{u|Vitosmo}} PMM bo najbolje, če česa ne boš razumel, da vprašaš Sportija na WDju. On je profi na temu področju, jaz sem orodje ''odkril'' približno dva meseca nazaj ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:48, 21. avgust 2021 (CEST) ::: Sem na dopustu, z internetom ki je ali pa ga ni. Me veseli, da me včasih omenite in da gredo stvari tudi brez mene naprej. -- ''Pinky Infopoljska'' [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:49, 23. avgust 2021 (CEST) ::::Pinky Infopoljska, po prispevkih si letos na 4. mestu s skoraj 7000 urejanji ([http://sl.wikiscan.org/?date_filter=2021&menu=userstats]). Nimaš se ničesar za sekirati, če si trenutno na oddihu. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:44, 23. avgust 2021 (CEST) == Menjava škrbinske predloge == Pinky, želiš da naredim menjavo {{tl|škrbinski razdelek}} → {{tl|Razširi razdelek}} z botom? Bo pmm lažje kot ročno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 18. september 2021 (CEST) : Ok. Ti z veseljem prepustim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:59, 18. september 2021 (CEST) ::Ali se za AWB prijaviš na enwiki? Yerpo, ti si mi že svetoval o botu ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 18. september 2021 (CEST) :::Na :enwiki rabiš posebno dovoljenje za uporabo AWB, pri nas ne. Samo inštaliraj in poženi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:04, 18. september 2021 (CEST) :::: Če imaš za prijavo v Wikipedijo dvojno avtentikacijo moraš narediti bot geslo (glej https://www.mediawiki.org/wiki/Manual:Bot_passwords)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 18. september 2021 (CEST) :Menjava {{opravljeno|opravljena}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:45, 18. september 2021 (CEST) :: {{hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 18. september 2021 (CEST) Kakšen je "škrbinski sistem", ki potrebuje pokvečena imena kot ''<nowiki>{{Filmski igralec škrbina}}</nowiki>'' namesto ''<nowiki>{{Škrbina o filmskem igralcu}}</nowiki>''? Če bomo kaj avtomatizirali, predlagam vsaj ''<nowiki>{{Škrbina - filmski igralec}}</nowiki>'' ali nekaj podobnega, čisto zaradi lepote jezika:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:58, 20. september 2021 (CEST) : Sistem se šele postavlja. Sedaj je že toliko narejeno, da se vidi kje nastopajo problemi. Problem je v hierarhiji predlog, ki se sestavljajo, glej {{tl|Filmski igralec škrbina}} ali {{tl|Znanstvenofantastična filmska škrbina}} - zatorej: :* Znanstvenofantastična filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Sf-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Kanadska filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Canada-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Filmski igralec škrbina -> Igralec škrbina -> Škrbina (ang: Film-actor-stub -> Actor-stub -> Stub) :vsaka dodana beseda spredaj, pomeni podtip predloge. Sem šele na začetku čiščenja predlog (asbox, ki omogoča tudi avtomatsko dokumuntacijo in razne vzdrževalne kategorije) - jaz bi najraje tudi pri nas poenostavila zadeve :* zf-film-škrbina -> film-škrbina -> škrbina :* film-igralec-škrbina -> igralec-škrbina -> škrbina). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 20. september 2021 (CEST) {{ping|Upwinxp}} Pogovor prestavljen na [[Pogovor o Wikipediji:Škrbina#Preimenovanje škrbinskih predlog oz. sistem škrbinskih predlog s kategorizacijo škrbinskih člankov]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:53, 21. september 2021 (CEST) == Telebajski == I saw that [[Telebajski]] had been deleted before, but now it exists. Therefore, can the old history be restored? There was also history of the redirect [[Teletubbies]]. In fact, there were several deleted pages that could possibly be restored or recreated. Some of them are: * [[Bambi]] * [[Dumbo]] * [[The Rescuers]] * [[The Rescuers Down Under]] * [[Lisica in pes]] * [[Lisica in pes 2]] * [[Victorious]] I know that some old pages were lacking in content. But could they be recreated or restored? If the latter, expand the old versions. Otherwise, recreate them and possibly restore afterwards? With Telebajski, there may have been useful content that could be merged with the current page. Such as the infobox. I know that there is more than one ''Dumbo'' now, but the original may still be the primary topic. If it's OK with you, could the old Teletubbies pages be restored? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 20:50, 11. december 2021 (CET) Op.: omenjene strani je ustvarjal blokirani uporabnik, serijski lutkar {{u|Needpower}}, z avtomatskim prevajanjem. Sumim, da je tale uporabniški račun povezan z njim, hkrati se mi ne zdi smiselno obnavljati tiste nanoškrbine v polomljeni slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:55, 12. december 2021 (CET) ::I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was also by a blocked sockpuppeter (not Needpower), so does it deserve deletion too? [[Levji kralj]] was already deleted, but exists now, but as a disambiguation page. I ask about retaining the old history mainly for historical reasons, but also if Teletubbies and The Lion King had anything useful before. Finally, I wonder if {{u|Sporti}} would be interested in any of these movies, as the creator of the disambiguation page about Levji kralj. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:38, 12. december 2021 (CET) :::Also, {{u|Henry3243}} was the other puppeteer to create the 1994 Lion King. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:39, 12. december 2021 (CET) ::::As said above, grammar was poor so the whole article would be easier rewrite it than recreated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 12. december 2021 (CET) == Infopolje Ekoregija == Pinky, v infopolju ekoregija se km² izpiše podpisano namesto nadpisano. Jaz to ne znam popravit, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 16. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:12, 16. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Infopolje Osebnost == Predpostavljam, da se ne spoznam na urejanje predlog in wikipodatkov, zato morda ne razumem nekaterih parametrov. Pomislek imam pri državljanstvu, kajti ponekod je zapisan podatek, ki mi ni jasen. Primer: [[Gregor Fučka]] je po prihodu v Italijo leta 1990 pridobil italijansko državljanstvo, verjetno neposredno po jugoslovanskem – ima (ali je imel) res tudi slovenskega? Drugi primer: [[Anton Resen]] se je rodil leta 1905 v Gorici, ki je bila v Avstroogrski do leta 1919, ko je prešla pod Italijo; ostal je v Italiji do smrti leta 1992 – a je res imel državljanstva Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije, ne pa italijanskega? Morda so moji pomisleki neupravičeni in je vse v redu, vendar ostaja občutek, da se slovensko državljanstvo prelahko pripisuje vsem, ki so ''vsaj nekoliko Slovenci''. Odkod se črpajo podatki o državljanstvu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:36, 18. februar 2022 (CET) :{{ping|Radek}}, podatki se berejo iz Wikipodatov iz polja "država državljanstva". Če so podatki napačni, jih je potrebno popraviti tam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:23, 18. februar 2022 (CET) ::Hvala za pojasnilo; bom povprašal npr Sportija, ki je urejeval wikipodatek pri Resnu, kateri vir je uporabil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:33, 18. februar 2022 (CET) == Infopolje na nesnovno dediščino Unesca == Pinky, ko boš našla čas, bi bilo dobro, če bi ustvarila infopolje za nesnovno dediščino Unesca. Slovenski članki imajo namesto tega ''Infopolje RKD'', ostali pa nimajo nič oziroma napačno za svetovno dediščino. Kar nekaj člankov je na to temo že napisanih. glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Nesnovna_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_(UNESCO)].--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:59, 24. marec 2022 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 24. marec 2022 (CET) :: {{Ping|Ljuba brank}} lahko začneš uporabljati {{tl|Infopolje Nesnovna dediščina}}. Vključena je že v članek Flamenko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 25. marec 2022 (CET) == [[Modul:Authority control]] update == Hi! In [[Modul:Authority control]] ICCU needs to be updated, both the format and the formatter URL (see [[:d:Property:P396]]). Thanks, --[[Uporabnik:Epìdosis|Epìdosis]] ([[Uporabniški pogovor:Epìdosis|pogovor]]) 13:12, 6. april 2022 (CEST) : ok, thanks. I will update it. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:52, 6. april 2022 (CEST) ::Pinky, si prepričana o zadnji posodobitvi modula? Nekje je očitno napačen prevod, sedaj imamo 3000 člankov v kategoriji [[:Kategorija:AC with 0 elements]] namesto v ustrezni slovenski kategoriji, pa še prva je nastavljena kot normalna kategorija (ni skrita). Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 15. april 2022 (CEST) ::: Sedaj sem prepričana, napaka je odpravljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 16. april 2022 (CEST) ::::Hvala :) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:08, 16. april 2022 (CEST) == Napake v modulih == Pinky, {{tl|Infopolje Otoki}} se po novem ne razume več z modulom location map (glej na primer [[Aleksandrov otok]] in [[Nova Britanija]], zanju sem prepričan, da je včasih delalo), pa {{tl|Normativna kontrola}} zdaj poskuša kategorizirati članke po številu elementov v angleščini (glej na primer [[:Kategorija:AC with 33 elements]]). Ko boš imela kaj časa pogledati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:46, 15. april 2022 (CEST) : ok. Bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 15. april 2022 (CEST) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:00, 15. april 2022 (CEST) ::Hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:21, 16. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Glede točkovanja: vsebina infopolja tudi šteje v število besed. Se mi zdi, da nekje nisi štela (čeprav na točke verjetno ne bo vplivalo bistveno). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 6. junij 2022 (CEST) : {{ping|Yerpo}} Nisem štela tam, kjer so infopolja ali kaj drugega dodajali drugi uporabniki (glede na zgodovino). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 6. junij 2022 (CEST) ::Ah, to pa je smiselno, ja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 6. junij 2022 (CEST) == Infopolje Planinske koče == Je to pravi naslov za prošnjo, da se posodobi template infopolja planinskih koč? Enote v WD imajo sedaj pogosto vsaj dva identifikatorja, in sicer [[wikidata:Property:P5758|PZS koče]] in [[wikidata:Property:P10592|maPZS]] zemljevid, ki pa jih template ne vključuje. Jaz sem dodajal tudi informacije o številu ležišč -- verjetno bi se še našlo kakšno polje, ki bi ga lahko brali iz WD. Primer [[d:Q3423237|Kamniške koče]], koliko ima metapodatkov v WD. [[Uporabnik:Miha Peče|Miha Peče]] ([[Uporabniški pogovor:Miha Peče|pogovor]]) 14:00, 28. junij 2022 (CEST) :{{ping|Miha Peče}} naslov je pravi. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 28. junij 2022 (CEST) Pogovor prenesen na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planinska koča#Posodobitev predloge]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:28, 4. julij 2022 (CEST) == Predloga Convert == Pozdravljena, Pinky! Upam, da si dobro. Pri pregledovanju vmesnika sem opazil, da so sporočila predloge Convert še vedno v angleščini. Morda veš, kje jih je mogoče prevesti? (npr. 'The unit for the provided value.', 'The units to convert into.' idr.) --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:43, 4. julij 2022 (CEST) : Bi lahko napisal kje se to pojavlja? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 5. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} Ahhh, že vidim, ko želiš vstavljati predlogo preko VisualEditorja. To popraviš v dokumentaciji predloge, v poglavju [[Predloga:Convert/dok#TemplateData]], parameter "description". Moraš paziti pri popravkih, da ne pokvariš formata - popravljaš le besedilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 5. julij 2022 (CEST) Aha, odlično. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:57, 5. julij 2022 (CEST) Tako, opise predloge sem prevedel in zdi se, da vse deluje pravilno. Ko se bo pojavila potreba, bom morda prevedel še kakšno podobno predlogo. Še enkrat hvala in lep dan. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:38, 7. julij 2022 (CEST) :Hvala. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:20, 7. julij 2022 (CEST) ==Prikaz datuma== Živjo, Pinky! Lahko prosim pogledaš, zakaj se v predlogi [[Predloga:Zadnji urejal]] namesto besede 'pred' izpiše 'čez'? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:58, 22. julij 2022 (CEST) : Mislim, da je problem v <nowiki>{{REVISIONTIMESTAMP}}</nowiki> in pretvorbi v <nowiki>{{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki>, ki je zamaknjen za 2 uri v predlogi {{tl|time ago}}. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 22. julij 2022 (CEST) Velja, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:35, 22. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} ... sem pripravila {{tl|Time ago/peskovnik}}. Če imaš voljo malo preizkusiti - predloga {{tl|Zadnji urejal}}, ki zaenkrat deluje s peskovnikom. Bom "Time ago" uradno posodobila, ko bo dokazano, da deluje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 26. julij 2022 (CEST) Oj! Zgledi v dokumentaciji predloge {{tl|time ago/peskovnik}} in predloga {{tl|Zadnji urejal}} delujejo v redu. Tako da meni se zdi vse ok. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:37, 27. julij 2022 (CEST) == Formatiranje infopolj == Pozdravljena, morda veš kje je dostopna koda za formatiranje infopolj. V vizualnem načinu je vstavitev infopolja povsem neberljiva, če jo gledaš v kodnem načinu. Je to posodobitev Mediawiki ali kakšen lokalni Lua modul? Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:36, 28. julij 2022 (CEST) : Ne razumem čisto v čem je problem. Za katero infopolje gre? Na dokumentacijski strani imfopolja mora biti poglavje TemplateData (npr. glej [[Predloga:Infopolje Zgradba/dok]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:08, 28. julij 2022 (CEST) ::Opazil sem pri večih infopoljih (Država, Most, Gora, jama), da se koda zapiše [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Jan%C5%A1a&action=edit takole] namesto [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Most_Alcantara,_Toledo&curid=383603&diff=5724778&oldid=5579239&diffmode=source takole]. Je to kakšna posodobitev Wikimediie? Mene to niti malo ne moti, se pa nekateri pritožujejo nad takim stilom vstavljanja. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:29, 28. julij 2022 (CEST) {{tl|Infopolje Most}} nima napisanega TemplateData poglavja na svoji dokumentacijski strani. Infopolje Predsednik pa ima to urejeno. [[Wikipedija:VisualEditor/TemplateData]] stran je sicer že malo zastarela. Najbolje je prenesti TemplateData iz dokumentacijske strani na :en in preveriti, če se vsa imena parametrov ujemajo s tistimi iz naše predloge. Običajno je najlažje naprej posodobiti našo predlogo z vsemi zadnjimi angleškimi parametri, da se parametri ujemajo in nato prenesti še TemplateData. Zakaj pa ne dela parametre v nove vrstice, pa ne vem, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 28. julij 2022 (CEST) :Hvala za odgovor! Sedaj mi bo lažje pojasniti, vsekakor pa se bom (če bo potrebno) v prihodnosti tega tudi lotil. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:31, 28. julij 2022 (CEST) t6hlasvo8mdktfjoybew7xe8a6f4yhg 5724876 5724875 2022-07-28T17:35:05Z Pinky sl 2932 /* Formatiranje infopolj */ wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Pinky sl/Glava}} {| class="wikitable" style="float:right" ! colspan="3" | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl]] |- ! rowspan="4" valign="top" | [[Slika:Wikidata-logo-en.svg|50px|Wikidata logo]] ! Wikidata ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata|Wikidata]] | od 10.1.2016 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv1|Wikidata/Arhiv1]] | 27.04.2013 - 28.12.2015 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Wikidata/Arhiv2|Wikidata/Arhiv2]] | 28.12.2015 - 5.11.2017 |- ! rowspan="2" valign="top" | ! MediaWiki ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/TechNews|TechNews]] | od 25.08.2013 |- ! rowspan="6" valign="top" | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]] ! Arhiv ! Za čas |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv1]] | 20.02.2008 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv2]] | 01.02.2009 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv3]] | 11.01.2011 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv4]] | 16.10.2013 |- | [[Uporabniški pogovor:Pinky sl/Arhiv5]] | 6.1.2015 |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Wikidata == Kako je možno dostopati do gnezdenih vrednosti na Wikidata, npr [https://www.wikidata.org/wiki/Q346712] ima Property:P1129, toda <nowiki>{{#property:P1129}}</nowiki> na strani [[Boštjan Cesar]] vrne prazno (predvidevam da zato, ker je P1129 gnezden pod P54 oz. kot piše je označevalnik)? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:37, 13. oktober 2014 (CEST) : <nowiki>{{#property:p54|id=q172221}}</nowiki> je edino kar sem uspela najti glede kvalifikatorjev Qxxxxx, ampak napačno vrača tole: ''GNK Dinamo Zagreb, A.C. Chievo Verona, Q248800, Olympique de Marseille, Q18744, Nogometni klub Olimpija (1911-2004), Slovenska nogometna reprezentanca''. Kako priti do podatkov določenega Qxxxxx, ki ima še naprej gnezdene podatke, pa mi je skrivnost. Sem na Wikidata in na Meti prebirala navodila pa sem zasledila le tole: https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikidata/Notes/Inclusion_syntax_v0.3, amapk ne deluje tako kot piše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:42, 15. oktober 2014 (CEST) ::Tist id mislim, da je za dostopanje do drugih stran na wikidata (ki niso povezane na določen članek), argument id je ime drugega objekta. Sem pa našel getQualifierValue na modulu Wikidata, samo ni napisano, kako bi se ga uporabilo, tako da sem še [[:en:Module talk:Wikidata#Qualifiers|tam vprašal]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:10, 16. oktober 2014 (CEST) ::: Ja sem omenjeni modul na hitro prenesla semkaj, ker sem mislila, da bo to enostavno delovalo ... bom spremljala pogovor. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:50, 16. oktober 2014 (CEST) Kaj pa da bi {{tl|Bioslika}} zajemala sliko iz Wikidata (npr. če ni lokalnega parametra)? Verjetno bi bilo dobro podobno narediti za infopolja. Težje bi bilo verjetno dobiti seznam člankov brez slike, ki imajo sliko na Wikidata. Predlogo Bioslika bi lahko tudi nadomestila {{tl|Infopolje Oseba}} (ali bolj specifična), ki bi še nekatere podatke pobrala z Wikidata (datum in kraj rojstva in smrti, poklic, ...). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:43, 25. oktober 2014 (CEST) #Bom pogledala, za biosliko ne bo težav (čeprav tole nima velikega smisla, saj uporaba predloge bioslika brez slike nima smisla). #Se strinjam, da se bioslika zamenja z infopoljem oseba (to lahko priredim tako, da bo neobstoječe lokalne podatke pobrala iz Wikidata). Če se strinjaš lahko z botom nadomestiš tole: <pre>{{bioslika|islike=Jozef_Stefan.jpg|napis=Jožef Stefan|velikost=150px}}</pre> s temle ({{para|velikost}} slike bo prednastavljena, tudi {{para|name}} ni obvezen) <pre>{{Infopolje Oseba <!--| name =--> | image = | caption = <!--| image_size =--> }}</pre> Potem pa bi počasi dodajala podatke iz Wikidata. Predloga Bioslika pa bo postala odvečna in jo bomo umaknili. Če bo kdo kasneje želel nadomestiti Infopolje Oseba z bolj specifično predlogo, pa bo imel seveda proste roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 26. oktober 2014 (CET) :Naredil sem 50 testih urejanj z botom, je pa problem, da nekatere strani predlogo Bioslika uporabljajo dvakrat ali poleg drugega infopolja (bila je celo v članku [[Kemija]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemija&diff=4267568&oldid=4211088]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:15, 26. oktober 2014 (CET) :: Bioslika se uporablja na 5.078 straneh - jih bom jutri pregledala, če je kakšna stran vmes, ki ne paše zraven in jo odstranila, tako kot si to naredil pri Kemiji (lahko pa to narediš tudi sam, če imaš voljo, ker moram urediti danes še SteVedeli). Če ima stran biosliko in neko infopolje hkrati (verjetno takšnih ni prav veliko), bo podvojena zadeva (tako kot je bila podvojena že do sedaj) ... kako bi se to detektiralo pa ne vem. Bova nadaljevala jutri. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 26. oktober 2014 (CET) :: Še tole ... če je v članku več bioslik, popravi le prvo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 26. oktober 2014 (CET) :::Zaenkrat grem čez tiste z eno biosliko, če jih je več, je lahko tudi katera prazna (kar naredi večinoma [[Uporabnik:CommonsDelinker]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:48, 27. oktober 2014 (CET) :::: Sem odstranila nekaj kar nekaj odvečnih bioslik iz neustreznih člankov ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:02, 27. oktober 2014 (CET) ::::: Bioslika je zdaj povsod nadomeščena. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:36, 27. oktober 2014 (CET) Super, bom najprej danes posodobila {{tl|infopolje Oseba}}, tako da se bo uporabljala predloga {{tl|Infopolje}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:25, 27. oktober 2014 (CET) :Rusi že imajo sliko in še nekaj podatkov za infopolje Oseba iz wikidata [https://ru.wikipedia.org/w/index.php?title=%D0%A8%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%BE%D0%BD:%D0%9F%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%BE%D0%BD%D0%B0&action=edit]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:30, 30. oktober 2014 (CET) :: Znaš rusko? ... je potrebno prenesti cel kup modulov in predlog, ker imajo drugače zasnovano. Trenutno sem poskusila z nemško (angleška nima možnosti lokalnih nastavitev in za nas ne deluje), pa je z nemško problem z datumi in še nekatere druge stvari mi niso všeč, Rusi pa imajo stvari bolj rešene. Tako, da se mogoče splača prenesti zadeve od Rusov. Bom zasnovala [[Modul:WikidataRu]] s podrobnimi podmoduli in dodatnimi predlogami in stvari prenesla od tam. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:37, 30. oktober 2014 (CET) :::Rusko ne ravno veliko, če je preveč dela, raje počakaj, slej ko prej bodo tudi na en dodali. Črpanje iz Wikidata vseeno (še) ni tako enostavno, kot bi pričakoval... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:53, 30. oktober 2014 (CET) Predlagam, da tudi v sledilnih kategorijah prevajaš "Wikidata" v "Wikipodatke", čeprav so to pomožne strani, ki jih večina ljudi ne bo videla. Pa angleški "label" se ponavadi prevaja kot "oznaka", ne "labela"... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:45, 31. oktober 2014 (CET) : ok .. bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 31. oktober 2014 (CET) Prva varianta Infopolja Oseba z Wikipodatki je narejena za testiranje. Če v članku o osebi na vrh vnesete le {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}}, mora predloga že vrniti nekatere podatke iz Wikidata. Dokumentacijo moram še dopolniti, da se bo vedelo kateri podatki se znajo sami napolniti (ustrezno se napolni tudi kategorija Umrli ..., Rojeni ...). Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|citizenship}}, {{para|occupation}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:05, 3. november 2014 (CET) :Zgleda dobro, le kategorizacija Umrli in Rojeni po datumu je verjetno odveč (vsaj do sedaj je nismo imeli). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:25, 3. november 2014 (CET) === Posodobljanje infopolj za osebe === Boš zdaj še ostalim infopoljem dodala zajemanje (vsaj) slike iz Wikidata? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:00, 16. november 2014 (CET) Ja, tak je bil načrt, da začnem še z ostalimi, ko bomo zadovoljni z delovanjem Infopolja Oseba. Jih bom pa hkrati tudi posodobila, plan se imam znebiti tudi tistih barv v header-ju infopolj - npr. {{tl|Infopolje Športnik}}, {{tl|Infopolje Kolesar}}. Najprej bi se pa lotila infopolj namenjenim športnikom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:10, 16. november 2014 (CET) :Aha. Ko bo Infopolje Športnik, ga bom lahko dodal (skoraj) vsem s {{tl|MedalTableTop}}, ki jih je kar nekaj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:17, 16. november 2014 (CET) :: Prav, potem pa se najprej lotim infopolja Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:20, 16. november 2014 (CET) A boš enkrat tako prijazna in boš pod lipo napisala, kako se ta reč uporablja in še nekaj osnovnih informacij za informacijsko polpismene? Pliz! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:04, 16. november 2014 (CET) : Bom pripravila - še predno bova dala v uporabo tudi Športnika. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 16. november 2014 (CET) Super! Kaj bi mi brez tebe. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:09, 17. november 2014 (CET) : Glej [[Wikipedija:Pod lipo#Integracija infopolj z Wikipodatki]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:21, 17. november 2014 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ==== {{tl|infopolje Športnik}}==== [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če si pripravljen, lahko začneva z Infopoljem Športnik, infopolje sem že posodobila in pripravila z wikipodatki (podobno kot za infopolje Oseba). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 20. november 2014 (CET) : Če misliš, da je smiselno, lahko pod imenom in priimkom dodam tudi spol (moški/ženska). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 20. november 2014 (CET) :: Mislim, da spola ni potrebno dodajati. Sem jih že pred nekaj dnevi zamenjal en del, tisti z MedalTableTop in brez slike. Tistim s sliko bi jo pa odstranil in po potrebi dodal na Wikidata. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:52, 20. november 2014 (CET) :::Kje se pa nastavi prikaz države? - da ne bo LRK kot v [[Gao Yulan]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:12, 20. november 2014 (CET) :::: Za nekatere države so kratice zapečene zaradi dolžine - [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«). To lahko popravimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 20. november 2014 (CET) :: Nekaj je tudi z uradno stranjo - [[Henning Fritz]], za neznano leto rojstva ali smrti bi bilo tudi treba nastaviti kaj lepšega kot ''nepoznana vrednost'' - [[Hermann Barrelet]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:53, 20. november 2014 (CET) ::: »nepoznana vrednost« sem spremenila v »datum neznan« ... glej [[Modul:Wikidata/date]], lahko popraviš, če ti ni všeč. Za spletno stran bom pa še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:36, 20. november 2014 (CET) ::: Popravila tudi spletno stran v samem Infopolju Športnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:53, 20. november 2014 (CET) :::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Dirkač F1}}, {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}==== Pripravljeno je {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], če imaš voljo še ti malo preizkusiti ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2014 (CET) : Si mislila isto infopolje tudi namesto {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}}? V tem primeru ga je treba še malo dopolnit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:14, 30. november 2014 (CET) :: Ja, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:22, 30. november 2014 (CET) ::: {{tl|Infopolje Bivši dirkač F1}} je sedaj združeno v {{tl|Infopolje Dirkač F1/peskovnik}}. Edina razlika, ki sem jo naredila je, da se za nekatere izpuščene parametre ne uporablja več »&mdash;« ali »0«. Kateri parametri so to, se vidi v starem {tl|Infopolje Dirkač F1}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 2. december 2014 (CET) :::: Mislim, da je pripravljeno za menjavo. Na žalost na Wikidata ni še nič od dirkaške statistike... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:59, 3. december 2014 (CET) ::::{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 3. december 2014 (CET) ::Razširiti je še potrebno dokumentacijo (z dodanimi parametri). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 3. december 2014 (CET) Po posodobitvi se v prikazu članka pojavi prazna vrstica pred začetkom, če je prazna vrstica med koncem infopolja in bio vrstico (kot je v veliko člankih zaradi preglednosti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jean-Pierre_Wimille&diff=4414514&oldid=4414513 brez tega urejanja se članek začne s prazno vrstico]). Ena prazna vrstica po moje se ne bi smela poznati... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:04, 1. april 2015 (CEST) :{{urejeno}} ... moja napaka pri vključevanju dokumentacije v infopolje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 1. april 2015 (CEST) ::Aha sem še dve infopolji popravil, mislim da so zdaj to vsa. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:50, 1. april 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Hokejist}}==== {{tl|Infopolje Hokejist}} je posodobljeno. Trenutno se v to infopolje iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:23, 13. december 2014 (CET) :V članku [[Tomáš Vokoun]] infopolje zajema datum rojstva iz Wikidata in ustvari kategorijo Rojeni leta 1976, ne ustvari pa kategorije Živeči ljudje (kot vidim je nikjer ne). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 15. december 2014 (CET) :: [[:Kategorija:Živeči ljudje]] se ne ustvarja avtomatsko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:31, 15. december 2014 (CET) ::: Aha. Samo nekje (sam sicer ne najdem) se že tako verjetno preveri, če je oseba še živeča (da se izpiše starost zraven datuma rojstva ali ne), če bi se tam dodalo še to kategorijo... Ali je kakšen drug razlog, da ni avtomatska? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:41, 15. december 2014 (CET) :::: Najbolj osnoven razlog je, da so to kodo (in sistem) pisali ruski wikipedisti, ki so, vsaj kolikor sem jaz videla, zelo napredni v uporabi. Seveda je možnost za nadgraditev, kar pa jaz ne bi počela ... Bi bilo njih potrebno poprositi za nadgraditev (mogoče bi to tudi jaz lahko storila, ampak takšne zadeve rajši prepuščam njim, ki sistem bolje poznajo). Glede domnevno umrlih pa se je Yerpo pred kratkim razpisal tukaj - [[Wikipedija:Pod_lipo#Domnevno_umrli]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:57, 15. december 2014 (CET) ::::: Aha. Vidim tudi, zakaj je niso dodali - ker je [[:ru:Категория:Ныне живущие]] predlagana za brisanje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 15. december 2014 (CET) ===={{tl|Infopolje Znanstvenik}}==== Ko boš utegnila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:38, 12. december 2014 (CET) : Evo infopolje posodobljeno z Wikipodatki. Trenutno so to {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}, {{para|signature}}, {{para|website}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:33, 13. december 2014 (CET) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:05, 15. december 2014 (CET) :Eno stvar sem opazil: infopolje ima prostor za opombe, vendar se morebitne opombe, ki jih pobere iz wd, pokažejo na dnu gesla, ne v infopolju. Je tako mišljeno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:24, 17. december 2014 (CET) :: Ja, tako naj bi delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:01, 18. december 2014 (CET) ::: Te opombe naj bi bile načeloma v razdelku '''Sklici''' (in ne točno na dnu gesla), ali ne? Katera imena krajev je treba vnašat v rojstne kraje? Sodobna ali tedanja?. (Do sedaj so se (predvsem na en wp (pa tudi tukaj) vnašala tedanja imena krajev in držav). Pri Stefanu npr. 'Šentpeter (Celovec)' sedaj deluje malo čudno, ker je bilo v času njegovega rojstva to samostojno naselje. Pri [[Frits Zernike|Zernikeu]] sta zvezdici v parametrih, pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentzu]] je rojstni kraj v redu (navedena je tudi država), pri kraju smrti pa je zvezdica. Res bi bil dober kakšen hitri vodič za popravke. Jaz sem bolj kot za avtomatizacijo, za točnost podatkov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:11, 18. december 2014 (CET) :::: Pri Zerniku so bile pravzaprav 3 zvezdice (tudi slika) - odstranila sem odvečne podatke v infopolju; pri Lorentzu sem iz Wikipodatkov odstranila odvečno sliko in dodala slovenski opis za Harlem ([[d:Q9920]]) in prav tako iz infopolja umaknila odvečne podatke ... da je potrebno navajati državo poleg rojstnega kraja? Ne vem, mogoče ... ampak doda se jo lahko v Wikipodatkih kot označevalnik kraja, kot sem to storila za njegov kraj smrti. Za našega Štefana sem dodala opis za [[d:Q2322523]], da se sedaj izpisuje le Šempeter in h obema krajema takratno državo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) :::: Glede sklicev - še ne tako dolgo tega nazaj so je v članku spodaj izpisala napaka, če ni bil opremljen z seznamom sklicev - to so sedaj spremenili tako, da se seznam sklicev avtomatsko izpiše na koncu članka (kar meni ni všeč, saj sem take članke včasih imela v posebni vzdrževalni kategoriji, ki je sedaj prazna). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:29, 18. december 2014 (CET) Ena možnost za pisanje tudi tedanjih državnih tvorb je dodatek pri parametru. Npr. sem dodal pri [[Janko Šlebinger|Šlebingerju]], ne vem pa, če je dodatek k tem parametrom temu namenjen. Ni mogoče (ali pa jaz ne znam) tvorit kratic kot v tem primeru za FLRJ ipd., ker wd sprejemajo le realna imena člankov. Ja gotovo si zaradi takšnih stvari porabila veliko časa. Aja, se opravičujem, Nisem videl prvega dela tvojega odgovora. Tvoja rešitev za Lorentza je verjetno boljša od moje za Šlebingerja. Zanj sem popravil podatke v wd. Zakaj pa npr. ni povezave na Haarlem pri Lorentzu - ker še ni članka tukaj? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 15:42, 18. december 2014 (CET) : Za dolga imena držav imamo možnost dopolniti v [[Modul:Wikidata]] (poišči »local simpleReplaces«), da se izpisuje s kratico. To lahko dopolnimo čisto po svoje (zbrišemo ali uporabimo kakšen drug izraz). <br>Za FLJR bi bilo torej ''<nowiki>Q12788779 = '[[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]',</nowiki>'' in lahko kar sam popraviš in dopolniš. Haarlem se bo avtomatsko povezal, ko bo ustvarjen članek in povezan v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:56, 18. december 2014 (CET) :: Hvala ti za info. Bom popravil in dopolnil. Še en oreh imam. Pri Zernikeu mi ne dovoli popravit kraja smrti v Amersfoort. Le pobrisati mi dovoli, kar sem tudi storil. Ne vem kako je tebi uspelo za Haarlem. {{s-:-)}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:03, 18. december 2014 (CET) ::: Orehi so za to, da se jih stre. Tudi jaz sem na začetku imela težave s tem .... torej ... ker Slovenci za nas še nimamo vpisanega Amersfoort, ti ga ne dovoli vnesti direktno v Wikipodatke osebe. Najprej moraš v Wikipodatkih Amersfoort najti z iskalnikom in mu potem dopisati slovensko oznako. Nato ga boš lahko vnesel v podatke osebe za slov. jezik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:09, 18. december 2014 (CET) Lahko, prosim, preveriš zakaj ne dela/ta paramet(e)r/a {{para|doctoral_advisor}}, oziroma {{para|doktoral_advisors}}. Ali je problem v navedbi <tt>if empty</tt> v: : <tt><nowiki>| data15 = {{if empty|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki></tt>? Če namesto tega napišem, kot je npr. pri {{para|spouse}}: : <nowiki>| data15 = {{#if:{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisors|}}}|{{{doctoral_advisor|}}}}}</nowiki> deluje, samo ne vem zakaj je notri tudi ta navedba <tt>empty</tt> pri if. Vem, da je pred časom delovalo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:53, 14. junij 2015 (CEST) : [[Predloga:Ifempty]] ni več ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:11, 14. junij 2015 (CEST) :: Sem jo popravila ... je sedaj bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 14. junij 2015 (CEST) ::: Ja, sedaj deluje s prvim zapisom s to predlogo. Hvala ti lepa. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:37, 14. junij 2015 (CEST) ===={{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}}==== Infopolje je posodobljeno. Trenutno se v {{tl|Infopolje Kolesar}} in {{tl|Infopolje Boksar}} iz Wikipodatkov napolnijo {{para|image}}, {{para|birth_name}}, {{para|birth_date}}, {{para|birth_place}}, {{para|death_date}}, {{para|death_place}}. Nekaj je novih parametrov ... zato sem posodobila vse kolesarje, ki uporabljajo to predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:27, 25. december 2014 (CET) ==== {{tl|Infopolje Vojaška oseba}}==== Glede na to, da je Klemen naštancal na stotine gesel o generalih, bi bilo fino, če bi enkrat posodobila tudi tole polje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:16, 5. avgust 2015 (CEST) : Ok, je prva na spisku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:33, 5. avgust 2015 (CEST) :: {{urejeno}} ... posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:49, 7. avgust 2015 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:23, 8. avgust 2015 (CEST) ===Bugi v infopoljih === ;Janez Zor [[Janez Zor]] - v Wikidata sem dodal datum smrti (december 2014), tukaj pa infopolje prikazuje november 2014. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:34, 7. december 2014 (CET) : Hmmm, zanimivo .... bom pogledala ..... (pustite podatke v Wikidata nespremenjene zaradi testiranja). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:21, 7. december 2014 (CET) :: Sem zadevo predala ruskim sodelavcem, ker je očitno napaka pri pretvorbi formata mm.yyyy iz Wikidata, saj se mesec v tem formatu vedno zmanjša za 1. Te pretvorbe so precej zapletene in jih je kar nekaj, sistem pa oni bolje poznajo. Sem z njimi že sodelovala in upam, da se mi kmalu javijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:09, 7. december 2014 (CET) ::: Popravljeno, so se ruski kolegi potrudili in pomagali (za vzrok problema glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Wikidata/p570#Problem with dates from Wikidata in "month year" format (without day)]]). Popravjen je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata%2Fdate&diff=4316525&oldid=4302627 Modul:Wikidata/date] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:03, 9. december 2014 (CET) ;Kristóf Báthory Kaj pa ne štima [[Kristóf Báthory|tu]], da se pokaže oznaka polja in ne podatek? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:57, 11. december 2014 (CET) : Kateri podatek se ne prikaže? Meni je videti ok. (Rojstvo - 1530, Smrt - 27. maj 1581, Q174665?) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:49, 12. december 2014 (CET) :: Tisti Q174665? bi moral biti mesto smrti, če prav razumem. Če greš z miško nad vprašaj, pojamra da manjka slovenska oznaka (ali nekaj takega) in ne more prikazati podatka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:00, 12. december 2014 (CET) ::: V wikipodatkih je potrebno vnesti oznako v slovenščini, ker je še nima (klikni na Q174665) in shraniti - če pa tam dodaš še kratek opis, je pa to sploh sijajno. In zakaj je opis dobro dodati .... ko neki osebi dodajaš (spreminjaš) kraj rojstva, ti avtomat pomaga pri iskanju ... prikaže ti tudi opis. Težko je namreč izbrati med več enakimi kraji ... lahko poskusiš v iskalniku vtipkati Bela in ti tam ponudi tri enake oznake, ki so brez opisa. Vsi članki, ki imajo takšne zapise so umeščeni v [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]]. Jih počasi čistim ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:56, 12. december 2014 (CET) ::::Sem dodal oboje, upam, da prav, ker v geslu se (še) ne pokaže. Nisem pa vedel, da je to potrebno delat ročno za vsak objekt v wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:06, 12. december 2014 (CET) :::::Zdaj sem pogledal tisto kategorijo. Hudiča, saj tega je pa za celo življenje. No, pa sem imel iluzije o avtomatizaciji (rade Japanci za nas...) --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) : Počasi se daleč pride. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) : Sicer pa se prikaže, le stran moraš osvežiti. Bo pa kasneje s temi podatki veliko lažje. Vem koliko dela sem imela s taksonomkami in naselji, da sem vse stare počistila, sedaj pa je precej enostavno, ko je na vsake svete cajte potrebno dodati le eno.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 12. december 2014 (CET) ::Sem parkrat stisnil ctrl+f5 pa se ni osvežilo. No, zdaj je, tako da sem očitno delal prav. Za vajo sem jih poslovenil še par, ampak tega je res ogromno. A se pri krajih ne bi dalo tega avtomatizirat? Da bi po defaultu kar wd dal originalno ime, ki bi ga potem po potrebi na roko slovenili, kjer imamo slovenska imena? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ::: Ctrl+f5 ni dovolj, treba je uporabiti tisto v Orodni vrtici (Več -> Osveži). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:37, 13. december 2014 (CET) ::: Glede slovenjenja ... ne vem kakšna so pravila glede botov v Wikipodatkih. Je [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] bolj aktiven na Wikipodatkih in bi mogoče on lahko svetoval. Tudi ne vem kaj naj bi bilo to originalno ime (če je npr. neko rusko mesto, je to potem tudi zapis v cirilici). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 13. december 2014 (CET) ::::Sorry, sem videl, da si me omenila, pa nisem prej utegnil odgovorit. Za črpanje oznak (label) iz imena medjezikovnih povezav bo treba pocukat kakšnega operaterja bota - treba je prepisat ime (verjetno najbolje angleškega) interwikija v label za slovenščino pri objektih, ki imajo {{P|31}}: {{Q|486972}}. Naslov je [[:d:Wikidata:Bot requests]], ampak za tako specifično opravilo znajo bit neodzivni. Na žalost ne poznam alternative. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:34, 13. december 2014 (CET) :::::Meni se to ne bi zdela slaba rešitev, čeprav bo seveda nekaj napak (Cologne namesto Köln, pa Prague namesto Praga ipd.). Če znajo narediti tako, da primarno vzame slovenski iw, če pa tega ni pa angleškega, bi bilo tega manj. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:17, 14. december 2014 (CET) ::::::{{u|IP 213}}, začasna rešitev za vsaj malo lažje dodajanje: v [[:d:User:IP 213/common.js]] si skopiraj <code><nowiki>importScript( 'User:Joern/altLabels.js' );</nowiki></code>. Če imaš izbran slovenski jezik v uporabniških nastavitvah, tako da prikaže polje za slovensko oznako na vrhu strani, ti skripta ponudi ime(na) iz interwikijev - kar pomeni en klik namesto copy-pastanja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:25, 16. december 2014 (CET) ::::::: A jest tud lahko? .... Sem že nastavila ... super. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:35, 16. december 2014 (CET) Ok, hvala, bom uredil. Vsak klik manj paše. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ;Arnulf Koroški Hm, kaj pa je tule pri [[Arnulf Koroški|Arnulfu]]? V infopolju se pokaže 4. december, čeprav se v virih pojavlja 8. (ali konec novembra). In sem šel gledat v wikidata, kjer je tudi 8. 12. (z dodatkom julian). Ali tu infopolje po nepotrebnem preračunava v gregorijanski koledar, ki ga takrat sploh še ni bilo? Oziroma, ali je tu sploh odveč pripomba v wd, da je datum po julijanskem koledarju (verjetno posledica uvoiza iz wp ru:)? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:58, 12. december 2014 (CET) : Ja, tega sem že gledala. Ruski uvoženi datumi so včasih nepravilni (sem jih že nekaj popravila) in če imaš svoj vir, tam podatek popravi (lahko vneseš tudi dva datuma) in dodaj vir, tistega ruskega pa kar izbriši. Kako se doda sklic lahko pogledaš npr. [[d:Q190770|Philip Warren Anderson Q190770]] na datumu rojstva, ki sem ga popravila jaz. Glede julijanske koledarja pa moram pa še preveriti, to naj bi drugače delovalo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 12. december 2014 (CET) ::Saj ravno v tem je težava: iz ruske wp uvožen datum je pravilen, je tudi 8. december. V infopolju se pa pokaže 4.! Zato sklepam, daje v ozadju kakšno preračunavanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 12:17, 12. december 2014 (CET) ::: Hmm, bom povprašala ruske kolege, ki so napisali kodo, sem v navezi z njimi. Zaenkrat pa Arnulfa ne spreminjaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:27, 12. december 2014 (CET) ::::Sem pustil povsem pri miru. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 21:37, 12. december 2014 (CET) ;Linus Torvalds V infopolju se pod poklic dvakrat pokaže programer (enkrat kot link, enkrat ne), pri starših in starih starših so opisi v angleščini. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Popraviti je bilo potrebno poklice v Wikipodatkih za ta objekt, očeta, mamo in deda pa je bilo potrebno popraviti kar v infopolju samem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Janko Prunk Pri Prunku se v infopolju prikaže napis '''Spletna stran''', vendar ni linka. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:08, 15. december 2014 (CET) :: {{urejeno}} Napaka je bila v Infopolju Znanstvenik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 15. december 2014 (CET) ;Milko Kos To pa je najbrž bolj moje neznanje kot bug. Pri [[Milko Kos|Kosu]] sem v wd dodal dve sliki, zdaj pa se tudi v infopolju pokažete obe. Je ena v wd odveč, je torej prav, če je tam samo ena, ali se da urediti, da infopolje pokaže samo eno, čeprav sta v wd dve? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:15, 16. december 2014 (CET) : Ja, če bi bilo tam 10 slik, bi se jih prikazalo vseh 10; bilo bi prav, da bi tam bila samo ena slika. Jaz kar zbrišem eno, pustim kvalitetnejšo. Do sedaj se ni še nihče pritožil. Wikipodatki naj ne bi bili namenjeni galeriji, za to je na voljo povezava na Zbirko (tudi v Wikipodatkih). Bom pa povprašala ruske kolege kako to preprečiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) : Sem malo gledala kako to deluje .... so splošno napisane funkcije, ki obdelujejo vse postavke znotraj ''property''. Tako deluje za datume, poklice in tudi za slike. Bi bilo potrebno za slike potemtakem narediti neko posebnost v kodi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 16. december 2014 (CET) ::Kar pusti, bom raje pobrisal odvečno in bo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) ::: Podobno je npr. pri [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]]u. Če se iz infopolja odstrani parameter slike, se v njem prikažeta dve. Drugi dve od mišljene. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:19, 18. december 2014 (CET) :::: Na [[:Wikidata:Property talk:P18]] je navedeno, da naj bi imela lastnost [[:Wikidata:Property:P18|slika]] praviloma eno vrednost (Single value: this property generally contains a single value), ki naj bi bila najbolj kvalitetna slika za predstavitev osebe oz. za v infopolje. Ostale naj se odstrani. Jih je pa kar nekaj takih ([[:Wikidata:Wikidata:Database_reports/Constraint_violations/P18#.22Single_value.22_violations]]), tudi ker boti dodajajo podatke iz različnih Wikipedij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:35, 18. december 2014 (CET) ;Teodor Domej Tudi to je najbrž bolj vprašanje kot bug report. Ampak vseeno: pri [[Teodor Domej|Domeju]] sem hotel podatke vnesti v wd, pa sploh nima povezave Objekt v Wikipodatkih. Tudi možnosti, da bi ga ustvaril ne najdem. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:50, 16. december 2014 (CET) : Za čisto nov objekt greš direktno v Wikidata in tam v iskalnik vtipkaš Teodor Domej .... potem pa klikneš na "also create a new one" ... in veselo na delo. Tegale sem ustvarila že jaz in dodala. le da je moški in človek. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 16. december 2014 (CET) ::Aha, se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hvala. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:07, 16. december 2014 (CET) <s>Ampak sedaj še vedno ni povezave med objektom v wd in geslom tu. Sem poskusil povezavo dodati, a mi kljub vztrajnemu klikanju na wd ni uspelo. Druge podatke sem lahko dodal (bio, slika). --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:39, 16. december 2014 (CET) :Danes sem bil rahlo uspešnejši. Lahko sem vnesel podatke za iw, vendar jih nisem mogel shraniti (invalid token ali nekaj takega). Prav tako nisem mogel pobrisati napake pri kraju rojstva; včeraj sem namreč ES namesto kot referenco po pomoti vnesel kot drugi kraj rojstva. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:37, 17. december 2014 (CET) </s> Pozabi! Zdaj je šlo. Očitno težave z delovanjem wd. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:18, 17. december 2014 (CET) : Poskusi vedno osvežiti stran z Osveži iz orodne vrstice. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:04, 18. december 2014 (CET) ::Misliš stran na wp? Saj sem, pa ni pomagalo. Mislim, da ima wd včasih težave z delovanjem in takrat je vnašanje in popravljanje nemogoče. Se mi je zgodilo že kdaj prej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:27, 18. december 2014 (CET) ;Aimé-Victor-François Guilbert Zakaj v članku [[Aimé-Victor-François Guilbert]] infopolje ne prikaže datuma smrti iz WD, čeprav je tam naveden? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:13, 27. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v WD. Lahko pogledaš zgodovino. Pri smrti je bilo nastavljeno, da je ta podatek nezaželen (pobarvan je bil spodnji kvadratek izmed treh navpičnih na levi strani). Običajno je to nastavljeno na srednjega ... Normal; zgornjega pa se običajno nastavlja pri slikah za sliko, ki je najprimernejša in se potem v infopolju izpiše le-ta, na pa tudi ostalih. Upam, da nisem preveč zapletla pojasnila. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:56, 27. januar 2016 (CET) Aha. Še nekaj je treba prevesti - kdor ima pri datumu smrti ? napiše v ruščini neznano npr. [[Slavko Beravs]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:50, 29. januar 2016 (CET) : {{urejeno}} - Napaka je bila v [[Modul:Infocards]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 29. januar 2016 (CET) ;[[Manuel Machado]] Nekaj je s sklicem narobe pri datumu smrti - Lua error in Modul:Sources at line 200: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 9. marec 2016 (CET) : Sem imela že nekaj časa pripravljene popravke v peskovniku, pa sem sedaj zamenjala. Upam, da bo vse ok.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 9. marec 2016 (CET) ;[[Edin Osmanović]] Kraj rojstva preveč raztegne infopolje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:27, 3. junij 2018 (CEST) : Modul Wikidata omogoča okrajšave dolgih imen držav [[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AWikidata&type=revision&diff=5001378&oldid=4913789 diff.]], kako bi naredili neko splošno pravilo bi si pa morala vzeti več časa in Modul prisiliti, da razdeli zadevo v več vrstic. Je pa tole malce komplicirano, tako da ne vem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 3. junij 2018 (CEST) ;[[Luka Špik]] Sliko prikaže prekrito z več vodoravnimi črtami. V vseh drugih wikijih je prikazana ok, tako da nimam pojma kaj bi bilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:44, 18. december 2019 (CET) :Ne vem zakaj se je to zgodilo. Ampak sem popravila prednastavljeno vrednost v infopolju Športnik na 220px tako kot za Infopolje oseba (prej je bilo 226px). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:28, 19. december 2019 (CET) === JhsBot na Wikdata === Če pogledaš zgodovino [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q3857937&action=history] [[d:Q3857937|Janeza Kosa]] se tam vidijo spremembe JhsBota (''Added [sv] description: Auto-description for Swedish'', ...). Mogoče bi lahko delal tudi za nas? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:05, 16. december 2014 (CET) == Predloga Infopolje Pisec na Wikiverzi == Na Wikiverzo sem skopiral predlogo za infopolje Pisec, vendar me študent, ki je predlogo uporabil, opozarja na napako, ki je ne znam odpraviti, namreč podatke o pikslih nad sliko (glej [[:v:sl:Benjamin Gracer|Benjamin Gracer]]). Help, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:29, 22. oktober 2014 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:49, 22. oktober 2014 (CEST) Glede na zasnovo predloge je namesto <pre>| image = [[File:Benjamin Gracer.jpg|thumb|Benjamin Gracer]]</pre> potrebno uporabiti: <pre> | image = Benjamin Gracer.jpg | caption = Benjamin Gracer</pre> {{urejeno}} - Sem omenjeni članek že popravila, glej https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Benjamin_Gracer&diff=19070&oldid=19068. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 22. oktober 2014 (CEST) == Kulturna dediščina Slovenije na Wikipodatkih == Najbrž te bo zanimalo, da sem naredil na Wikipodatkih infrastrukturo za označevanje enot slovenske kulturne dediščine. Glej [[Pogovor:Kulturni spomenik Slovenije‎]], komentarji dobrodošli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:25, 8. november 2014 (CET) Predlagam, da urediš samo naša infopolja in ne zgubljaš časa/energije z ročnim dodajanjem v Wikipodatke, potem ko bo vse pokategorizirano po občinah bom že jaz pognal avtomatizacijo. Lahko pa tudi sama, po želji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:15, 13. november 2014 (CET) : Ok ... hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:17, 13. november 2014 (CET) Avtomatska kategorizacija ne dela prav za Mestno občino Ljubljana - glej [[Meksika]]. Iz kode v {{tl|Infopolje Zgodovinska znamenitost}} mi na žalost ni jasno, kaj je narobe (pri ostalih mestnih občinah dela). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:15, 14. november 2014 (CET) : Očitno mi je ponagajal copy&paste in sem namesto presledka naredila neki posebni znak. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:19, 14. november 2014 (CET) :: Uh, dobro da si odkrila, to mi na kraj pameti ne bi padlo. Zanimivo, ravno par dni nazaj se mi je v službi pri analizi podatkov zgodilo, da sem po nesreči dodal presledek za eno vrednostjo in mi potem dolgo ni bilo jasno, zakaj mi [[R-project|R]] cel stolpec obravnava kot čisto drug podatkovni tip. V tab-delimited tabeli se to na prvi pogled ne vidi, tako da sem moral it nazaj v izvorne podatke da sem odkril, v čem je trik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:26, 14. november 2014 (CET) ::: Sem tako hitro odkrila, ker se mi je to zgodilo tudi včeraj in sem tudi skoraj doktorirala na tem ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:29, 14. november 2014 (CET) ::::Pred uporabo je dobro [[:en:Trimming (computer programming)|trimčkat]] podatke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:35, 14. november 2014 (CET) :::::Do tega imam predsodke odkar sem enkrat pred davnimi časi poskusil s HTML trimmerjem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:38, 14. november 2014 (CET) :::::: Pri meni ni bila težava s presledki. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:49, 14. november 2014 (CET) Vsaj za nepremično kulturno dediščino je zdaj stvar solidno postavljena in up-to-date (čakam samo še bota, ki bo danes ponoči povedal, če je nova rešitev glede registrirane kulturne dediščine dobra). Sem ustvaril stran [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] z navodili, pod pogovorno stran sem premaknil najino debato od prej. Povej, če se ti zdi kaj nerazumljivo ali ne dovolj dobro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 22. november 2014 (CET) == Кategorija:Ljudje po abecedi == Ima [[Кategorija:Ljudje po abecedi]] namenoma poseben "K" v naslovu da jo sistem obravnava kot stran z vsebino ali je bil typo? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:10, 10. november 2014 (CET) :Škratki so bili na delu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:38, 10. november 2014 (CET) == List of Museums in Slovenia == Hello Pinkysl, in 2011/2012 we added the List of Slovenian Museums to the englisch wp, see http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_museums_in_Slovenia - now there is a list of the museums in Croatia in the German WP, see https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Museen_in_Kroatien - wo should consider a German version of this list. Unfortunately I cannot make the translations from slovenian into German - and these names are often under discussion in the German WP. Best wishes from Germany G. Plehn. --[[Posebno:Prispevki/94.216.44.229|94.216.44.229]] 21:47, 22. november 2014 (CET) : You want to translate List of Slovenian Museums into german version? I am not really good in german ... I will ask someone here to help you. I transferred this conversation to [[de:Benutzer Diskussion:Plehn#List of Museums in Slovenia]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:17, 23. november 2014 (CET) ==Thanks!== Thanks a lot for your VE-related updates! Just a note that [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide/sl|the user guide on mediawiki.org]], which is linked from inside VE, is unfortunately out of date and this will affect users looking for information because they won't access the local documentation. Also, had you seen [[:m:VisualEditor/Newsletter/2014/December]]? I don't remember if you're on the translators list or not :) Best, --[[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 13:34, 22. december 2014 (CET) :Yeah, I know about User guide on mediawiki ... it is on my list "Must do" ... currently I am preparing for some Wiki classes for seniors on Institute of Continuing Education. So I will do that later, when there will be more time. And I will also check newest VisualEditor Newsletter ... I have already found CTRL F shortcut a few days ago. And about translators list: you asking me if I am allowed to translate at VisualEditor/TranslationCentral? ... I can, I have done that before. :By the way, I have posted 2 questions at [https://www.mediawiki.org/wiki/VisualEditor/Feedback VisualEditor/Feedback]. Maybe you can help? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:25, 22. december 2014 (CET) == DYK == Živjo, sem uredil glede 1. tedna 2015 za rubriko Ste vedeli, samo tega noče pokazat na glavni strani. Bi lahko to ti uredila (sedaj namreč kaže na 1. teden 2014). Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 15:41, 29. december 2014 (CET) : {{urejeno}} Sem sedaj naredila tako, da če je CURRENTWEEK (1) in CURRENTMONTH (12) ... kar velja za zadnji teden starega leta, sedaj predloga poišče prvo predlogo naslednjega leta, če ta obstaja ... drugače pa izpiše za en teden nazaj. Upam, do bo 1. januarja ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 29. december 2014 (CET) ::Se je glih to zgodilo, da kaže na današnji dan predlogo od 52. tedna 2014. Nočem nič sam spreminjat, ker bi se verjetno vrtel v krogu ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 13:47, 1. januar 2015 (CET) :: Zdej pa bo ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:04, 1. januar 2015 (CET) == infopolje gora == spoštovana Pinki, pravkar sem vnesel Čeglo goro (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cegla_gora), nato sem videl, da bi se lahko prikazal zemljevid z vnešenimi koordinati kot pri skupni Lačur (https://de.wikipedia.org/wiki/Latschurgruppe). Poleg tega slovenska predloga sicer upošteva izolacijo, ne pa škrbine (upam, da sem oba pojma pravilno prevedel iz nemščine). Aja, pa seveda pojmovanje "prevod" za drugo ime gore ni pravilno, oz. imajo številne gore lahko več vzporednih imen, če so npr. na meji ali iz drugih razlogov (Karnijske Alpe). Takrat bi to moralo biti primerno označeno. Ali se te 3 stvari (avtomatični zemljevid, škrbina, vzporedna imena) lahko uredi? Jaz tega ne znam. hvala. lp. Bojan2005, 14.1.2014, 12.00 CET : Bom pogledala .... jutri. :: hvala... predloga Karavanke pa je seveda narejena s perspektive Slovenije, le da je polovica v Avstriji... in nekako ta ekskluzivnost ne ustreza... tu bi se moralo nekaj spremeniti... To z zemljevidi v predlogah je seveda res za vse kraje v Avstriji, ki so na slovenski Viki... karte se žal ne prikažejo... lp Bojan2005... Glede [[Predloga:Gora]] .... tole je ena stara predloga (njena dokumentacija ni najboljša), ki jo bo potrebno posodobiti, se pa že sedaj lahko vstavi zemljevid (glej https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cegla_gora&diff=4358148&oldid=4357714 diff mojega urejanja). Predlogo bom v bodočnosti posodobila .... vendar bo malo trajalo, ker bo pred posodobitvijo potrebno ustrezno pripraviti vse že obstoječe članke (parameter {{para|Coordinates}}). Glede [[Predloga:Karavanke]] ... če preveriš njeno zgodovino, vidiš da je bila ustvarjena leta 2006 in bi bili zelo veseli njene posodobitve. Če ne veš kako se dela s predlogami, napiši na njeno pogovorno stran, kaj bi moralo pisati še za avstriski del Karavank in bom popravila jaz ali pa kdo drug. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 16. januar 2015 (CET) :{{urejeno}}, malce je trajalo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 27. julij 2019 (CEST) == Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog == Na Wikiviru se na nekaterih straneh pojavlja kategorija [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog&action=edit&redlink=1 Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog]. Ne vem, kako je vključena (s kako predlogo?), zato je ne morem odstranit. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 03:36, 2. februar 2015 (CET) : Ja, enako je po vseh Wiki projektih, tudi na naši sl. - to preverjanje je avtomatsko in je uvedeno s strani MediaWiki ... sem omenjeno kategorijo ustvarila kot skrito, tako, da je sedaj v člankih ne bi smeli videti. Da tega ne bi imeli, bi bilo potrebno pregledati predloge, ki jih članki uporabljajo ... v tvojem primeru sta to Navpolje in Navpolje podskupina. (glej [https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Strani_s_podvojenimi_argumenti_v_klicih_predlog Kategorija:Strani s podvojenimi argumenti v klicih predlog], kjer je tudi kratek komentar kaj naj bi bilo potrebno popraviti). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2015 (CET) Super. Sem isto zdaj shranil še v Wikinavedku. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:18, 2. februar 2015 (CET) == Veslanje == Novo: Danes urejala stran [[Veslanje]] in bi prosila za pregled, če je vse v prav. Hvala in lp --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 21:02, 21. februar 2015 (CET) : Sem tvoje zunanje povezave uporabila kot sklici v poglavju [[Veslanje#Tekmovalno veslanje]]. Si pa nekje izgubila Šaleški veslaški klub [[Velenje]] in Veslaško društvo [[Strunjan]]? Če ta dva še delujeta, ju kar dodaj nazaj, četudi nimata lastnih spletnih strani (bosta pač zaenkrat brez sklica). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:03, 22. februar 2015 (CET) Hvala za pregled. Opomba: Šaleški veslaški klub, Velenje je razpadel. Dodala bom še sliko ali dve in vir iz katerega je predhodnik sestavil članek. LP --[[Uporabnik:Vidoglava|Vidoglava]] ([[Uporabniški pogovor:Vidoglava|pogovor]]) 10:32, 22. februar 2015 (CET). : Ok, kar pogumno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:35, 22. februar 2015 (CET) == Tenisači == Ob ostalem popravljaš tudi pomišljaje, zaradi česar povezave na turnirje ne delajo več[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Am%C3%A9lie_Mauresmo&curid=328434&diff=4376178&oldid=4341686]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom popravila nazaj. Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:06, 27. februar 2015 (CET) Mogoče veš kako v autoFormatter-ju izklopiti zamenjavo teh pomišljajev (znotraj povezav)? (glej [[Uporabnik:Pinky sl/common.js]])--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 27. februar 2015 (CET) : Predvidevam, da kje v [[:Uporabnik:Pinky sl/autoFormatterSettings.js]], Po moje bo najhitreje, če vprašaš [[:de:Benutzer Diskussion:TMg/autoFormatter]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:43, 27. februar 2015 (CET) == Seštevanje z magičnimi besedami == ; Glavna stran Za Wikivir bi potreboval za na glavno stran izpis števila člankov. Zdaj je uporabljena <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki>, rabil bi pa število <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}</nowiki> minus <nowiki>{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}</nowiki>. Baje da se to z nekim stringom naredi, vendar je meni to že višja matematika (dobesedno). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:04, 27. februar 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:17, 27. februar 2015 (CET) Takole:<br> <s><nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{#expr: {{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}} - {{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}}} avtorjev]]</nowiki></s><br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''': <nowiki>[[:Kategorija:Avtorji-A|{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Avtorji brez del|pages}}|R}}}}}} avtorjev]]</nowiki> Delovanje lahko pogledaš v mojem [[s:Uporabnik:Pinky sl/peskovnik|peskovniku na Wikiviru]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:31, 27. februar 2015 (CET) ; Statistika Na glavni strani zadaj dela, imam pa še na [[s:Uporabnik:Janezdrilc#Statistika]] eno kalkulacijo, ki ne dela - tam, kjer piše "Naslovi brez predloge" (štiri števila so vključena v račun, izpiše pa nek nenormalno visok rezultat). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:06, 27. februar 2015 (CET) : Takole (delovanje glej v zgoraj omenjenem peskovniku):<br> '''{{barvapis|green|Pravilno}}''':<nowiki>{{formatnum:{{#expr: {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi naslovi|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Vsi avtorji|pages}}|R}} - {{formatnum:{{PAGESINCATEGORY:Razločitev|pages}}||R}}}}}} člankov</nowiki> : Tale formatnum je potreben zaradi pik za tisočice, ki jih napačno preračunava (expr mora vsebovati številke brez pik in vejic). Zato moraš popraviti tudi zgornjo kodo za glavno stran. Trenutno je ok, ker številka ni presegla 1000. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 27. februar 2015 (CET) Sem popravil tudi na glavni strani. Zdaj vse krasno prikazuje. Tale koda je pa tudi od sile... Hvala za hitro pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:26, 27. februar 2015 (CET) == Infopolja univerze, fakultete == Zdravo! Pripravljam se na obnovo strukture in podatkov v člankih o Filozofski fakulteti v Lj, njenih oddelkih in knjižnici. Praktično bi bilo, če bi imeli infopolje + navodilo v slovenščini. Nam ga lahko pripraviš, prosim? Bi ga pripravili skupaj? Pozdrav![[Uporabnik:Leska|Leska]] ([[Uporabniški pogovor:Leska|pogovor]]) 12:11, 7. marec 2015 (CET) : Obstaja [[Predloga:Infopolje Univerza]]. Jo bom pogledala v kakšnem stanju je in dodala navodila v dokumentacijo predloge. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) == Invitation == [[File:Gummi Bears in Action 39.JPG|alt=A gummi bear holding a sign that says "Thank you"|thumb|Thank you for using [[:mw:VisualEditor/Portal|VisualEditor]] and sharing your ideas with the developers.]] Hello, Pinky sl, The [[:mw:Editing|Editing team]] is asking very experienced editors like you for your help with VisualEditor. The team has a list of [[phab:project/board/1015/|top-priority problems]], but they also want to hear about small problems. These problems may make editing less fun, take too much of your time, or be as annoying as a [[:en:Paper cut|paper cut]]. The Editing team wants to hear about and try to fix these small things, too.  '''You can share your thoughts [https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_54k8qFPuloXjEq1 by clicking this link].''' You may respond to this quick, simple, anonymous survey in your own language. If you take the survey, then you agree your responses may be used in accordance with [http://wikimediafoundation.org/wiki/Feedback_privacy_statement these terms]. This survey is powered by Qualtrics and their use of your information is governed by their [http://www.qualtrics.com/privacy-statement/ privacy policy]. More information (including a translateable list of the questions) is posted on wiki at [[:mw:VisualEditor/Survey 2015]]. If you have questions, or prefer to respond on-wiki, then please leave a message on [[:mw:Talk:VisualEditor/Survey 2015|the survey's talk page]]. <div style="float: right;">[[:m:VisualEditor/Survey_list_2|''Unsubscribe from this list'']]'' • [[:m:VisualEditor/Newsletter|Sign up for VisualEditor's multilingual newsletter]] • [[:mw:Help:VisualEditor/User_guide| Translate the user guide]]''</div> Thank you, [[:en:User:Whatamidoing (WMF)|Whatamidoing (WMF)]] [[:en:User talk:Whatamidoing (WMF)|(talk)]] 00:31, 17. marec 2015 (CET) <!-- Message sent by User:Elitre (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=VisualEditor/Survey_list_2&oldid=11531864 --> == Ste vedeli/14. teden 2015 == Ojla, je v vnosu za "ste vedeli?" za [[Elbasan]] mišljen tudi [[Škumbin]] kot predstavljeni članek? Je bil namreč tudi ustvarjen prejšnji teden. Toliko, da vem, koliko DYK-jev si lahko pišem... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:37, 31. marec 2015 (CEST) : Ja, sem zgrešila ... sem dopolnila Ste vedeli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:42, 31. marec 2015 (CEST) == Slog opomb na Wikiviru == Na Wikiviru sem [[s:Predloga:Opombe|Predlogo:Opombe]] posodobil po Wikipediji, vendar sedaj opombe izpisuje v navadni velikosti pisave, ne več small. Lahko malo pogledaš? Hvala v naprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:00, 8. april 2015 (CEST) :Iz naše [[MediaWiki:Common.css]] skopiraj od vrstice 49 <nowiki>/* Make the list of references smaller */</nowiki> do vrstice 77 (pred <nowiki>/* Styling for citations */</nowiki>). Mislim, da bo to vse. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 8. april 2015 (CEST) Že dela. Vidim pa, da še ne dela možnost za več stolpcev <nowiki>{{Opombe|2}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 01:11, 9. april 2015 (CEST) : Mogoče je napaka v tem, da ti manjkata še predlogi [[Predloga:Column-width]] in [[Predloga:Column-count]]; drugače pa bi morali še nekje biti definirani references-column-count, references-column-count-n, references-column-width. pa jih tukaj ne najdem. Mogoče bi [[Uporabnik:Smihael|Miha]] vedel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:55, 9. april 2015 (CEST) ::Ja, mislim da v css-jih nekaj zadev manjka. Uredim cez vikend na racunalniku. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:04, 9. april 2015 (CEST) Ok, potem bom kar na Mihata počakal, saj moram zatem isto še na Wikinavedku uredit. Hvala za sedaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 02:05, 10. april 2015 (CEST) == Prosim za pomoč == V [[Folgóre da San Gimignano|tem članku]] so podatki v predlogi nekoliko zgrešeni, pa ne znam popraviti. Mi lahko poveš, kako je predloga dostopna za urejanje? Hvala za pomoč! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:53, 23. april 2015 (CEST) Predloga zajema podatke iz strani Wikipodatkov, zato je treba spreminjati tam: [[d:Q774824]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 21:41, 23. april 2015 (CEST) == Wikidata == Pozdrav Pinky, vidim da si radila ovdje u vezi Wikidate. Imam jedan problem na bs.wiki. Pogledaj [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&diff=prev&oldid=2598013 ovdje]. Kad stavim <nowiki>{{#invoke:Wikidata|formatStatements|property=p6|rank=preferred}}</nowiki> pokaže mi [https://bs.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=2597860 oba podatka] (Miro Cerar i Alenka Bratušek) a kad sam pročitao pomoč piše da samo treba staviti ovo ''rank=preferred'', ali kao što vidiš ne dela! Isti problem je i kod property=p38 (tolar i euro). Btw. volio bih kad bi neko iz SLO ko zna malo bolje bosanski (ti ili Yerpo ili neko treči) pogledao malo ovaj članak na bs.wiki o Sloveniji (nedavno sam ga pisao), da ''ocijeni'' valja li (mislim ima li šta sporno ili pogrešno). Prevodio sam ga sa slovenščine i engleskog. Pozdrav iz Sarajeva--[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 10:37, 8. junij 2015 (CEST) : Vaš [[:bs:module:Wikidata]] ne radi sa rank-om. Kod nas to radi. Osnova našeg modula uzeta je od ruske Wikipedije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:54, 8. junij 2015 (CEST) ::OK hvala Pinky, pošto ne znam oko toga ništa, prenijet ću to našem ''tehničaru'' koji se s tim bavi. Puno pozdrava iz Sarajeva. --[[Uporabnik:C3r4|C3r4]] ([[Uporabniški pogovor:C3r4|pogovor]]) 18:46, 8. junij 2015 (CEST) ==Infopolje Naselje== Pozdravljena, Pinky. Urejal sem članek [[Škocjan, Škocjan]], pa sem opazil, da je tudi na zemljevidu v infopolju naselje označeno kot 'Škocjan, Škocjan'. To je seveda nepotrebno, zadosti bi bilo 'Škocjan'. Te lahko prosim, da popraviš kodo, da se bo izpisalo samo ime naselja brez razločitve? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 14:33, 6. julij 2015 (CEST) :Dvomim da bo šlo samodejno, treba je pri vsakem "razločenem" kraju izpolniti parameter <code>|name =</code>, ki ima privzeto vrednost <code><nowiki>{{PAGENAME}}</nowiki></code>. Jaz občasno to naredim, kadar ravno urejam kakšnega, sistematično se mi pa še ni dalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:38, 6. julij 2015 (CEST) Kodi je težko dopovedati kaj je to razločitev, zato je temu namenjen (kakor je že Yerpo omenil), parameter {{para|name}}. Lahko pa bi npr. izpisala le besedilo do vejice, ostalo pa ignorirala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:53, 6. julij 2015 (CEST) :Zaenkrat sem za Škocjan rešil s parametrom 'ime'. Za druge kraje pa se mi zdi ne smiselno, da se izpiše le besedilo do vejice. Za Slovenijo bi to delovalo (ne spomnim se nobenega kraja z vejico v imenu), za tujino pa gotovo ne. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 16:51, 6. julij 2015 (CEST) == Rast == Glej [[Brest, Belorusija]]; mislim, da zaradi formatiranja števil ne prikaže znaka za {{tl|rast}}. Naj ga odstranim ali je kakšna rešitev? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 14. julij 2015 (CEST) : Ja, najbolj je da odstraniš. Problem je v pikah v imenu slike, ki jo odstrani. Žal se temu težko izognem. Lahko pa bi dodali nov parameter, ki bi ga nato predloga izpisala na to mesto. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:49, 14. julij 2015 (CEST) == Reference iz WD == Če imaš čas, bi lahko pogledala, kaj je narobe pri izpisu referenc iz WD v {{tl|Infopolje Oseba}}? Glej za primer [[Neil Armstrong]], pri datumu publikacije piše "-25T", medtem ko je v samem objektu {{q|1615}} lepo oblikovan datum 25 August 2012. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:48, 24. julij 2015 (CEST) : Ok, bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:16, 24. julij 2015 (CEST) :: Zdaj bi moralo biti bolje ... sem najprej posodobila [[Modul:Sources]] (glede na zadnje ruske popravke, ker tam pač deluje). Je pa izpisana samo letnica publikacije, ne vem pa zakaj so se odločili za tako izvedbo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:52, 24. julij 2015 (CEST) Še en bug: očitno modul pobere naslove (title) referenc v vseh jezikih, moral bi samo v slovenskem. Zgled: [[Denis de Sallo]], kjer za ''data.bnf.fr'' piše po rusko naslov Национальная библиотека Франции in zdaj po novem tudi zraven Francoska narodna knjižnica (kar sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q20666306&type=revision&diff=365411119&oldid=365407913 dodal] v objekt {{q|Q20666306}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:15, 17. avgust 2016 (CEST) : bom pogledala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:03, 17. avgust 2016 (CEST) :: Lastnost "naslov (enojezično besedilo):" naj bi praviloma vseboval originalni naslov dela - le en zapis (v tem primeru, po moje, za data.bnf.fr to nima smisla, ker je to baza podatkov data.bnf.fr). Če že, bi moral biti to originalni naslov v francoščini. Sem tam zbrisala oba zapisa. Upam, da ne bodo komplicirali. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:38, 17. avgust 2016 (CEST) == Ožje zrcalo == Pred časom sva se mučila z oženjem formata strani na wikijih. Zdaj sem na Wikiknjigah in na Wikiverzi uporabil kar preprosto določilo <code><nowiki><div style="width:800px"></nowiki></code> in deluje. Če ne odkrivam tople vode :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:36, 2. avgust 2015 (CEST) : Zakaj pravzaprav ožite (fiksirate) format? Format na spletu je dandanes običajno nefiksen, zaradi različnih naprav, ki berejo določeno spletno stran. Sedaj manjšanje (ožanje) okna ne prilagaja več širine članka. Poskusi sedaj zožati okno, da bo ožje od določenega 800px. Videl boš, da se širina besedila ne prilagaja širini okna. To je še posebej nerodno za uporabnike z manjšimi zasloni, kise morajo sedaj za branje vrstic premikati levo-desno. Upam, da nisem preveč zakomplicirala.<br>Za printanje ali shranjevanje članka se lahko uporabljata opciji na levi strani "Prenesi kot PDF" in "Različica za tisk", ki stran preuredita za A4 format. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 2. avgust 2015 (CEST) ::Na to pa nisem pomislil; bom vrnil nazaj na privzeto. Glavni razlog za oženje je bila misel na morebitni natis, no, pa tudi priporočilo, da je optimalna dolžina vrstice za branje okrog 60 znakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:38, 3. avgust 2015 (CEST) == Slavonic runes == I ask you to create an article "Slavonic runes" in your Wikipedia (Slavonia). I ask you to download pictures from Slovenia in "Category:Slavonic runes" commons.wikimedia.org (''That's how I know about it'' - # воинский доспех из Стичны VII века до н.э.; # шлем из города Вач ; # руны на монете из Народного музея Словении<br/> и другие археологические артефакты → http://runirusnarod.forum2x2.ru/t15p15-topic ;<br /> http://www.organizmica.org/archive/305/ria.shtml).<br /> '''Sources''':<br /> * Tomašic Ivan. Razstava: Veneti na Slovenskem. Ptuj, 2001 * Savli Jozko, Bor Matej, Tomazic Ivan. Veneti. First Builders of European Community. Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes, Wien, 1996 * Wolianski T. Die Briefe über die slavischen Alterthümer. Gniezno, 1845.<br /> and etc. Regards --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 23:36, 7. avgust 2015 (CEST) == Predloga:Normativna kontrola == Par predlogov bi imel samo v razmislek za predlogo {{tl|Normativna kontrola}}: * morda je bolj ustrezno ime predloge ''Normativne kontrole'', v kolikor to ime pomeni zbriko večih povezav (kontrol), vendar nisem prepričan v takšno uporabo te besedne zveze :: Iz Bibliotekarskega terminološkega slovarja: normativna kontrola so obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajočimi bibliografskimi vpisi. Jaz bi to kar pustila v ednini. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * za zunanje povezave se mi zdi boljše, če bi bile plainlinks, saj v člankih, kot je na primer [[Albert Einstein#Zunanje povezave|Albert Einstein]], potem že mrgoli teh malih ekonic, s čimer je vse skupaj tudi malo manj pregledno :: Tiste ikonice zraven so edino obvestilo uporabniku, da je to zunanja povezava in da bo zapustil Wikipedijo, če jo bo kliknil. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * posamezne povezave bi lahko bile ločene s <nowiki>{{·}}</nowiki>, malo zaradi standardizacije tovrstnih seznamov, malo pa, ker navadne pike na prvi pogled delujejo nekam "nenamensko" :: Tole bom še pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) :: {{Urejeno}}, posodobljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:41, 6. september 2015 (CEST) ::: Aha, te pike sedaj boljše zgledajo in lepše ločujejo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) * razmišljam, če bi bilo bolje celotno predlogo zapakirati kar v navpolje, da se potem z drugimi navpolji v članku lepo zloži; zdaj ponavadi visi iz zadnjega navpolja kot nekakšno vsebinsko dopolnilo, oziroma je videti, kot da je zadnje navpolje vedno razprto :: Ne vem, če ima smisel kaj zlagati, ker je tako ali tako le ena vrstica (''row''). Potem, bi morala biti glava in pod njo vrstica z vsebino. Ta predloga je izdelana v Lua jeziku in so po vseh Wikipedijah približno enake, ne vem če bi se lotila popolnega redizajna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) * zaradi preglednosti bi bile mogoče povezave nanizane v stolpcih, samo to vem, da je iz tehničnega vidika "predrago", zato je samo hipotetična ideja :: V stolpcih? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:50, 6. september 2015 (CEST) ::: Ja, pač, če se sploh splača - nekaj takega drugače:<br>VIAF: lkjlkj<br>ISNI: oiugiugv<br> BNF:lihlihb ::: Ali pa, če bi šlo kako podobno, kot s predlogo <nowiki>{{Stolpci|3|...}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:49, 6. september 2015 (CEST) :::: V stolpcih bo težko, ker se polje avtomatsko polni in bi bilo treba v naprej izračunati, koliko id-jev je v Wikipodatkih, da se enakomerno porazdelijo. Kakor za uporabo z navpolji, bi bil tukaj ravno tako potreben redizajn za katerega pa nimam prave volje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:40, 6. september 2015 (CEST) ::::: Dobro, ja, saj pravim - to je samo za pretresanje idej. Hvala drugače za mnenje in poskuse. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:52, 6. september 2015 (CEST) Če se ti zdi kaj od tega vredno poskusa, lahko spremeniš, sicer pa - saj veš - ni nobene sile. Jaz bi probal, čisto tako, kako se kaj obnese, vendar sem se našel "prepoceni" na tem področju. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 5. september 2015 (CEST) ===George Walker Bush=== V članku [[George Walker Bush#Zunanje povezave]] in [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti|še nekaterih]] javlja napako »Lua error in Modul:Authority_control at line 259: attempt to index field 'datavalue' (a nil value).« : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:46, 17. januar 2017 (CET) ===Agropop=== V članku [[Agropop#Zunanje povezave]] pa ne prikaže MusicBrainz (na opisni strani predloge je med naštetimi, ki naj bi delovale). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:00, 16. januar 2017 (CET) : Bom preverila tudi tole. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 17. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti oba primera (preveriš lahko, če uporabiš {{tl|normativna kontrola/peskovnik}}, vendar je zaenkrat še v peskovniku, ker so bile težave v njunih podpredlogah. Preden vse popravke dam iz peskovnika, moram še malo prečekirati, če nisem česa pokvarila. (Sprememba bo vplivala na vsa navigacijska polja.) .... tole dajem kot obvestilo, da nisem pozabila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:31, 29. januar 2017 (CET) Sem uspela popraviti tole, sedaj bi moralo delovati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 22. junij 2017 (CEST) :Sedaj deluje, so pa izginile povezave na CONOR. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 23. junij 2017 (CEST) :: Sem dodala še povezave na CONOR ... poletni škratki so bili na delu. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:07, 24. junij 2017 (CEST) ==Prosim za pomoč 2== Prosil bi te, da malo pogledaš okno v [[Kraljevina Dveh Sicilij|tem]] članku, in sicer (a) kaj pomenijo slikice pri datumih nastanka/ukinitve in (b) zakaj se ne prikaže zastava poleg grba. Upam, da je ostalo v redu, je namreč prvo okno te vrste, ki sem ga izpolnil. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:17, 10. september 2015 (CEST) : {{urejeno}}, poglej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kraljevina_Dveh_Sicilij&type=revision&diff=4513233&oldid=4513125 diff]. Drugače pa so primeri in nasveti tudi v dokumentaciji infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 10. september 2015 (CEST) ::Prav lepa hvala. bom znal za naprej. Samo še eno vprašanje. Država je bila absolutistična monarhija samo zadnjih nekaj let po 1848., prej je bila "razsvetljena" monarhija (ne najdem bolj tehničnega izraza), pa bi rad, da se oboje vidi v infopolju - če je to možno. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:43, 11. september 2015 (CEST) ::: Ti vpiši tako, kot misliš da je prav; članek se bo umestil v skrito vzdrževalno kategorijo ... ampak to je problem predloge, ki ne dovoljuje kombinacije dveh različnih {{para|government_type}}. Lahko pa uporabiš samo monarhija, jaz sem iz nevednosti naredila napako. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:57, 11. september 2015 (CEST) :::: Bom, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:43, 11. september 2015 (CEST) Sem spet tu s prošnjo - zgleda, da nisem preveč prijatelj s predlogami. Če imaš malo časa, prosim preglej [[San Leucio|to packarijo]], pa hvala vnaprej! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:45, 24. oktober 2015 (CEST) :{{urejeno}} - je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] popravil. Za ime lakocijske karte si lahko izbiraš med imeni držav v kategoriji [[:Kategorija:Lokacijske karte po državi]]. Običajno so kot preusmeritev narejena tudi angleška imena držav, italijanska pa žal ne. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 24. oktober 2015 (CEST) ::Hvala obema. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:40, 25. oktober 2015 (CET) == Predloga:Infopolje Album == Živjo, ali bi se dalo spremeniti infopolje Album tako, da bi vrstica "''<nowiki>|header11 = {{#if: {{{Last album|}}}{{{Next album|}}} |{{{Artist}}}}}</nowiki>''" kazala namesto <nowiki>{{Artist}}</nowiki> parameter <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar je ta podan (torej, če je podan Chronology, naj prikazuje <nowiki>{{Chronology}}</nowiki>, kadar pa ne, pa <nowiki>{{Artist}}</nowiki>)? :) Lp, [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 22:50, 10. november 2015 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:38, 11. november 2015 (CET) : {{urejeno}}, predloga je poleg tega tudi posodobljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:01, 11. november 2015 (CET) ::Hvala! — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:40, 11. november 2015 (CET) Še ena stvar je, in sicer [[Predloga:Extra chronology]], ki bi jo bilo prav tako treba posodobiti (trenutno prihaja do navzkrižja med dvema slogoma, kot npr. na straneh [[Double Fantasy]] in [[Your Own Two Heads]]. Prosim hvala? =) — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 12:55, 11. november 2015 (CET) ::Prav tako [[Predloga:Singles]]... — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 13:10, 11. november 2015 (CET) ::: Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 11. november 2015 (CET) ::: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 11. november 2015 (CET) Hej, spet jaz, samo ena pripomba, "soundtrack album" ni nujno filmska glasba, kot npr. album ''[[Rokovnjači (album)]]'', ki služi kot glasbena podlaga dramske uprizoritve (pišem tebi, ker si se že lotila urejanja infopolja za albume). Sicer bi bilo pa zelo lepo najti še ustreznejši izraz, saj si pod besedno zvezo ''filmska glasba'' po navadi predstavljamo ''score'' v nasprotju s ''soundtrackom''. Imaš kakšno idejo, kako stvar izboljšati? — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 19:31, 29. november 2015 (CET) : Bom zaenkrat popravila kar na »soundtrack«. Če poguglaš po spletu se ta izraz množično uporablja, če pa bo kakšna druga slavistična ideja, bomo pa popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. november 2015 (CET) :: Kul, se strinjam. — [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] ([[Uporabniški pogovor:Marmio|pogovor]]) 10:42, 30. november 2015 (CET) == Katedrala iz pločevink == Hello Pinky sl, I am trying to find someone who can help clean up the articles [[Cyril Genik]] and [[Katedrala iz pločevink]] the way the tags on them request. They were translated for me by Slovenian writer [[Marija Ahačič Pollak]] here in Canada. If you can find the time, could you take a look at these two articles? I am not fluent in Slovene, and would be grateful for any help. Thank you. [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] ([[Uporabniški pogovor:Nicola Mitchell|pogovor]]) 15:28, 21. november 2015 (CET) == Normativna kontrola v Wikiviru == V Wikivir poskušam k [[s:Predloga:Avtor|Predlogi:Avtor]] dodati normativno kontrolo po tukajšnjem zgledu, samo da brez navbox okvira (glej za primer [[s:France Prešeren]]). [[s:Modul:Authority control]] sem že skopiral, ampak bi ga bilo treba verjetno nekoliko modificirati. Lahko kako poskusiš, če ni prezapleteno? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:37, 17. januar 2016 (CET) == Dokumentacija == Ojla, [[Predoga:Avtomatska taksonomka/dok/all parameters]] ima nestandarden simbol za dvopičje, zato jo obravnava kot stran v glavnem imenskem prostoru, ne v imenskem prostoru predlog. Je to namerno ali je treba prestavit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:51, 18. januar 2016 (CET) : Sem se zatipkala ... Pred{{red|l}}oga ;) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:17, 18. januar 2016 (CET) ==[[Alitalia]]== V predlogi so nekatere postavke napačno prevedene, pa jih ne znam popraviti. Na primer, če lahko sprejmemo, da je "hub" ''matično letališče'', ni prav prevesti "secondary hubs" z ''druga središča'' – pravilneje bi bilo ''sekundarna letališča'' ali ''alternativna letališča''. Razumem, da se izogibamo tujk, a tu se mi zdijo potrebne. – Najbolj neprimeren je prevod "focus cities" z ''oskrbuje mesta'': v tekstu sem zapisal ''glavna pristajališča'', morda pa imamo tudi slovenski izraz, ki ga ne poznam. – Tudi (bolj spodaj) "alliance" ne pomeni enostavno ''zveza'', temveč ''soudeležba v mednarodnih korporacijah'', kar bi se morda dalo povedati bolj na kratko recimo z ''včlanjen v zvezah'' ali bolje ''povezovalne organizacije'' ali kaj podobnega. Ko imaš kaj časa, prosim poglej. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:30, 1. februar 2016 (CET) : Bom pogledala in popravila. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 1. februar 2016 (CET) :: {{urejeno}} ... popravljena je [[Predloga:Infopolje Letalski prevoznik]]. Prevodi so popravljeni glede na tvoje predloge in so vsekakor boljši kot so bili prej. Če bo pa kakšna nova, še boljša ideja, bomo pa še popravili. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2016 (CET) == Slikanica == Ali lahko pomagaš Nastji pri oblikovanju slikanice [[:s:sl:Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] na Wikiviru? Slike niso poravnane in stolpci so preveč skupaj. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:20, 23. februar 2016 (CET) :Sem spremenil postavitev prvih dveh vrstic za zgled, mislim, da je tako bolje. Če je še kakšna želja, pa kar na dan z njo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:49, 23. februar 2016 (CET) :: Ha, Yerpo. Si me prehitel, očitno sva jutranji ptici. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:00, 23. februar 2016 (CET) == Rojstni kraj Kunanbajeva == Pozdravljen, podatki bi bili verjetno v kaki specializirani knjigi o ruski zgodovini, na hitro pa bi rekel takole: Жидебай - Židebaj, Семипалатинский уезд - Semipalatinski ujezd, Западно-Сибирское генерал-губернаторство - Zahodnosibirsko generalno gubernatorstvo; pri zadnjem morda obstaja različica nadgubernija). LP [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 16:56, 28. februar 2016 (CET) : Bom v Wikipodatkih uporabila tvoje predloge. Če bo kdo ponudil kaj drugega, bomo pa kasneje lahko popravili. Najlepša hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:59, 28. februar 2016 (CET) == [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016]] == Dober večer! Vidim, da ste pomagali organizirati [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] v slovenski Wikipediji v letu 2015. Na žalost je Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu. Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo. Upam, da bo Slovenija sodelovala v CEE Pomlad 2016. Če želite organizirati: * Ustvarite seznam člankov o vaši državi: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Structure/Slovenia]]. Ste imeli dober seznam lani: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2015/Structure/Slovenia]], lahko kopirate in jo spremeniti v novo obliko, podobno kot v drugih državah: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Article Lists]] * Ustvarite stran tekmovanja v Wikipediji, kot v letu 2015: [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015]] * Prosimo, da organizirajo promocijo za to tekmovanje, v Sitenotice ali, kot ga ponavadi spodbujajo tekmovanja in tedne * Če želite organizirati tekmovanje v slovenski Wikipediji, dodate svoje ime na tej tabeli: [[:m:Wikimedia CEE Spring 2016/Participants]] Hvala! — [[Uporabnik:NickK|NickK]] ([[Uporabniški pogovor:NickK|pogovor]]) 02:52, 22. marec 2016 (CET) == access-date == Na en so se začeli pojavljati parametri predlog za citiranje access-date (namesto accessdate) in ostali na -date, kjer ga predloge vseeno upoštevajo, naše pa le predlagajo ( Neznan parameter |access-date= ni upoštevan (predlagan je |accessdate=)). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:44, 24. april 2016 (CEST) : Bom pogledala. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:49, 24. april 2016 (CEST) :: {{urejeno}}, popravljena sta bila [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] in [[Modul:Citation/CS1/Suggestions]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 29. april 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Infopolje Naselje == Živjo, lahko, prosim, pogledaš, zakaj se v članku [[Vojsko, Kozje]] ne prikaže parameter image_caption? Poleg tega imam pri vpisovanju znakov (tilda ipd.) v slovenski Wikipediji težave, morda veš, zakaj? Hvala lepa. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:19, 11. maj 2016 (CEST) : Infopolje Naselje v Sloveniji: image_caption = caption : Tilda, jaz nimam težave .. uporabim <ALTGR + 1>.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:40, 11. maj 2016 (CEST) ::Hvala za popravek. Morda je povezano z brskalnikom (uporabljam FF); bom preizkusil še na Chromu. Pojavlja pa se na vseh računalnikih. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:22, 12. maj 2016 (CEST) == Florjan Lipuš == Malo sem slovenil na wikidata in pri Florjanu Lipušu naletel na rojstni podatek, ki je napačen, vendar ne znam popraviti. Piše, da je rojen v Lobnigu, kar je sicer prav, vendar ne v butanskem, ampak v avstrijskem. Problem pa je, da avstrijski Lobnig (slov. Lobnik) sploh nima svojega gesla v WD. Zato ne vem, kako naprej. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:51, 12. maj 2016 (CEST) : V tem primeru je na WD potrebno ustvariti nov objekt Lobnig (sem ga ustvarila sama [[d:Q24049842]]), če mogoče poznaš koordinate bi jih bilo dobro tja dodati), in potem popraviti vnos v WD od Lipuša. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:13, 12. maj 2016 (CEST) Hvala. Sem popravil pri Lipušu, koordinat pa ne poznam. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:38, 12. maj 2016 (CEST) :: Da ne bi bilo pomote: V slovenščini je v danem kontekstu edino pravilno krajevno ime "Lobnik". Zdovc v svojem seznamu dodaja še opredelitvi "pri Železni Kapli" ali "nad Železno Kaplo", pri čemer obi opredelitvi nista del "uradnega" krajevnega imena (in zato v njegovi knjigi tudi nista zapisani "mastno" (bold) (stran 72). Nemška inačica je Lobnig (stran 154 v isti knjigi, kjer sta po sistemu knjie zapsani le inačici Lobnig - Lobnik ter ime občine). Tako je tudi zapisano v Wiki seznamu, ki sem ga temeljito popravil in predelal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_avstrijskih_krajev#L). Očitno je vprašanje neutemeljeno in popravek povsem redundanten. [[Uporabnik:Bojan2005]] 19:06, 12. maj 2016 (CEST) Kje pa je kakšno vprašanje in kaj je redundantno? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 12. maj 2016 (CEST) == Klasifikacija ATC == Citirani vir [https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/ATC_2015.pdf] sem uspel prebaviti (5937 identifikatorjev! - [https://www.dropbox.com/s/0dkerfqr1sgf1gd/ATC_2015.xlsx?dl=0 tule xlsx datoteka]) in dodal kapitla B in C v [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove | top/root članek]] za trening. O tem, do kje iti z vsebino, bi bilo dobro premisliti - da ne bomo iz Wikipedije delali telefonski imenik. Recimo posebne strani [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove]] itd bi lahko pustil(i) v Članku [[Anatomsko-terapevtsko-kemični_klasifikacijski_sistem]], da je vse na kupu. Zveza z infopoljem učinkovine mi zaenkrat ni jasna, bom pa verjetno razumel več, če se lotim dokumentacije oziroma primerov. Dober trening;) Še to: začel sem z kategorijo "Klasifikacija ATC", ampak mi zaenkrat ni najbolje uspela - verjetno moram začeti s stranmi tipa XXYYZZnn z edino vsebino REDIRECT, jih kategorizirati ... Nasvet iz prakse dobrodošel. LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 11:40, 18. maj 2016 (CEST) # Poglej v koda A [[Zdravila za bolezni prebavil in presnove/peskovnik]] # Predlogo [[Predloga:ATC-koda A]] je potrebno še prevesti, napake v sklicih bom pa še popravila # Predlagam, da se naredijo najprej vrhnje predloge za vrhnje kode A,B,C # V članke, ki pripadajo tem kodam, je namesto dosedanje vsebine treba vključiti vsebino na enak način kot v zgoraj omenjenem peskovniku # Preusmeritve pa po zgledu vsebine [[ATC-koda A]] Najprej to ... potem pa se lotiva še ostalih, če ne boš obupal. Podobno je narejeno za bolezni [[MKB-10]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:58, 18. maj 2016 (CEST) :Prima.Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:43, 18. maj 2016 (CEST) ::A bo takole v redu? ATC-koda B in C sem iz lenobe enostavno preusmeril. Po istem muštrcu lahko grem skozi vso abecedo. Odprto je pri meni vprašanje zdrave mere pri bingljajočih (rdečih) povezavah: ali je nujno potrebno imeti recimo [[emetiki|emetike]]? Ali pa za prvo, drugo ... silo zadoščajo emetiki, brez rdeče barve / t.j. brez (neobstoječe) povezave. Navsezadnje, zakaj imamo pa bote.LP[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 07:46, 19. maj 2016 (CEST) Tule je [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:SmozBleda/Stran_v_delu skladišče rezervnih delov]: vseh 5000 plus postavk ATC s hierarhijo vred in oglatimi oklepaji. : Ena pripomba je na [[Uporabniški pogovor:SmozBleda/Stran v delu| na pogovorni strani tvojega skladišča]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:23, 21. maj 2016 (CEST) Lahko preveriš, kako stoji sedaj z ATC kodami? Hvala vnaprej[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:08, 11. junij 2016 (CEST) :: Sijajno stojijo in nimam dodatnih pripomb ... sem naredila manjše popravke in vključila predloge tudi v obstoječe podskupine [[ATC-koda A01]], [[ATC-koda L01]], ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 11. junij 2016 (CEST) == Težave z wd? == Poskušam dodati slovenski prevod za [https://www.wikidata.org/wiki/Q3286043 glamor model] in že dva dni ne uspem. Napiše shranjujem in potem se dolgo ne zgodi nič. So kakšne splošne težave, ali je kak drug problem? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:34, 27. maj 2016 (CEST) : Meni dela ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:11, 28. maj 2016 (CEST) ::Meni pa še vedno ne. Čudno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:56, 29. maj 2016 (CEST) :::In zdaj sem opazil, da mi ne dela niti avtomatsko predlaganje imen iz drugih jezikov. Tisto, ko samo klikneš na eno možnost in se sama shrani kot slovenski prevod. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:39, 30. maj 2016 (CEST) :::: Ja, ''altLabels.js'' meni tudi ne dela ... glej [https://www.wikidata.org/wiki/User:IP_213/common.js User:IP 213/common.js]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 31. maj 2016 (CEST) Tisto sem zdaj vrgel ven, pa nič ne pomaga. Zdaj ne morem nič urejati na wd. Shranjuje ... pa ne shrani. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 22:18, 31. maj 2016 (CEST) :Dela! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:29, 1. junij 2016 (CEST) ::A vse, ali le shranjevanje? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:39, 1. junij 2016 (CEST) :::Shranjevanje. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) === Rdeča povezava z ang. labelo === Tisti skript pa že dolgo ne. Sem pa opazil (recimo tu: [[Makoto Hasebe]]), da se mi zdaj v infopolju pokaže angleški label in ne več koda (qxxxxxx), ko ni slovenskega prevoda. A je to napaka ali nov feature? Meni ni preveč všeč. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:03, 26. junij 2016 (CEST) : Ja, bo treba popraviti ... bom uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:03, 26. junij 2016 (CEST) :: Sem posodobila [[Modul:Wikidata]], vendar je sedaj delovanje malo drugače. Če v Wikipodatkih obstaja prevedena angleška labela, se v infopolju izpiše rdeča povezava z angleško labelo in povezavo na Wikipodatke (npr.: [[Shimada]]<sup>[ [[d:Q605256|d]] ]</sup>, [[Fujieda]]<sup>[ [[d:Q734432|d]] ]</sup>). Če pa niti angleška labela ne obstaja, pa se uporablja klasičen pristop tj. npr [[d:Q3216701|Q3216701]]?. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:48, 26. junij 2016 (CEST) Hvala, to se mi zdi dobra srednja varianta. Bralec dobi vsaj zasilen podatek, urejevalec pa tudi takoj opazi, da ga čaka delo na WD. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:08, 26. junij 2016 (CEST) :Ampak, zdi se, da ne dela OK. [[Makoto Hasebe]] ima zdaj v WD vse prevedeno, v infopolju se pa pokažeta slovenska prevoda v rdečem in z <sup>[ [[d]] ]</sup>. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 23:13, 26. junij 2016 (CEST) :: Ni napaka, tako deluje, da se ve od kje pobere te avtomatsko pridobljene podatke oz. rdeče povezave - hkrati pa je pripravljeno za kreacijo novega članka. Mogoče bi lahko dodala še kakšno informacijo zraven, ko bi uporabnik šel z miško čez tisti [d] - moram pogledati kako so napisane funkcije, če ni preveč komplicirano. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 27. junij 2016 (CEST) Aha, razumem. Za uporabnike je to dobro, samo urejevalec pa tako ne vidi na hitro, ali je že slovenski prevod v WD ali ga ni. Pa še eno vprašanje: kategorija s članki z manjkajočimi slovenskimi labeli v infopolju se zelo počasi posodablja. Ko je prevod v WD, včasih taraja teden ali celo več, da geslo izgine iz kategorije. Tudi če kliknem na osvežitev strani. A se da tu kaj narediti? --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 19:23, 27. junij 2016 (CEST) : [[:Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake]] je sedaj skoraj prazna, ker se članki, ki imajo izpisano angleško labelo tja ne uvrščajo. Trenutno so tam le članki, ki nimajo ne angleške ne slovenske labele (v obliki Q4423042?). Meni to ni všeč in sem kontaktirala naše ruske kolege , če imajo kakšno rešitev tega problema (glej [[:ru:Обсуждение шаблона:Не переведено 5#Module:Wikidata and template Не_переведено_5]]. :Da pa osveževanje kategorij dela počasi, je pa znan problem (imajo job-queue in lahko čakaš par dni, da prideš na vrsto). Jaz običajno članek odprem z "Uredi kodo" in shranim. Tako prisiliš osvežitev, zgodovina pa ni vidna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:32, 27. junij 2016 (CEST) == Wikidata == Zdravo, ali imas morda ti izkusnje s tem kako razvrscati podatke iz Wikipodatkov v primeru da je za isto lastnost vec trditev? Kako bi no na Wikiju naredila, a je kaksna funkcija v APIju? Konkretno tole: http://stackoverflow.com/questions/37897475/how-to-get-latest-version-of-certain-software-using-wikidata Hvala :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 15:36, 18. junij 2016 (CEST) : Jaz sem v Wikidata naletela na to le pri slikah oseb (Infopolje Oseba, ...), kjer se jih za eno osebo lahko vpiše več. Tam nastavim vrednost ranka na "preferred". To se obravnava v [[Modul:WikidataSelectors]] ... kar povzroči, da se v Infopolju osebe pojavi le ta slika, ne pa vse tam navedene. Je pa to sistem skopiran od naših ruskih kolegov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:47, 19. junij 2016 (CEST) ==Infopolja== Pozdravljena, prosil bi za nekaj pojasnil: (1) Kako najdem infopolje Umetnik? Doslej sem za to uporabljal infopolje Oseba, pa morda ni pravilno. (2) Če je oseba npr umetnik in vojak, bi moral imeti dve infopolji, ali se to združi? Kako? (3) Pri vladarjih, kjer ima nekdo več funkcij (kralj tega-in-tega, cesar tu-in-tam), je to v podatkih razvidno kot "reign, reign1, reign2,…", vendar v oknu izpade precej nejasno. Glej npr [[Henrik VI. Hohenstaufen|ta]] članek in njegovo italijansko različico, kjer je infopolje razdeljeno po vladah; ali angleško, kjer je premor tudi pred družinskimi podatki. Se da to urediti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:42, 10. julij 2016 (CEST) # Predloga {{tl|Infopolje Oseba}} je namenjena povzetku osnovnih podatkov o osebah v biografskih člankih. Za nekatere primere imamo bolj konkretne predloge, ki recimo vsebujejo specifične parametre za določen poklic. Uporaba Infopolja Oseba ni nepravilna, le bolj je zaželeno uporabljati bolj specifične predloge. # Navodila za v vključevanje Infopolja Vojška oseba znotraj drugega nadrejenega infopolja (Oseba/Umetnik/...) so napisana v dokumentaciji [[Predloga:Infopolje_Vojaška_oseba/dok#Vključevanje_znotraj_drugega_infopolja]] (uporabiti je treba parameter {{para|module}}) # {{tl|Infopolje Vladar}} pa je potrebno še posodobiti (ga imam na čakanju). To bo urejeno v prihodnosti, ker se trenutno ukvarjam s posodobitvijo sistema navajanja virov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:15, 10. julij 2016 (CEST) Najlepša hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:44, 10. julij 2016 (CEST) ==Infopolja== Živjo, lahko prosim pogledaš, zakaj se infopolje v članku [[Železniška proga Kreplje - Repentabor]] ne prikaže pravilno? Prav lepa hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 22:41, 16. julij 2016 (CEST) : Za vnos slike vnesi le ime slike (EnaSlika.jpg) brez dodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:26, 17. julij 2016 (CEST) == Zasebno sporočilo == Poslal sem vam zasebno sporočilo na e-mail. [[Uporabnik:Iluvatar19911|Iluvatar19911]] ([[Uporabniški pogovor:Iluvatar19911|pogovor]]) 15:23, 25. julij 2016 (CEST) :Že jaz urejam, se bomo zmenili prek OTRS (glej moj pogovor), tako da se ti ni treba ukvarjati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 25. julij 2016 (CEST) ==Planica== Živjo, Pinky, morda veš, ali je na sliki [[:Slika:Planica valley.jpg]] res Planica? Ali je to še Tamar? Sliko sem hotel v članku [[Planica]] skriti, pa sintaksa ne deluje. Lahko prosim pogledaš, kje je problem? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:05, 27. julij 2016 (CEST) : Bom pogledala. Upam, da še danes. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:12, 27. julij 2016 (CEST) ::Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:11, 28. julij 2016 (CEST) == PM - re brisanje testnih primerov == Ups ... sem spregledal, da ne gre za stran v mojem peskovniku. LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 12:59, 15. avgust 2016 (CEST) ==[[Nellie Vladimirovna Kim]]== Nisem zelo spreten pri popravljanju wikidata podatkov in ne bi rad pacal, morda popraviš ti. Kraj rojstva je Šurab v Tadžikski Sovjetski Zvezi, danes Šurob v Tadžikistanu. Družina se je preselila v Čimkent (danes Šimkent v Kazahstanu) po Nellinem rojstvu. Poleg tega, pravilno ime je Nellja (domače Nelli) in ne Nellie. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:23, 12. november 2016 (CET) : Rojstne podatke sem popravila, glede njenega imena pa ne vem - nikjer nisem zasledila Nellja, vedno je napisano le Nelli. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 14. november 2016 (CET) :: Med drugim je ime razvidno tudi v profilu v Zunanjih povezavah. Osebno me "zbada" angleško napisano ''Nellie'', bolje bi bilo ''Nelli'', vendar to ni bistvenega pomena. Glavno je bilo popraviti rojstne podatke, hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 15. november 2016 (CET) == [[Bojan Petan]] == {{tl|infopolje Politik}} sem preusmeril na {{tl|infopolje Funkcionar}} in nisem opazil težav, razen če je parameter party prazen prikaže ameriško Republikansko stranko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:31, 5. februar 2017 (CET) : Napaka je bila v Infopolju Funkcionar. Sem popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:15, 11. februar 2017 (CET) == Infopolje naboj in Wikipodatki == Potreboval bi pomoč z {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}}, saj bi rad omogočil, da bi ta vse možne parametre polnil z Wikipodatkov. Pri menjavi lokalnih podatkov s podatki z Wikipodatkov, sem pri nekaterih člankih namenoma lokalno izpolnil nekaj parametrov kot npr. sliko širine 330 px pri [[6,5×52 Carcano]] in širine 325 px pri [[14×32 R Wänzl]]. Tako sem ravnal, saj se pri privzeti širini 300 px podatki o balistiki lomijo v novo vrstico. Boljša rešitev bi bila, da bi v {{tl|Infopolje naboj strelnega orožja}} omogočil nastavljanje širine slike, tudi če ta izvira iz Wikipodatkov. Ali mi lahko pri tem pomagaš? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 15:56, 7. maj 2017 (CEST) : Tole sem popravila v Infopolju. Sedaj lahko nastavljaš tudi širino s {{para|image_size}}.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Zanima me še, če se da za stavek <nowiki>{{wikidata|property|raw|Q17560835|P2386|P518}}</nowiki> z našo predlogo doseči enak rezultat kot z angleško. Hvala. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 18:31, 7. maj 2017 (CEST) : Tole pa ne vem čisto točno kaj naj bi delalo, ker P2386 ne obstaja v Wikidata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 15. maj 2017 (CEST) Hvala za popravek pri slikah. P2386 je premer in se uporablja v kombinaciji z "applies to part". Tako so mi priporočili, ko sem glede tega vprašal na Wikipodatkih. Trenutno je edini naboj s pravilno vnešenimi premeri in dolžinami [https://m.wikidata.org/wiki/Q17560835 11x58 R Werndl]. --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:16, 16. maj 2017 (CEST) Debata je potekala [https://m.wikidata.org/wiki/Wikidata:Property_proposal/Cartridge_dimensions tukaj] --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) [[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 07:19, 16. maj 2017 (CEST) == Normativna kontrola == Zdravo, jaz sem precej ven iz MediaWiki sveta in preden si belim glavo z delovanjem Lue v navazai z Wikipodatki - morda veš zakaj se pri [[Fran Govekar|Govekarju]] kot opomba pokažejo vsi labeli za BNF? Trenutno zgleda nekako takole: <blockquote>data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011. </blockquote> Mislim da je sicer treba posodobiti https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Module:Authority_control --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:57, 26. maj 2017 (CEST) :Sem tudi jaz hotel omeniti isto. Mislim, da je problem v tem, da modul prebere pri {{Q|20666306}} vrednosti za {{P|1680}} v vseh jezikih namesto samo v slovenščini. Isto se izpiše v vseh člankih, kjer se pojavi ''data.bnf.fr'' v referencah prek infopolja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:04, 27. maj 2017 (CEST) ::Sem skušal posodobiti [[Module:Authority control]] pa vidim da obstoji odvisnost od [[Module:Navbox]], tam pa ne najdem da bi se kje bral {{P|1680}}. Edit: ah, imaš prav problem je v infopolju.. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:31, 27. maj 2017 (CEST) {{urejeno}}, sem dopolnila [[Modul:Sources]]. Imam zadnje časa polno dela, tako, da lahko pokrpam le nujne zadeve. Je pa pri teh zadevah treba pogledati kako so kakšno stvar popravili v ruski izvedbi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:29, 27. maj 2017 (CEST) :Hvala. A je kje kakšen seznam vseh teh novih modulov in kratek opis kaj počnejo? Bi bilo potem tudi lažje odpravljati napake. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:48, 27. maj 2017 (CEST) :: Seznama modulov pravzaprav ni, najdeš pa jih lahko takole: [{{fullurl:Special:PrefixIndex|namespace={{NAMESPACEID|Modul}}}} Vse Modul strani]. Nekaj modulov je v vključenih [[:Kategorija:Wikipedijini moduli]], obstaja pa tudi [[:Kategorija:Predloge, ki temeljijo na Lua]]. Dokumentacija bi pri modulih morala obstajati (ponekod je v angleščini, ponekod piše iz kje je bila osnova vzeta - npr : [[Modul:Wikidata]]), ne vam pa koliko je ponekod ažurna. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:41, 28. maj 2017 (CEST) == Zvon v Begunjah == Imaš mogoče tudi posnetek besedila na plošči pod zvonom pred begunjsko graščino? Sliko in prepis besedila bi dodal v zapis o spomeniku na [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2116_x438926.388_y137318.785_s20_b2 Geopediji,] lahko pa storiš tudi sama. Mimogrede, mogoče te bo zanimala [[:b:Dobrave|wikiknjiga Dobrave]], ki jo počasi postavljam. lp, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 10. avgust 2017 (CEST) : Sliko imam, a je neostra. Sem jo naložila v Zbirko ([[:File:Zvon Sv.Urh Begunje na Gorenjskem - napis.jpg]]). Bom šla en dan tja in napis ponovno fotografirala [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:15, 13. avgust 2017 (CEST) == {{tl|navpolje}} in nowrap == Na en imajo parameter <code>|nowrapitems = yes</code>, ki se pri nas ignorira (npr {{tl|Footer European Indoor Champions Long Jump Women}}), verjetno je treba posodobiti predlogo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:09, 15. september 2017 (CEST) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 15. september 2017 (CEST) :: {{urejeno}}, mislim, da sedaj deluje ... čeprav včasih letnico in zastavo loči od imena in priimka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 15. september 2017 (CEST) ::: Hvala in mislim, da deluje čisto OK (ne ločuje zastav ali letnic). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 16. september 2017 (CEST) == Infopolja za astronomska telesa == V članku o eksoplanetu [[Proksima Kentavra b|PKb]] mi v en: nikakor ni všeč njihova predloga. Na ru: je bolje, vendar, kot zgleda, rabijo dodatno predlogo od predloge za telesa Osončja {{tl|infopolje Planet}}. Na hitro pogledano se jim nekateri parametri podvajajo, kar je tako ali tako logično, in zelo v redu. Sestavljanje infopolj mi ne leži – zaenkrat je pmsm še najbolje pri infopoljih za meglice ({{tl|infopolje meglica}}), kjer se lahko izbere <tt>tip</tt> in potem koda naredi svoje. Jaz bi dodal, kar je treba na obstoječo, in ne bi delal nove. Saj potem 2000 novih parametrov ne bo problem dodajati sproti notri. {{s-:-)}} Večji problem se mi zdi ročno 'prepisovanje' ali metoda povleci in spusti podatkov, pa prenos iz wikipodatkov ipd. Kaj meniš? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:17, 22. oktober 2017 (CEST) : Razlika med angleško in rusko je v osnovi v tem, da imajo Rusi eno predlogo Predloga:Eksoplanet, ki združuje vse angleške (Planetbox begin , Planetbox image, Planetbox star, Planetbox separation, .....). :* [[Predloga:Infopolje Planet]] je zastarela, ker ne uporablja Predloge za infopolja ([[Predloga:Infopolje]]). Tako, da predlagam, da najprej jaz posodobim obstoječo, potem pa se lahko razširi. Problem pa je v tem, da bomo po razširitvi sami morali poskrbeti za pravilno uporabo parametrov v člankih, saj jih ne bo enostavno prenesti iz angleških v naše članke. Bo potrebno narediti tako, da bo naša predloga razpoznala vse angleške parametre in bo potem lažje vključevanje v naše članke. :* Poskrbim lahko tudi, da se nekateri podatki avtomatsko napolnijo z Wikipodatki. To je stvar dogovora. Izvedba pa ne zahteva veliko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 23. oktober 2017 (CEST) :: Namesto predloge {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}}, kot tam piše, lahko rabijo še tudi (verjetno) starejšo {{[[:ru:Шаблон:Карточка планеты|Шаблон:Карточка планеты}}]], kjer dodajo parameter <tt>тип=экзопланета</tt> – ne vem pa, če jim to res tudi deluje. Aha, nisem vedel, da je predloga {{tl|infopolje Planet}} zastarela. Na hitro sem pogledal parametre na en: in jih je kar nekaj v tistih parih predlogah, ki jih je treba združevati, in nekateri so za isto stvar drugače poimenovati, kar seveda ni problem, ker se lahko poda več imen parametrov. Tudi ni pmsm dobra praksa prevajati imen parametrov, kot to delajo Rusi, pa Srbi itd. Boljše je podati razpredelnico z njihovim opisom in pomenom. Aja, na 'novi' predlogi {{[[:ru:Шаблон:Экзопланета|Шаблон:Экзопланета]]}} niso prevedli parametrov in tudi niso komplicirali s podrobnostmi, ker je trenutno 'samo' 28 parametrov. Če boš posodobila, bomo že nekako uredili parametre – pmsm je lažje 'na roke' prenašati, če že obstajajo, kot pa izumljati nove. Najboljše bi bil prenos iz kakšne zunanje baze, ki jih je že nekaj – npr.: [http://www.exoplanet.eu/ EPE], Observatorij Pariz-Meudon, [https://exoplanetarchive.ipac.caltech.edu/ NEA], NASA, [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC], ... Na wikipodatkih je tudi treba dobiti podatke od nekod. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:05, 23. oktober 2017 (CEST) :: en: rabi vsaj štiri reference: ::* [[Enciklopedija zunajosončnih planetov|EPE]] ::* [[SIMBAD]] ::* [[NASA Exoplanet Archive|NEA]] ::* [http://www.openexoplanetcatalogue.com/ OEC] :: Zgled: [[:en:HD 189733 b|HD 189733 b]] --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:48, 23. oktober 2017 (CEST) :[[Predloga:Infopolje Planet]] je sedaj posodobljena in pripravljena za razširitve. Razširitve naj se najprej uvedejo in stestirajo v [[Predloga:Infopolje Planet/peskovnik]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:14, 25. oktober 2017 (CEST) Najlepša hvala ti za posodobitev. Lepo se vidi primerjava trenutnega stanja in novega. Ta razdelek bi v fazi 1 prestavil na pogovorno stran podstrani za testne primere, če je v redu (ali raje pustim tukaj, da imaš pregled?) Faza 0 je posodobitev obstoječe predloge. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:56, 26. oktober 2017 (CEST) :Ostanek pogovora prestavljen na: [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planet]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 27. oktober 2017 (CEST) === {{tl|infopolje observatorij}} === Nekaj stvari je rdečih. S predlogo sem tvoril članek [[Observatorij Ladd]] in je tam tudi enako rdeče. Zaenkrat sem pustil tako kot je, le večino sem na hitro prevedel. Če tudi prav razumem, gredo vsi podatki v takšno infopolje iz Wikipodatkov, razen verjetno tistih, ki jih eksplicitno povoziš. Če lahko malo pogledaš zakaj je toliko rdečega. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:34, 1. julij 2018 (CEST) : Mi imamo [[modul:Wikidata]] povzet po ruski predlogi zaradi datumov in drugih podobnosti našega jezika z ruskim. Zato njihovega sistema ne moremo uporabljati - to pomeni, brez direktnega urejanja v Wikipodatkih (Predloga:EditAtWikidata), in iskanja alternatvnih imen (Funkcija »ViewSomething«), ... Lahko bi naredili podvojen sistem za Modul:Wikidata, ampak potem bi bila šele zmešnjava. Sem pripravila v {{tl|infopolje observatorij/peskovnik}} našo verzijo predloge, ki jo trenutno omogoča naš modul, vnesla podatke v [[Modul:Coordinates]], da deluje <code>invoke:Coordinates|coordinsert|</code> ... Sem predlogo za silo popravila v peskovniku, ne deluje povezava v Zbirko. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:58, 1. julij 2018 (CEST) :: Lepo si uredila. Zdaj izgleda zelo v redu. Katera povezava v Zbirko točno ne dela? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 2. julij 2018 (CEST) ::: Sedaj Zbirka že dela, sem jo naknadno popravila. Bo pa predloga še vedno izpisovala rdeče, če koordinat ne boš direktno vpisal ... poskusi v članek [[Observatorij Ladd]], vključiti le {{tl|infopolje observatorij}} brez kakršnihkoli izpolnjenih parametrov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:27, 2. julij 2018 (CEST) == Fantastika == [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! V slovanskih jezikih se izraz "Spekulativna fikcija" ne uporablja, ker je bolj starodavni in analogni izraz "Fantastika". Zato vas prosim, da preimenujete ustvarjene kategorije. S spoštovanjem,--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 16:28, 30. maj 2018 (CEST) : Izraz "Spekulativna fikcija" je razložen na spletni strani [http://www.revijaprimus.si/2017/05/12/esej-o-spekulativni-fikciji/ Revije Primus]: ''"Besedna zveza spekulativna fikcija v Sloveniji nima neke posebne domovinske pravice. V večini literarno razvitih držav se s to besedo označujejo žanrske skupine znanstvene fikcije (fantastike), fantazije in nadnaravnega hororja ... Pri nas se običajno kar vse žanrske skupine spekulativne fikcije vržejo v koš znanstvene fantastike ali fantazije. Skoraj vedno se k temu doda še pridevnik mladinsko in ali tudi otroško. Tovrstna površnost izhaja iz prej omenjene precejšnje prezrtosti s strani literarne stroke in tudi skoraj popolne odsotnosti domačih literarnih del v programih resnih (večjih) založb."'' :Zato zaenkrat izraza ne bi menjala, razen, če nimaš trditve podprte s kakšnim uglednim virom. Obstaja celo [http://cld.si/Supernova.html Revija za spekulativno fikcijo] [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 30. maj 2018 (CEST) :: Bojan v tem zapisu kritizira tudi 'najbolj' uveljavljen izraz /znanstvena fantastika/, ki bi moral biti, če prav razumem, znanstvena fikcija. Ne bi se sicer spuščal v podrobnosti, ker je (vsaj ta) izraz res že dobro useden. Ravno pa sem nekje na spletu npr. našel da je roman ''Težko je biti bog'' bratov Strugacki iz leta 1964, ki po sovjetski terminologiji znanstvene fantastike seveda spada sem, umeščen tudi v neko <math>xyzt\!\, </math>-kategorijo nevemkakšne fikcije. Če ni prav znanstvena fantastika, tudi ni prav okrajšava za znanstveno fikcijo in mora biti ZFi, ker je, če ni tako, potem to po izrazu phot0n-a s fizikalnega kanala IRCa pravi »massive headache«, oziroma okrajšano MH {{s-:-)}} Sem drugače zastopnik mišljenja, da je lahko kritizirati preboje s spekulativnostjo.. Težko bi se npr. lotil pisati kaj za ''Supernovo''. Pač >hardcore pseudophilosophical fantastics.< alias HP(P)S. Ne vem zakaj bi bil angleški jezik toliko merodajen glede na slovenskega, da je v slednjem znanstvena fantastika »napačna interpretacija« .., četudi nosi sam izvirnik, namreč ''science fiction'' .. Za [[:en:Fantastic|''le fantastique'']] ruski jezik rabi общелитературная фантастика, ukrajinski pa celo химерна проза, kjer pa se, seveda, kot piše na tamkajšnji wp, v njeni literaturoznansoti precej krešejo mnenja. O tem bi [[:uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] gotovo znal povedati kaj več. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:16, 24. junij 2018 (CEST) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] & [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] Dober dan! Izraz "Fantastika" združuje znanstvena fantastika, fantazijsko pripoved, alternativno zgodovino, nadnaravno fikcijo, horor. Izraz "špekulativne fikcija" ("špekulativne umetesčna literatura") , ki je postala aktivna v sodobnem širšem smislu v anglo-ameriški kritiki šele pred 20 leti, ima enak pomen. Ker na zahodu ni bilo nobenega izraza, ki označuje vse nerealne žanre literature. Čeprav avtor enciklopedije znanstvene fantastike, John Clute in v angleški terminologiji se uporablja izraz "Fantastika" http://www.sf-encyclopedia.com/entry/fantastika . Zato mislim, da je v osnovi napačno dati prednost ne-slovanskemu mlademu sopomenku. Базовые термины по языкам Osnovni izrazi glede na jezik: *"Littératures de l'imaginaire" fr https://fr.wikipedia.org/wiki/Litt%C3%A9ratures_de_l%27imaginaire *"Фантастика" uk українська https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Fantastyka" pl https://pl.wikipedia.org/wiki/Fantastyka *"Фантастика" ru русский https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" bg https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастика" kk https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 *"Фантастыка" be https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D1%8B%D0%BA%D0%B0 *"Phantastik" de https://de.wikipedia.org/wiki/Phantastik *"Fantastik" sv https://sv.wikipedia.org/wiki/Fantastik * Fantastico it https://it.wikipedia.org/wiki/Fantastico *"Fantastika" az https://az.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" sh https://sh.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Fantastika" lv https://lv.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Ulme" et https://et.wikipedia.org/wiki/Ulme *"Fantastika" uz https://uz.wikipedia.org/wiki/Fantastika *"Speculative fiction" en https://en.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *"Fantastika" sl Torej bi morala biti Izraz "Spekulativna fikcija" je treba uporabiti kot dodatno in v slovenski Wikipediji bi moral biti članek, ki pojasnjuje, da gre za analogo osnovnega pojma »FANTASTIKA« V ANGLEŠKEM JEZIKU. primeri takšnih Članekov: *https://ru.wikipedia.org/wiki/Speculative_fiction *https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%B5%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B0 . Izraz fantastique, Izraz общелитературная фантастика, Izraz химерна проза imeti povsem drugačen pomen in nimajo nič skupnega z "Fantastika" , "Фантастика", "špekulativna fikcija - imajo drugačen pomen. --[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:45, 24. junij 2018 (CEST) :Hmmm, sem se v tem izrazoslovju izgubila. Ne vem kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi {{ping|Hladnikm}} kaj pripomnil, da razrešimo in uredimo zmešnjavo. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :* [[Fantazija]], [[Fantazijska pripoved]] - en:Fantasy - ([[:Kategorija:Fantazija]] in [[:Kategorija:Pisatelji fantazije]]) :* [[Znanstvena fantastika]] - en:Science fiction, hr:Znastvena fantastika ([[:Kategorija:Znanstvena fantastika]] in [[:Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]) :* [[Fantastika]], [[Spekulativna fikcija]] - en: Speculative fiction, hr: Spekulativna fikcija, ru:Fantastika ([[:Kategorija:Spekulativna fikcija]] in [[:Kategorija:Spekulativna fikcija po narodnosti]] ) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:41, 24. junij 2018 (CEST) :::Vprašanje sem posredoval na forum Slovlit, morda se oglasi kdo od strokovnjakov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:46, 25. junij 2018 (CEST) :::: @[[uporabnik:yasnodark|Yasnodark]] in @[[uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] hvala za odgovore. Tudi sam sem se kot Pinky izgubil. pmsm je očitno, da izrazje ni dorečeno, in gotovo obstaja več interpretacij. Milan, ali lahko tudi daš povezano na to temo, kamor si posredoval vprašanje? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:41, 28. junij 2018 (CEST) :::::Žal je forumov arhiv na IJS zaradi hekerskih napadov na strežnik trenutno zaklenjen in bo treba z linkanjem počakati. Sicer pa še ni bilo nobenega odziva. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:31, 28. junij 2018 (CEST) == Infopolje za objekt vesolje :) == #0 Zanimivo infopolje, vsekakor, in odlično narejeno. #1 Predloga {{tl|var}} še ne dela 'dobro' – rabi × (x) za množenje numeričnih vrednosti namesto vsredinjene pike. Sem rabil namesto predlogo {{tl|e}}, kjer se pa spet moraš 'utrujat' z enotami. #2 vidno vesolje vs opazljivo ~ Verjetno ima angleški jezik (original {{s-:-)}}) [[:en:visible universe|visible]]? Ne, nima – [[:en:observable universe|observable]] ima. #3 Dodal sem število galaksij po de:, vendar imajo tam mrtvo povezavo. Ne da se mi iskat trenutne ocene. Hawking je tudi omenjal sorodno cifro. Mislim pa, da so v zadnjem času na kar zapleten (in vsekakor zanimiv) način določevali to vrednost – ne najdem trenutno linka do raziskav. #4 Temperatura, če gre za temperaturo današnjega stanja fotonskega prasevanja, se je od 2002 vsaj do 2009 vesolje ohladilo za par tisočink: 2,7277 vs 2,72548 K. Očitno je razvidno, da gre za merilne točnosti trenutnih merjenj, ki so pmsm impresivne. Seveda so lahko vmes napake. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:42, 24. junij 2018 (CEST) : Infopolje je povzeto po :en ... imam željo članek podaljšati na 30.000 znakov. Hvala za popravke. Bom pogledala, kaj je z predlogo {{tl|var}}. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:51, 24. junij 2018 (CEST) :#0 Super! :#1 V infopolje bi se lahko dodala še (vsaj) ena slika, pmsm. Ta Hubbleov UDF ([[:en:Hubble Ultra-Deep Field|ultra deep field]]) je, kakor je verjetno dobro znano, nastal zgolj po naključju, ker so enemu od glavnih nosilcev tega projekta dovolili prosto rabo tega inštrumenta, za kar <math>t\!\, </math> dolgo časovno periodo. Tudi o tej sliki bi veljajo kaj več dopisati v članek, pmsm, ker je gotovo preboj 'erste klasse'. Menda nihče ni pričakoval tega, da bo slika odražala kako so galaksije še bolj kot za 'šmorn' 'naflokane' v prostor. [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič]] bi že vedel zakaj, ker se je veliko in med prvimi ukvarjal z razvojem galaksij, ter kasneje in še danes [[Martin John Rees|Rees]]. Sicer sta, kot je znano, (vsaj) dva modela nastanka galaksij – top down in bottom up, kakor velikokrat. Pač, dobro staro binarno razmišljanje. Manj je znanega o njihovi porazdelitvi. Nekateri, kakor berem v nekaterih psevdoegocentrično-introventiranih znanstvenih publikacijah, podobno kot o oblosti Zemlje, dvomijo o tem, da se galaksije odmikajo od (naše) krajevne galaksije. Verjetno ne bom doživel časa, ko bo možno takšne slike delati 'iz roke' (ali pač). V mislih imam nič drugega kot kakšno sliko računalniške simulacije, ali pa še kakšno upodobitev 's črto'. Če boš podaljšala članek, imam željo, da wikificiram. Sem pa, priznam, občutljiv na terminologijo, ki v slovenščini gotovo (še) (zelo) šepa. :: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:18, 24. junij 2018 (CEST) ::: Se bom potrudila po svojih najboljših močeh, vsekakor pa so tvoji popravki več kot dobrodošli. ::: Infopolje omogoča vključitev dveh slik. Uporabiti je treba parametre {{para|image}}, {{para|caption}} in {{para|image2}},{{para|caption2}}. Obstoječo reprezentativno sliko lahko zamenjaš/dopolniš in tudi dodaš dodatno kar sam. Jaz sama nisem astronom in in je tvoja strokovna pomoč več kot dobrodošla. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:26, 24. junij 2018 (CEST) :::: Obstoječa je pmsm zelo na mestu. Za drugo so pa mogoče naslednje možnosti npr. (Lahko glasujemo ..) <gallery> 1600 Himmelsscheibe von Nebra sky disk anagoria.jpg|[[Nebesni disk iz Nebre|Nebrski nebesni disk]], okoli 1600 pr. n. št. ThomasDiggesmap.JPG|[[Thomas Digges]], 1576 KUGEL-3 pulsierendes Universum.gif|Karl Bednarik, 2005 Structure of the Universe.jpg|ASA, ESA, E. Hallman (Univerza Kolorada, Boulder), 2008 Large-scale structure formation.gif|NCSA, Andrey Kravtsov (Univerza v Chicagu), Anatoly Klypin (Državna univerza Nove Mehike), 2011 Universecolor.jpg|Drschawrz, 2011 Вселенная (материя и темная материя).jpg|Kot Da Vinchi, 2011 Campo ultra profundo 3d.gif|NASA Large-scale structure of light distribution in the universe.jpg|Andrew Pontzen/Fabio Governato (UCLA), 2014 </gallery> :::: ... :::: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:09, 24. junij 2018 (CEST) mmg, za ''objekt'' (vesolje) sem mislil hudomušno, ker po večini wikipedij berem o objektih (v astronomiji). Sam nikdar do sedaj npr. v fiziki (in zato tudi astronomiji, ki je načeloma njena 'podmnožica' ali pa sorodna množica), kolikor sem jo študiral, nisem slišal o kakršnihkoli >objektih< – vedno samo o [[telo (fizika)|telesih]]. Dvomim tudi, da je kje na wp solidna definicija >objekta< v tem sotvarju, če se že toliko rabi. Sicer se članek [[:en:astronomical object|astronomical object]] trudi opisat 'razliko' med telesi in objekti, ki je pmsm ni. Če prevedem tamkajšno definicijo – »astronomski ali nebesni objekt je kompleksna, manj kohezivno vezana struktura, ki je lahko sestavljena iz več teles ali celo iz drugih objektov s podstrukturami.« Telo (>objekt<), sestavljeno iz več teles, je pmsm še vedno telo. Tudi navadna žoga je, če smo striktni, sestavljena iz teles (objektov) s podstrukturami – atomi, in zato (še) ni objekt, saj tudi atomi niso objekti.. Atom je po definiciji trenutnega članka <u>del</u> nečesa (no, pač snovi) in je <u>gradnik</u> molekul/snovi. In še naprej, elektron je eden od najlepših zgledov teles. Kje je razlika in kje meja za telesa/objekte? Ta beseda me asociira le npr. v rabi v arhitekturi, gradbeništvu ipd. ''VST'' Cankarjeve založbe na str. 803 definira 7 pomenov te besede in sploh tudi ne omenja telesa. Poleg rabe v lingvistiki (objektno določilo (predmetno določilo), predmetni odvisnik, ...) omenja rabo v fiziki – objektno stekelce: tanka steklena ploščica za mikroskoske preparate. Res ne vem od kod so pridelali to besedo. Konservativna raba verjetno odslikuje rabo v fiziki, saj se v njej že npr. (masno) [[togo telo]] večinoma velikokrat obravnava kot [[točkasto telo]]. Tudi galaksijo npr. (ki je objekt po zgornji angleški definiciji) se lahko obravnava kot točko. Res je, da, če se rabi za vesolje ali telo ali objekt, obakrat malo čudno zveni. Mogoče pa nadtelo (ali manj konservatirno – nadobjekt). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:53, 28. junij 2018 (CEST) : Sem v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] pripravila poglavje Fizikalne lastnosti povzetega po angleški verziji. Če imaš voljo, lahko tam popraviš vse kar je potrebno. Sem verjetno s prevodi šla preko mojega fizikalnega znanja - tako, da si dobrodošel in vse popraviš kar tam. Kasneje pa lahko prenesem besedilo v članek. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:37, 29. junij 2018 (CEST) ::: {{ping|xJaM}} ali si popravljanje v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|mojem preskovniku]] zaključil? [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 3. julij 2018 (CEST) == Pregled vsebin == Zadnjič sem 'brskal' po najboljši obliki portala, npr. za astronomijo. Na slovaškem portalu (verjetno to obstaja še v kakšni drugi wp) imajo lepo organizirane vsebine. Krovni seznam za vsebino iz astronomije na sl wp je [[seznam astronomskih vsebin]]. Tega sam ne bi naprej 'razbijal', ker preprosto služi za preged nad večino urejanj. Škoda je, da nekateri produktivni uporabniki tja (in tudi na druge vsebine) večinoma večkrat ne dodajajo imen člankov, ki so jih ustvarili. Angleška wp je soroden seznam sedaj spremenila v nekakšen [[:en:Outline of astronomy|outline]].., francoska je npr. to 'vrgla' v seznam podstrani (wiki)projekta: [[:fr:Projet:Astronomie/Liste des articles|liste des articles]]. No, kakorkoli. Zgled s slovaškega portala za vsebine, ki se začnejo z [[:sk:Zoznam astronomických článkov/A|A]]. Prvič, ni mi jasno kako generirajo ta seznam (na njem so samo ustvarjeni članki, razdeljeni naprej dvočrkovno npr. od '''a1''' do '''az'''). Kako se ve, da konkretni članek pade tja noter, ker ne vidim kakšnih posebnih dodatnih oznak v teh člankih? Ali je morda kakšna skrita kategorija ali podobno? Npr., geslo [[sk:Aktívna oblasť (Slnko)|Aktívna oblasť (Slnko)]] ima samo kategorijo [[:sk:Kategória:Slnko|'Sonce']], članek o zvezdi [[:sk:Alnitak|Alnitak]] pa kategorijo [[:sk:Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie|Kategória:Heslá Encyklopédie astronómie]]. V [https://sk.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoznam_astronomick%C3%BDch_%C4%8Dl%C3%A1nkov/A&offset=&limit=500&action=history zgodovini] seznama/A se vidi, da je posodabljan z boti. Zanimivo in pmm uporabno. : Kategorija za zvezdo se nanaša na slovaško enciklopedijo astronomije ''[[:sk:Encyklopédia astronómie|Encyklopédia astronómie]]'' (1977–84). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:43, 28. junij 2018 (CEST) :: Mislim, da bot deluje po tem principu: če se nek članek pojavi v določenih kategorijah in njenih podkategorijah, se članek avtomatsko umesti v seznam. Se pa jaz z boti ne ukvarjam. Mogoče bi {{ping|Sporti}} lahko kaj pripomnil. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:19, 29. junij 2018 (CEST) :::Najlažje narediš seznam s članki kategorije in podkategorij Astronomije [https://petscan.wmflabs.org/?psid=4924379], samo tako dobiš tudi npr. stvari, po katerih je poimenovan asteroid in podobno, lahko pa te neželene kategorije dodaš pod negative categories in jih izključi. Morda je potrebno tudi povečati globino podkategorij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:56, 29. junij 2018 (CEST) :::: Zanimiv pristop. Verjetno ni tako težko kot je videti na prvi pogled. Ali je morda že kakšen primer takšne možnosti tukaj. Ga še nisem zasledil, gotovo pa sem kaj spregledal. V tej nastavitvi, kot si jo podal, seznam kaže tudi veliko gegrafskih pojmov ipd. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:25, 1. julij 2018 (CEST) ::::: [[:Kategorija:Geografija]] je v [[:Kategorija:Vede o Zemlji]], kar je podkategorija [[:Kategorija:Astronomija]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 1. julij 2018 (CEST) == Template:Overset == Na predlogo sem naletel pri pisanju članka [[Serpentinit]]. V angleškem izvirniku tega članka so s to predlogo izredno pregledno zapisane kemijske reakcije, prav pa bi prišla tudi kje drugje. Mislim, da veš, kam pes taco moli. Lahko pa tudi malo počakam in zaenkrat malo improviziram. Hvalaǃ--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:43, 24. avgust 2018 (CEST) : Ok. Bom pogledala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 30. avgust 2018 (CEST) :: {{ping|Octopus}} Sem pripravila. Mislim, da v osnovi deluje. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 30. avgust 2018 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:41, 2. september 2018 (CEST) == Viri/sklici == Zanima me, ali je naslednji primer zapisa vira tisti, ki naj bi postal standarden? * Bradbury, Louise (1988), "Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom", ''Journal of the American Research Center in Egypt'' 25: 127–156, doi:10.2307/40000875. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:03, 4. november 2018 (CET) :Raje uporabi predlogo {{tl|navedi revijo}}, v tem primeru <code><nowiki>{{navedi revijo |last=Bradbury |first=Louise |year=1988 |title=Reflections on Travelling to 'God's Land' and Punt in the Middle Kingdom |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=25 |pages=127–156 |doi=10.2307/40000875}}</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 4. november 2018 (CET) V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. november 2018 (CET) ==Predlogi za prevajanje v Wikipodatkih== # Z bolezenskimi znaki v Tabernaklu sem po mojem končal, bi bil vesel, če pogledaš in komentiraš (lahko da sem kaj - očitnega - spregledal) # če je v redu, bi ponaredil še kaj - mikajo me [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:%C5%BDelenePredloge želene predloge] # kje je bolj udobno pogovarjati se, tu ali pri meni? Tu ali kje drugje - recimo če imajo WikiData kak pogovor? LP [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 20:10, 4. november 2018 (CET) : Lahko se pogovarjava pri tebi. Želenih predlog se pa kar loti. Mogoče bi pa prevzel tole [[Uporabniški pogovor:Janezdrilc#Okvirčki pri škrbinah]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:21, 5. november 2018 (CET) == [[Živa kulturna dediščina]] == Ojla. Gospa z ministrstva, s katero sem bil na zvezi glede RKD, me je opozorila, da je "Živa kulturna dediščina" zastarel izraz in da se zdaj uporablja samo "Nesnovna kulturna dediščina". Se ti da popravit? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:12, 6. november 2018 (CET) : Ok. Bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:19, 6. november 2018 (CET) ::Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:52, 7. november 2018 (CET) ::: {{urejeno}}, upam, da nisem česa izpustila --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:22, 8. november 2018 (CET) == Tabernaklanje == Ali se da podatke (obstoječe in manjkajoče) vzeti v roke kot (npr. XML) datoteko? Da vsak se "symptom" mora prevajati (klik-klak-klok-''simptom''-enter) "na roko", je sicer siher, ampak vse skupaj gre lahko tudi veliko hitreje ("simptomi" so verjetno samo začetek in če lahko prevajam'' industrijsko'', toliko bolje za nas vse). Vprašanje seveda velja tudi za smer nazaj - kako se prevedena datoteka spet vstavi v Wikidata. Če veš kako točko v sistemu, kjer lahgko začnem brati in slediti ustrezni poti, mi URL zadošča. Lep pozdrav s strani 3;) [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 15:29, 9. november 2018 (CET) : Hmm, tega nisem še nikoli počela. Ampak na WD obstaja stran, kjer je to opisano kako se dela - [https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Data_Import_Guide Wikidata:Data Import Guide]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 9. november 2018 (CET) :Hvala![[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 21:46, 9. november 2018 (CET) :keeping posted: vseh tisoč zapisov imam pri sebi in jih strojno prevajam, poleg tega iščem pot, kako bi se cel kup podatkov presnel s slovenskega medicinskega slovarja. Če ne drugega, slovenska imena namesto grško-latinskih imen, pa kratek abstrakt itd - gl. npr. [https://www.termania.net/iskanje?dictionaries=95&query=rinitis&SearchIn=All rinitis] lp [[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 22:13, 15. november 2018 (CET) '''stanje 24.11.:''' Kompletni prevod (1000 pojmov x 3 postavke - Q, label, description) Material je tukaj: [https://docs.google.com/spreadsheets/d/1PVKSkSHNBMe8QtJFPllJPyCwWhr5EldsedwhEKgVxJ4/edit?usp=sharing preglednica na Google docs], strukturiran tako kot je opisano v navodilih za Import Data. Medicinski slovar pustim zaenkrat pri miru, pride na vrsto kdaj drugič, ko bo most med preglednico in WikiData enkrat zgrajen in prevozen. Ker gre za moj prvi obisk v WikiData take velikosti, sem seveda previden. A lahko pogledaš, če je vse po regelcih, in mi pomagaš naprej - sedaj sem približno pri koraku 7 procedure za Import Data, predlagane zgoraj. Mogoče naslednji korak v peskovniku...? LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:58, 24. november 2018 (CET) : Če je s tabelo vse ok (sem ti poslala prošnjo za dostop), kar naredi zahtevo za bot-a (Step 6/Option 1). Opiši, kaj želiš; kje se preglednica nahaja; dobro je, da navedeš en konkreten primer. Jasno mora biti navedeno, da gre za dodajanje opisov (''description'') v slovenskem jeziku. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 24. november 2018 (CET) : Ok, ufff ...'' let's go''... Ti pošljem cc prošnje. Hvala Ti! Glede medicinskega slovarja - sem v stiku z Amebisom, ki za slovar skrbi. Ampak lepo po vrsti;)[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:41, 24. november 2018 (CET) : [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:53, 26. november 2018 (CET) :: Odlično. Izgleda ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:03, 27. november 2018 (CET) ::: {{ping|Vitosmo}}, na [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Bot_requests&section=47#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository bot request to import_SL-language_items into the WikiData medical repository] čakajo nate :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 3. december 2018 (CET) :: Na poziv sem pred časom odgovoril; zveza zgoraj na bot-request je mrtva, tabernakel pa je, kar se SL tiče, prazen (!?). Mi lahko prosim osvežiš povezave/stanje - Hvala vnaprej! in srečne praznike! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 09:49, 25. december 2018 (CET) ::: Očitno ne delajo arhiva: :::*[https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Requests_for_permissions/Bot/FischBot_6 FischBot_6] :::*[https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata%3ABot_requests&type=revision&diff=814578428&oldid=814578046#Import_SL-language_items_into_the_WikiData_medical_repository Wikidata:Bot requests: Razlika med redakcijama] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 25. december 2018 (CET) == Tabernaklanje and beyond == Vse najboljše v Novem letu,Pinky! Medicinsko izrazoslovje - aka Tabernaklanje - je po mojem mnenju dokončano, ali vsaj dober korak naprej. Glede izboljševanja s pomočjo medicinskega slovarja mi je sodelavec Amebisa svetoval, da se za vsebinska vprašanja obrnem na gl. urednico (mateja.legan@.kclj.si). Neizogibno to po mojem mnenju ni, saj izboljšav, ki bi bile potrebne, vsekakor ni toliko, da jih ne bi mogel kdo (i.e. jaz;) brez "grosističnega" dviganja valovčkov opraviti "peš". Kaj praviš? Tudi bi bilo morda bolj pametno, če me, podobno kot si me pri medicini, usmeriš na kak drug boj na požiravniku.[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 10:13, 3. januar 2019 (CET) :: Tudi tebi vse naj, naj. Bom v [[Predloga:Infopolje Bolezen]] vključila izpis simptomov (ki imajo slovenski prevod) iz Wikipodatkov. Glede požiravnikov, ki nas še čakajo, moram pa malo razmisliti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 3. januar 2019 (CET) {{urejeno}} PubMed, MedLine, eMedicine itd, kar je bilo rdeče npr v raku želodcA - Manjka mi samo predloga:Infobox biodatabase v [[OMIM]]. A lahko pokometiraš/pokritiziraš Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:25, 23. januar 2019 (CET) :Ah ja ... Sem prevedel celoten kataster ICD-9. Bom montiral pod stran ICD-9. Zakaj le ne... :: Sijajno {{ping|Vitosmo}}. Sem malo popravila ... paziti moraš pri referencah. Običajno pred referenco (sklicem) v besedilu ni presledka ... tudi, če se jih več drži skupaj, med njimi ni presledkov. Dopolnila sem tudi notranje povezave, saj članek lahko vsebuje tudi smiselne rdeče povezave. :: {{tl|Infopolje Bio podatkovna baza}} ima notri še nekaj izrazov, ki potrebujejo prevod. Če bi mi lahko pomagal pri prevodu, bi bila zelo vesela. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:25, 24. januar 2019 (CET) :: bom naredil. In hvala Ti za pomoč in nasvete LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ::{{urejeno}} "''URLi so rdeči, le kaj pomenijo,,,''";) - moram še popraviti sklice na EN strani, drugače pa mislim, da bo... Hvala Ti vnaprej za komentarje in nasvete.([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:48, 26. januar 2019 (CET) ::: Tisto rdeče "Quick generation with XSLT" sem izbrisala, saj je namenjeno generaciji škrbinskega članka na angleški Wikipediji. Za nas pravzaprav ni uporabno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 26. januar 2019 (CET) == DYK == Lahko prosim ti sestaviš [[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019]]? Jaz bom od jutri zjutraj kak teden na wikipavzi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:47, 19. januar 2019 (CET) :: Ok. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:55, 19. januar 2019 (CET) == Boj na požiravniku II == Sem dalje na voljo, za kako podobno prozaično delo kot je bil tabernakel. Drugače se pa lotevam tem, ki so malo pod mejama 30k oz 10k;). Ah ja, če lahko pogledaš [[mednarodni sistem enot]], Ti bom hvaležen. Konfucijanstvo je redirect, pa v ranking ne šteje - lahko tudi potipaš. In Konfucij/Konfucijanstvo per se sta po mojem premalo obdelana LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:43, 6. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}}Sem kar nekaj popravila ... preveriti je treba po vsem članku uporabo predloge '''val'''. Očitno jo avtomatski prevajalnik pomečka. Številke morajo biti izpisane tako kot na angleški strani. Nekaj sem jih že jaz popravila - je pa treba preveriti po celem članku, saj veš matematika je v številkah pomembna. Tudi dec. vejice so pomembne.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:40, 26. februar 2019 (CET) : {{ping|Vitosmo}} lahko tudi preveriš [[Wikipedija:Pod lipo#Wikimedia CEE Pomlad]] (mogoče si spregledal). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:36, 28. februar 2019 (CET) ==Notre-Dame: koordinate== Živjo, Pinky! Upam, da si v redu. Imam prošnjo, in sicer v članku [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] bi bilo treba popraviti koordinate v infopolju in nad njim. Prosim, lahko pogledaš? --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:54, 19. april 2019 (CEST) : Sem popravila [[Predloga:Infopolje Zgodovinska znamenitost]]. Sem pa ok, le dve službi opravljam naenkrat. Tako, da mi ostaja zelo malo časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:01, 20. april 2019 (CEST) Velja, hvala lepa! Uspešno z obema službama. :) --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 00:42, 21. april 2019 (CEST) == Infopolje Samostan == Vem, da nimaš časa, ampak... bilo bi lepo, če bi v Infopolje Samostan vključila lokacijsko karto. Ko bo, pa bo. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:54, 30. april 2019 (CEST) : ok, bom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:50, 30. april 2019 (CEST) : {{done}}{{ping|Octopus}} sem predlogo tudi posodobila. Koordinate se preberejo iz WD ali pa se vnesejo ročno. Zemljevid pa se nastavi v {{para|map_type}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 2. maj 2019 (CEST) Lepo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:31, 3. maj 2019 (CEST) == Napaka Lua: not enough memory == Javlja {{t|normativna kontrola}} na strani [[Usain Bolt]] in še kje verjetno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:44, 1. september 2019 (CEST) : Ja, s tem sem se že ukvarjala. Ni problem v normativni kontroli, ampak v številu predlog, ki se kličejo na tej strani. Če klikneš uredi stran, boš videl, da se zatakne že prej - meni včasih takoj po izpisu nasledstvenih polj. Če izbrišeš iz članka celotno infopolje Športnik, se bo normativna kontrola lepo izpisala. Lahko tudi pustiš Infopolje športnik in izbrišeš ostale predloge spodaj in bo zadeva spet lepo delovala. Mislim, da bo treba celotno stran nekako poenostaviti. Strani z napakami v skripti so na [[:Kategorija:Strani_z_napakami_v_skripti]] in jih ni ravno veliko. Tukaj pa nekaj malega o tej napaki: [https://www.lua.org/pil/24.3.1.html Error Handling in Application Code]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:17, 1. september 2019 (CEST) Aha. Samo vseeno čudno, da je on edini tak primer. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:01, 1. september 2019 (CEST) Očitno največ pobere infopolje: 33.66 MB/50 MB, pa tudi obe predlogi v ZP 13.62 MB/50 MB, normativna kontrola pa niti ne toliko 7.99 MB/50 MB. Se pravi bi bilo treba dvignit omejitev ali kaj optimizirati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:12, 1. september 2019 (CEST) :Enkratni klic predloge, ki dostopa do wikipodatkov {{tlx|wikidata}} ali {{tlx|normativna kontrola}} pobere od 7,92 do 8 MB od 50 MB, kar pomeni, da se stvari začnejo seštevati pri porabi spomina. Ne vem kako to preprečiti, če se stvari ne sproščajo pravilno. Infopolje Športnik dostopa do Wikipodakov 9x, normativna kontrola pa 1x ali pa doseči, da se poveča omejitev 50MB. Mislim, da bi morali nekaj narediti na tem. Načeloma pa tudi meni ni čisto jasno zakaj ravno pri Boltu klic Infopolja Športnik porabi 33Mb, pri ostalih športnikih pa 3x manj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:45, 1. september 2019 (CEST) Ja tudi klici drugih predlog pri ostalih niso tako "dragi", [[Michael Jordan]] ima npr. za vse predloge skupaj 9.13 MB/50 MB, bolj ali manj pa imajo vsi okoli 10 MB ali celo manj. Res pa ima Bolt na Wikipodatkih stran veliko 1.304.605 zlogov, Jordan pa 245.872 zlogov (če to kaj vpliva).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:36, 2. september 2019 (CEST) : Sem za preskus sliko v infopolju dala lokalno, in se sedaj ne bere iz WD .... "Lua memory usage" je sedaj 49.51 MB/50 MB. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:35, 2. september 2019 (CEST) ==wikipodatki== Pozdravljena. V članku [[John Cabot]] sem popravil osebne podatke, pa jih ne znam popraviti v vikipodatkih. Morda lahko urediš? Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:45, 3. september 2019 (CEST) : Lahko, ampak glede popravljanja podatka, ki ima v Wikipodatkih že svoj vir, ga ne smem kar tako prepisati. Zdaj sta tam dva datuma rojstva. Tudi kraj rojstva in smrti sem popravila. Upam, da se bo zadava obdržala. (https://www.wikidata.org/wiki/Q85642). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:25, 3. september 2019 (CEST) :: Hvala za link, sem pogledal. Rad bi vedel, kje se ta link dobi, da bom v prihodnje lahko sam popravljal tudi druge članke. V kratkem nameravam dodati kak odstavek v sam članek o Cabotu, vendar moram prej preučiti par virov: verjetno so tudi sedanji podatki delno zgrešeni, recimo ''name in native language'', saj se je rodil v Neapeljskem kraljestvu in nato živel v Beneški republiki. Pravzaprav bi tudi slovenski članek moral biti pod ''Giovanni Caboto'', saj navadno uporabljamo originalni ali slovenski zapis, ne pa angleškega. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:49, 4. september 2019 (CEST) : Vsaka stran ima v menuju na levi strani povezavo (med orodji) do Wikipodatkov - "Objekt Wikipodatki". Glede spremembe imena članka se pa strinjam, da uporabimo slovenski zapis ali pa originalno ime. Stran kar [[Pomoč:Prestavljanje strani|preimenuj]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:01, 4. september 2019 (CEST) ==Lua== Pozdravljena! Lua me zanima, ker je Lua kot byte-code interpreter najti tudi za celim kupom drugih okolij (recimo pri Adobe itd.). V našem konkretnem primeru me mika brskati po fundusu in iskati odgovore na vprašanja (ki so bila zelo verjetno že odgovorjena:), kot recimo: *seznami, kot recimo 1000 nujnih - brez omejitve na listo z maks. 500 elementi *število klikov na "moje" članke *statistika povpraševanj - kje recimo naše uporabnike čevelj najbolj žuli * itd Pa seveda, nič ne bi imel proti, če moje IT izkušnje koristijo tudi drugim v naši druščini, LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 12:04, 4. september 2019 (CEST) Hmm, veliko veselja ti želim pri ustvarjanju, tako globoko jaz v Lua ne hodim *glede statistike strani in uporabnikov orodje že obstaja - več o tem [https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Pageview_statistics]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:39, 4. september 2019 (CEST) == Družinsko drevo == Živijo! Družinsko drevo [[Paleologi]] sem brez težav prenesel iz angleškega v slovenski članek, z družinskom drevesom [[Dukas]] pa imam težave. V čem je razlika, da mi ne uspe? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:11, 5. september 2019 (CEST) : Bi lahko družinsko drevo prenesel v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]? Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:36, 5. september 2019 (CEST) {{urejeno}}, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 23:56, 7. september 2019 (CEST) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:16, 26. september 2019 (CEST) ==Napaka v Zbirki== Pozdravljena. Trenutno dodajam vsebino [[Španska nasledstvena vojna|temu članku]] in sem pri iskanju slik v Zbirki naletel na nepravilen podatek: ''Category:Treaty of Utrecht'' v infoboxu pravi, da gre za sporazum iz leta 1700 – a ta letnica bi za utrechtski sporazum morala biti 1713-1714. Leta 1700 je bila podpisana Londonska pogodba, ki je določila za prestolonaslednika Karla III. in ki je torej bila začetek in ne zaključek nasledstvene vojne. Osebno nisem dovolj spreten, da bi popravljal Zbirko, pa bi te prosil, če ob priliki opraviš to ti. Lepa hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:06, 25. september 2019 (CEST) :Ah vidim, da je nekdo medtem že popravil! Oprosti za nadlegovanje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 25. september 2019 (CEST) == Slike v Infobox church == Kaj se dogaja s slikami v infopolju za cerkve. Nenadoma so vse izginile , diagnoza je Skriptna napaka: Funkcija »formatStatements« ne obstaja. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:01, 16. februar 2020 (CET) :Mislim, da je razlog napak v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:RecentChangesLinked?hidebots=1&hidecategorization=1&hideWikibase=1&target=Predloga%3AInfopolje_Oseba&limit=250&days=7&urlversion=2]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:20, 16. februar 2020 (CET) == CEE Spring 2020 == Poglej, če sem prav razumel nalogo (''de dustibus non est disputandum''): [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2020/Structure/Slovenia] A je stvar že zrela za pod lipo? Da srenja začne dodajati teme? PS: nimam pojma kaj je za postavko Škofja loka narobe, da gre autolist v maloro (Help!!) LP[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:50, 25. februar 2020 (CET) :Tam so bili neki presledki :)). Ja mislim, da je zrelo, ampak bistvo je, da najdemo članke, ki v čim več jezikih nimamo povezav. Trenutno, je pri osebah, ... vse zeleno. Kam pa naj bi dodajali predloge? {{u|Yerpo}}, kaj meniš? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:00, 26. februar 2020 (CET) : sem bil teden dni na terenu, ampak nisem pozabil. {{u|Yerpo}}, tvoja 2c na temo?[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 23:06, 5. marec 2020 (CET) ==Prošnja== Najprej prosim, če lahko vrneš neprimerno popravljen članek [[Sueški prekop]] nazaj na prvotno stanje. Drugič pa prosim, če mi razložiš, kako to lahko naredim sama, ko najdem tak primer. Hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:19, 4. marec 2020 (CET) :Pri kliku na gumb [[Vzorec|Zgodovina]] najdeš spremembo, ki jo želiš razveljaviti ter klikneš povezavo [[Vzorec|razveljavi]] (na skrajni desni, levo od [[Vzorec|zahvala]])--[[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] ([[Uporabniški pogovor:AstroFizMat|📧]]) 17:23, 4. marec 2020 (CET) == Zmešnjava == Opazila sem, da je med jeziki in lego (koordinatami) krajev Malo-les-Bains‎ in Dunkirk zamešana povezava. Kdo, kako in zakaj nimam pojma. A lahko to kako urediš. Tudi v francoščini koordinate kažejo na Dunkirk namesto na Malo-les-Bains‎. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:24, 5. marec 2020 (CET) : Ravnokar zaključujemo posodabljanje predloge [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] in ustrezno temu tudi članke. Bom preverila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:26, 5. marec 2020 (CET) :: {{u|Ljuba brank}}: Malo-les-Bains naj bi bila mestna četrt v Dunkirku, tako da hude pomote ni ... lahko mi poveš katere so pravilne koordinate za Malo-les-Bains kar tukaj, pa jih bom jaz popravila v Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:35, 5. marec 2020 (CET) Potem pa ne štima podatek departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija. To je čisto drug konec Francije.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:55, 5. marec 2020 (CET) Še en problem: Popravila sem podatke o novih kantonih za Saint-Malo in ker je infopolje vezano na wikidata, tam pa to ni posodobljeno, se sedaj tekst in infopolje ne ujemata. Poskušala sem popravit v wikidata, pa nisem bila prav uspešna.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:40, 5. marec 2020 (CET) :* Kje ne štima podatek "departma Pyrénées-Atlantiques regije Nova Akvitanija"? To mi ni čisto jasno. Ker sem medtem že popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:28, 6. marec 2020 (CET) :* [[Malo-les-Bains]] naj bi bila bivša občina (glede na francoski članek) - danes naj bi bilo to mestna četrt v Dankirku. To se lahko popravi v infopolju tako, da dodaš parametra: <nowiki>commune = [[Dunkerque|Dunkerquea]]</nowiki> in <nowiki>type = mestna četrt</nowiki> . :* Kantoni se ne zajemajo iz wikipodatkov, treba jih je vnesti direktno v infopolje (za [[Saint-Malo]] sem že popravila). :* Podatki o regiji in departmaju so vsebovani v sami predlogi za infopolje in se določijo avtomatsko glede ma INSEE parameter. Iz Wikipodatkov se preberejo le koordinate in površina, če le ta ni navedena v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:54, 6. marec 2020 (CET) == Tvoje mnenje == Hi Pinky, povej mi kaj misliš o temule dvogovoru: V mojem pogovoru: Vsebina, ki si jo prispeval članku o novem koronavirusu je dobra, vendar je zapis poln tipkarskih napak in nerazumljivih stavkov. Dobro bi bilo, da to popraviš, saj bom sicer moral vrniti članek na prejšnja urejanja. Moj odgovor: Dragi kolega, hvala za opozorilo. V bodoče si dobrodošel, da vskočiš in popraviš, kar se ti ne zdi v redu (''Apel podobo na ogled etc...''). Navsezadnje ne pišemo šolske naloge. Hvaležen bi ti bil, če se zakoplješ v termine, kot so civet, panigin ipd. Jaz se borim z modulom za stik z John Hopkins spletiščeem za najnovejše podatke, tako da bo epidemiologija vedno na tekočem. Po možnosti tudi s podatki za Slovenijo. hvala vnaprej! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:16, 24. marec 2020 (CET) PS: tvoj komentar me je prisilil, da pogledam, kaj je s črkovalnikom v firefoxu. Bingo - ni bil instaliran! : Težko presodim, ker ne poznam tematike ... ampak je problem, če uporabljaš avtomatski prevajalnik ... te hitro lahko zavede - presledke pred sklici je potem treba brisati ročno, itd - vsaj te tehnične zadeve moram izkušenejši urediti sami. Pa treba je še enkrat vse prebrati. Je pa težko čistiti članek za nekom drugim, ker nas je vseh skupaj tako malo. Članek je pa trenutno precej obiskan in se moramo vsi skupaj potruditi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:33, 24. marec 2020 (CET) : Članek sem medtem že dalje čistil. Moral bi imeti ((v delu)) v glavi, da ne bi bilo nesporazuma glede mojega mnenja o stanju.Hvala[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) === Rabim pomoč pri COVID-19 Testing === Angleška verzija vsebuje ažurno tabelo dogajanj okoli testiranja. Prenesel sem Predloga:COVID-19_testing in Predloga:COVID-19_testing/styles.css, ampak ko pride do Module:Date_table_sorting, pa LUA kodo, je moje latinščine konec. Tabela se skriva v <nowiki>{{COVID19Testing|state=expanded}}</nowiki>, vzeti je treba vse ali nič. Enostavno ni, vsak zame ne, pa še kritično, če ga kaj polomim(o). Kaj mi predlagaš? hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:35, 26. marec 2020 (CET) :{{u|Vitosmo}} poglej, če je ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:32, 26. marec 2020 (CET) :strela z jasnega ... ali radar (BLING!) blisk R-E-S-P-E-C-T Hvala;)))) Še ena preprosta zadeva: za vse države/regije je v en namespace pripravljena stran o poteku pandemije, recimo <nowiki>|{{flagdeco|Bahrain}} [[</nowiki>'' 2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain''<nowiki>]]</nowiki>. Kako je že pravopis za dostop na en? en:2020 coronavirus pandemic in ...? LP iz sončne Bavarske [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 07:56, 27. marec 2020 (CET) :: <nowiki>[[</nowiki>:en:2020 coronavirus pandemic in Bahrain|Bahrain<nowiki>]]</nowiki> ... ampak namesto tega lahko uporabiš [[Predloga:Medjezikovna povezava]] (poglej navodila za uporabo, je enostavno). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:38, 27. marec 2020 (CET) :: prav lepa hvala. dve vprašanji: 1. kako se ažurirajo podatki v listi držav? 2. kako privabiti strokovnjake na tem področju, da si ta tekst - in druge okoli teme COVID-19 - ogledajo in izboljšajo? [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:27, 27. marec 2020 (CET) :::mislim, da liste držav posodabljajo na roke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 28. marec 2020 (CET) == Infopolje za prekop== Pinki a lahko prosim za infopolje za prekop po zgledu ''Infobox canal''. Že večkrat bi prišel prav, pa jaz to ne znam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:02, 31. marec 2020 (CEST) : ok. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 31. marec 2020 (CEST) : {{urejeno}} -- {{u|Ljuba brank}}: [[Predloga:Infopolje Prekop]] je pripravljena, manjka še nekaj prevodov, ki pa jih sama ne poznam. Na pogovorni strani predloge lahko pripaviš prevode (manjkajoče ali popravljene napačno prevedene). seveda lahko poskusiš popravke narediti v predlogi. Predlogo sem za test že vključila v [[Sueški prekop]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:11, 31. marec 2020 (CEST) Sem pripravila prevode na pogovorni strani. In hvala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:32, 31. marec 2020 (CEST) == Predloga:Upad == Živjo, zanima me, če mogoče veš zakaj mi, ko uporabim predlogo [[Predloga:Upad|Upad]] pri vseh [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno%3AKajSePovezujeSem&target=Predloga%3AInfopolje+Letali%C5%A1%C4%8De&namespace= člankih], kjer uporabim [[Predloga:Infopolje Letališče|Infopolje Letališče]] napiše, da slike ni v zbirki? Vidim pa, da zadeva dela na [[Predloga:Upad|tej]] strani. Sem jaz kaj pozabil narediti pri prevodu predloge? --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:34, 29. april 2020 (CEST) {{u|GeographieMan}}: "<nowiki>{{decrease}} 64%</nowiki>" izpiše {{decrease}} 64% : "<nowiki>{{formatnum: {{decrease}} 64% }}</nowiki>" se izpiše z napako {{formatnum: {{decrease}} 64%}}, ker je formatnum ena magična beseda (namenjena oblikovanju dec.vejic in pik za tisočice, ki za našo wikipedijo spremeni pike v vejice. Če si pozoren se spremeni ime slike v "Decrease2(vejica)svg". Lahko si pogledaš na moji testni strani: [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4]], ko sem se enkrat igrala z računanjem in oblikovanjem števil. Predlagam ti, da v naši predlogi izpustiš formatnum {{para|datax|<nowiki>{{{statx-data|}}}</nowiki> }}. Več o formatnum lahko prebereš tukaj: [[m:Help:Magic words#Formatting]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:34, 29. april 2020 (CEST) Aha šele zdaj vidim. Hvala ti. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:48, 29. april 2020 (CEST) PS: imam še eno težavico. Tako kot prej mi pretvarja , v . in obratno pri vnosu dolžine pristajalne steze. Tudi tam je formatnum, ampak se nič ne spremeni tudi, če ga odstranim. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:05, 29. april 2020 (CEST) : Pri nas je dogovor, da se v predlogah ne izpisujejo podatki v angleških mesrskih enotah. Zato je treba naše predloge malo prirediti. Če so podatki podani v metrih, se jih le izpiše, če pa so v angleških merskih enotah, se izvede predloga convert z nastavljenim {{para|disp|output number only}}. Sem že popravila [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable]]. Je pa bolj enostavno, da vsa testiranja izvajaš v [[Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik]] in [[Predloga:Infopolje Letališče/datatable/peskovnik]], ki sem jih že jaz pripravila. Iz :en sem prenesla tudi testne primere [[Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri]], kjer lahko po mili volji preizkušaš delovanje. Ko stvari delujejo, pa vse skupaj preneseš v aktivno predlogo. Včasih ni najbolj enostavno delati direktno na živi predlogi, ki jih kliče veliko število člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:11, 29. april 2020 (CEST) == [[Predloga:Tree chart]] == Ne vem, ali je kriva tvoja prestavitev, toda predloga ne deluje več. To sem slučajno opazil, ker je namesto sheme v članku [[Mednarodna vesoljska postaja]] samo kvadratek s črtkanim robom, ne izriše pa niti zgledov na dokumentacijski podstrani. Meni ne uspe ugotoviti, kje je problem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:43, 18. junij 2020 (CEST) : Skoraj si zadel "Predloga:Tree chart" v Modulu. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:42, 19. junij 2020 (CEST) :: Doh, pa res XD. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 19. junij 2020 (CEST) == CSS == Oj, administratorka vmesnika :) Zadnje čase se malo ukvarjam s poenostavljanjem navboxev in nadomeščanjem predlog {{tl|•}} s CSS stilom <code>hlist</code>, pa me muči ena stvar. Pod vsakim seznamom se z uporabo tega vedno pojavi malo praznega prostora, tako da se seznami razširijo in niso več centrirani na naslov seznama (primerjaj recimo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Letala_embraer&oldid=4233193 prej] in [[Predloga:Letala embraer|potem]]). Točnega razloga ne vem, sumim pa na tale kos v [[MediaWiki:Common.css]], ki ga angleški common.css nima (več): <poem><code><nowiki>/* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } </nowiki></code></poem> Ga lahko prosim začasno odkomentiraš, da vidim, če bo kaj bolje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:38, 27. junij 2020 (CEST) : Če se ne motim, je sedaj boljše. sem odstranila še div.NavEnd. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:18, 27. junij 2020 (CEST) ::Je, super! Bom pozoren, če bo kakšna nepričakovana posledica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:18, 28. junij 2020 (CEST) ==Geslo== Pred kratkim sem prejel opomnik, naj poskrbim, da bo moje geslo močno. Kaj pomeni? Kako se to stori? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:16, 12. julij 2020 (CEST) :Mislim, da je to le opozorilo. Močno geslo pomeni vsaj 8 znakov, 1 velika črka, .... podobno kot za google geslo (če ga imaš). Če bi rad svoje trenutno geslo spremenil, to lahko narediš v svojih nastavitvah. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:09, 13. julij 2020 (CEST) ::Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:07, 13. julij 2020 (CEST) == Predloga:Geološki eon == Pogovor prestavljen na [[Pogovor o predlogi:Geološki eon]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 30. julij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian ethnicity == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. [[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:06, 20. avgust 2020 (CEST) == Po dolgem času ... == Kar nekaj časa sem bil odsoten, pa Ti želim reči Howdi in povprašati, kje bi lahko zagrabil. Imam seveda še vedno svoje ideje (slovenski znanstveni, Nobelovci itd), ampak delati skupaj z drugimi/s tabo bi mi bilo v veselje. Lahko mi odgovoriš tu ali pa na mojem pogovoru Vitosmo (pogovor) 19:45, 28. november 2020 (CET) PS pazi nase upam da si zdrava LP : Če imaš voljo ... rada bi vključila povezavo na '''peskovnik''' prijavljenega uporabnika, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). Včasih je to bil vtičnik, ampak je vse sedaj izključeno zaradi napredka tehnike. Narejeno bi moralo biti tako kot na :en ([[:mw:Help:Extension:SandboxLink]]). Lahko pa izbereš kakšen članek izmed [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]] ali pa malo pregledaš članek [[Algoritem]], ki sem ga ravnokar delno prevedla in ga dopolniš .... ali pa .... :)). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:15, 29. november 2020 (CET) : ''Če imaš voljo'' ... volja je, moram pa priznati, da nimam pojma, za kaj gre (po nemško "Bahnhof"), ampak da vidimo. Hvala! [[Algoritem]] sem "potipal", par nepomembnih popravil, sem pa prišel na idejo, da rabimo članek o "stopping problem" in kaj o Turingu. In 1000 nujnih je vedno pravi kot za nezaposlene;) Verjetno bom vzel v roke [[Geometrija|Geometrijo]]. Gledam pri 1000 vedno na trenutno "debelino" sl članka. Če članku dodam par tisoč (smiselnih, dopolnjujočih) besed in ga "porinem" čez 10.000 ali 30.000, je moj čas praktično uporabljen;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:22, 12. december 2020 (CET) Glede Peskovnika v uporabnikovi strani (gl. na primer https://en.wikipedia.org/wiki/User_talk:Vitosmo): za to je treba imeti dostop do serverja - kar jaz seveda (ali pa vseeno?) nimam - in na sl wikipedia serverju dodati razširitev, kot je opisano tukaj: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:SandboxLink. V bistvu * Download and place the file(s) in a directory called <code>SandboxLink</code> in your <code>extensions/</code> folder. (sem naredil, big deal...) * Add the following code at the bottom of your LocalSettings.php: wfLoadExtension( 'SandboxLink' ); (za to pa ne vem ne kje ne kako ne kdo) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:49, 20. december 2020 (CET) :{{ping|Smihael}}, {{ping|Yerpo}} imata kakšno idejo glede peskovnika prijavljenega uporabnikaa, ki naj bi se nahajal na vrhu strani (med Pogovor in Nastavitvami). . Včasih je to bil vtičnik. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 23. december 2020 (CET) :: Vsak si to lahko vključi sam v svoj common.js, za splošno vključitev pa bi bilo temu ustrezno treba urediti glavni common.js. Glede na to da obstaja vtičnik, ki to naredi bolj elegantno in administratorji ne moremo več spreminjati vmesnika je najbolje, da za vključitev zaprosiš kar na meta-wikiju. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:51, 28. december 2020 (CET) == Infopolje Božanstvo == Lotila sem se pisati in dopolnjevati članke grških in rimskih bogov, pa mi obstoječe infopolje ne ustreza povsem. Manjkajo mi naslednja polja: | vzdevek = | Grški ustreznik = Kronos | Rimski ustreznik = Saturn | Etruščanski ustreznik = Satre | Poosebitev= | Praznik_ime = Saturalije | Praznik_datum = | Pomemben tempelj = | Po njem se imenuje = sobota Morda še kaj, pa se ne spomnim. Pa še to: V trenutnem infopolju se ime boga na vrhu ne izpiše v center ampak na levo. A lahko prosim za dopolnitev.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:54, 11. december 2020 (CET) :Ok. bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 12. december 2020 (CET) :: {{urejeno}} ... {{ping|Ljuba brank}} sem uredila tako, da sedaj lahko kopiraš infopolje tudi iz angleških člankov, z angleškimi parametri (stari slovenski pa ostajajo še naprej). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:00, 13. december 2020 (CET) Hvala--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:57, 13. december 2020 (CET) == Nekaj malenkosti na različnih koncih == Pozdravljena. Ko ugotovim, kako ti dati priznanje, ga dobiš (barnstar, za veliko reči). Vidim veliko reči, ki bi jih bilo dobro narediti, pa ima v precej primerih logična izbira nepričakovane posledice, ko testiram. Tako sem naletel na "problemčič" v vadnici, napakico v predlogi "prevajaj" (verjetno je skupno za več predlogah, kak include) in pri podatkih, ki se v infopolja privzamejo (domnevam wikidata). Pri tem opazim, da si najpogosteje ti žrtev/angel, ki "poštima" zadeve v zvezi s kodo. Torej: === [[Predloga:Prevedi]] === <blockquote>Za več podrobnosti klikni [odpri] na desni strani.</blockquote> :"odpri" je verjetno ostalo iz časa, preden je nekdo na gumbih zamenjal "odpri" s primernejšima "razširi" in "skrči". Če bi uspel najti, kje je ta stavek (verjetno se uporablja v več predlogah in je v vsako od nekod vključen), bi ga popravil v tole <blockquote>Za več podrobnosti klikni [Razširi] na desni strani.</blockquote> :(in pred objavo s "prikaži spremembe" preveril, če nisem nehote spremenil še česa, recimo v kodi); še raje pa imam, če to narediš ti. {{urejeno}} - imaš prav, tale "odpri" je ostanek starega sistema za krčenje in širjenje - popravljena je [[Predloga:Stp obvestilo]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 20. december 2020 (CET) === Povezava v Vadnici === V vadnici je [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] napisal: <blockquote>V tem koraku se bomo naučili najosnovnejše značilnosti skladnje wikibesedil. Če se želiš naučiti več, obišči priročnike urejanje strani, razpredelnice, medjezikovne povezave ter stran z navodili za avtomatično uporabo [[Pomoč:GRAMMAR|slovnice]].</blockquote> Zanimalo me je (domneval sem, da je kakšna možnost za preverjanje pravopisa) in odprl povezavo "slovnice". Za začetek sem videl prikaz iz predloge "prevajaj" in v načinu za urejanje pogledal, kaj je vsebina strani in kaj naj bi potrebovalo prevod. Zgodovina sprememb mi je pokazala, da je predlogo na stran Pomoč:GRAMMAR postavil [[Uporabnik:Smihael|Uporabnik:Smihael]], verjetno pa zadnjih nekaj let ni dejaven na WP (sicer bi to vprašanje postavil njemu) kak mesec po tem, ko je tja naredil povezavo iz vadnice (l. 2007, ko je bil verjetno še začetnik). Po mojem je sedanja vsebina strani Pomoč:GRAMMAR ni namenjena začetniku na WP, ampak je rezultat (že pred več leti uspešno končnega) testiranja nečesa v zvezi z jeziki in prevodi (in sem radoveden, a ne uganem česa). Glede na to, da Uporabnik:Gangleri - avtor vsebine (in razvijalec na WP) - po njegovi predlogi Babilon sodeč ne zna slovensko, tudi prevajanje tistega besedila iz angleščine in s tem ''predloga "prevedi" tam verjetno nima smisla''. :Prosim torej, če pogledaš stran Pomoč:GRAMMAR (zanima me tudi, če je služila še čemu, da je bila nanjo povezava iz vadnice). Če obstaja kakšen postopek za avtomatično preverjanje slovnice na WP in dokumentacija o njem, se pripročam za povezavo na dokumentacijo (in potem bi bilo dobro ustrezno urediti to stran in pustiti povezavo iz vadnice). Če ne, bi bilo dobro urediti vsebino v vadnici, kjer bi bilo najbrž potrebno umakniti povezavo tja. {{ping|Marjan Tomki SI}} [[Pomoč:GRAMMAR]] je zaenkrat namenjena le avtomatskemu sklanjanju besed rezerviranih za Wikiprojekte. Žal je naša slovnice preveč zapletena, da bi zadevo razširili. Se strinjam, da ta pomoč ni namenjena začetnikom in sem jo umaknila iz vadnice. Predloga Prevedi pa je tam zato, ker so notri besede kot so (generares; heading space; direktne povezave na angleške članke (en:nominativ), čeprav imamo napisane svoje lastne (imenovalnik). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:30, 22. december 2020 (CET) :Hvala, [[Uporabnik:Marjan_Tomki_SI/Vprašanja_in_odgovori#Priden,_pridna|pridna]];-); vidim da si spremenila tudi besedilo, ki ga prikaže predloga prevedi (Ostalo je - potrebno - opozorilo, da se neprevedeno gradivo lahko predlaga za izbris, ni pa več prejšnje grožnje s hitrim izbrisom vsega članka/prispevka, če ne bo vse prevedeno v enem tednu, ki me je motila) :Hvala tudi za prikaz uporabe predloge ping. Smem to predlogo uporabiti, če bom želel, da pogledaš katero od pogovornih strani pri kakem članku ali kategoriji? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:11, 22. december 2020 (CET) :: Da, predlogo ping lahko uporabiš na katerikoli pogovorni strani.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 22. december 2020 (CET) === Podatki privzeti v Infopolje iz Wikidata === Vidim precej člankov, v katerih v infopoljih v kodi članka ni podatkov, ki bi jih tam pričakoval, saj v običajnem pogledu v članku so. Recimo pri [[Bogdana Stritar]] je vse v kodi vidno za info polje oseba {{tl|Infopolje Oseba}}, v članku pa so vidni (zanimivi in delno še-ne-med-sabo-usklajeni) podatki o rojstvu, rojstnem kraju in tedanji državi rojstva Rabim kakšno povezavo na dokumentacijo, kako se to uporablja (neposredni vnos v infopolje, privzeto iz wikipodatkov, kdaj kaj prevlada ipd., kdaj je smotrno v WD, kdaj neposredno v infopolje...). Če taka dokumentacija še ne obstaja, bi jo bilo dobro narediti (magari z začetkom iz pojasnil meni in mojim predhodnikom po radovednosti in še-ne-vednosti, med katerimi si skoraj gotovo tudi ti). *Poprčkal sem nekoliko članek [[Zora Konjajev]] (v infopolju v članku je bil napačen kraj smrti, v glavi članka pravilen; verjetno je v WD narobe; jaz sem popravil v polju v članku in zdaj je tam viden kraj pravi; ampak če je v WD narobe in bodo podatki od tam v kakem drugem jeziku, bodo tam narobe...). *V članka [[Dušan Čop]] in [[Bojan Čop]] sem v Infopolje želel dodati podatke o starših (sta bila brata - vir je za oba (in še koga od teh, ki me zdaj zanimajo) [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022750/ na primer: "Bojan Čop, Novi Slovenski biografski leksikon]"; podobno bi morala imeti enake podatke o državljanstvih, pa so (bili v času, ko sem to gledal) različni. :Podobne podatke bi rad dodal v infopolje tudi pri Zori Konjajev in njenih treh sestrah (starši, sestre, zakonci ipd). *Državljanstvo: [[Bojan Čop]] ima v polju državljanstvo (slovenija, SFRJ, Kraljevina Jugoslavija), ki ga verjetno dobi iz wikipodatkov. *Njegov profesor in kasneje kolega na FF [[Karel Oštir]] ima (tudi verjetno iz wikidata) SFRJ, Kraljevina Jugoslavija, Avstroogrska - pri obeh manjka Kraljevnia SHS, ki jo vidim pri [[Milan Kreslin]]. *[[Bogdana Stritar]] ima prikazano samo SFRJ, pa je glede na letnico rojstva (1911, Solkan, v tekstu piše Avstro Ogrska) gotovo pravilno enako zaporedje kot pri Karlu Oštirju, pa na koncu še Slovensko (umrla že po osamosvojitvi Slovenije, Karl Oštir prej). Podobno kot pri sestrah Stritar in pri bratih Čop je tudi pri družini Grafenauer (Ivan, - pomembni, notable, sorodniki že s članki v WP - stric Franc, oče Mihael - tu še ni članka, dodati info v članek o I.G.; otroci gotovo Bogo, Stanko, Marija Vogelnikova, pa Ivanovi - pomembni - vnukinje in vnuki Irena, Andrej - in še kdo - Grafenauer). Mimogrede, najobsežnejše srečanje družine Grafenauer in sorodnikov, ki sem ga doživel, ni bila obletnica poroke (zlata ali diamantna, bi moral pogledati letnice), ampak na testiranju za dajalce kostnega mozga v Lj, ko je Irena javno povedala o svoji bolezni in temu, da je - tedaj bilo - v slovenski bazi kandidatov za darovanje le nekaj sto vpisov, in nas je že na tem prvem testiranju po tem bilo nekajkrat več; od tega je bila približno polovica sorodnikov, med katerimi se nekateri že dolgo nismo videli, dve pa sem tam in tedaj srečal prvič. No ja, za to nimam veljavnega vira in dokler je tako, ne more v članek... Za mnoge ostale reči zdaj že imam vire, ampak ne bi rad naredil nepotrebne tehnične zmede ;-) in zato sprašujem, kje prebrati (bom pobrskal tudi po tvojih pogovornih arhivih, če te je že kdo spraševal kaj podobnega in mi bo odgovor že razumljiv). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 15:39, 20. december 2020 (CET) : {{ping|Marjan Tomki SI}} Žal dokumentacije o tem zaenkrat ni, ker žal nimam dovolj časa za vse. So pa navodila Kateri podatki se v infopolje avtomatsko napolnijo iz Wikipodatkov je navedeno v sami dokumentaciji predloge. Smotrno je vse te podatke vpisati v v Wikipodatke (saj so le tako dostopni vsem projektom Wikimedije) in jih potem izbrisati iz infopolja v članku. Navodila kako urejati Wikipodatke, žal nimamo prevedene, so pa dostopne na [[:d:Wikidata:Tours]]. Da prideš do Wikipodatkov za določen članek, imaš na desni strani v menuj povezavo na "Predmet v Wikipodatkih" - klikni na to povezavo in teleportiralo tebo na ustrezni predmet (osebo) v Wikipodatkih. ::* Zora Konjajev - kraj smrti "bolnišnica Sežana" je za Wikipodatke preveč podrobno (kraj Sežana zadostuje). ::* Dušan Čop in Bojan Čop - starše vpišeš direktno v infopolje v članku - v infopolje dodaj parameter {{para|parents}} in vnesi starše. Državljanstvo je sedaj vpisano in si lahko ogledaš kako to izgleda v Wikipodatkih, da klikneš v menuju na "Predmet v Wikipodatkih". Dodaanje novega državljanskava se skriva v predmetu ''"država državljanstva"'' kjer je možnost dodati novo vrednost če klikneš na ''+dodaj vrednost''. ::* Pri dodajanju sorodnikov v infopolje bodi pozoren na [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnost]] in [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|zasebnost omenjenih]]. Wikipedija ni namenjena navajanju sorodnikov (to je namenjeno kraljevskim družinam, .....). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:04, 22. december 2020 (CET) :::Razumem razloge, da še ni navodil; si bom skušal zapomniti/zabeležiti, česa vsega zdaj na začetku ne razumem ali ne vem in ko bom vedel, lahko iz tega nastane osnutek takih navodil. :::@Navajanje sorodnikov - Zora Konjajev je - na veliko mestih in mnogokrat - omenila svoje znane sorodnike, in jasno je, da je to vplivalo na njen razvoj, svetovni nazor in tako dalje. Posebej to zadeva razvoj pri glasbi (oče znan po glasbi, s sestrami tercet, ki je veliko in javno nastopal), razvoj pri svetovnem nazoru (globoko katoliška družina, ki pa je poznala fašizem...) in odporu proti okupaciji. V tem primeru menim celo, da bo tako navajanje izboljšalo nevtralnost prispevka (kot je to ona sama razložila v spominih - z osvetlitvijo tudi razlogov za mnenja nasprotnih plati). :::Ne dvomim, da bi želela, da se ta del njenega življenja tako odrazi tudi v prispevku o njej v wikipediji, bom pa preveril tudi pri njenih potomcih (ena od vnukinj je bila moja sošolka in njeno mnenje že poznam, čeprav bom preveril tudi pri njej). :::Podobno je z njenim mnenjem o veljavi in vlogi žensk v družbi, o čemer je govorila v spominih. V času, ko je bil mlad njen oče, ženskam v našem okolju ni bilo dopuščeno obiskovati gimnazijo, ki pa je bila pogoj za univerzo. Podobno je [[Marija Vogelnikova]] povedala, da je njen oče (tedaj profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani) to dobro vedel in s trudom dosegel, da so se njegove hčere (5 hčera pred prvim sinom) lahko vpisale na gimnazijo. Tako stanje ljudem, ki so sedaj mladi, ni predstavljivo, kaj šele samoumevno, zato menim, da je ta plat pomembna in v wikipediji ne sme biti zamolčana (če se za težave pri doseganju pravic ne ve, se lahko neha nadziranje njih izvajanja in bo kdo - podobno kot islamski priseljenci iz vojne v Bosni v vojno) spet začel s tem, da so ženske šibke in nesposobne skrbeti zase in za svoje premoženje). :::Ne gre torej kar tako za naštevanje sorodnikov. Pa ni le to; take povezave tudi povečajo obisk drugih strani enako, kot v naših možganih asociacije in miselni vzorci povzročijo, da se znanje ne le sešteva, ampak množi, in to le ne pri wikipediji, ampak tudi pri nje uporabnikih. === @Biografija živečih in zasebnost omenjenih === Od 1976 dalje sem dobro desetletje delal na registru prebivalstva Slovenije - kasneje CRP - v času, ko je edina zakonodja, za katero sem v zvezi s tem vedel, bil (razmeroma dober in temeljit, in izvajan) interni pravilnik. Delal sem najprej nekaj let a individualnih podatkih (priprava za vnos, preverjanje in odprava napak v podatkih), potem bil izšolan za programerja in (med drugim) napisal programsko opremo za vzpostavitev CRP s 13 mestno EMŠO (prješnja MŠ je bila 12 mestna), razvil okolje za testiranje te prograske opreme (ki je bilo do prenovitve sistema čez kako desetletje standardno okolje za vse Delal sem na primerjavah pravilnosti CRP z občinskimi registri in matičnimi uradi (od papirnih do računalniških v milijavžent formatih). Zasnoval in napisal sem (v enem tednu med počitnivami s smučanju na Kaninu, vsak dan sem se zbudil, večkrat preden so ostali prišli z večerne zabave spat) tudi program, ki je zaznal (in v nekaterih primerih olajšal sistematično odpravljanje) napak, ki bi lahko nastale pri spreminjanju CRP v računalniku (od kakega desetletja kasneje imajo podobne reči - transacion log processing - vgrajene sistemi za baze podatkov). V glavnem, za to plat (zasebnost, da je oseba skoraj vedno lastnik podatkov o sebi...) sem bil tako vzgojen kot temeljito treniran. Ko bom spreminjal podatke, imam namen kadar le mogoče (po možnosti pred objavo) dati izvirni in spremenjeni članek pogledati bodisi osebi, bodisi članom družine, če je oseba preminila in člani družine še živijo. Če pride do nasprotja - da bi oseba ali član družine preminule osebe želel, da je nek del prispevka toliko drugačen, da bi vsebina ne bila več nevtralna in ne bi bilo mogoče doseči soglasja - bi bilo tisti del prispevka pač umakniti (zame samoumevno). Po drugi plati tak pristop omogoči, da pridobim podatke o virih, za katere nisem vedel, včasih pa tudi do slikovnega ali drugega gradiva, ki bi mi ga dovolili naložiti. Mimogrede, postopke za registracijo takega strinjanja moram tudi šele spoznati. Vem recimo za (domnevno, še nimam vira) sedemkratnega prvaka Jugoslavije v motociklizmu, o katerem še ni prispevka, in mi bo poskusil posredovati vire; ko bom pripravil osnutek prispevka, bo pogledal, če sem ga kje polomil in ko se bo strinjal, boste vi pogldali, če je za objavo. Podobno velja za ostale. Upam, da s takim pristopom ne bo nič hudo narobe? --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:03, 22. december 2020 (CET) : V biografijah so pomembni [[Wikipedija:Navajanje virov|viri in njihovo navajanje]] ter njihova [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]. Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno. Sicer pa kar [[Wikipedija:Bodite pogumni|pogumno]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 22. december 2020 (CET) == Poravnava grafov == Pozdravljena, Midva z [[Uporabnik:Pv21]] ima vprašanje glede grafov v članku [[14. vlada Republike Slovenije]]. Saj vem, da bodo v kratkem? preneseni v članek o epidemiji Covida, toda s čim bi lahko grafa za november in december poravnala skupaj v eno vrstico? Ker bi rad dodal še graf za januar, toda potem se zamik med tabelami in grafi vselej veča. Včeraj sem poskušal z <nowiki>{{multiple image}}</nowiki>, pa mi ni uspelo? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:15, 5. januar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}}, {{ping|Pv21}} bi bilo takole ([[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]) bolje? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:35, 5. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} Tole je super. En WikiHvala! Še bolje, kot sem razmišljal v začetku. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:42, 5. januar 2021 (CET) == {{tl|navbar}} == Hi, in {{tl|navbar}} I think 2 lines should be swapped (at the end): Now it is: <syntaxhighlight> --></span><!-- -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- </syntaxhighlight> and I think it should be: <syntaxhighlight> -->{{#if:{{{brackets|}}}|<span style="{{{fontstyle|}}}">&#93;</span>}}<!-- --></span><!-- </syntaxhighlight> As it is, the closing bracket ("]") is not part of the <nowiki><span class="...float:right"></nowiki> (at the beginning) causing the closing bracket to be moved to a mew line. See e.g. [[Modul:Sports_table/WDL#In_article]] "What it looks like". It seems like it says "Ekipa]&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z". But the it really is "Ekipa&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;[p · p · u · z]" with the "]" shifted to the next line making it look like "Ekipa]". --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:58, 4. februar 2021 (CET) {{ping|Sb008}} ... thanks, it is fixed now. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 4. februar 2021 (CET) == [[Predloga:Nedavno umrli|Nedavno umrli]] == Pozdravljena, bi lahko prosim pogledala tole predlogo? Sem še malo zelen na temu področju. Ustvaril sem jo, ker po dolgem iskanju nisem našel ničesar podobnega. Kam se da pa dokumentacijo? Če bi popravila napake bi bil zelo vesel. Hvala. Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:24, 20. februar 2021 (CET) : {{ping|A09090091}} Glede ustvarjanje novih predlog - tudi predloge je treba povezati v wikipodatke, če je bila ustvarjena po npr. angleški predlogi. Sem za omenjeno predlogo storila to že jaz. Dokumentacijo pa ustvariš tako, da v tistem zeleno okviru spodaj klikneš na povezavo "ustvari". Najbolje, da jo ravno tako preneseš iz angleške wikipedije in prevedeš, in seveda umestiš v ustrezno kategorijo--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:44, 20. februar 2021 (CET) ::Aha, v redu. {{Hvala||Najlepša hvala}} za nasvet in urejanje v wikipodatkih. Bom jo ustvaril in prevedel. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 20. februar 2021 (CET) == Vodik in H<sup>x</sup>== Hi Pinky, poglej moj komentar k [[vodik]]u. Da obstaja H7 z razpolovnim časom par sto let ...Huh!? Nisem gledal, kdo je avtor, pa članek ima tako ali tako že brado. Ampak po drugi strani ima zvezdico, pa najti ga je med 1000 članki... In ker se s kemijo zgleda ukvarjaš te dni, pišem tebi. Podobno velja za Nevtronij, ki je zelo zelo tema iz lufta. Oglasi se, če imaš kak kemijski (ali kemični) čevelj, ki žuli. Rade volje poprimem. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:30, 23. februar 2021 (CET) : {{ping|Vitosmo}} Jaz tudi slučajno nisem kemik, lotila sem se urejanja infopolj in navigacijskih polj za elemente, izotope, skupine in periode, ter tabel periodnega sistema. Vsebine samih člankov ne preverjam. Vse nepravilnosti v člankih lahko popraviš in dodaš sklic na popravljene vrednosti. Prav tako si vabljen, če je kaj narobe v samem infopolju, da pokomentiraš in bomo popravili. Če imaš voljo: za elemente je treba napraviti infopolja, tako kot ga že ima vodik, .... ([[:Kategorija:Infopolje Element po elementih]]) in ga potem vključiti v članek. Najlažje je prenesti celotno infopolje iz :en in ga z malo popravki (dec.vejice, ...) narediti slovenskega. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 23. februar 2021 (CET) ==Infopolje Element== Prima, Bom začel s silicijem. Ko ga je "tolk" po svetu;) LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:48, 24. februar 2021 (CET) ::Hi Pinky, oglej si https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Infopolje_silicij. Kar ne zmorem, je ::# language setting - 18 jih je pod angleščino,sl kot 19. mi ne uspe dodati ::# kristalna struktura - se čudno vede (hoče sliko) ::# "najpomembnejši izotopi" - salata okoli name2 - gl desno spodaj ::LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:05, 3. marec 2021 (CET) Kristalno strukturo kar pusti v angleščini (podpredloga najde in izpiše v slovenščini); parameter name2 je treba dodati; pa še nekaj malega je bilo treba prevesti v izotopih; ne pozabi na dec. vejice; za language setting pa ne vem točno kaj misliš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. marec 2021 (CET) ::Language setting: pozabi. se je zgleda uredilo samo od sebe (recimo v wikidata pa verjetno še kje drugje). [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 16:41, 4. marec 2021 (CET) ::: Povezavo v Wikidata sem naredila jaz. :) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:42, 4. marec 2021 (CET) (lahko bi si mislil;) Kako dobim listo predlog za infopolje Element, oz. za katere elemente infopolje še manjka. Zlato ne, srebro tje tudi že, svinec (oh ne, tudi že). Lahko začnem z redkimi zemljami, ampak raje najprej kaj bolj domačega. hvala vnaprej [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 17:36, 4. marec 2021 (CET) :: {{tl|Index to chemical element infoboxes}} ... če je ''ibox'' modre barve, potem je infopolje že narejeno. Je pa ta predloga vključena čisto spodaj v dokumentaciji vsakega infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:50, 4. marec 2021 (CET) Tale template manjka v en in tako tudi pri nas: Template:Greenwood&Earnshaw. enostaven makro v knjigo teh dveh avtorjev. Da pre3dlogo napišerm sam, mi je Zaenkrat še preveč, sorry[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:10, 5. marec 2021 (CET) ::: Predloga je preusmeritev na {{tl|Greenwood&Earnshaw2nd}}. Sem uredila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:27, 5. marec 2021 (CET) == neutronij ne spada v periodični sistem == Mendeljejev se obrača v grobu. Nočem začeti čisto spodaj in učiti g.Goloba, kaj je atom in kaj je nukleon etc. Po drugi strani nočem kokodakati previsoko - pri Tebi mi zadostuje. Če je kje kak pogovor o temi, se rade volje vključim. svoje sem že povedal v [[Pogovor:Nevtronij|pogovoru okoli nevtronija.]] Zate: periodni sistem elementov vsebuje snovi, ki imajo jedro z nabojem in elektrone okoli njega, da nastane atom. Molekule. Kemija. V vsakem primeru je navpolje treba revertirati, da se nam ne bodo kure smejale. Perioda 0. Z enim samim elementom z atomskim številom nič. ''A to pomen de ga ni, al kuga!?'' end of rant. kar se članka samega tiče: sklesal ga bom tako, da bo volk sit pa kemija cela. V en wikipediji je divjal te vrste bolj pred ca petimi leti. Stran, ki je sedaj na voljo, je glede volka in koze v redu. oglasi se;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:18, 23. marec 2021 (CET) : Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej tudi [[Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi#Nevtronij]]--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:13, 23. marec 2021 (CET) == US/startyear == What's the reason for keeping the wrong date ([[Pogovor_o_predlogi:Inflation]])? Edit: Oh, sorry, you were right, I edited wrong country... --[[Uporabnik:MarMi wiki|MarMi wiki]] ([[Uporabniški pogovor:MarMi wiki|pogovor]]) 19:42, 27. marec 2021 (CET) :Don't get hard on yourself for doing mistakes. I realized that InflationUK (sl version) was somehow linked to InflationUS. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 27. marec 2021 (CET) == Infopolja <element> == Za vsak element v periodnem sistemu posebna predloga!? (blah?...razlika je navsezadnje samo instance Qxyz, drevo je za vse enako) če vidiš kako možnost ime elementa parametrizirati/vtakniti v kako novo predlogo, sem pripravljen ("v potu svojega obraza") počistiti. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 08:59, 28. april 2021 (CEST) : Se strinjam s tvojim blah, se s celim sistemom poenotenja periodnega sistema, elementov, periodami, skupinami, bloki, izotopi že nekaj časa ukvarjam. Ker se elementi večinoma ne spreminjajo in jih je neko končno število, je zaradi lažjega kasnejšega vzdrževanja samih člankov (če kdo popravlja podatke v samostojni predlogi, je na ta način zadeva bolj pod kontrolo). Bolj je pregledno, katerim člankom je treba predlogo še urediti. Tak sistem je prenesen iz :en. Ti ni treba nadaljevati, tudi jaz občasno prekinem in se lotim česa drugega ... če boš pa kdaj še kaj manjkajočega dodal, pa kar. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. april 2021 (CEST) ::Iz standardizacijskih razlogov bi bilo pmm smiselno narediti vse predloge Infopolje <element> bodisi z malo začetnico ali pa z veliko. Tako ne bo zmede, katera se kako piše. Kaj pravita? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:10, 28. april 2021 (CEST) ::: Ali misliš, da bi preimenovali vsa infopolja v male začetnice? Npr. Infopolje Oseba v Infopolje oseba, .......? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:18, 28. april 2021 (CEST) ::::Ne, samo infopolja elementov. Ostala lahko ostanejo, tako kot so. Pri PSE je to samo {{tl|Infopolje Uran}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:53, 28. april 2021 (CEST) :::: Sem preimenovala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:09, 29. april 2021 (CEST) == Zamolba == Pozdrav, Pinky. Možeš li izbrisati i zaštititi [[Saša Milivojev|ovu stranicu]] tako da je mogu stvarati samo administratori? Riječ je o dugogodišnjoj kampanji samopromocije na malom milionu wikija. Hvala unaprijed i oprosti što ne pišem na slovenskom, ali ne ide mi baš, a nadam se da ćeš razumjeti. :-) – [[Uporabnik:Srđan|Srđan]] ([[Uporabniški pogovor:Srđan|pogovor]]) 14:03, 11. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: več je u postupku brisanja - [[Wikipedija:Predlogi_za_brisanje/Saša_Milivojev]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:08, 11. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Srđan|Srđan]]: Hi, so if I understand you correctly, you would like to delete this page? Well, the page is already in process of requestion for deletion and from its request must be a full week for a census to delete. If census is not going to change, the page will be deleted in thursday evening. Your sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 11. maj 2021 (CEST) == (nerangirano) == Pozdrav, zanima me, če bi bilo mogoče našo verzijo taksonomke prilagoditi, da bi dovoljevala izpis nerangirano (ali celo klad) za večje število rangov. Kolikor razumem navodila za uporabo (in iz prakse), taksonomka izpiše "(nerangirano)" za vsak glavni taksonomski rank od družine do debla. Idealno bi bilo, če bi bila ista možnost omogočena tudi za višje/nižje kategorije in morda še vmesne (poddružina, nadred ipd.). Trenutno sem recimo v zagati pri članku [[Rozide]], kjer so skorajda vse kategorije kladi, taksonomka pa mi omogoči le izpis treh (brez superrozid in rozid). Če boš utegnila, bom zelo vesel pomoči.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 22:30, 27. maj 2021 (CEST) : Naša taksonomka je zelo zastarela, glej [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija]]. Sem se že enkrat v preteklosti lotila predloge {{tl|Avtomatska taksonomka}} po zgledu angleške, ampak je bil takrat prevelik zalogaj in še ni dokončano. Osnovni problem je v tem, da imamo mi poleg latinskih tudi slovenska poimenovanja v oklepajih. Mislim, da ti je že [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] odgovoril [[Uporabniški pogovor:Yerpo#Kladistika v taksonomki]]? Se jo bo treba resno lotiti, da bo ustrezala slovenskim poimenovanjem ali pa bi se morali odločiti, da uporabljamo le znanstvena imena. Lahko poskusiš z razširitvijo v [[Predloga:Taksonomka/peskovnik]] in [[Predloga:Taksonomka/testniprimeri]] ali pa celo posodobimo predlogo z angleško verzijo [[:en:Template:Taxobox]] (vsekakor je tudi v tem primeru najprej stvar preizkusiti v peskovniku). Se mogoče še Yerpo oglasi o tvoji ideji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:04, 28. maj 2021 (CEST) ::Hvala za odgovor. Avtomatska taksonomka bi bila vsekakor super stvar, a verjamem, da zadeva ni lahka. Slovenska imena v taksonomki so prednost, poleg tega bi se pri različici z zgolj znanstvenimi imeni pojavil problem pri nekaterih kladih, ki znanstvenih imen sploh nimajo, angleških pa seveda ni smiselno uporabljati. Si bom malce ogledal tole taksonomko v peskovniku. Lp.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:45, 28. maj 2021 (CEST) :::Če bi imeli nekakšen spletni slovar taksonomov, bi morda lahko zaprosili za bota na wikidata in ga tam zagnali, da bi dodal slovenske opise. Če ne, bo potrebna neka predloga s switchem in gazilijonom vseh taksonomk. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:50, 28. maj 2021 (CEST) ==Kotačniki== Živijo, Pinky. Zakaj se v taksonomki v članku [[Kotačniki]] ne izpišejo nadrejeni taksoni? Ustvaril sem nekaj dodatnih taksonomskih predlog, ampak očitno še nekaj manjka. Lahko morda prosim tole pogledaš in popraviš? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:08, 1. junij 2021 (CEST) :{{ping|TadejM}}, za avtomatsko taksonomko je treba napisat {{tl|Avtomatska taksonomka}} in ne samo {{tl|Taksonomka}}. Glede na to, da klasifikacije kotačnikov s starejšo ročno taksonomko ne gre izpisat (četudi sem jo pred par dnevi razširil z možnostjo izpisa kladov), avtomatska pa generira le eno ime (bodisi znanstveno bodisi slovensko) predlagam, da namesto (v tem primeru slabo poznanih) slovenskih imen uporabiš znanstvena.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:47, 1. junij 2021 (CEST) Pozdravljen, Melaleuca. Hvala lepa za popravek. V taksonomskih predlogah sem za prikaz v taksonomki določil znanstvena imena, ki se povezujejo s slovenskimi imeni člankov (povezave z navpičnico). Za cilj povezav lahko določim znanstvena imena, toda potem se bodo povezave na morebitne članke s slovenskimi imeni tvorile prek preusmeritev z znanstvenih imen. Če bodo članki imeli znanstvena imena, se temu sicer izognemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:28, 1. junij 2021 (CEST) :Spiralneži (v Googlu 3 zadetki + en o štrukljih) in čeljustozobci (2 zadetka) bralcu ne bodo ravno pomagali. Le z navedenim znanstvenim imenom bo mogoče poiskati več informacij o teh taksonih. Dokler ne bo avtomatska taksonomka preurejena, da bo dovoljevala izpis tako slovenskega kot tudi znanstvenega imena, je bolje v takšnim primerih (slabo poznani taksoni + nimamo članka) poseči po znanstvenih imenih, ki vsaj dovoljujejo dostop do nadaljnjega branja.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 17:05, 1. junij 2021 (CEST) Velja. Do nadaljnjega sem ustvarjene predloge popravil tako, da vsebujejo samo znanstveno ime, in bomo povezave popravljali naknadno, če bodo nastali članki s slovenskimi naslovi. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:46, 1. junij 2021 (CEST) :Ali imamo kakšen slovar taksonov, ki ni Termania? Lahko bi ga preprosto uvozili, vendar po nekajčasnem iskanju nisem našel ničesar spodobnega. Videl sem take z 5000 taksoni, vendar se mi vseeno zdi, da jih imamo pokrite v Wikipodatkih. Mene zanimajo sploh taki, ki so redkejši. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 1. junij 2021 (CEST) ::Na spletu ni nič primernega, taksonomski slovar Termanie pa tudi ni kaj prida. Knjige so edine, ki so dovolj zanesljive za slovenska poimenovanja vrst/višjih taksonov.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 21:54, 1. junij 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]]: PMM bo šlo s Termanio in en Wikipedijo za seznam latinskih imen. Latinske spregatve tudi znam, pomoje bo to kmalu napisano. Pythonov [[:en:Web scraping|:en:Web scraper]]. Ko bo končano, obesim na GitHub. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 1. junij 2021 (CEST) == Infopolje elektrarna == Pozdravljena Pinky, hvala za ureditev infopolja o elektrarni. Ravnokar sem dodal infopolje v članek [[Jedrska elektrarna Černobil]] in po moje vse štima ok, me pa zanima zakaj so nekateri parametri v angleščini. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 16:53, 17. junij 2021 (CEST) : {{ping|Zm05gamer}} Zakaj so nekateri še v angleščini? Ker ne poznam vseh teh tehniških izrazov. Lahko mi pomagaš in popraviš prevode najprej v [[Predloga:Infopolje elektrarna/peskovnik]] in preveriš izgled v [[Predloga:Infopolje elektrarna/testniprimeri]] - šele nato se popravki v celoti prenesejo v aktivno predlogo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 18. junij 2021 (CEST) == slovenski znanstveniki grosistično == Ko sem videl, v kakšnem stanju so angleške strani za moje "prednike" (Blinc, pa Stefan, Janša itd), sem si rekel "narod si bo pač moral pisati sodbo sam", in se odločil, porabiti nekaj časa za ta kot wikipedije. Z mislijo na našo podobo od zunaj (teme za CEE2022 npr). Vprašanje: da ne bom vpregal konja napačno, ali bi imelo smisel, ljudi, ki jih imam v mislih (enostavno 100 znanstvenikov Sandija Sitarja, ali ekvivalent) najprej vnesti v wikidata, oz. njih podatke v wikidata dopolniti? Prve dopolnitve (npr gl. Roberta Blinca ali pa Josefa Stefana, Antona Peterlina) sem naredil v en straneh, nakar se mi je zanohtalo ---- "''potem bo pa sve to treba prenesti v wikidata"'', in sem rekel bom vprašal ''Pinky Infopoljsko ''(G). In če ima smisel začeti na tem koncu, ali je kak bolj primeren interface kot ga wikidata per definitionem nudi? Mogoče v smislu ene sorte predloge, ki jo vedno znova, na enak način, napolnim in pošljem v wikidata mlin... Hvala vnaprej[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 13:09, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]]: Wikipodatki nudijo tudi orodje Quickstatements ([[wikidata:Help:Quickstatementss]]), vendar pa ni najbolj prijazen uporabnikom. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:37, 20. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala! Jasno mi je, da mi manjka še precej, preden se bom lahko teme lotil "v živo". Skratka, naslednjih nekaj dni je na vrsti branje. LP [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 20:18, 21. avgust 2021 (CEST) ::{{u|Vitosmo}} PMM bo najbolje, če česa ne boš razumel, da vprašaš Sportija na WDju. On je profi na temu področju, jaz sem orodje ''odkril'' približno dva meseca nazaj ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:48, 21. avgust 2021 (CEST) ::: Sem na dopustu, z internetom ki je ali pa ga ni. Me veseli, da me včasih omenite in da gredo stvari tudi brez mene naprej. -- ''Pinky Infopoljska'' [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:49, 23. avgust 2021 (CEST) ::::Pinky Infopoljska, po prispevkih si letos na 4. mestu s skoraj 7000 urejanji ([http://sl.wikiscan.org/?date_filter=2021&menu=userstats]). Nimaš se ničesar za sekirati, če si trenutno na oddihu. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:44, 23. avgust 2021 (CEST) == Menjava škrbinske predloge == Pinky, želiš da naredim menjavo {{tl|škrbinski razdelek}} → {{tl|Razširi razdelek}} z botom? Bo pmm lažje kot ročno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 18. september 2021 (CEST) : Ok. Ti z veseljem prepustim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:59, 18. september 2021 (CEST) ::Ali se za AWB prijaviš na enwiki? Yerpo, ti si mi že svetoval o botu ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 18. september 2021 (CEST) :::Na :enwiki rabiš posebno dovoljenje za uporabo AWB, pri nas ne. Samo inštaliraj in poženi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:04, 18. september 2021 (CEST) :::: Če imaš za prijavo v Wikipedijo dvojno avtentikacijo moraš narediti bot geslo (glej https://www.mediawiki.org/wiki/Manual:Bot_passwords)--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 18. september 2021 (CEST) :Menjava {{opravljeno|opravljena}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:45, 18. september 2021 (CEST) :: {{hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:46, 18. september 2021 (CEST) Kakšen je "škrbinski sistem", ki potrebuje pokvečena imena kot ''<nowiki>{{Filmski igralec škrbina}}</nowiki>'' namesto ''<nowiki>{{Škrbina o filmskem igralcu}}</nowiki>''? Če bomo kaj avtomatizirali, predlagam vsaj ''<nowiki>{{Škrbina - filmski igralec}}</nowiki>'' ali nekaj podobnega, čisto zaradi lepote jezika:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:58, 20. september 2021 (CEST) : Sistem se šele postavlja. Sedaj je že toliko narejeno, da se vidi kje nastopajo problemi. Problem je v hierarhiji predlog, ki se sestavljajo, glej {{tl|Filmski igralec škrbina}} ali {{tl|Znanstvenofantastična filmska škrbina}} - zatorej: :* Znanstvenofantastična filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Sf-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Kanadska filmska škrbina -> Filmska škrbina -> Škrbina (angleži so poenostavili in besede tudi ločili s pomišljaji: Canada-film-stub -> Film-stub -> Stub). :* Filmski igralec škrbina -> Igralec škrbina -> Škrbina (ang: Film-actor-stub -> Actor-stub -> Stub) :vsaka dodana beseda spredaj, pomeni podtip predloge. Sem šele na začetku čiščenja predlog (asbox, ki omogoča tudi avtomatsko dokumuntacijo in razne vzdrževalne kategorije) - jaz bi najraje tudi pri nas poenostavila zadeve :* zf-film-škrbina -> film-škrbina -> škrbina :* film-igralec-škrbina -> igralec-škrbina -> škrbina). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:24, 20. september 2021 (CEST) {{ping|Upwinxp}} Pogovor prestavljen na [[Pogovor o Wikipediji:Škrbina#Preimenovanje škrbinskih predlog oz. sistem škrbinskih predlog s kategorizacijo škrbinskih člankov]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:53, 21. september 2021 (CEST) == Telebajski == I saw that [[Telebajski]] had been deleted before, but now it exists. Therefore, can the old history be restored? There was also history of the redirect [[Teletubbies]]. In fact, there were several deleted pages that could possibly be restored or recreated. Some of them are: * [[Bambi]] * [[Dumbo]] * [[The Rescuers]] * [[The Rescuers Down Under]] * [[Lisica in pes]] * [[Lisica in pes 2]] * [[Victorious]] I know that some old pages were lacking in content. But could they be recreated or restored? If the latter, expand the old versions. Otherwise, recreate them and possibly restore afterwards? With Telebajski, there may have been useful content that could be merged with the current page. Such as the infobox. I know that there is more than one ''Dumbo'' now, but the original may still be the primary topic. If it's OK with you, could the old Teletubbies pages be restored? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 20:50, 11. december 2021 (CET) Op.: omenjene strani je ustvarjal blokirani uporabnik, serijski lutkar {{u|Needpower}}, z avtomatskim prevajanjem. Sumim, da je tale uporabniški račun povezan z njim, hkrati se mi ne zdi smiselno obnavljati tiste nanoškrbine v polomljeni slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:55, 12. december 2021 (CET) ::I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was also by a blocked sockpuppeter (not Needpower), so does it deserve deletion too? [[Levji kralj]] was already deleted, but exists now, but as a disambiguation page. I ask about retaining the old history mainly for historical reasons, but also if Teletubbies and The Lion King had anything useful before. Finally, I wonder if {{u|Sporti}} would be interested in any of these movies, as the creator of the disambiguation page about Levji kralj. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:38, 12. december 2021 (CET) :::Also, {{u|Henry3243}} was the other puppeteer to create the 1994 Lion King. [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 21:39, 12. december 2021 (CET) ::::As said above, grammar was poor so the whole article would be easier rewrite it than recreated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 12. december 2021 (CET) == Infopolje Ekoregija == Pinky, v infopolju ekoregija se km² izpiše podpisano namesto nadpisano. Jaz to ne znam popravit, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 16. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:12, 16. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Infopolje Osebnost == Predpostavljam, da se ne spoznam na urejanje predlog in wikipodatkov, zato morda ne razumem nekaterih parametrov. Pomislek imam pri državljanstvu, kajti ponekod je zapisan podatek, ki mi ni jasen. Primer: [[Gregor Fučka]] je po prihodu v Italijo leta 1990 pridobil italijansko državljanstvo, verjetno neposredno po jugoslovanskem – ima (ali je imel) res tudi slovenskega? Drugi primer: [[Anton Resen]] se je rodil leta 1905 v Gorici, ki je bila v Avstroogrski do leta 1919, ko je prešla pod Italijo; ostal je v Italiji do smrti leta 1992 – a je res imel državljanstva Kraljevine Jugoslavije, SFRJ in Slovenije, ne pa italijanskega? Morda so moji pomisleki neupravičeni in je vse v redu, vendar ostaja občutek, da se slovensko državljanstvo prelahko pripisuje vsem, ki so ''vsaj nekoliko Slovenci''. Odkod se črpajo podatki o državljanstvu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:36, 18. februar 2022 (CET) :{{ping|Radek}}, podatki se berejo iz Wikipodatov iz polja "država državljanstva". Če so podatki napačni, jih je potrebno popraviti tam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:23, 18. februar 2022 (CET) ::Hvala za pojasnilo; bom povprašal npr Sportija, ki je urejeval wikipodatek pri Resnu, kateri vir je uporabil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:33, 18. februar 2022 (CET) == Infopolje na nesnovno dediščino Unesca == Pinky, ko boš našla čas, bi bilo dobro, če bi ustvarila infopolje za nesnovno dediščino Unesca. Slovenski članki imajo namesto tega ''Infopolje RKD'', ostali pa nimajo nič oziroma napačno za svetovno dediščino. Kar nekaj člankov je na to temo že napisanih. glej [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Nesnovna_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_(UNESCO)].--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:59, 24. marec 2022 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 24. marec 2022 (CET) :: {{Ping|Ljuba brank}} lahko začneš uporabljati {{tl|Infopolje Nesnovna dediščina}}. Vključena je že v članek Flamenko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:30, 25. marec 2022 (CET) == [[Modul:Authority control]] update == Hi! In [[Modul:Authority control]] ICCU needs to be updated, both the format and the formatter URL (see [[:d:Property:P396]]). Thanks, --[[Uporabnik:Epìdosis|Epìdosis]] ([[Uporabniški pogovor:Epìdosis|pogovor]]) 13:12, 6. april 2022 (CEST) : ok, thanks. I will update it. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:52, 6. april 2022 (CEST) ::Pinky, si prepričana o zadnji posodobitvi modula? Nekje je očitno napačen prevod, sedaj imamo 3000 člankov v kategoriji [[:Kategorija:AC with 0 elements]] namesto v ustrezni slovenski kategoriji, pa še prva je nastavljena kot normalna kategorija (ni skrita). Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:40, 15. april 2022 (CEST) ::: Sedaj sem prepričana, napaka je odpravljena. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 16. april 2022 (CEST) ::::Hvala :) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:08, 16. april 2022 (CEST) == Napake v modulih == Pinky, {{tl|Infopolje Otoki}} se po novem ne razume več z modulom location map (glej na primer [[Aleksandrov otok]] in [[Nova Britanija]], zanju sem prepričan, da je včasih delalo), pa {{tl|Normativna kontrola}} zdaj poskuša kategorizirati članke po številu elementov v angleščini (glej na primer [[:Kategorija:AC with 33 elements]]). Ko boš imela kaj časa pogledati ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:46, 15. april 2022 (CEST) : ok. Bom popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:28, 15. april 2022 (CEST) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:00, 15. april 2022 (CEST) ::Hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:21, 16. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Glede točkovanja: vsebina infopolja tudi šteje v število besed. Se mi zdi, da nekje nisi štela (čeprav na točke verjetno ne bo vplivalo bistveno). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:20, 6. junij 2022 (CEST) : {{ping|Yerpo}} Nisem štela tam, kjer so infopolja ali kaj drugega dodajali drugi uporabniki (glede na zgodovino). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 6. junij 2022 (CEST) ::Ah, to pa je smiselno, ja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 6. junij 2022 (CEST) == Infopolje Planinske koče == Je to pravi naslov za prošnjo, da se posodobi template infopolja planinskih koč? Enote v WD imajo sedaj pogosto vsaj dva identifikatorja, in sicer [[wikidata:Property:P5758|PZS koče]] in [[wikidata:Property:P10592|maPZS]] zemljevid, ki pa jih template ne vključuje. Jaz sem dodajal tudi informacije o številu ležišč -- verjetno bi se še našlo kakšno polje, ki bi ga lahko brali iz WD. Primer [[d:Q3423237|Kamniške koče]], koliko ima metapodatkov v WD. [[Uporabnik:Miha Peče|Miha Peče]] ([[Uporabniški pogovor:Miha Peče|pogovor]]) 14:00, 28. junij 2022 (CEST) :{{ping|Miha Peče}} naslov je pravi. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 28. junij 2022 (CEST) Pogovor prenesen na [[Pogovor o predlogi:Infopolje Planinska koča#Posodobitev predloge]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:28, 4. julij 2022 (CEST) == Predloga Convert == Pozdravljena, Pinky! Upam, da si dobro. Pri pregledovanju vmesnika sem opazil, da so sporočila predloge Convert še vedno v angleščini. Morda veš, kje jih je mogoče prevesti? (npr. 'The unit for the provided value.', 'The units to convert into.' idr.) --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:43, 4. julij 2022 (CEST) : Bi lahko napisal kje se to pojavlja? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 5. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} Ahhh, že vidim, ko želiš vstavljati predlogo preko VisualEditorja. To popraviš v dokumentaciji predloge, v poglavju [[Predloga:Convert/dok#TemplateData]], parameter "description". Moraš paziti pri popravkih, da ne pokvariš formata - popravljaš le besedilo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:55, 5. julij 2022 (CEST) Aha, odlično. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:57, 5. julij 2022 (CEST) Tako, opise predloge sem prevedel in zdi se, da vse deluje pravilno. Ko se bo pojavila potreba, bom morda prevedel še kakšno podobno predlogo. Še enkrat hvala in lep dan. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:38, 7. julij 2022 (CEST) :Hvala. @[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:20, 7. julij 2022 (CEST) ==Prikaz datuma== Živjo, Pinky! Lahko prosim pogledaš, zakaj se v predlogi [[Predloga:Zadnji urejal]] namesto besede 'pred' izpiše 'čez'? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 02:58, 22. julij 2022 (CEST) : Mislim, da je problem v <nowiki>{{REVISIONTIMESTAMP}}</nowiki> in pretvorbi v <nowiki>{{#time:U|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki>, ki je zamaknjen za 2 uri v predlogi {{tl|time ago}}. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:12, 22. julij 2022 (CEST) Velja, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:35, 22. julij 2022 (CEST) : {{ping|TadejM}} ... sem pripravila {{tl|Time ago/peskovnik}}. Če imaš voljo malo preizkusiti - predloga {{tl|Zadnji urejal}}, ki zaenkrat deluje s peskovnikom. Bom "Time ago" uradno posodobila, ko bo dokazano, da deluje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 26. julij 2022 (CEST) Oj! Zgledi v dokumentaciji predloge {{tl|time ago/peskovnik}} in predloga {{tl|Zadnji urejal}} delujejo v redu. Tako da meni se zdi vse ok. Hvala lepa. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:37, 27. julij 2022 (CEST) == Formatiranje infopolj == Pozdravljena, morda veš kje je dostopna koda za formatiranje infopolj. V vizualnem načinu je vstavitev infopolja povsem neberljiva, če jo gledaš v kodnem načinu. Je to posodobitev Mediawiki ali kakšen lokalni Lua modul? Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:36, 28. julij 2022 (CEST) : Ne razumem čisto v čem je problem. Za katero infopolje gre? Na dokumentacijski strani imfopolja mora biti poglavje TemplateData (npr. glej [[Predloga:Infopolje Zgradba/dok]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:08, 28. julij 2022 (CEST) ::Opazil sem pri večih infopoljih (Država, Most, Gora, jama), da se koda zapiše [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Jan%C5%A1a&action=edit takole] namesto [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Most_Alcantara,_Toledo&curid=383603&diff=5724778&oldid=5579239&diffmode=source takole]. Je to kakšna posodobitev Wikimediie? Mene to niti malo ne moti, se pa nekateri pritožujejo nad takim stilom vstavljanja. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:29, 28. julij 2022 (CEST) {{tl|Infopolje Most}} nima napisanega TemplateData poglavja na svoji dokumentacijski strani. Infopolje Predsednik pa ima to urejeno. [[Wikipedija:VisualEditor/TemplateData]] stran je sicer že malo zastarela. Najbolje je prenesti TemplateData iz dokumentacijske strani na :en in preveriti, če se vsa imena parametrov ujemajo s tistimi iz naše predloge. Običajno je najlažje naprej posodobiti našo predlogo z vsemi zadnjimi angleškimi parametri, da se parametri ujemajo in nato prenesti še TemplateData. Zakaj pa ne dela parametre v nove vrstice, pa ne vem, --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 28. julij 2022 (CEST) :Hvala za odgovor! Sedaj mi bo lažje pojasniti, vsekakor pa se bom (če bo potrebno) v prihodnosti tega tudi lotil. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:31, 28. julij 2022 (CEST) :: Včasih kljub temu, da je TemplateData vključen v /dok stran, zadeva ne deluje najbolje. Takrat je treba TemplateData posodobiti - sem preizkusila v {{tl|Infopolje Gora/dok}} in sedaj lepo deluje. Očitno so nekaj spremenili in če je TemplateData prestar oz. so notri škratki, ga je treba posodobiti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:34, 28. julij 2022 (CEST) hhq50vy4rnxuh2cey5itpmsbbrw9w9q Seznam mest v Nemčiji 0 79770 5724949 5723343 2022-07-28T20:35:53Z 109.42.240.145 /* T */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[mesto|mest]] v [[Nemčija|Nemčiji]].''' {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == * [[Aachen]] *[[Aalen]] *[[Achim]] *[[Ahaus]] *[[Ahlen]] *[[Ahrensburg]] *[[Albstadt]] *[[Altenburg]] *[[Amberg]] *[[Annaberg-Buccholz]] *[[Apolda]] *[[Arnsberg]] *[[Aschaffenburg]] *[[Aue]] *[[Auerbach]] * [[Augsburg]] *[[Aurich]] == B == *[[Baden-Baden]] *[[Bad Berka]] *[[Bad Godesberg]] *[[Bad Hersfeld]] *[[Bad Homburg]] *[[Bad Kissingen]] *[[Bad Kreuznach]] *[[Bad Langensalza]] *[[Bad Münstereifel]] *[[Bad Neuenahr-Ahrweiler]] *[[Bad Oldesloe]] *[[Bad Reichenhall]] *[[Bad Schwartau]] *[[Bad Segeberg]] *[[Bad Tölz]] *[[Bad Zwischenahn]] *[[Bamberg]] *[[Bautzen]] (''Budyšin'') *[[Bayreuth]] *[[Bebra]] *[[Beckum]] *[[Berchtesgaden]] *[[Bergen auf Rügen]] *[[Bergheim]] *[[Bergkamen]] * [[Berlin]] *[[Bernau bei Berlin]] *[[Biberach]] *[[Bielefeld]] *[[Bischofswerda]] *[[Böblingen]] *[[Bocholt]] *[[Bochum]] * [[Bonn]] *[[Borghorst]] *[[Borken]] *[[Borna (mesto)]] *[[Bottrop]] *[[Brandenburg an der Havel]] * [[Braunschweig]] * [[Breinigerberg]] *[[Breisach]] * [[Bremen]] *[[Bremerhaven]] * [[Bretten]] *[[Brilon]] *[[Brühl]] *[[Brunsbüttel]] *[[Buchholz]] *[[Burgdorf]] *[[Burghausen]] *[[Buxtehude]] == C == * [[Castrop-Rauxel]] *[[Celle]] *[[Chemnitz]] (''prej tudi Karl-Marx-Stadt'') *[[Cloppenburg]] *[[Coburg]] *[[Coswig]] *[[Cottbus]] (''Chóśebuz'') *[[Crimmitschau]] *[[Cuxhaven]] == D == * [[Dachau]] * [[Darmstadt]] *[[Delitzch]] *[[Delmenhorst]] *[[Dessau]] *[[Detmold]] *[[Dillingen]] *[[Dinslaken]] *[[Döbeln]] * [[Donaueschingen]] *[[Donauwörth]] *[[Dorsten]] * [[Dortmund]] *[[Dranske]] * [[Dresden]] * [[Duisburg]] *[[Düren]] * [[Düsseldorf]] == E == *[[Ebermannstadt]] *[[Ebersbach]] *[[Eberswalde]] *[[Eckernförde]] *[[Eilenburg]] *[[Eisenach]] *[[Eisenhüttenstadt]] *[[Elmshorn]] *[[Elsdorf]] *[[Emden]] *[[Emmerich]] * [[Erfurt]] *[[Erkner]] * [[Erlangen]] *[[Eschweiler]] *[[Essen]] *[[Esslingen|Esslingen am Neckar]] *[[Eutin]] == F == *[[Falkensee]] * [[Finsterwalde]] *[[Flensburg]] *[[Forchheim]] *[[Forst]]/Lausitz *[[Frankenberg]] *[[Frankfurt ob Majni]] (Frankfurt am Main) * [[Frankfurt ob Odri]] (Frankfurt am Oder) *[[Freche]] *[[Freiberg]] * [[Freiburg im Breisgau]] *[[Freising]] *[[Freital]] *[[Freyung]] *[[Friedrichshafen]] *[[Fulda]] *[[Fürth]] *[[Fürstenwalde]] *[[Füssen]] == G == * [[Garbsen]] *[[Garmisch-Partenkirchen]] *[[Geesthacht]] *[[Geisslingen]] *[[Geislingen an der Steige]] * [[Geislingen, Zollernalbkreis]] *[[Gelsenkirchen]] *[[Gera]] *[[Geretsried]] * [[Giengen]] an der Brenz *[[Giessen]] *[[Gifhorn]] *[[Gladbeck]] *[[Glauchau]] *[[Göppingen]] * [[Goslar]] *[[Gotha]] *[[Görlitz]] (Gerlz, Gerltz, Gerltsch, Zgorzelec, Gorlice, Zhorjelc, Zgórjelc, Zhořelec) * [[Göttingen]] *[[Grafenau]] *[[Greifswald]] *[[Grevenbroich]] *[[Grimma]] *[[Grossenhain]] (Wulki Hojn) *[[Guben]] *[[Gummersbach]] *[[Günzburg]] *[[Gunzenhausen]] *[[Güstrow]] *[[Gütersloh]] == H == * [[Hagen]] *[[Halbestadt]] *[[Halle, Saška-Anhalt]] (Halle an der Saale) * [[Halle, Severno Porenje-Vestfalija]] *[[Hamborn]] * [[Hamburg]] *[[Hameln|Hamelin]] *[[Hamm]] *[[Hanau]] * [[Hannover]] *[[Harburg]] *[[Harsum]] *[[Hattingen]] *[[Heide]] * [[Heidelberg]] *[[Heidenau]] * [[Heilbronn]] *[[Heltern]] *[[Hennigsdorf]] *[[Henstedt-Ulzburg]] *[[Heringen]] *[[Herten]] *[[Herford]] *[[Herten]] *[[Hettstedt]] * [[Hildburghausen]] *[[Hilden]] * [[Hildesheim]] *[[Hof]] *[[Hockenheim]] *[[Hollfeld]] *[[Homberg]] *[[Hoyerswerda]] *[[Hürth]] *[[Husum]] ==I== *[[Ibbenbüren]] *[[Idar-Oberstein]] *[[Ilmenau]] *[[Ingolstadt]] *[[Iserlohn]] *[[Itzehoe]] ==J== * [[Jena]] *[[Jever]] *[[Jüteborg]] ==K== * [[Kaisers-Lautern]] *[[Kappeln]] *[[Karlsruhe]] *[[Karstädt]] *[[Kassel]] *[[Kaufbeuren]] *[[Kehlheim]] *[[Kempten]] *[[Kerkrade]] *[[Kerpen]] *[[Kettwig]] *[[Kiel]] *[[Kleve]] *[[Koblenz]] * [[Köln]] * [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] (Konstanz) *[[Köthen]] *[[Krefeld]] *[[Krumbach]] == L == *[[Laatzen]] *[[Lahr]] *[[Laubach, Nemčija]] *[[Leipzig]] *[[Landsberg]] * [[Landshut]] *[[Langenhagen]] *[[Lauchhammer]] *[[Leer]] *[[Leichlingen]] *[[Leverkusen]] *[[Lichtenfels]] *[[Liebenburg]] *[[Limbach-Oberfrohna]] * [[Limburg ob Lahnu]] *[[Lindau]] (am Bodensee) *[[Lingen]] *[[Lippstadt]] *[[Lörrach]] * [[Lorsch]] * [[Lübeck]] *[[Lübben]](au) *[[Luckenwalde]] *[[Lüdenscheid]] *[[Ludwigsburg]] *[[Ludwigsfelde]] *[[Ludwigshafen]] *[[Ludwigslust]] *[[Lüneburg]] *[[Lünen]] *[[Lutherstadt Eisleben]] *[[Lutherstadt Wittenberg]] == M == * [[Magdeburg]] * [[Mainz]] *[[Malente]] * [[Mannheim]] * [[Marburg]] (an der Lahn) *[[Marienberg]] *[[Markkleeberg]] *[[Markranstädt]] *[[Marktl am Inn]] *[[Marl]] *[[Menden]] *[[Meiningen]] *[[Meissen]] *[[Memmingen]] *[[Merseburg]] *[[Merzig]] *[[Meschede]] *[[Minden]] *[[Moers]] * [[Mönchengladbach]] *[[Mülheim an der Ruhr]] * [[München]] *Hann. [[Münden]] *[[Münster]] *[[Murnau]] == N == * [[Naumburg]] *[[Neckargemünd]] * [[Neckarsulm]] * [[Neresheim]] *[[Neubrandenburg]] *[[Neuendorf]] *[[Neumarkt]] *[[Neumarkt in der Oberpfalz]] *[[Neumünster]] *[[Neuruppin]] *[[Neuss]] *[[Neustadt an der Weinstrasse]] *[[Neusterlitz]] *[[Neu-Ulm]] *[[Neuwied]] *[[Niebül]] *[[Nienburg]] *[[Niesky]] *[[Norden]] *[[Nordenham]] *[[Norderstedt]] *[[Nordhausen]] *[[Nordhorn]] *[[Northeim]] * [[Nürnberg]] == O == *[[Oberhausen]] *[[Oberstdorf]] *[[Offenbach]] *[[Offenburg]] *[[Ohligs]] *[[Oldenburg]] *[[Olpe]] *[[Oranienburg]] *[[Osnabrück]] *[[Osterholz-Scharmbeck]] *[[Osterode]] == P == *[[Papenburg]] *[[Parchim]] *[[Parsberg]] * [[Passau]] *[[Pegnitz]] *[[Pfaffenhofen]] *[[Pforzheim]] *[[Pirna]] *[[Plauen]] *[[Plön]] * [[Potsdam]] *[[Prenzlau]] *[[Putbus]] ==Q== * [[Quedlinburg]] == R == *[[Radeberg]] *[[Radebeul]] *[[Rathenow]] *[[Ratingen]] *[[Ravensburg]] *[[Regensburg]] *[[Reichenbach]] *[[Reichenbach im Vogtland]] *[[Reinbek]] *[[Remscheid]] *[[Rendsburg]] *[[Reutlingen]] *[[Rheine]] *[[Reutlingen]] *[[Riesa]] *[[Rosenheim]] * [[Rostock]] *[[Rotenburg an der Fulda]] *[[Rotenburg an der Wümme]] * [[Rothenburg ob der Tauber]] * [[Rüdesheim am Rhein]] *[[Rügen]] *[[Ruhpolding]] *[[Rüsselsheim am Main]] == S == * [[Saalfeld]] *[[Saarbrücken]] *[[Saarburg]] *[[Sassnitz]] *[[Salm]] *[[Salzgitter]] *[[Salzwedel]] *[[Sarstedt]] *[[Sangerhausen]] *[[Soltau]] *[[Sondershausen]] *[[Sassnitz]] *[[Schenefeld]] *[[Schkeuditz]] *[[Schleswig]] *[[Schönebeck]]/Elbe *[[Schöngau]] *[[Schortens]] *[[Schwabach]] * [[Schwäbisch Gmünd]] * [[Schwäbisch Hall]] *[[Schwandorf]] *[[Schwarzenberg]] *[[Schwedt]] *[[Schweinfurt]] *[[Schweningen]] *[[Schwerin]] *[[Schwerte]] *[[Schwetzingen]] *[[Seesen]] *[[Seevetal]] *[[Senftenberg]] *[[Siegen]] *[[Simbach am Inn]] * [[Simmern]] *[[Sindelfingen]] *[[Singen]] *[[Sinsheim]] *[[Soest]] *[[Solingen]] *[[Soltau]] *[[Schönebeck]] *[[Sondershausen]] *[[Sonthofen]] * [[Speyer]] *[[Spremberg]] * [[Stade]] *[[Starnberg]] *[[Stassfurth]] *[[St. Augustin]] *[[Stendal]] *[[Stolberg]] *[[Stralsund]] *[[Straubing]] *[[Strausberg]] * [[Stuttgart]] *[[Suhl]] *[[Sulzbach-Rosenberg]] == T == * [[Taucha]] *[[Teterow]] *[[Torgau]] *[[Torgelow]] *[[Traunstein]] *[[Treffurt]] *[[Trier]] *[[Troisdorf]] * [[Tübingen]] *[[Tuttlingen]] == U == *[[Ueckermünde]] * [[Ulm]] *[[Ulzburg]] *[[Unna]] == V == *[[Varel]] * [[Velbert]] *[[Viersen]] *[[Villingen]] == W == * [[Waiblingen]] *[[Waren]] *[[Wasserburg]] *[[Wedel]] *[[Weiden in der Oberpfalz]] *[[Weil der Stadt]] *[[Weimar]] *[[Weimar (Lahn)]] *[[Weingarten]] *[[Weinheim]] *[[Weissenfels]] *[[Weisswasser]] (Běła Woda) *[[Werdau]] *[[Wesel]] *[[Westerland, Nemčija|Westerland]] *[[Westerstede]] * [[Wetzlar]] *[[Weyhe]] * [[Wiesbaden]] *[[Wiesloch]] *[[Wilhelmshaven]] *[[Winsen]] *[[Wismar]] *Witten *([[Lutherstadt Wittenberg|Lutherstadt) Wittenberg]] *[[Wittenberge]] *[[Wittmund]] *[[Wolfen]] *[[Wolfenbüttel]] *[[Wolfsburg]] * [[Worms]] *[[Wülfrath]] * [[Wuppertal]] * [[Würselen]] *[[Wurzen]] == Z == *[[Zehdenick]] *[[Zeitz]] *[[Zeven]] *[[Zittau]] *[[Zossen]] *[[Zwenkau]] *[[Zwickau]] *[[Zwiesel]] {{div col end}} {{Evropska mesta}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Nemčija]] [[Kategorija:Mesta v Nemčiji|*]] [[Kategorija:Seznami mest po državi]] pqolqybkgr8gypy7ecc56saspm5y7jr Italijanska renesansa 0 85500 5724748 5648028 2022-07-28T12:29:47Z Ljuba brank 92351 /* Umetnost */ gl wikitext text/x-wiki {{sidebar | name = Renesansa | image = [[File:"The School of Athens" by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]] | title = [[Renesansa]] | caption = {{smaller|''Atenska šola'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1509–1511}} | headingstyle= background-color:lavender; | class = hlist | heading1 = Naslovi | content1 = * [[Renesančni humanizem|Humanizem]] * [[Velika geografska odkritja|Obdobje odkritij]] * [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]] * [[Renesančni ples|Ples]] * [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]] * [[Renesančna literatura|Literatura]] * [[Renesančna glasba|Glasba]] * [[Renesančna filozofija|Filozofija]] * [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]] * [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]] * [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]] | heading2 = Regije | content2 = * [[Bengalska renesansa|Bengalija]] * [[Angleška renesansa|Anglija]] * [[Francoska renesansa|Francija]] * [[Nemška renesansa|Nemčija]] * Italija * [[Renesansa na Polskem|Poljska]] * [[Portugalska renesansa|Portugalska]] * [[Španska renesansa|Španija]] * [[Renesansa na Škotskem|Škotska]] * [[Severna renesansa|Severna Evropa]] * [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]] }} '''Italijanska renesansa''' (italijansko ''Rinascimento'') je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14. stoletju (''trecento'') in je trajalo do 17. stoletja (''seicento''). Vrhunec je doseglo v 15. (''[[quattrocento]]'') in 16. (''cinquecento'') stoletjih, se razširilo po Evropi in označilo prehod iz [[srednji vek|srednjega veka]] v moderno obdobje. Francoska beseda ''renaissance '' pomeni »preporod« in obdobje definira kot obdobje kulturnega preporoda in obnovljenega zanimanja za klasično antiko po stoletjih mračnega srednjega veka kot so ga označili renesančni humanisti. Renesančni avtor [[Giorgio Vasari]] je uporabil izraz renesansa v svoji knjigi ''Življenja najodličnejših slikarjev, kiparjev in arhitektov'', vendar se je koncept razširil šele v 19. stoletju, po delih znanstvenikov, kot so [[Jules Michelet|Julesa Micheleta]] in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burckhardta]]. Renesansa se je začela v [[Toskana|Toskani]] (Srednja Italija), središče pa so bile [[Firence]]<ref>Burke, P., ''The European Renaissance: Centre and Peripheries'' (1998)</ref>. Firence, ena izmed več držav, se je povečala v gospodarsko središče z zagotavljanjem posojil evropskim monarhom in postavitvijo temeljev kapitalizma in bančništva<ref>{{cite web|last=Sée|first=Henri|title=Modern Capitalism Its Origin and Evolution|url=http://www.efm.bris.ac.uk/het/see/ModernCapitalism.pdf|work=University of Rennes|publisher=Batoche Books|accessdate=29 August 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131007010542/http://www.efm.bris.ac.uk/het/see/ModernCapitalism.pdf|archive-date=2013-10-07|url-status=dead|df=}}</ref>. Renesansa se je kasneje razširila v [[Benetke]], srce sredozemskega imperija ob nadzoru trgovskih poti z vzhodom od udeležbe v križarskih pohodih in potovanjih [[Marko Polo|Marka Pola]], kjer so se združili ostanki antične grške kulture in podprli humanistične znanstvenike novih besedil. Nazadnje je imela renesansa pomemben vpliv na [[papeška država|papeško državo]] in [[Rim]], ki so ju v veliki meri obnovili humanistični in renesančni papeži (kot sta bila [[papež Aleksander VI.]] in [[papež Julij II.]]), ki so bili pogosto vpleteni v italijansko politiko, pri arbitražnem sporu med konkurenčnimi kolonialnimi silami in pri nasprotovanju [[reformacija|reformaciji]]. Italijanska renesansa je najbolj znana po svojih dosežkih v [[Italijansko renesančno slikarstvo|slikarstvu]], [[Renesančna arhitektura v Italiji|arhitekturi]], [[Italijansko renesančno kiparstvo|kiparstvu]], literaturi, glasbi, filozofiji, znanosti in raziskovanju. Italija je postala priznana evropska voditeljica na vseh teh področjih do konca 15. stoletja, v času pogodbe iz Lodija (1454-1494), o kateri so se dogovorile italijanske države. Italijanska renesansa je dosegla vrh sredi 16. stoletja, ko so domači spori in tuje invazije pogreznile regijo v nemir v [[Italijanske vojne|italijanskih vojnah]] (1494-1559). Toda ideje in ideali italijanske renesanse so se prenašali in širili v preostalo Evropo in zašli tudi na [[severna renesansa|sever]]. Italijanski raziskovalci iz pomorskih republik so služili pod pokroviteljstvom evropskih monarhov, in začeli dobo velikih odkritij. Najbolj znani med njimi so [[Krištof Kolumb]], ki je plul za Španijo, [[Giovanni da Verrazzano]] za Francijo, [[Amerigo Vespucci]] za Portugalsko in [[John Cabot]] za Anglijo. Italijanski znanstveniki, kot so [[Gabriele Falloppio|Falloppio]], [[Niccolo Fontana Tartaglia|Tartaglia]], [[Galileo Galilei|Galileo]], [[Evangelista Torricelli|Torricelli]], so igrali ključno vlogo v znanstveni revoluciji, tujci, kot sta [[Nikolaj Kopernik]] in [[Andreas Vesalius]], pa so delali na italijanskih univerzah. Za konec renesanse so bili predlagani različni dogodki in datumi 17. stoletja, kot je zaključek evropskih verskih vojn leta 1648<ref>{{Cite book | url=https://books.google.com/?id=SvYACwAAQBAJ&pg=PT62&dq=peace+of+westphalia+marks+the+end+of+the+Renaissance#v=onepage&q=peace%20of%20westphalia%20marks%20the%20end%20of%20the%20Renaissance&f=false | title=Engineering and the Liberal Arts: A Technologist's Guide to History, Literature, Philosophy, Art and Music| isbn=9781466884991| last1=Florman| first1=Samuel C.| date=2015-12-15}}</ref>. Prikazi renesančne literature se običajno začnejo s tremi velikimi pesniki 14. stoletja: [[Dante Alighieri|Dantejem Alighierijem]] (''[[Božanska komedija]]''), [[Francesco Petrarca|Petrark]] (''[[Canzoniere]]'') in [[Giovanni Boccaccio|Boccacciom]] (''[[Dekameron]]''). Med znane narodne pesnike renesanse sodijo renesančni epski pisci Luigi Pulci (avtor ''Morgante''), [[Matteo Maria Boiardo]] (''Orlando Innamorato''), [[Ludovico Ariosto]] (''[[Besneči Roland]]'') in [[Torquato Tasso]] (''Osvobojeni Jeruzalem''). Pisatelji iz 15. stoletja, kot sta pesnik Poliziano in platonistični filozof [[Marsilio Ficino]], so naredili obsežne prevode z latinščine in grščine. V začetku 16. stoletja je [[Baldassare Castiglione|Castiglione]] predstavil svojo vizijo idealnega gospoda in dame v knjigi ''Il Cortegiano'', medtem ko je [[Niccolò Machiavelli|Machiavelli]] odvrnil pogled na ''la verità effettuale della cosa'' - dejansko resnico o stvareh - v ''[[Vladar (Machiavelli)|Vladarju]]'', v humanističnem slogu, predvsem vzporednih starodavnih in sodobnih primerih ''Virtù''. Zgodovinarji tega obdobja so bili sam Machiavelli, njegov prijatelj in kritik [[Francesco Guicciardini]] in [[Giovanni Botero]] (''Razlog države''). ''Aldina'', ki jo je ustanovil tiskar Aldo Manuzio, dejaven v Benetkah, je razvil italijansko in prenosno tiskano knjigo, ki jo je bilo mogoče nositi v žepu, kot tudi prva, ki je izdala knjige v starogrščini. Benetke so postale tudi rojstni kraj [[Commedia dell'arte|komedije dell'Arte]]. Italijanska renesančna umetnost je stoletja prevladujoče vplivala na kasnejše evropsko slikarstvo in kiparstvo z umetniki, kot so [[Leonardo da Vinci]], [[Michelangelo]], [[Raffaello Santi]], [[Donatello]], [[Giotto di Bondone]], [[Masaccio]], [[Fra Angelico]], [[Piero della Francesca]], [[Domenico Ghirlandaio]], [[Perugino]], [[Sandro Botticelli]] in [[Tizian]]. Enako velja za arhitekturo, kot so jo izvajali [[Filippo Brunelleschi|Brunelleschi]], [[Leon Battista Alberti]], [[Andrea Palladio]] in [[Donato Bramante|Bramante]]. Njihova dela vključujejo, če naštejemo samo nekatere, [[Firenška stolnica]], [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika svetega Petra]] v Rimu in [[Tempio Malatestiano]] v [[Rimini]]ju, pa tudi več zasebnih stanovanj. Glasbeno obdobje italijanske renesanse so določili rimska šola, kasneje pa beneška šola in rojstvo opere v Firencah. V filozofiji so misleci, kot so Galileo, Machiavelli, [[Giordano Bruno]] in [[Pico della Mirandola]], poudarili naturalizem in humanizem, s čimer so zavrnili dogmo in sholastiko. == Humanizem in renesansa == Na splošno se humanizem obravnava le kot [[ideologija]], ki je sprožila zanimanje za antične [[pesnik]]e in [[pisatelj]]e, ki so proslavljali [[človek]]a kot [[kralj]]a [[narava|narave]], v nasprotju s [[srednji vek|srednjeveškim]] pojmovanjem človeka kot nepomembno komponento stvarstva. Ta ideologija je potem postala osnova za renesanso v ožjem pomenu besede, to je za razvoj umetnosti. V Italiji sta se pojma humanizem in renesansa prekrila, zato ''Rinascimento'' pomeni ne samo umetniško udejstvovanje, temveč tudi razmah [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Začetek gibanja se postavlja v [[Firence]], kjer se je pojavilo zanimanje za stare [[grščina|grške]] in [[latinščina|latinske]] dokumente, ki so jih bili po odhodu iz [[polotok]]a [[Bizantinci]] zapustili po [[samostan]]ih. Večina starogrških tekstov ni bila več na razpolago in je bilo treba prevajati iz [[arabščina|arabščine]], ker so jih bili že v teku srednjega veka [[Arabci]] prevedli. Iz teh študij, ki so se naglo prenesle na ostalo [[Evropa|Evropo]], se je razvila filozofija in književnost humanizma, medtem ko je v Italiji sami zanimanje prešlo takoj tudi na [[likovna umetnost|likovne umetnosti]], glasbo in [[znanost]]. Ta takojšnja želja po umetniškem izražanju novih idej je posledica dejstva, da se je ''Rinascimento'' razvil izključno med bogatimi [[meščan]]i, ki so si umetnost lahko dovolili. Bogastvo, ki so ga dosegla italijanska mesta v [[12. stoletje|dvanajstem]] in [[13. stoletje|trinajstem stoletju]], je bilo podlaga za [[kultura|kulturni]] razvoj. Firence, [[Rim]], [[Neapelj]], [[Ferrara]], [[Milano]] in [[Benetke]] so bila [[trgovina|trgovska]] in [[finance|finančna]] središča tedanje Evrope in so si lahko dovolila razcvet umetnosti in znanosti, medtem ko so se manjša mesteca in predvsem [[kmet]]je še s težavo otepali revščine in zaostalosti srednjega veka. == Arhitektura == {{glavni|Renesančna arhitektura v Italiji}} [[File:PalladioBramanteTempietto1570.jpg|thumb|[[Donato Bramante|Bramantejev]] ''Tempietto'' v San Pietro in Montorio, Rim, 1502]] V Firencah je renesančni slog z revolucionarnim, a nepopolnim spomenikom predstavil [[Leon Battista Alberti]]. Nekatere najzgodnejše stavbe, ki kažejo renesančne značilnosti, so [[Bazilika svetega Lovrenca, Firence|cerkev San Lorenzo]] in [[kapela Pazzijev]] [[Filippo Brunelleschi|Filipa Brunelleschija]]. Notranjost ''Santo Spirito'' izraža nov občutek svetlobe, jasnosti in prostornosti, kar je značilno za zgodnjo italijansko renesanso. Njena arhitektura odraža filozofijo renesančnega humanizma, razsvetljenost in bistrost uma v nasprotju s temo in duhovnostjo srednjega veka. Oživitev klasične antike lahko najbolje ponazori [[Rucellaijeva palača]]. Tu [[pilaster|pilastri]] sledijo superpoziciji klasičnih redov, [[dorski slog|dorski]] [[kapitel]]i so v pritličju, [[jonski slog|jonski]] kapiteli na [[piano nobile]] in [[korintski slog|korintski]] kapiteli v zgornjem nadstropju. Kmalu so renesančni arhitekti dali prednost velikim, razsežnim [[kupola]]m nad visokimi in impozantnimi stolpi, odpravljajoč gotski slog prejšnjega obdobja. V [[Mantova|Mantovi]] je Alberti uvedel nov antični slog, čeprav se je njegovo vrhunsko delo, [[Bazilika sv. Andreja, Mantova|Sant'Andrea]], začelo šele leta 1472, po arhitektovi smrti. Visoka renesansa, kot danes imenujemo slog, je bila v Rim uvedena s Tempietom [[Donato Bramante|Donata Bramanteja]] pri sv. Petru v Montoriju (1502) in njegovo prvotno centralno načrtovano [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko svetega Petra]] (1506), ki je bilo najpomembnejše arhitekturno naročilo tega obdobja, na katerega so vplivali skoraj vsi pomembni renesančni umetniki, med njimi [[Michelangelo]] in [[Giacomo della Porta]]. Začetek pozne renesanse leta 1550 je zaznamoval razvoj novega stebrnega reda [[Andrea Palladio|Andrea Palladia]]. Ogromni stebri, visoki dve ali več nadstropij, so krasili fasade. V času italijanske renesanse se je matematika razvijala in širila. Kot rezultat so nekateri renesančni arhitekti v svojih risbah uporabljali matematično znanje, kot na primer [[Baldassare Peruzzi]]. == Književnost == Najvažnejša novost renesanse je sprejem zgodovinskih ved v književnost: zgodovina ni več del [[teologija|teologije]], pač pa samostojna [[veda]]. Pojmovanje časa ni več povezano s [[Kristus]]ovim prihodom, temveč upošteva predvsem laične vire. Če se je v srednjem veku zgodovina človeštva delila v glavnem na tri poglavja (stvarjenje, Kristusovo učlovečenje in poslednja sodba), sedaj postavlja v ospredje grško in rimsko kulturo in obsoja srednjeveški [[obskurantizem]]. Ta nov pogled na zgodovino je zagovarjal [[Lorenzo Valla]], ki se je sicer moral dolgo braniti pred [[Inkvizicija|Inkvizicijo]], a je končno dosegel priznanje svojih teorij. Med poznejšimi zgodovinarji petnajstega stoletja izstopata [[Niccolò Machiavelli]] in [[Francesco Guicciardini]]. == Umetnost == {{glavni|Italijansko renesančno slikarstvo|Italijansko renesančno kiparstvo}} Prava zgodovina renesanse v malem je [[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|Baptisterij svetega Janeza Krstnika]] v [[Firence|Firencah]]. Na starejšem delu, ki je iz poznega 13. stoletja, umetniški slog že ne upošteva več pravil, ki so se ustalila z [[Giotto di Bondone|Giotto]]m, pač pa niha med [[grška umetnost#Klasična umetnost|klasiko]] in [[gotska umetnost|gotiko]] (''porta della mandorla''). Za drugi del (''porta nord'') sta leta [[1401]] oddala načrte [[Lorenzo Ghiberti]] in [[Filippo Brunelleschi]] in čeprav sta bila oba načrta odobrena, je delo izvedel Ghiberti, ker je bila Brunelleschijeva zamisel še preveč moderna. Toda kmalu se je Brunelleschi uveljavil in postal je skupaj z [[Donatello]]m in [[Masaccio]]m eden od začetnikov ''Rinascimenta''. Ti trije [[umetnik]]i so uvedli natančno upodabljanje človeka, ki je moralo izražati ne samo telesne oblike, pač pa tudi njegova čustva. Razen tega so učili novo [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektivo]], ki izhaja direktno iz zornega kota opazovalca. Nehote je ta linearna perspektiva ponazarjala miselnost novega obdobja: človeški razum gospoduje naravi in jo spreminja po svojih pravilih. == Znanost in tehnologija == Ko so [[Turki]] leta 1453 zasedli [[Konstantinopel]], se je veliko bizantinskih [[učenjak]]ov zateklo v Italijo, kjer so začeli poučevati grški jezik pod pokroviteljstvom [[sinjorija|sinjorij]]. Kmalu so prevedli dela [[Hipokrat]]a in [[Klavdij Galen|Galen]]a, ki sicer niso vsebovala veliko znanstvenih podatkov, a so zbudila navdušenje za [[zdravilstvo]] in [[anatomija|anatomijo]]. Najbolj znan je [[Andreas Vesalius]], ki je prvi seciral trupla in o svojem delu zapustil zanimivo zbirko risb. Posebno mesto zavzema [[Salernska šola zdravstva]], ki je bila najstarejša italijanska šola [[medicina|medicine]], verjetno še iz [[9. stoletje|9. stoletja]]. Čeprav so v njej delovali pretežno pripadniki [[kler]]a, je šola širila dokaj laične nauke in spada med predhodnike [[humanizem|humanizma]]. Višek je dosegla v 12. stoletju, ko je sprejela latinske prevode arabskih del. Žal je prav razcvet medicine in rast novih šol v dobi renesanse zasenčil pomen te važne ustanove, ki je sicer ostala živa vse do leta 1811. V 15. stoletju je [[Johann Gutenberg]] izumil tiskarski stroj, kar je dalo znanosti neverjeten zagon. Povečalo se je število [[knjiga|knjig]] in tudi njihova natančnost, saj so bile odpravljene vse napake, ki so dotlej nastajale z ročnim prepisovanjem. Študij ni bil več samotarsko opravilo posameznikov, temveč je postal izmenjava mnenj in posredovanje podatkov med znanstveniki. Z veliko vnemo so se poznavalci klasičnih del lotili prevajanja antičnih [[matematik]]ov in [[astronom]]ov. Tiskala so se dela [[Nikolaj Kopernik|Kopernika]], [[Tycho Brahe|Tycha Braha]] in [[Johannes Kepler|Keplerja]]. Pozneje, proti koncu 16. stoletja je ta dela uporabil tudi [[Galileo Galilei]] za svoje študije. [[Velika geografska odkritja]] so pospešila zanimanje za [[zemeljsko površje]] in [[kartografija|kartografijo]]. Po drugi strani so tudi povzročila boljše razumevanje in preučevanje problemov plovbe in pomorskega bojevanja. Uvedba [[smodnik]]a je popolnoma spremenila dotedanji način bojevanja. Razvila se je [[artilerija]], ki je kaj kmalu dokazala, da se tudi [[grad]]ovi dajo uničiti, s čimer je zatonil najznačilnejši [[mit]] srednjega veka. == Pravo in politika == [[dialektika|Dialektična]] metoda srednjeveških [[pravnik]]ov se je morala umakniti pred novimi [[nauk]]i, ki so zahtevali starorimsko razumevanje pravice. Stari [[kodeks]]i in ''lex romana'' so se jemali kot edini viri pravičnega upravljanja. Medtem ko je v srednjem veku veljalo pravilo, po katerem so [[politika|politični]] predstavniki odločali o svobodi, pravici in pravnih postopkih, so renesančni pravniki zahtevali, da se politiki zavzemajo za ohranitev miru in varnosti v državi. Pojavila se je torej potreba po ločitvi [[zakonodajna oblast|zakonodajne oblasti]] od [[sodna oblast|sodne]] ter od [[izvršna oblast|izvršne oblasti]]. V renesansi so se glavna italijanska mesta razvila v prave male države, ki so skušale širiti svojo oblast na račun sosedov. Medtem ko so se mesta v drugih evropski pokrajinah združevala v države ([[Španija]], [[Francija]], [[Anglija]]), to v Italiji še ni bilo mogoče prav zaradi močnih nasprotij med mestnimi državicami. Toda po drugi strani je prav ta politična [[konkurenca]] privedla do razvoja moderne [[diplomacija|diplomacije]]. Po vseh mestih so se organizirale ''ambasade'' (poslaništva), ki so se v 16. stoletju začele ustanavljati tudi v Franciji in Angliji. [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] se ni uprla prodoru renesančne miselnosti, čeprav je bila posredno morda edina prizadeta. Dejansko se tedanji predstavniki cerkve niso v ničemer razlikovali od [[plemič]]ev in velikih [[trgovec|trgovcev]] in kot taki so se zanimali samo za lastne koristi. == Glej tudi == * [[renesančna gibanja zunaj Italije]] * [[manjša renesančna gibanja]] * [[Putto]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Renaissance in Italy}} {{Wikisource|The Civilization of the Renaissance in Italy}} * [https://web.archive.org/web/20110515183430/http://www.glenndixon.org/Florence.html The High Renaissane in Florence - video] * [http://www.vam.ac.uk/vastatic/microsites/1487_renaissance/renaissance_house.html Victoria and Albert Museum: Renaissance House] * [http://theprincebookfree.com ''The Prince by Niccolò Machiavelli''] – Along with many other Renaissance works, ''The Prince'' remains a relevant and influential work of literature today. Read online or download. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Italijanska umetnost]] [[Kategorija:Italijanska renesansa|*]] [[Kategorija:14. stoletje v Italiji]] [[Kategorija:15. stoletje v Italiji]] [[Kategorija:16. stoletje v Italiji]] 9qw2cg2iqcu9oljurto68czm1mglww5 Izola 0 88034 5724738 5722525 2022-07-28T12:14:31Z 46.123.232.223 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia = #L410_T13_F10097665_b4 | latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N | longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |najdisi = Izola | drugo ime= Isola |image = Izola1.jpg |grb = Coat of arm Izola.png |povrsina=7,5 |prebivalstvo=11682 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 2 |postna = 6310 |posta = Izola |obcina = Izola |pokrajina = Primorska |regija = Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Isola d'Istria''') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> s skoraj 12.000 prebivalci, središče [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole ([[Osnovna šola Dante Alighieri]] in [[Srednja šola Pietro Coppo Izola]] – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], med mestoma [[Piran]] in [[Koper]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu nekdanjega otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva [[Viližan]] na severovzhodu, imenovanega »[[Polje]]«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »[[Livade]]« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]] z [[Urgentni center Izola|Urgentnim centrom Izola]]. Čeprav formalno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|thumb|desno|280px|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|280px|thumb|desno|Izola leta 1910]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile koncem 19. stoletja zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje Delamaris. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj Mehano), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma. Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livado in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 od Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']], [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']], [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Isola, italienischer Name der slowenischen Stadt Izola auf der Halbinsel Istrien.jpg|250px|desno|sličica]] [[Slika:Izola, marina.jpg|250px|thumb|desno|[[Mandrač]] v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|thumb|left|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]]Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * Maja Trivić- najbolj znana asmr tiktokerka * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * Darko Milanič - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * medea piantoni - voznik rally-ja in podjetnik * sunita rama - najvecji sp u izoli ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv|Medea piantoni izola]] *[[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.izola.eu/ Izola.eu], spletna stran mesta * [http://www.izola.info/ Izola.info], izolski spletni informacijski portal * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 0fb7aeqttzifio2rrnmkcx6gi00v2ud 5724744 5724738 2022-07-28T12:25:17Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.232.223|46.123.232.223]] ([[User talk:46.123.232.223|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia = #L410_T13_F10097665_b4 | latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N | longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |najdisi = Izola | drugo ime= Isola |image = Izola1.jpg |grb = Coat of arm Izola.png |povrsina=7,5 |prebivalstvo=11682 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 2 |postna = 6310 |posta = Izola |obcina = Izola |pokrajina = Primorska |regija = Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Isola d'Istria''') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> s skoraj 12.000 prebivalci, središče [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole ([[Osnovna šola Dante Alighieri]] in [[Srednja šola Pietro Coppo Izola]] – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], med mestoma [[Piran]] in [[Koper]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu nekdanjega otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva [[Viližan]] na severovzhodu, imenovanega »[[Polje]]«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »[[Livade]]« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]] z [[Urgentni center Izola|Urgentnim centrom Izola]]. Čeprav formalno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|thumb|desno|280px|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|280px|thumb|desno|Izola leta 1910]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile koncem 19. stoletja zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje Delamaris. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj Mehano), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma. Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livado in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 od Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']], [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']], [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Isola, italienischer Name der slowenischen Stadt Izola auf der Halbinsel Istrien.jpg|250px|desno|sličica]] [[Slika:Izola, marina.jpg|250px|thumb|desno|[[Mandrač]] v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|thumb|left|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]]Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * Darko Milanič - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * medea piantoni - voznik rally-ja in podjetnik ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv|Medea piantoni izola]] *[[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.izola.eu/ Izola.eu], spletna stran mesta * [http://www.izola.info/ Izola.info], izolski spletni informacijski portal * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 3im6w5uqqu0gcriistuyz2oyir2y1id 5724747 5724744 2022-07-28T12:29:08Z 46.123.232.223 spremenili znane izolane wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia = #L410_T13_F10097665_b4 | latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N | longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |najdisi = Izola | drugo ime= Isola |image = Izola1.jpg |grb = Coat of arm Izola.png |povrsina=7,5 |prebivalstvo=11682 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 2 |postna = 6310 |posta = Izola |obcina = Izola |pokrajina = Primorska |regija = Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Isola d'Istria''') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> s skoraj 12.000 prebivalci, središče [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole ([[Osnovna šola Dante Alighieri]] in [[Srednja šola Pietro Coppo Izola]] – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], med mestoma [[Piran]] in [[Koper]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu nekdanjega otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva [[Viližan]] na severovzhodu, imenovanega »[[Polje]]«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »[[Livade]]« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]] z [[Urgentni center Izola|Urgentnim centrom Izola]]. Čeprav formalno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|thumb|desno|280px|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|280px|thumb|desno|Izola leta 1910]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile koncem 19. stoletja zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje Delamaris. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj Mehano), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma. Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livado in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 od Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']], [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']], [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Isola, italienischer Name der slowenischen Stadt Izola auf der Halbinsel Istrien.jpg|250px|desno|sličica]] [[Slika:Izola, marina.jpg|250px|thumb|desno|[[Mandrač]] v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|thumb|left|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]]Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * Maja Trivić- najbolj znana asmr tiktokerka(majatrivic_asmr) * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * Darko Milanič - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * sunita rama sp- najvecji sp u izoli * medea piantoni - voznik rally-ja in podjetnik * ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv|Medea piantoni izola]] *[[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.izola.eu/ Izola.eu], spletna stran mesta * [http://www.izola.info/ Izola.info], izolski spletni informacijski portal * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 3clrwl6sy034yzg3qa664a7pxhl8n0c 5724753 5724747 2022-07-28T12:31:00Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.232.223|46.123.232.223]] ([[User talk:46.123.232.223|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia = #L410_T13_F10097665_b4 | latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N | longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |najdisi = Izola | drugo ime= Isola |image = Izola1.jpg |grb = Coat of arm Izola.png |povrsina=7,5 |prebivalstvo=11682 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 2 |postna = 6310 |posta = Izola |obcina = Izola |pokrajina = Primorska |regija = Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Isola d'Istria''') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> s skoraj 12.000 prebivalci, središče [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole ([[Osnovna šola Dante Alighieri]] in [[Srednja šola Pietro Coppo Izola]] – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], med mestoma [[Piran]] in [[Koper]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu nekdanjega otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva [[Viližan]] na severovzhodu, imenovanega »[[Polje]]«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »[[Livade]]« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]] z [[Urgentni center Izola|Urgentnim centrom Izola]]. Čeprav formalno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|thumb|desno|280px|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|280px|thumb|desno|Izola leta 1910]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile koncem 19. stoletja zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje Delamaris. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj Mehano), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma. Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livado in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 od Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']], [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']], [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Isola, italienischer Name der slowenischen Stadt Izola auf der Halbinsel Istrien.jpg|250px|desno|sličica]] [[Slika:Izola, marina.jpg|250px|thumb|desno|[[Mandrač]] v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|thumb|left|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]]Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * Darko Milanič - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * medea piantoni - voznik rally-ja in podjetnik ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv|Medea piantoni izola]] *[[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.izola.eu/ Izola.eu], spletna stran mesta * [http://www.izola.info/ Izola.info], izolski spletni informacijski portal * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 3im6w5uqqu0gcriistuyz2oyir2y1id 5724806 5724753 2022-07-28T14:55:54Z 188.230.129.180 /* Znani Izolani */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia = #L410_T13_F10097665_b4 | latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N | longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |najdisi = Izola | drugo ime= Isola |image = Izola1.jpg |grb = Coat of arm Izola.png |povrsina=7,5 |prebivalstvo=11682 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 2 |postna = 6310 |posta = Izola |obcina = Izola |pokrajina = Primorska |regija = Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Isola d'Istria''') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> s skoraj 12.000 prebivalci, središče [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole ([[Osnovna šola Dante Alighieri]] in [[Srednja šola Pietro Coppo Izola]] – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], med mestoma [[Piran]] in [[Koper]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu nekdanjega otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva [[Viližan]] na severovzhodu, imenovanega »[[Polje]]«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »[[Livade]]« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]] z [[Urgentni center Izola|Urgentnim centrom Izola]]. Čeprav formalno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|thumb|desno|280px|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|280px|thumb|desno|Izola leta 1910]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile koncem 19. stoletja zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje Delamaris. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj Mehano), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma. Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livado in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 od Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']], [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']], [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Isola, italienischer Name der slowenischen Stadt Izola auf der Halbinsel Istrien.jpg|250px|desno|sličica]] [[Slika:Izola, marina.jpg|250px|thumb|desno|[[Mandrač]] v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|thumb|left|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]]Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * Darko Milanič - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * medea piantoni - voznik rally-ja in podjetnik * sunita rama - najvecji sp u izoli ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv|Medea piantoni izola]] *[[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.izola.eu/ Izola.eu], spletna stran mesta * [http://www.izola.info/ Izola.info], izolski spletni informacijski portal * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] fgy1o2e25xs5t5wfwnsav1s9jafxmek 5724813 5724806 2022-07-28T15:25:12Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.230.129.180|188.230.129.180]] ([[User talk:188.230.129.180|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia = #L410_T13_F10097665_b4 | latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N | longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |najdisi = Izola | drugo ime= Isola |image = Izola1.jpg |grb = Coat of arm Izola.png |povrsina=7,5 |prebivalstvo=11682 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 2 |postna = 6310 |posta = Izola |obcina = Izola |pokrajina = Primorska |regija = Obalno-kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Isola d'Istria''') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> s skoraj 12.000 prebivalci, središče [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole ([[Osnovna šola Dante Alighieri]] in [[Srednja šola Pietro Coppo Izola]] – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], med mestoma [[Piran]] in [[Koper]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu nekdanjega otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva [[Viližan]] na severovzhodu, imenovanega »[[Polje]]«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »[[Livade]]« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]] z [[Urgentni center Izola|Urgentnim centrom Izola]]. Čeprav formalno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|thumb|desno|280px|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|280px|thumb|desno|Izola leta 1910]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile koncem 19. stoletja zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje Delamaris. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj Mehano), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma. Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livado in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 od Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']], [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']], [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Isola, italienischer Name der slowenischen Stadt Izola auf der Halbinsel Istrien.jpg|250px|desno|sličica]] [[Slika:Izola, marina.jpg|250px|thumb|desno|[[Mandrač]] v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|thumb|left|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]]Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * Darko Milanič - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * medea piantoni - voznik rally-ja in podjetnik ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv|Medea piantoni izola]] *[[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.izola.eu/ Izola.eu], spletna stran mesta * [http://www.izola.info/ Izola.info], izolski spletni informacijski portal * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 3im6w5uqqu0gcriistuyz2oyir2y1id Wikipedija:Peskovnik 4 94225 5725036 5724695 2022-07-29T09:48:47Z 89.142.169.184 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki {{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}} '''Hello''' ''svet''!Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. 4p5nssln5w3a86hxiid800vwr12g5bf 5725037 5725036 2022-07-29T09:48:53Z 89.142.169.184 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki {{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}} '''Hello''' ''svet''!Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Delitev EvropeEvropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija 00aqhzy5mcil8a9gdqb52us8vis8q03 5725038 5725037 2022-07-29T09:48:59Z 89.142.169.184 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki {{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}} '''Hello''' ''svet''!Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Delitev EvropeEvropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, MoldavijaPodnebje EvropeVečina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. rvrii7sxmi3z6od6fzndxwqz4re5v5t 5725039 5725038 2022-07-29T09:49:04Z 89.142.169.184 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki {{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}} '''Hello''' ''svet''!Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Delitev EvropeEvropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, MoldavijaPodnebje EvropeVečina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.Rastlinstvo[[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. h8jk5vyv4kwjploaae4utlmg34ovzhv 5725040 5725039 2022-07-29T09:52:03Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5725041 5725040 2022-07-29T09:52:08Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. qjdz6sait78ib669036kk679srgzukw 5725042 5725041 2022-07-29T09:52:14Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Delitev EvropeEvropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija 9zx1s40qcxo02jscobavq1jxx332qee 5725043 5725042 2022-07-29T09:52:20Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Delitev EvropeEvropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, MoldavijaPodnebje EvropeVečina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. 8udgg0pm4jnwduiqjdmy7dfwt7fpose 5725044 5725043 2022-07-29T09:52:26Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Delitev EvropeEvropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, MoldavijaPodnebje EvropeVečina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.Rastlinstvo[[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. 0v484f30pvazgmeicctteaqfvmszlmx 5725045 5725044 2022-07-29T09:52:31Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Geografija{{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. rpf0p9y0hrb37xuyscvd9h5qq9mge1i 5725047 5725045 2022-07-29T09:52:45Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Geografija{{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja.Demografija[[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] o6q4iccavlxpsxyhwlo7b2qupckh97s 5725052 5725047 2022-07-29T10:24:41Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5725053 5725052 2022-07-29T10:24:47Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. qjdz6sait78ib669036kk679srgzukw 5725054 5725053 2022-07-29T10:24:52Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Delitev EvropeEvropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija 9zx1s40qcxo02jscobavq1jxx332qee 5725055 5725054 2022-07-29T10:24:58Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Delitev EvropeEvropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, MoldavijaPodnebje EvropeVečina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. 8udgg0pm4jnwduiqjdmy7dfwt7fpose 5725056 5725055 2022-07-29T10:25:04Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Delitev EvropeEvropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, MoldavijaPodnebje EvropeVečina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.Rastlinstvo[[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. 0v484f30pvazgmeicctteaqfvmszlmx 5725057 5725056 2022-07-29T10:25:10Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Geografija{{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. rpf0p9y0hrb37xuyscvd9h5qq9mge1i 5725058 5725057 2022-07-29T10:25:23Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Geografija{{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja.Demografija[[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] o6q4iccavlxpsxyhwlo7b2qupckh97s 5725063 5725058 2022-07-29T10:41:01Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5725065 5725063 2022-07-29T10:42:27Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. qjdz6sait78ib669036kk679srgzukw 5725068 5725065 2022-07-29T10:43:33Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Geografija{{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. rpf0p9y0hrb37xuyscvd9h5qq9mge1i 5725070 5725068 2022-07-29T10:44:39Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki Zgodovina{{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.Geografija{{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja.Delitev EvropeEvropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija pjsky250gzqqkl1ezkklja96zqaa0jx 5725072 5725070 2022-07-29T10:47:47Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5725073 5725072 2022-07-29T10:47:52Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. 9uk12u2wnauejaybb8ydywf979shczp 5725074 5725073 2022-07-29T10:48:58Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.=== Geografija === {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. kyji0nvwqxmmx21jom6ibcjrxnajrup 5725075 5725074 2022-07-29T10:49:36Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5725076 5725075 2022-07-29T10:49:41Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. 4ddbyivp5ios8rp8yxo6nv0yxl07eoe 5725077 5725076 2022-07-29T10:51:09Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5725078 5725077 2022-07-29T10:51:16Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. 53k8jmrxdy4s9lyterd6jpo8r6crg8g 5725079 5725078 2022-07-29T10:52:22Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. === Geografija === {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. 4fbqefrgh9nobc3m1wsqg1k9bb244jj 5725080 5725079 2022-07-29T10:53:28Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. === Geografija === {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. ==== Delitev Evrope ==== Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija c4cl3kp9yyf8ovuhd7t3srlt6ziufrm 5725082 5725080 2022-07-29T10:55:31Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5725083 5725082 2022-07-29T10:55:37Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. 53k8jmrxdy4s9lyterd6jpo8r6crg8g 5725085 5725083 2022-07-29T10:56:15Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5725086 5725085 2022-07-29T10:56:21Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. 53k8jmrxdy4s9lyterd6jpo8r6crg8g 5725087 5725086 2022-07-29T10:57:27Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. === Geografija === {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. 4fbqefrgh9nobc3m1wsqg1k9bb244jj 5725089 5725087 2022-07-29T10:58:34Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. === Geografija === {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. ==== Delitev Evrope ==== Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija c4cl3kp9yyf8ovuhd7t3srlt6ziufrm 5725090 5725089 2022-07-29T10:59:41Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. === Geografija === {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. ==== Delitev Evrope ==== Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija ==== Podnebje Evrope ==== Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. b4wf0wkyey5qgvgux31gddkdd4ymhwy 5725091 5725090 2022-07-29T11:00:47Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. === Geografija === {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. ==== Delitev Evrope ==== Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija ==== Podnebje Evrope ==== Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. ==== Rastlinstvo ==== [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. mtulpygr1y0g55k3jvybmrjav0i720g 5725092 5725091 2022-07-29T11:02:01Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. === Geografija === {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. ==== Delitev Evrope ==== Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija ==== Podnebje Evrope ==== Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. ==== Rastlinstvo ==== [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. === Demografija === [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] ruyuoiccn90lr10ytrvfde8kge0unpw 5725093 5725092 2022-07-29T11:03:07Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. === Geografija === {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. ==== Delitev Evrope ==== Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija ==== Podnebje Evrope ==== Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. ==== Rastlinstvo ==== [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. === Demografija === [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] === Nadnacionalne organizacije === {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} qe9hn2nz7e85c08c9msfdk58f356vis 5725094 5725093 2022-07-29T11:04:20Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki === Zgodovina === {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. === Geografija === {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. ==== Delitev Evrope ==== Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija ==== Podnebje Evrope ==== Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. ==== Rastlinstvo ==== [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. === Demografija === [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] === Nadnacionalne organizacije === {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} === Sklici === {{sklici|1}} {{wikislovar}} {{Zbirka|Europe|Evropa}} {{Evropa}} {{Celine}} {{Zemlja}} [[Kategorija:Evropa| ]] [[Kategorija:Celine]] {{normativna kontrola}} s99q47x2sxajp6nbj2igevifnwtodxs 5725097 5725094 2022-07-29T11:09:12Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5725098 5725097 2022-07-29T11:09:54Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. kt8q1tz6zfjp2qlf244dn5yf5yd4mlr 5725099 5725098 2022-07-29T11:11:00Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. 0g4z3phbv6raw79agboonarf1swai70 5725100 5725099 2022-07-29T11:12:07Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija cey58v853nbve684gcf1stj4nmn1ss4 5725101 5725100 2022-07-29T11:13:13Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. e75nfy0fej9t33mhhavbdl0vaapatpi 5725102 5725101 2022-07-29T11:14:20Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. brcym273lzac6rv0jlb9bmn15x47vo9 5725103 5725102 2022-07-29T11:15:34Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] 7ih5307dfsg79733ye47ktuvlkfbqin 5725104 5725103 2022-07-29T11:16:41Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] == Nadnacionalne organizacije == {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} 4lufppa9fu1e8269umtw6mr5al4akeg 5725106 5725104 2022-07-29T11:17:53Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] == Nadnacionalne organizacije == {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} == Sklici == {{sklici|1}} {{wikislovar}} {{Zbirka|Europe|Evropa}} {{Evropa}} {{Celine}} {{Zemlja}} [[Kategorija:Evropa| ]] [[Kategorija:Celine]] {{normativna kontrola}} 6rqiq7z055t6hzdit66zggwdbif2o4y 5725110 5725106 2022-07-29T11:23:09Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. Clear. wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 5725113 5725110 2022-07-29T11:25:42Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. kwe9js5j3es0hd1i2al4kk124f71bfn 5725114 5725113 2022-07-29T11:26:22Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. psxzeoer432o65rjz58rjjou9njkifb 5725115 5725114 2022-07-29T11:26:59Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. 6ejvm1hqz2r95ih70ztnj4vjidlzxtg 5725116 5725115 2022-07-29T11:27:35Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija gy3ooa509awx59g30tv2bxmeyylg9xr 5725117 5725116 2022-07-29T11:28:12Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. 47gojkf3u4c6lfx09gbsa9lx9rkdho7 5725118 5725117 2022-07-29T11:28:48Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. rrtg7smogp1pa1r24ni0zrgxsumbrdt 5725119 5725118 2022-07-29T11:29:33Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] oqjj4o0a5dovrodoe6e1rbxfnvfhn35 5725120 5725119 2022-07-29T11:30:09Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] == Nadnacionalne organizacije == {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} jyed5h4svon0ktm484e99uugxvk3syp 5725121 5725120 2022-07-29T11:30:52Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Evropa = '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]]. Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi: * narodne sestave * političnih razmerij * gospodarskega razvoja * lege Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] == Nadnacionalne organizacije == {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} == Sklici == {{sklici|1}} {{wikislovar}} {{Zbirka|Europe|Evropa}} {{Evropa}} {{Celine}} {{Zemlja}} [[Kategorija:Evropa| ]] [[Kategorija:Celine]] {{normativna kontrola}} 39pw3vss39018cluz78gh3bql6d6wnz Sergij Gončar 0 94757 5724749 5724723 2022-07-28T12:30:46Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Serhij Hončar]] na [[Sergij Gončar]]: rv: Г->G, glej SP wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Serhij Hončar | image = <!-- WD --> | image_size = | caption = | fullname = Serhij Hončar | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | height = 176 cm | weight = 72 kg | currentteam = upokojen | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = kronomestrist | proyears1 = 1996 | proteam1 = [[Amica Chips–Tacconi Sport|Ideal–Aster Lichy]] | proyears2 = 1997 | proteam2 = {{ct|AKI|1997}} | proyears3 = 1998 | proteam3 = {{ct|CTA|1998}} | proyears4 = 1999 | proteam4 = {{ct|VIN|1999}} | proyears5 = 2000–2001 | proteam5 = {{ct|BRE|2000}} | proyears6 = 2002 | proteam6 = {{ct|FAS|2002}} | proyears7 = 2003–2005 | proteam7 = [[De Nardi|De Nardi–Colpack]] | proyears8 = 2006–2007 | proteam8 = {{ct|TMO|2006}} | proyears9 = 2008 | proteam9 = {{ct|GAP|2008}} | proyears10 = 2009 | proteam10 = Team Utensilnord | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::2 etapni zmagi ([[Dirka po Franciji 2006|2006]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::5 etapnih zmag ([[Dirka po Italiji 1997|1997]], [[Dirka po Italiji 1998|1998]], [[Dirka po Italiji 1999|1999]], [[Dirka po Italiji 2003|2003]], [[Dirka po Italiji 2004|2004]]) '''Enodnevne in klasične dirke''' :[[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Svetovno prvenstvo - kronometer]] (2000) :ukrajinsko državno prvenstvo - cesta (2003) :ukrajinsko državno prvenstvo - kronometer (1996, 1998, 2000, 2001, 2002) | medaltemplates = {{MedalCountry| {{UKR}} }} {{MedalSport| moško [[kolesarstvo]] }} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 2000|Plouay 2000]]|moški kronometer}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 1997|San Sebastian 1997]]|moški kronometer}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 1998|Valkenburg 1998]]|moški kronometer}} | show-medals = }} '''Serhij Hončar''' ({{lang-uk|Сергій Гончар}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[kolesar]], * [[3. julij]] [[1970]], [[Rivne]], [[Sovjetska zveza]]. Hončar je nekdanji profesionalni kolesar, ki je v svoji karieri tekmoval za ekipe [[Amica Chips–Tacconi Sport|Ideal–Aster Lichy]], {{ct|AKI|1997}}, {{ct|CTA|1998}}, {{ct|VIN|1999}}, {{ct|BRE|2000}}, {{ct|FAS|2002}}, [[De Nardi|De Nardi–Colpack]], {{ct|TMO|2006}}, {{ct|GAP|2008}} in Team Utensilnord. Nastopil je na [[Poletne olimpijske igre|Poletnih olimpijskih igrah]] v letih [[Poletne olimpijske igre 2000|2000]] in [[Poletne olimpijske igre 2004|2004]], najboljši rezultat je dosegel leta 2000 z devetim mestom v svoji najmočnejši disciplini, [[kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]. V tej disciplini je dosegel naslov [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|svetovnega prvaka]] leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 2000|2000]] ter še srebrno medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 1997|1997]] in bronasto leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 1998|1998]] na svetovnih prvenstvih. Na dirkah [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] je dosegel sedem etapnih zmag v kronometru, dve na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] leta [[Dirka po Franciji 2006|2006]], ko je dva dneva nosil tudi [[Rumena majica|Rumeno majico]], pet pa na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]], v letih [[Dirka po Italiji 1997|1997]], [[Dirka po Italiji 1998|1998]], [[Dirka po Italiji 1999|1999]], [[Dirka po Italiji 2003|2003]] in [[Dirka po Italiji 2004|2004]]. Na Dirki po Italiji se je osemkrat uvrstil tudi v prvo deseterico v skupnem seštevku, najvišje na drugo mesto leta 2004. Petkrat je osvojil naslov ukrajinskega državnega prvaka v kronometru, enkrat tudi na cestni dirki. Maja 2007 so ga v moštvu suspendirali in kasneje odpustili, ker so odkrili nepravilnosti v njegovih krvnih vzorcih pridobljenih na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]].<ref>{{Cite web|url=http://www.velonews.com/article/12373|archive-url=https://web.archive.org/web/20080828160536/http://www.velonews.com/article/12373|url-status=dead|title=VeloNews{{pipe}}T-Mobile leaves Honchar off of Tour roster{{pipe}}The Journal of Competitive Cycling|archive-date=August 28, 2008}}</ref><ref>{{cite web|url=http://autobus.cyclingnews.com/news.php?id=news/2007/jun07/jun19news2 |title=www.cyclingnews.com - the world centre of cycling |publisher=Autobus.cyclingnews.com |date=2007-06-19 |access-date=2012-07-18}}</ref> Ker ni našel ekipe za leto 2010, je končal kariero.<ref>{{cite web|url=http://www.velonation.com/News/ID/3161/Honchar-retires-set-to-lead-Ukrainian-National-Team.aspx|title=Gonchar retires set to lead Ukrainian National Team|publisher=Velonation|date=19 February 2010|author=Haake, Bjorn}}</ref> == Največji uspehi == {| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 style="background:#f3f9ff;" ! bgcolor=#a0e0a0 | Uvrstitev ! bgcolor=#a0e0a0 | Vrsta dirke ! bgcolor=#a0e0a0 | Sezona ! bgcolor=#a0e0a0 | Država |--- | 1. mesto | 2 etapi na [[Tour de France|Touru]] | [[Tour de France 2006|2006]] | {{FRA}} |--- | 1. mesto | 3 dni nosilec [[rumena majica|rumene majice]] na Touru | [[Tour de France 2006|2006]] | {{FRA}} |--- | 1. mesto | 5 etap na [[Giro d'Italia|Giru]] | | {{ITA}} |--- | 1. mesto | Svetovno prvenstvo, kronometer | 2000 | {{FRA}} |--- | 1. mesto | Ukrajinsko prvenstvo | 1996, 1998, 2000, 2001, 2002, 2003 | {{UKR}} |--- | 2. mesto | [[Giro d'Italia]], skupno | 2004 | {{ITA}} |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam ukrajinskih kolesarjev]] {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hončar, Serhij}} [[Kategorija:Ukrajinski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Ukrajino]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Kolesarji, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Ukrajinski športniki, kaznovani zaradi dopinga]] ap2rufex86zlwkfipxn1jqxo1lzf8h3 5724783 5724749 2022-07-28T13:27:35Z Sporti 5955 Redakcija 5724723 uporabnika [[Special:Contributions/Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[User talk:Бучач-Львів|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Sergej Gončar | image = <!-- WD --> | image_size = | caption = | fullname = Sergej Gončar | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | height = 176 cm | weight = 72 kg | currentteam = upokojen | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = kronomestrist | proyears1 = 1996 | proteam1 = [[Amica Chips–Tacconi Sport|Ideal–Aster Lichy]] | proyears2 = 1997 | proteam2 = {{ct|AKI|1997}} | proyears3 = 1998 | proteam3 = {{ct|CTA|1998}} | proyears4 = 1999 | proteam4 = {{ct|VIN|1999}} | proyears5 = 2000–2001 | proteam5 = {{ct|BRE|2000}} | proyears6 = 2002 | proteam6 = {{ct|FAS|2002}} | proyears7 = 2003–2005 | proteam7 = [[De Nardi|De Nardi–Colpack]] | proyears8 = 2006–2007 | proteam8 = {{ct|TMO|2006}} | proyears9 = 2008 | proteam9 = {{ct|GAP|2008}} | proyears10 = 2009 | proteam10 = Team Utensilnord | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::2 etapni zmagi ([[Dirka po Franciji 2006|2006]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::5 etapnih zmag ([[Dirka po Italiji 1997|1997]], [[Dirka po Italiji 1998|1998]], [[Dirka po Italiji 1999|1999]], [[Dirka po Italiji 2003|2003]], [[Dirka po Italiji 2004|2004]]) '''Enodnevne in klasične dirke''' :[[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Svetovno prvenstvo - kronometer]] (2000) :ukrajinsko državno prvenstvo - cesta (2003) :ukrajinsko državno prvenstvo - kronometer (1996, 1998, 2000, 2001, 2002) | medaltemplates = {{MedalCountry| {{UKR}} }} {{MedalSport| moško [[kolesarstvo]] }} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 2000|Plouay 2000]]|moški kronometer}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 1997|San Sebastian 1997]]|moški kronometer}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 1998|Valkenburg 1998]]|moški kronometer}} | show-medals = }} '''Sergej Gončar''' ({{lang-uk|Сергій Гончар}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[kolesar]], * [[3. julij]] [[1970]], [[Rivne]], [[Sovjetska zveza]]. Gončar je nekdanji profesionalni kolesar, ki je v svoji karieri tekmoval za ekipe [[Amica Chips–Tacconi Sport|Ideal–Aster Lichy]], {{ct|AKI|1997}}, {{ct|CTA|1998}}, {{ct|VIN|1999}}, {{ct|BRE|2000}}, {{ct|FAS|2002}}, [[De Nardi|De Nardi–Colpack]], {{ct|TMO|2006}}, {{ct|GAP|2008}} in Team Utensilnord. Nastopil je na [[Poletne olimpijske igre|Poletnih olimpijskih igrah]] v letih [[Poletne olimpijske igre 2000|2000]] in [[Poletne olimpijske igre 2004|2004]], najboljši rezultat je dosegel leta 2000 z devetim mestom v svoji najmočnejši disciplini, [[kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]. V tej disciplini je dosegel naslov [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|svetovnega prvaka]] leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 2000|2000]] ter še srebrno medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 1997|1997]] in bronasto leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 1998|1998]] na svetovnih prvenstvih. Na dirkah [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] je dosegel sedem etapnih zmag v kronometru, dve na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] leta [[Dirka po Franciji 2006|2006]], ko je dva dneva nosil tudi [[Rumena majica|Rumeno majico]], pet pa na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]], v letih [[Dirka po Italiji 1997|1997]], [[Dirka po Italiji 1998|1998]], [[Dirka po Italiji 1999|1999]], [[Dirka po Italiji 2003|2003]] in [[Dirka po Italiji 2004|2004]]. Na Dirki po Italiji se je osemkrat uvrstil tudi v prvo deseterico v skupnem seštevku, najvišje na drugo mesto leta 2004. Petkrat je osvojil naslov ukrajinskega državnega prvaka v kronometru, enkrat tudi na cestni dirki. Maja 2007 so ga v moštvu suspendirali in kasneje odpustili, ker so odkrili nepravilnosti v njegovih krvnih vzorcih pridobljenih na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]].<ref>{{Cite web|url=http://www.velonews.com/article/12373|archive-url=https://web.archive.org/web/20080828160536/http://www.velonews.com/article/12373|url-status=dead|title=VeloNews{{pipe}}T-Mobile leaves Honchar off of Tour roster{{pipe}}The Journal of Competitive Cycling|archive-date=August 28, 2008}}</ref><ref>{{cite web|url=http://autobus.cyclingnews.com/news.php?id=news/2007/jun07/jun19news2 |title=www.cyclingnews.com - the world centre of cycling |publisher=Autobus.cyclingnews.com |date=2007-06-19 |access-date=2012-07-18}}</ref> Ker ni našel ekipe za leto 2010, je končal kariero.<ref>{{cite web|url=http://www.velonation.com/News/ID/3161/Honchar-retires-set-to-lead-Ukrainian-National-Team.aspx|title=Gonchar retires set to lead Ukrainian National Team|publisher=Velonation|date=19 February 2010|author=Haake, Bjorn}}</ref> == Največji uspehi == {| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 style="background:#f3f9ff;" ! bgcolor=#a0e0a0 | Uvrstitev ! bgcolor=#a0e0a0 | Vrsta dirke ! bgcolor=#a0e0a0 | Sezona ! bgcolor=#a0e0a0 | Država |--- | 1. mesto | 2 etapi na [[Tour de France|Touru]] | [[Tour de France 2006|2006]] | {{FRA}} |--- | 1. mesto | 3 dni nosilec [[rumena majica|rumene majice]] na Touru | [[Tour de France 2006|2006]] | {{FRA}} |--- | 1. mesto | 5 etap na [[Giro d'Italia|Giru]] | | {{ITA}} |--- | 1. mesto | Svetovno prvenstvo, kronometer | 2000 | {{FRA}} |--- | 1. mesto | Ukrajinsko prvenstvo | 1996, 1998, 2000, 2001, 2002, 2003 | {{UKR}} |--- | 2. mesto | [[Giro d'Italia]], skupno | 2004 | {{ITA}} |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam ukrajinskih kolesarjev]] {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gončar, Sergej}} [[Kategorija:Ukrajinski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Ukrajino]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Kolesarji, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Ukrajinski športniki, kaznovani zaradi dopinga]] m0qdzkp0fs5kzwhvqjegf6gi0l0zwe1 5724784 5724783 2022-07-28T13:28:39Z Sporti 5955 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Sergij Gončar | image = <!-- WD --> | image_size = | caption = | fullname = Sergij Gončar | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | height = 176 cm | weight = 72 kg | currentteam = upokojen | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = kronomestrist | proyears1 = 1996 | proteam1 = [[Amica Chips–Tacconi Sport|Ideal–Aster Lichy]] | proyears2 = 1997 | proteam2 = {{ct|AKI|1997}} | proyears3 = 1998 | proteam3 = {{ct|CTA|1998}} | proyears4 = 1999 | proteam4 = {{ct|VIN|1999}} | proyears5 = 2000–2001 | proteam5 = {{ct|BRE|2000}} | proyears6 = 2002 | proteam6 = {{ct|FAS|2002}} | proyears7 = 2003–2005 | proteam7 = [[De Nardi|De Nardi–Colpack]] | proyears8 = 2006–2007 | proteam8 = {{ct|TMO|2006}} | proyears9 = 2008 | proteam9 = {{ct|GAP|2008}} | proyears10 = 2009 | proteam10 = Team Utensilnord | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::2 etapni zmagi ([[Dirka po Franciji 2006|2006]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::5 etapnih zmag ([[Dirka po Italiji 1997|1997]], [[Dirka po Italiji 1998|1998]], [[Dirka po Italiji 1999|1999]], [[Dirka po Italiji 2003|2003]], [[Dirka po Italiji 2004|2004]]) '''Enodnevne in klasične dirke''' :[[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Svetovno prvenstvo - kronometer]] (2000) :ukrajinsko državno prvenstvo - cesta (2003) :ukrajinsko državno prvenstvo - kronometer (1996, 1998, 2000, 2001, 2002) | medaltemplates = {{MedalCountry| {{UKR}} }} {{MedalSport| moško [[kolesarstvo]] }} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Svetovna prvenstva]]}} {{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 2000|Plouay 2000]]|moški kronometer}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 1997|San Sebastian 1997]]|moški kronometer}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v cestnem 1998|Valkenburg 1998]]|moški kronometer}} | show-medals = }} '''Sergij Gončar''' ({{lang-uk|Сергій Гончар}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[kolesar]], * [[3. julij]] [[1970]], [[Rivne]], [[Sovjetska zveza]]. Gončar je nekdanji profesionalni kolesar, ki je v svoji karieri tekmoval za ekipe [[Amica Chips–Tacconi Sport|Ideal–Aster Lichy]], {{ct|AKI|1997}}, {{ct|CTA|1998}}, {{ct|VIN|1999}}, {{ct|BRE|2000}}, {{ct|FAS|2002}}, [[De Nardi|De Nardi–Colpack]], {{ct|TMO|2006}}, {{ct|GAP|2008}} in Team Utensilnord. Nastopil je na [[Poletne olimpijske igre|Poletnih olimpijskih igrah]] v letih [[Poletne olimpijske igre 2000|2000]] in [[Poletne olimpijske igre 2004|2004]], najboljši rezultat je dosegel leta 2000 z devetim mestom v svoji najmočnejši disciplini, [[kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]. V tej disciplini je dosegel naslov [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|svetovnega prvaka]] leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 2000|2000]] ter še srebrno medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 1997|1997]] in bronasto leta [[Svetovno prvenstvo v cestnem 1998|1998]] na svetovnih prvenstvih. Na dirkah [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] je dosegel sedem etapnih zmag v kronometru, dve na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] leta [[Dirka po Franciji 2006|2006]], ko je dva dneva nosil tudi [[Rumena majica|Rumeno majico]], pet pa na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]], v letih [[Dirka po Italiji 1997|1997]], [[Dirka po Italiji 1998|1998]], [[Dirka po Italiji 1999|1999]], [[Dirka po Italiji 2003|2003]] in [[Dirka po Italiji 2004|2004]]. Na Dirki po Italiji se je osemkrat uvrstil tudi v prvo deseterico v skupnem seštevku, najvišje na drugo mesto leta 2004. Petkrat je osvojil naslov ukrajinskega državnega prvaka v kronometru, enkrat tudi na cestni dirki. Maja 2007 so ga v moštvu suspendirali in kasneje odpustili, ker so odkrili nepravilnosti v njegovih krvnih vzorcih pridobljenih na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]].<ref>{{Cite web|url=http://www.velonews.com/article/12373|archive-url=https://web.archive.org/web/20080828160536/http://www.velonews.com/article/12373|url-status=dead|title=VeloNews{{pipe}}T-Mobile leaves Honchar off of Tour roster{{pipe}}The Journal of Competitive Cycling|archive-date=August 28, 2008}}</ref><ref>{{cite web|url=http://autobus.cyclingnews.com/news.php?id=news/2007/jun07/jun19news2 |title=www.cyclingnews.com - the world centre of cycling |publisher=Autobus.cyclingnews.com |date=2007-06-19 |access-date=2012-07-18}}</ref> Ker ni našel ekipe za leto 2010, je končal kariero.<ref>{{cite web|url=http://www.velonation.com/News/ID/3161/Honchar-retires-set-to-lead-Ukrainian-National-Team.aspx|title=Gonchar retires set to lead Ukrainian National Team|publisher=Velonation|date=19 February 2010|author=Haake, Bjorn}}</ref> == Največji uspehi == {| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 style="background:#f3f9ff;" ! bgcolor=#a0e0a0 | Uvrstitev ! bgcolor=#a0e0a0 | Vrsta dirke ! bgcolor=#a0e0a0 | Sezona ! bgcolor=#a0e0a0 | Država |--- | 1. mesto | 2 etapi na [[Tour de France|Touru]] | [[Tour de France 2006|2006]] | {{FRA}} |--- | 1. mesto | 3 dni nosilec [[rumena majica|rumene majice]] na Touru | [[Tour de France 2006|2006]] | {{FRA}} |--- | 1. mesto | 5 etap na [[Giro d'Italia|Giru]] | | {{ITA}} |--- | 1. mesto | Svetovno prvenstvo, kronometer | 2000 | {{FRA}} |--- | 1. mesto | Ukrajinsko prvenstvo | 1996, 1998, 2000, 2001, 2002, 2003 | {{UKR}} |--- | 2. mesto | [[Giro d'Italia]], skupno | 2004 | {{ITA}} |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam ukrajinskih kolesarjev]] {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gončar, Sergij}} [[Kategorija:Ukrajinski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Ukrajino]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2000]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Kolesarji, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Ukrajinski športniki, kaznovani zaradi dopinga]] boqeev2lbfxyr9cmyzft4w0pqjkkurp Oktobrska revolucija 0 95841 5724851 5603355 2022-07-28T16:33:29Z Romanm 13 /* Potek revolucije */ [[Vojne reparacije]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Разбитый малый Николаевский дворец 1917.jpg|sličica|Uničena mala Miklavževa palača v [[Moskovski kremelj|Kremlju]], [[Moskva]], 1917]] '''Oktobrska revolucija''' je razširjen naziv za vstajo v [[Sankt Peterburg|Petrogradu]] v noči iz 24. na 25. oktober 1917 po [[Julijanski koledar|starem koledarju]] (ali od 6. na 7. november po novem), ko so oboroženi delavci z vojaki pod vodstvom [[boljševiki|boljševikov]] zrušili začasno vlado. Zato jo nekateri imenujejo ''boljševiška'', bolj redko pa tudi ''novembrska revolucija''. V nekaterih pogledih je bila nadaljevanje [[ruska revolucija|ruske revolucije]] leta [[1917]], pri čemer je bila prva faza tako imenovana [[februarska revolucija]]. Najbolj markanten voditelj revolucije je bil [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Lenin]]. Osrednje aktivnosti revolucije so bile v Petrogradu. Bile so pod nadzorom [[Petrogradski svet|Petrogradskega sveta]], ki mu je načeloval [[Lev Trocki]] ter vojaški komite pod nadzorom [[Adolph Joffe|Adolpha Joffeja]]. Revolucija je bila odgovor na zatiranje in poniževanje [[Ruski imperij|Carske Rusije]] ter na negativne posledice, ki jih je imela [[prva svetovna vojna]]. == Potek revolucije == Dogodki so se prav v dneh oktobrske revolucije vrtoglavo razvrstili. Začasna vlada je prepovedala izhajanje partijskega glasila boljševikov (Delavska pot) in poslala pred redakcijo oklepne enote. [[Rdeča garda]] in delavci so se uprli in odbili enote začasne vlade. Vojne sile, ki so jih vodili iz glavnega stana boljševikov Smolnega, so prešle v napad, pri čemer so imele pomembno vlogo ladje [[baltska flota|baltske flote]], zasidrane v petrograjskem pristanišču. [[Oklepnica Aurora]] je izstrelila zgodovinski topovski strel na [[zimska palača|zimsko palačo]], sedež začasne vlade. Boljševiki so načrtno zavzemali pomembnejše objekte, njihove oborožene enote so vdrle v zimsko palačo in aretirale ministre. [[Aleksander Fjodorovič Kerenski]], ki je bil na čelu začasne vlade, je pobegnil, revolucionarni vojaški [[komite]] pa je objavil, da je začasna vlada odstranjena. Začetni odpor boljševikom je bil šibak, ker je bila začasna vlada nepriljubljena, nesposobna, ker ni znala oceniti dejanskega položaja. Sklicali so drugi vseruski kongres sovjetov, ki je potrdil prehod oblasti v roke sovjetov delavskih in vojaških poslancev (deputatov). Izglasovali so dva pomembna odloka: dekret o miru in dekret o zemlji. Vlado, ki je bila pojmovana kot začasna, je poveril Svetu ljudskih komisarjev, za njegovega predsednika je bil imenovan Lenin. * Dekret o zemlji se sestoji iz dveh delov. Prvi je odpravil zemljiško lastnino brez nadomestila, drugi del dekreta je ukinjal za vedno pravico do zasebne lastnine zemlje. Postala je lastništvo vseh in izkoriščali naj bi jo tisti, ki jo dejansko obdelujejo. * Dekret o miru je pozval vojskujoče se države, naj takoj začnejo pogovore za pravičen in [[demokracija|demokratičen]] mir, brez [[aneksija|aneksij]] in brez povračil oziroma [[Vojne reparacije|reparacij]]. Ni nepomemben zapis, da je vsak predlog, ki bi vodil k miru, dobrodošel, mora pa biti takojšen, jasen in nikakor ne sme biti dvoumen ali tajen. Dekret je bil naperjen zlasti zoper tajno [[diplomacija|diplomacijo]] in je najavil javno objavo vseh tajnih sporazumov carske Rusije. Prav tako je razglasil za neveljavne vse tiste pogodbe, ki naj bi bile v korist ruskih veleposestnikov in kapitalistov. Poseben poziv je bil usmerjen »razredno zavednim delavcem« [[Anglija|Anglije]], [[Francija|Francije]] in [[Nemško cesarstvo|Nemčije]], ki naj bi podprli mirovne napore nove sovjetske oblasti. Sprva je bila oblast boljševikov omejena na Petrograd. V [[Moskva|Moskvi]] so oblast vzpostavili 15. novembra 1917 po hudih bojih. Prevzemanje oblasti se je zavleklo do januarja 1918. Velika olajšava pri prevzemanju oblasti je bil nadzor, ki so si ga boljševiki zagotovili nad železniškimi progami in pri tem so jih podpirali dobro organizirani železničarji. == Pomembni dejavniki == Začetka in uspešnosti oktobrske revolucije ni mogoče razumeti brez upoštevanja treh dejavnikov, ki so bistveno pripomogli k temu. Ti dejavniki so: * boljševiki so bili sposobni izkoristiti številne napake začasne vlade, * znotraj revolucionarne levice so znali najti zaveznike, * bili so dovolj smeli odločiti se za dejanje, ki mu pravzaprav nihče med njihovimi nasprotniki ni pripisoval trajnosti. Program, ki so ga vsebovale [[aprilske teze]], je bil dovolj jasen in privlačen za revolucionarno razpoložene množice, zlasti kar zadeva takojšen izstop iz vojne, rušenje kapitalističnega sistema ter izvedbo vlade delavcev in revnih kmetov. == Posledice == Revolucija je odstranila rusko dotedanjo vlado, kar je privedlo do [[ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]], ki je trajala od leta 1918 do 1920. V to so se vmešale skorajda vse sosednje države, tako da je novi državi v strahu pred širjenjem komunizma napovedalo vojno kar 14 držav. Francozi in Poljaki so jo napadli s poljskega ozemlja, vojska ZDA se je izkrcala na Murmansku, Japonska pa pri Vladivostoku. Nemčija oz. takratna Weimarska republika se teh napadov ni udeležila, Velika Britanija pa je po zmagi laburistov odpoklicala svoje čete. 30. decembra 1922 je bil v Moskvi na srečanju delegacij iz Ruske SFSR, Ukrajinske SSR, Beloruske SSR in Transkavkaške SFSR podpisan sporazum in sprejeta deklaracija o ustanovitvi [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|ZSSR]] - Sovjetske zveze. == Poimenovanje == {{slog|oktobrska revolucija = z malo začetnico, tudi ostali nazivi niso korektno zapisani}} Sprva je bil dogodek imenovan ''oktobrska vstaja'' ali ''vstaja 25-ega'', kot je videno v zapisih in dokumentih, na primer v prvi izdaji Leninovih dokončanih del. Čez čas se je v očeh javnosti oktobrska revolucija uveljavila kot zelo pomemben mednarodni dogodek. »Velika oktobrska socialistična revolucija« ([[ruščina|rusko]]: Великая Октябрьская социалистическая революция, ''Velikaja Oktjabr'skaja socialističěskaja revoljucija'') je bilo uradno ime oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi vse od desete obletnice revolucije leta [[1943]]. Danes je to ime uporabljano predvsem pri Komunistični stranki Ruske federacije, v sodobnem ruskem zgodovinopisju pa je dogodek včasih imenovan »boljševiški prevrat« (rusko ''большевистский переворот, bol'ševistskij perevorot''). Izraz ''Rdeči oktober'' (Красный Октябрь) je ravno tako pripisan dogodkom tega meseca. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Russian Revolution of 1917}} * [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Lenin]] * [[komunizem]] * [[socializem]] == Literatura == * Južnič, Stane (1985): ''Politična zgodovina 20. stoletja'', Državna založba Slovenije, Ljubljana. [[Kategorija:Ruska revolucija]] [[Kategorija:Komunizem]] [[Kategorija:1917 v politiki]] [[Kategorija:Revolucije]] [[Kategorija:Ruska državljanska vojna]] [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] {{normativna kontrola}} 99kx5iihtwhiju1mo9tgjfy3lqekluz Stara Fužina 0 106416 5725018 5330633 2022-07-29T08:42:03Z Mircea 12026 typo wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10127360_b4 | latd = 46 |latm = 17 |lats = 23.61 |latNS = N | longd = 13 |longm = 53 |longs = 44.78 |longEW = E |najdisi=Stara+Fužina |image=Stara Fužina iz Studorja.jpg |povrsina=67,506 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title= Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=565 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=547,1 |postna=4265 |posta=Bohinjsko Jezero |obcina=Bohinj |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Stara Fužina - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=10307 <!--slika--> | lokacija = | občina = Bohinj <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Stara Fužina''' je [[naselje]] v [[občina Bohinj|Občini Bohinj]]. Stara Fužina je tipična alpska vas z ohranjenimi starimi kmečkimi domovi. Naselbina je obstajala že v predrimski dobi. Med znamenitostmi so Zoisova graščina, [[Hudičev most, Bohinj|Hudičev most]] s koriti [[Mostnica|Mostnice]], nutnica pri Joštu, Andrejčeva žaga in mlin, stara sirarna, ki je preurejena v [[Planšarski muzej]], cerkev sv. Pavla, Mihovčeva gostilna z lajno iz Česke, morenski lok z Bundrovim in Fužinskim kamnom, rake za pogon mlinov in kovačij in drugo. ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{commonscat-inline|Stara Fužina}} * [http://www.kam.si/izleti/razgledni_vogar.html Razgledni Vogar] * [http://www.starafuzina.si/ Krajevna skupnost Stara Fužina - Studor] {{Bohinj}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Bohinj]] [[Kategorija:Triglavski narodni park]] [[Kategorija:Stara Fužina|*]] {{normativna kontrola}} iv0qhqt1tly03ua5nb3njvbpbrciuxj Lucija, Piran 0 106463 5724767 5723999 2022-07-28T12:48:20Z Shabicht 3554 /* Urbanizacija */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Lucija}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Lucija | drugo ime= Lucia |zgodovinsko ime = Sveta Lucija <small>(do 1962)</small> |geopedia=#L410_T13_F10122961_b4 | latd = 45 |latm = 30 |lats = 24.23 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 5.73 |longEW = E |najdisi=Lucija |image=Lucija, Piran 01.jpg |caption=Pogled na Lucijo z obale polotoka Seča |image_skyline=Lucija Piran05.jpg |imagesize=200px |vrsta=naselje |povrsina=4,42 |prebivalstvo=6062 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=3,6 |postna=6320 |posta=Portorož |obcina=Piran |pokrajina= |regija= Obalno-kraška regija }} '''Lucija''' ({{jezik-it|'''Lucia'''}}), prvotno Sveta Lucija (''Santa Lucia''), je [[Urbanizem|urbano]] obmorsko naselje v [[Istra|Slovenski Istri]] <ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref>, največje [[naselje]] ob [[Piranski zaliv|Piranskem zalivu]] <ref>{{navedi knjigo |author=Javornik, Marija |year=1997 |title=Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah |publisher=DZS, d.d. |isbn=86-341-2031-7 |cobiss=16769373 |pages=2377}}</ref> in tudi v [[Občina Piran|občini Piran]], nahaja se med [[Portorož]]<nowiki/>em in [[Seča|Sečo]]<nowiki/>. Z več kot 6.000 prebivalci je največje naselje v [[Slovenija|Sloveniji]], ki hkrati ni sedež lastne občine. ''Lucija/Lucia'' se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[italijanska narodna skupnost|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi [[italijanščina]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref> Prebivalci Lucije se imenujejo Lucíjčani in Lucíjčanke, saj so domačini v nekem smislu lastniki [[toponim|toponima]], s tem pa tudi poimenovanja krajanov, torej sebe, v skladu s tradicijo in utečeno rabo, neoziraje se na veljavna [[slovenski pravopis|pravopisna pravila]]. == Etimologija == [[Naselje]] je svoje ime dobilo po [[župnija Lucija|solinarski, sedaj župnijski]] cerkvici, posvečeni [[sveta Lucija|sveti Luciji]],<ref name="Snoj">Snoj, Marko. 2009. ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC</ref> zgrajeni pred 1541 ob potoku Fazan oz. kanalu nekdanjih Lucijskih solin. Ime naselja so iz Sveta Lucija v Lucija spremenili leta 1952. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svete Lucije del obsežne kampanje oblasti, da se iz [[Zemljepisno lastno ime|toponimov]] slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> [[Slika:Santa Lucia - Pirano 1890.jpg|340px||levo|thumb|Sveta Lucija leta 1890]] == Zgodovina == V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimsko cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Piranom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Piran je leta 1283 moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu Benetk je Lucija skupaj s Piranom za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Lucija je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], avstrijsko mejno grofijo Istro. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. == Urbanizacija == Nekdaj kmetijsko in [[soline|solinarsko]] naselje se je razvilo v dolini potoka Fazan (''Fasano''), izlivajočega se v istoimenski morski [[kanal]] (del nekdanjih Lucijskih solin) po katerem od mostu pri vhodu v [[Marina (pristanišče)|marino]] do izliva poteka meja med naseljema Lucija in Portorož. Sedaj je naselje Lucija razloženo tudi po prisojnih pobočjih, postopno dvigajočih proti [[sever]]u in [[vzhod]]u, do vrha [[fliš]]nega slemena, visokega 190 [[m.n.m.]]. [[Zaselek|Zaselki]] na teh pobočjih so Kampolin (''Campolino''), Liminjan (''Limignano''), Borgola, Lucan (''Luzzano'') in Vinjole (''Vignole''). V središču naselja stoji [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|župnijska cerkev (zgrajena pred 1541)]], ki so jo postavili solinarji poleg nekdanjih [[soline|Lucijskih solin]]. V drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]], oziroma po ponovnem razvoju [[turizem|turizma]] v bližnjem [[Portorož]]u in zgraditvi tamkajšnjih novih hotelov v 70. letih preteklega stoletja je Lucija zrasla v mestno bivalno/turistično naselje, na obalni ravnici in ob potoku/kanalu Fazan. Na vznožju ter pobočju vzpetine Kampolin je zraslo strnjeno pozidano naselje blokov in vrstnih hiš. ==Demografija== Med letoma [[1953]] in [[1991]] se je število prebivalcev povečalo za štirikrat, tako da je Lucija sedaj največje naselje ob Piranskem zalivu, s [[Portorož]]em pa se zrašča v somestje. Portorož zaradi omejene možnosti gradnje prebivalstveno nazaduje, zato pa se zelo hitro širi Lucija, ki je imela leta [[1991]] 5.238 prebivalcev, obe naselji skupaj pa tedaj 8.176 prebivalcev. == Gospodarstvo == [[Slika:Postcard of Lucia Salina 1909.jpg|220px|left|thumb|Razglednica iz 1909 z motivom nekdanjih Lucijskih solin]] Najstarejši gospodarski dejavnosti v preteklosti sta bili solinarstvo in ribolov. Predvsem solinarstvo zgodovinski viri že v 13. stoletju omenjajo kot dobro organizirano gospodarsko dejavnost. 32 hektarjev velike »solarne« (soline) v Luciji so bile sprva [[Piran|piranska]] občinska last, kasneje pa jih je občina dajala v zakup piranskim meščanom. Do začetka 20. stoletja je bila v Luciji tudi [[Oljkarstvo|torklja.]] V naselju ni bilo nikoli večje industrije, vse dejavnosti so bolj ali manj povezane s [[turizem|turizmom]], trgovino, storitvami, tradicionalnim kmetijstvom, [[Oljkarstvo|oljkarstvom]] ipd. Kar štiri petine aktivnih prebivalcev Lucije je zaposlenih v drugih obalnih urbanih naseljih. V okoliških zaselkih je še vedno pomembno pridelovanje zgodnjih vrtnin, sadjarstvo, oljkarstvo in vinogradništvo. ===Turistična ponudba=== [[Slika:Portoroz - panoramio 1.jpg|200px|right|thumb|Marina Portorož]] Nekdanje Lucijske soline, ki so se od Lucije raztezale proti [[polotok]]u Seča, ter so obsegale tudi skladišče soli Antenal, so po [[1976]] opustili. Na tem območju so zgradili portoroško [[Marina (pristanišče)|marino]], ki je v celoti na območju naselja Lucija in njen edini stik z morjem ter [[avtokamp]], pa tudi športno-rekreacijske površine na prostem, predvsem igrišča za [[tenis]] ter druge objekte, ki spadajo k portoroški turistični ponudbi. Nad avtokampom Lucija, na položnem vrhu ob koncu polotoka [[Seča]], ki pa je že izven Lucije, se na prostem nahaja [[Forma viva|Forma viva Portorož]] <ref>{{navedi splet |url= http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/cat/3|title=Obalne galerije Piran: Forma viva Portorož |accessdate= |date= 2019-04-17 |format= |work= }}</ref>, razstava monumentalnih kiparskih del v [[Istra|istrskem]] [[kamen|kamnu]], dela domačih in tujih umetnikov, ki so tukaj ustvarjali v okviru kiparskih kolonij.[[Slika:Achiam - Hommage aux patriotes tombés pour la liberté (Portoroz).JPG|thumb|250px|left|Forma viva Portorož]] == Lucija danes == Danes je Lucija v polnem razvoju z nakupovalnimi centri, obrtno cono, nadstandardnimi stanovanji, domom starejših občanov. Večino oddelkov in služb [[Občina Piran|piranske občine]] so pred leti iz [[Piran]]a preselil v Lucijo, poleg [[Upravna delitev Slovenije|Upravne enote]] in policije je tu tudi finančni urad, [[pošta]] in kopica [[odvetnik|odvetniških]] pisarn, [[notar]]iat, [[Zavod za zaposlovanje]], nov [[zdravstveni dom]] z [[Lekarna|lekarno]] (2020) ter Center za socialno delo. == Podnebje == [[Podnebje]] v Luciji je [[Geografija Slovenije|submediteransko]], podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katerega so značilni dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. Povprečne januarske temperature so višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4&nbsp;°C, povprečne julijske pa so višje od 22&nbsp;°C. [[Jadransko morje|Morje]] v Portoroškem zalivu je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C) in več. [[Padavine|Padavin]] je malo, med 1000 in 1100 milimetrov, največ jih pade jeseni, običajno pa nekaj tudi v začetku pomladi. Nekdaj značilna [[burja]] ni več pogosta, vseeno pa občasno sunki dosežejo hitrosti tudi preko 100&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako lahko nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]] ali [[Jugo|juga]], ki sta značilna za obalno področje Slovenije, posebej v povezavi z visoko morsko [[bibavica|plimo]]. == Šolstvo == Prva slovenska šola v naselju je bila zgrajena leta 1911, s pomočjo [[Družba sv. Cirila in Metoda|Ciril-Metodove družbe]] in je delovala v letih 1912−18, nato je bil pouk samo v [[Italijanščina|italijanščini]]. Ponovno so slovensko šolo odprli šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], leta 1945. V 70. letih [[20. stoletje|20. stoletja]] je bil s samoprispevkom zgrajen vrtec, v 80. letih pa še prizidek k osnovni šoli, še kasneje pa športna dvorana s telovadnico. [[Slika:Piran-Tartinijev trg-tramvaj.jpg|250px|thumb|desno|[[Piranski tramvaj]] je nekoč povezoval Lucijo s Piranom]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Lucija pridobila železniško postajo (porušeno [[1995]]). S [[Portorož]]em in upravnim središčem v [[Piran]]u je bila Lucija v letih 1909-12 povezana s [[Piranski trolejbus|trolejbusom]] (filobusom), ki ga v letih med 1912 in 1956 zamenjal [[Piranski tramvaj|tramvaj]]. === Cestni promet === Bližina mej z [[Italija|Italijo]] (nekdanji Mednarodni mejni prehod [[Spodnje Škofije|Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje|Mednarodni mejni prehod Sečovlje]] - Plovanija) omogoča lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]] , zgrajena zgolj do [[Izola|Izole]], je oddaljena 6&nbsp;km. Lucija je dostopna po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki poteka skoznjo oz. delno po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[Prelaz|prelazu]] Valeta odcep proti [[Portorož|Portorožu]] in [[Piran|Piranu]], proti Portorožu pa tudi na velikem [[Krožno križišče|krožišču]] v njenem spodnjem delu (ob Fazanu). === Železniški promet === [[Slika:Gfi-set01-railway1.png|30px]] [[Železniška postaja Koper]] je od Lucije oddaljena 15&nbsp;km. === Letalski promet === [[Slika:Gfi-set01-airport.png|30px]] [[Aerodrom Portorož|Mednarodno letališče Portorož]] je oddaljeno 6&nbsp;km, [[letališče Jožeta Pučnika|mednarodno letališče Jožeta Pučnika - Ljubljana]] 145&nbsp;km, [[Trst|tržaško]] letališče Ronchi pa 80&nbsp;km. === Avtobusne povezave === V Luciji se nahaja glavna avtobusna postaja (tudi za [[Portorož]] in [[Piran]]). Od tod vozijo in na lokalnih postajališčih ustavljajo [[avtobus]]i, ki redno povezujejo Lucijo s [[Portorož]]em in [[Piran]]om, pa tudi z [[Izola|Izolo]] in [[Koper|Koprom]]. S postaje so urejeni občasni avtobusni prevozi v nekatere manjše okoliške kraje v zaledju, pa tudi mestni promet avtobusov s postajališči po Luciji (npr. avtokamp Lucija, nakupovalno/obrtna cona, šola in druge lokacije). {{glavni|Mestni promet Piran}} == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Lucija Piran 04.jpg Slika:Lucija-Lucia.JPG Slika:Lucija naselje.JPG Slika:Lucija002.jpg Slika:Lucija center.JPG </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Lucija_rondo2.JPG Slika:Lucija rondo3.JPG Slika:Lucija rondo4.JPG Slika:Mandrac v Luciji - panoramio.jpg Slika:Portorož Marina (3743186327).jpg </gallery> == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[piranski trolejbus]] * [[piranski tramvaj]] * [[Občina Piran]] * [[Župnija Lucija]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Pucer, Alberto ''Popotovanje po Slovenski Istri'', Koper, Libris, 2005. {{COBISS|ID=219328768}} ISBN 981-91468-1-6 * Kladnik, Darinka ''Vsa slovenska mesta'', Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003. {{COBISS|ID=127257088}} * Chvatal, Matjaž ''Slovenija: vodnik'', Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 {{COBISS|ID=246725376}} * Ferk, Janko ''Parenzana: po poti stare železnico od Trsta do Poreča'', Sidarta , Ljubljana, 2017 {{COBISS|ID=289591808}} * Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009 ISBN: 978-961-01-0690-6 {{COBISS|ID=244517632}} * Ivanič, Martin ''Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija'' , Mladinska knjiga, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-01-1364-5 {{COBISS|ID=257461504}} * Titl, Julij ''Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 ISBN 86-7195-111-1 {{COBISS|ID=32785409}} * Tretjak, Donatella; Fachin, Niki; ''Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin'' Bruno Fachin, Trst, 2004 ISBN:88-85289-67-3 {{COBISS|ID=2069228}} * {{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Pipan, Primož|author3=Gašperič, Primož |year=2014 |title=Poimenovanja Piranskega zaliva |publisher=Založba ZRC, Ljubljana |isbn=978-961-254-701-1 |cobiss=273985280 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.piran.si/index.php?page=static&item=88 Krajevna skupnost Lucija] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.piran.si/ Piran], uradna stran občine Piran (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.oslucija.si/ Osnovna šola Lucija] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.marinap.si/ Marina Portorož] (pridobljeno 15.4.2019) * [https://www.hoteli-bernardin.si/si/kamp/ Avtokamp Lucija] (pridobljeno 15.4.2019) * [http://lucija-fazan.blogspot.com/ Lucija nekoč in danes] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.505189,13.604829&spn=0.008422,0.017338&z=16 Satelitska slika] (pridobljeno 15.3.2018) {{kategorija v Zbirki|Lucija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Piran}} [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Naselja Občine Piran]] [[Kategorija:Lucija]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 0n9w4wl0zhg6kapga72i5ks7chu2qej 5724769 5724767 2022-07-28T12:55:11Z Shabicht 3554 /* Prometne povezave */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Lucija}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Lucija | drugo ime= Lucia |zgodovinsko ime = Sveta Lucija <small>(do 1962)</small> |geopedia=#L410_T13_F10122961_b4 | latd = 45 |latm = 30 |lats = 24.23 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 5.73 |longEW = E |najdisi=Lucija |image=Lucija, Piran 01.jpg |caption=Pogled na Lucijo z obale polotoka Seča |image_skyline=Lucija Piran05.jpg |imagesize=200px |vrsta=naselje |povrsina=4,42 |prebivalstvo=6062 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=3,6 |postna=6320 |posta=Portorož |obcina=Piran |pokrajina= |regija= Obalno-kraška regija }} '''Lucija''' ({{jezik-it|'''Lucia'''}}), prvotno Sveta Lucija (''Santa Lucia''), je [[Urbanizem|urbano]] obmorsko naselje v [[Istra|Slovenski Istri]] <ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref>, največje [[naselje]] ob [[Piranski zaliv|Piranskem zalivu]] <ref>{{navedi knjigo |author=Javornik, Marija |year=1997 |title=Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah |publisher=DZS, d.d. |isbn=86-341-2031-7 |cobiss=16769373 |pages=2377}}</ref> in tudi v [[Občina Piran|občini Piran]], nahaja se med [[Portorož]]<nowiki/>em in [[Seča|Sečo]]<nowiki/>. Z več kot 6.000 prebivalci je največje naselje v [[Slovenija|Sloveniji]], ki hkrati ni sedež lastne občine. ''Lucija/Lucia'' se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[italijanska narodna skupnost|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi [[italijanščina]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref> Prebivalci Lucije se imenujejo Lucíjčani in Lucíjčanke, saj so domačini v nekem smislu lastniki [[toponim|toponima]], s tem pa tudi poimenovanja krajanov, torej sebe, v skladu s tradicijo in utečeno rabo, neoziraje se na veljavna [[slovenski pravopis|pravopisna pravila]]. == Etimologija == [[Naselje]] je svoje ime dobilo po [[župnija Lucija|solinarski, sedaj župnijski]] cerkvici, posvečeni [[sveta Lucija|sveti Luciji]],<ref name="Snoj">Snoj, Marko. 2009. ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC</ref> zgrajeni pred 1541 ob potoku Fazan oz. kanalu nekdanjih Lucijskih solin. Ime naselja so iz Sveta Lucija v Lucija spremenili leta 1952. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svete Lucije del obsežne kampanje oblasti, da se iz [[Zemljepisno lastno ime|toponimov]] slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> [[Slika:Santa Lucia - Pirano 1890.jpg|340px||levo|thumb|Sveta Lucija leta 1890]] == Zgodovina == V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimsko cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Piranom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Piran je leta 1283 moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu Benetk je Lucija skupaj s Piranom za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Lucija je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], avstrijsko mejno grofijo Istro. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. == Urbanizacija == Nekdaj kmetijsko in [[soline|solinarsko]] naselje se je razvilo v dolini potoka Fazan (''Fasano''), izlivajočega se v istoimenski morski [[kanal]] (del nekdanjih Lucijskih solin) po katerem od mostu pri vhodu v [[Marina (pristanišče)|marino]] do izliva poteka meja med naseljema Lucija in Portorož. Sedaj je naselje Lucija razloženo tudi po prisojnih pobočjih, postopno dvigajočih proti [[sever]]u in [[vzhod]]u, do vrha [[fliš]]nega slemena, visokega 190 [[m.n.m.]]. [[Zaselek|Zaselki]] na teh pobočjih so Kampolin (''Campolino''), Liminjan (''Limignano''), Borgola, Lucan (''Luzzano'') in Vinjole (''Vignole''). V središču naselja stoji [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|župnijska cerkev (zgrajena pred 1541)]], ki so jo postavili solinarji poleg nekdanjih [[soline|Lucijskih solin]]. V drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]], oziroma po ponovnem razvoju [[turizem|turizma]] v bližnjem [[Portorož]]u in zgraditvi tamkajšnjih novih hotelov v 70. letih preteklega stoletja je Lucija zrasla v mestno bivalno/turistično naselje, na obalni ravnici in ob potoku/kanalu Fazan. Na vznožju ter pobočju vzpetine Kampolin je zraslo strnjeno pozidano naselje blokov in vrstnih hiš. ==Demografija== Med letoma [[1953]] in [[1991]] se je število prebivalcev povečalo za štirikrat, tako da je Lucija sedaj največje naselje ob Piranskem zalivu, s [[Portorož]]em pa se zrašča v somestje. Portorož zaradi omejene možnosti gradnje prebivalstveno nazaduje, zato pa se zelo hitro širi Lucija, ki je imela leta [[1991]] 5.238 prebivalcev, obe naselji skupaj pa tedaj 8.176 prebivalcev. == Gospodarstvo == [[Slika:Postcard of Lucia Salina 1909.jpg|220px|left|thumb|Razglednica iz 1909 z motivom nekdanjih Lucijskih solin]] Najstarejši gospodarski dejavnosti v preteklosti sta bili solinarstvo in ribolov. Predvsem solinarstvo zgodovinski viri že v 13. stoletju omenjajo kot dobro organizirano gospodarsko dejavnost. 32 hektarjev velike »solarne« (soline) v Luciji so bile sprva [[Piran|piranska]] občinska last, kasneje pa jih je občina dajala v zakup piranskim meščanom. Do začetka 20. stoletja je bila v Luciji tudi [[Oljkarstvo|torklja.]] V naselju ni bilo nikoli večje industrije, vse dejavnosti so bolj ali manj povezane s [[turizem|turizmom]], trgovino, storitvami, tradicionalnim kmetijstvom, [[Oljkarstvo|oljkarstvom]] ipd. Kar štiri petine aktivnih prebivalcev Lucije je zaposlenih v drugih obalnih urbanih naseljih. V okoliških zaselkih je še vedno pomembno pridelovanje zgodnjih vrtnin, sadjarstvo, oljkarstvo in vinogradništvo. ===Turistična ponudba=== [[Slika:Portoroz - panoramio 1.jpg|200px|right|thumb|Marina Portorož]] Nekdanje Lucijske soline, ki so se od Lucije raztezale proti [[polotok]]u Seča, ter so obsegale tudi skladišče soli Antenal, so po [[1976]] opustili. Na tem območju so zgradili portoroško [[Marina (pristanišče)|marino]], ki je v celoti na območju naselja Lucija in njen edini stik z morjem ter [[avtokamp]], pa tudi športno-rekreacijske površine na prostem, predvsem igrišča za [[tenis]] ter druge objekte, ki spadajo k portoroški turistični ponudbi. Nad avtokampom Lucija, na položnem vrhu ob koncu polotoka [[Seča]], ki pa je že izven Lucije, se na prostem nahaja [[Forma viva|Forma viva Portorož]] <ref>{{navedi splet |url= http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/cat/3|title=Obalne galerije Piran: Forma viva Portorož |accessdate= |date= 2019-04-17 |format= |work= }}</ref>, razstava monumentalnih kiparskih del v [[Istra|istrskem]] [[kamen|kamnu]], dela domačih in tujih umetnikov, ki so tukaj ustvarjali v okviru kiparskih kolonij.[[Slika:Achiam - Hommage aux patriotes tombés pour la liberté (Portoroz).JPG|thumb|250px|left|Forma viva Portorož]] == Lucija danes == Danes je Lucija v polnem razvoju z nakupovalnimi centri, obrtno cono, nadstandardnimi stanovanji, domom starejših občanov. Večino oddelkov in služb [[Občina Piran|piranske občine]] so pred leti iz [[Piran]]a preselil v Lucijo, poleg [[Upravna delitev Slovenije|Upravne enote]] in policije je tu tudi finančni urad, [[pošta]] in kopica [[odvetnik|odvetniških]] pisarn, [[notar]]iat, [[Zavod za zaposlovanje]], nov [[zdravstveni dom]] z [[Lekarna|lekarno]] (2020) ter Center za socialno delo. == Podnebje == [[Podnebje]] v Luciji je [[Geografija Slovenije|submediteransko]], podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katerega so značilni dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. Povprečne januarske temperature so višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4&nbsp;°C, povprečne julijske pa so višje od 22&nbsp;°C. [[Jadransko morje|Morje]] v Portoroškem zalivu je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C) in več. [[Padavine|Padavin]] je malo, med 1000 in 1100 milimetrov, največ jih pade jeseni, običajno pa nekaj tudi v začetku pomladi. Nekdaj značilna [[burja]] ni več pogosta, vseeno pa občasno sunki dosežejo hitrosti tudi preko 100&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako lahko nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]] ali [[Jugo|juga]], ki sta značilna za obalno področje Slovenije, posebej v povezavi z visoko morsko [[bibavica|plimo]]. == Šolstvo == Prva slovenska šola v naselju je bila zgrajena leta 1911, s pomočjo [[Družba sv. Cirila in Metoda|Ciril-Metodove družbe]] in je delovala v letih 1912−18, nato je bil pouk samo v [[Italijanščina|italijanščini]]. Ponovno so slovensko šolo odprli šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], leta 1945. V 70. letih [[20. stoletje|20. stoletja]] je bil s samoprispevkom zgrajen vrtec, v 80. letih pa še prizidek k osnovni šoli, še kasneje pa športna dvorana s telovadnico. [[Slika:Piran-Tartinijev trg-tramvaj.jpg|250px|thumb|desno|[[Piranski tramvaj]] je nekoč povezoval Lucijo s Piranom]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Lucija pridobila železniško postajo (porušeno [[1995]]). S [[Portorož]]em in upravnim središčem v [[Piran]]u je bila Lucija v letih 1909-12 povezana s [[Piranski trolejbus|trolejbusom]] (filobusom), ki ga je zamenjal [[Piranski tramvaj|tramvaj]] (obratoval od 1912 do 1956). === Cestni promet === Bližina mej z [[Italija|Italijo]] (nekdanji Mednarodni mejni prehod [[Spodnje Škofije|Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje|Mednarodni mejni prehod Sečovlje]] - Plovanija) omogoča lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]] , zgrajena zgolj do [[Izola|Izole]], je oddaljena 6&nbsp;km. Lucija je dostopna po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki poteka skoznjo oz. delno po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[Prelaz|prelazu]] Valeta odcep proti [[Portorož|Portorožu]] in [[Piran|Piranu]], proti Portorožu pa tudi na velikem [[Krožno križišče|krožišču]] v njenem spodnjem delu (ob Fazanu). === Železniški promet === [[Slika:Gfi-set01-railway1.png|30px]] [[Železniška postaja Koper]] je od Lucije oddaljena 15&nbsp;km. === Letalski promet === [[Slika:Gfi-set01-airport.png|30px]] [[Aerodrom Portorož|Mednarodno letališče Portorož]] je oddaljeno 6&nbsp;km, [[letališče Jožeta Pučnika|mednarodno letališče Jožeta Pučnika - Ljubljana]] 145&nbsp;km, [[Trst|tržaško]] letališče Ronchi pa 80&nbsp;km. === Avtobusne povezave === V Luciji se nahaja glavna avtobusna postaja (tudi za [[Portorož]] in [[Piran]]). Od tod vozijo in na lokalnih postajališčih ustavljajo [[avtobus]]i, ki redno povezujejo Lucijo s [[Portorož]]em in [[Piran]]om, pa tudi z [[Izola|Izolo]] in [[Koper|Koprom]]. S postaje so urejeni občasni avtobusni prevozi v nekatere manjše okoliške kraje v zaledju, pa tudi mestni promet avtobusov s postajališči po Luciji (npr. avtokamp Lucija, nakupovalno/obrtna cona, šola in druge lokacije). {{glavni|Mestni promet Piran}} == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Lucija Piran 04.jpg Slika:Lucija-Lucia.JPG Slika:Lucija naselje.JPG Slika:Lucija002.jpg Slika:Lucija center.JPG </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Lucija_rondo2.JPG Slika:Lucija rondo3.JPG Slika:Lucija rondo4.JPG Slika:Mandrac v Luciji - panoramio.jpg Slika:Portorož Marina (3743186327).jpg </gallery> == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[piranski trolejbus]] * [[piranski tramvaj]] * [[Občina Piran]] * [[Župnija Lucija]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Pucer, Alberto ''Popotovanje po Slovenski Istri'', Koper, Libris, 2005. {{COBISS|ID=219328768}} ISBN 981-91468-1-6 * Kladnik, Darinka ''Vsa slovenska mesta'', Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003. {{COBISS|ID=127257088}} * Chvatal, Matjaž ''Slovenija: vodnik'', Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 {{COBISS|ID=246725376}} * Ferk, Janko ''Parenzana: po poti stare železnico od Trsta do Poreča'', Sidarta , Ljubljana, 2017 {{COBISS|ID=289591808}} * Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009 ISBN: 978-961-01-0690-6 {{COBISS|ID=244517632}} * Ivanič, Martin ''Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija'' , Mladinska knjiga, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-01-1364-5 {{COBISS|ID=257461504}} * Titl, Julij ''Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 ISBN 86-7195-111-1 {{COBISS|ID=32785409}} * Tretjak, Donatella; Fachin, Niki; ''Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin'' Bruno Fachin, Trst, 2004 ISBN:88-85289-67-3 {{COBISS|ID=2069228}} * {{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Pipan, Primož|author3=Gašperič, Primož |year=2014 |title=Poimenovanja Piranskega zaliva |publisher=Založba ZRC, Ljubljana |isbn=978-961-254-701-1 |cobiss=273985280 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.piran.si/index.php?page=static&item=88 Krajevna skupnost Lucija] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.piran.si/ Piran], uradna stran občine Piran (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.oslucija.si/ Osnovna šola Lucija] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.marinap.si/ Marina Portorož] (pridobljeno 15.4.2019) * [https://www.hoteli-bernardin.si/si/kamp/ Avtokamp Lucija] (pridobljeno 15.4.2019) * [http://lucija-fazan.blogspot.com/ Lucija nekoč in danes] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.505189,13.604829&spn=0.008422,0.017338&z=16 Satelitska slika] (pridobljeno 15.3.2018) {{kategorija v Zbirki|Lucija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Piran}} [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Naselja Občine Piran]] [[Kategorija:Lucija]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] f0fb0c2ziltgppja6mozp47wb9u7d0b 5724771 5724769 2022-07-28T12:58:31Z Shabicht 3554 /* Šolstvo */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Lucija}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Lucija | drugo ime= Lucia |zgodovinsko ime = Sveta Lucija <small>(do 1962)</small> |geopedia=#L410_T13_F10122961_b4 | latd = 45 |latm = 30 |lats = 24.23 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 5.73 |longEW = E |najdisi=Lucija |image=Lucija, Piran 01.jpg |caption=Pogled na Lucijo z obale polotoka Seča |image_skyline=Lucija Piran05.jpg |imagesize=200px |vrsta=naselje |povrsina=4,42 |prebivalstvo=6062 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=3,6 |postna=6320 |posta=Portorož |obcina=Piran |pokrajina= |regija= Obalno-kraška regija }} '''Lucija''' ({{jezik-it|'''Lucia'''}}), prvotno Sveta Lucija (''Santa Lucia''), je [[Urbanizem|urbano]] obmorsko naselje v [[Istra|Slovenski Istri]] <ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref>, največje [[naselje]] ob [[Piranski zaliv|Piranskem zalivu]] <ref>{{navedi knjigo |author=Javornik, Marija |year=1997 |title=Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah |publisher=DZS, d.d. |isbn=86-341-2031-7 |cobiss=16769373 |pages=2377}}</ref> in tudi v [[Občina Piran|občini Piran]], nahaja se med [[Portorož]]<nowiki/>em in [[Seča|Sečo]]<nowiki/>. Z več kot 6.000 prebivalci je največje naselje v [[Slovenija|Sloveniji]], ki hkrati ni sedež lastne občine. ''Lucija/Lucia'' se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[italijanska narodna skupnost|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi [[italijanščina]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref> Prebivalci Lucije se imenujejo Lucíjčani in Lucíjčanke, saj so domačini v nekem smislu lastniki [[toponim|toponima]], s tem pa tudi poimenovanja krajanov, torej sebe, v skladu s tradicijo in utečeno rabo, neoziraje se na veljavna [[slovenski pravopis|pravopisna pravila]]. == Etimologija == [[Naselje]] je svoje ime dobilo po [[župnija Lucija|solinarski, sedaj župnijski]] cerkvici, posvečeni [[sveta Lucija|sveti Luciji]],<ref name="Snoj">Snoj, Marko. 2009. ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC</ref> zgrajeni pred 1541 ob potoku Fazan oz. kanalu nekdanjih Lucijskih solin. Ime naselja so iz Sveta Lucija v Lucija spremenili leta 1952. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svete Lucije del obsežne kampanje oblasti, da se iz [[Zemljepisno lastno ime|toponimov]] slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> [[Slika:Santa Lucia - Pirano 1890.jpg|340px||levo|thumb|Sveta Lucija leta 1890]] == Zgodovina == V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimsko cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Piranom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Piran je leta 1283 moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu Benetk je Lucija skupaj s Piranom za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Lucija je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], avstrijsko mejno grofijo Istro. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. == Urbanizacija == Nekdaj kmetijsko in [[soline|solinarsko]] naselje se je razvilo v dolini potoka Fazan (''Fasano''), izlivajočega se v istoimenski morski [[kanal]] (del nekdanjih Lucijskih solin) po katerem od mostu pri vhodu v [[Marina (pristanišče)|marino]] do izliva poteka meja med naseljema Lucija in Portorož. Sedaj je naselje Lucija razloženo tudi po prisojnih pobočjih, postopno dvigajočih proti [[sever]]u in [[vzhod]]u, do vrha [[fliš]]nega slemena, visokega 190 [[m.n.m.]]. [[Zaselek|Zaselki]] na teh pobočjih so Kampolin (''Campolino''), Liminjan (''Limignano''), Borgola, Lucan (''Luzzano'') in Vinjole (''Vignole''). V središču naselja stoji [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|župnijska cerkev (zgrajena pred 1541)]], ki so jo postavili solinarji poleg nekdanjih [[soline|Lucijskih solin]]. V drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]], oziroma po ponovnem razvoju [[turizem|turizma]] v bližnjem [[Portorož]]u in zgraditvi tamkajšnjih novih hotelov v 70. letih preteklega stoletja je Lucija zrasla v mestno bivalno/turistično naselje, na obalni ravnici in ob potoku/kanalu Fazan. Na vznožju ter pobočju vzpetine Kampolin je zraslo strnjeno pozidano naselje blokov in vrstnih hiš. ==Demografija== Med letoma [[1953]] in [[1991]] se je število prebivalcev povečalo za štirikrat, tako da je Lucija sedaj največje naselje ob Piranskem zalivu, s [[Portorož]]em pa se zrašča v somestje. Portorož zaradi omejene možnosti gradnje prebivalstveno nazaduje, zato pa se zelo hitro širi Lucija, ki je imela leta [[1991]] 5.238 prebivalcev, obe naselji skupaj pa tedaj 8.176 prebivalcev. == Gospodarstvo == [[Slika:Postcard of Lucia Salina 1909.jpg|220px|left|thumb|Razglednica iz 1909 z motivom nekdanjih Lucijskih solin]] Najstarejši gospodarski dejavnosti v preteklosti sta bili solinarstvo in ribolov. Predvsem solinarstvo zgodovinski viri že v 13. stoletju omenjajo kot dobro organizirano gospodarsko dejavnost. 32 hektarjev velike »solarne« (soline) v Luciji so bile sprva [[Piran|piranska]] občinska last, kasneje pa jih je občina dajala v zakup piranskim meščanom. Do začetka 20. stoletja je bila v Luciji tudi [[Oljkarstvo|torklja.]] V naselju ni bilo nikoli večje industrije, vse dejavnosti so bolj ali manj povezane s [[turizem|turizmom]], trgovino, storitvami, tradicionalnim kmetijstvom, [[Oljkarstvo|oljkarstvom]] ipd. Kar štiri petine aktivnih prebivalcev Lucije je zaposlenih v drugih obalnih urbanih naseljih. V okoliških zaselkih je še vedno pomembno pridelovanje zgodnjih vrtnin, sadjarstvo, oljkarstvo in vinogradništvo. ===Turistična ponudba=== [[Slika:Portoroz - panoramio 1.jpg|200px|right|thumb|Marina Portorož]] Nekdanje Lucijske soline, ki so se od Lucije raztezale proti [[polotok]]u Seča, ter so obsegale tudi skladišče soli Antenal, so po [[1976]] opustili. Na tem območju so zgradili portoroško [[Marina (pristanišče)|marino]], ki je v celoti na območju naselja Lucija in njen edini stik z morjem ter [[avtokamp]], pa tudi športno-rekreacijske površine na prostem, predvsem igrišča za [[tenis]] ter druge objekte, ki spadajo k portoroški turistični ponudbi. Nad avtokampom Lucija, na položnem vrhu ob koncu polotoka [[Seča]], ki pa je že izven Lucije, se na prostem nahaja [[Forma viva|Forma viva Portorož]] <ref>{{navedi splet |url= http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/cat/3|title=Obalne galerije Piran: Forma viva Portorož |accessdate= |date= 2019-04-17 |format= |work= }}</ref>, razstava monumentalnih kiparskih del v [[Istra|istrskem]] [[kamen|kamnu]], dela domačih in tujih umetnikov, ki so tukaj ustvarjali v okviru kiparskih kolonij.[[Slika:Achiam - Hommage aux patriotes tombés pour la liberté (Portoroz).JPG|thumb|250px|left|Forma viva Portorož]] == Lucija danes == Danes je Lucija v polnem razvoju z nakupovalnimi centri, obrtno cono, nadstandardnimi stanovanji, domom starejših občanov. Večino oddelkov in služb [[Občina Piran|piranske občine]] so pred leti iz [[Piran]]a preselil v Lucijo, poleg [[Upravna delitev Slovenije|Upravne enote]] in policije je tu tudi finančni urad, [[pošta]] in kopica [[odvetnik|odvetniških]] pisarn, [[notar]]iat, [[Zavod za zaposlovanje]], nov [[zdravstveni dom]] z [[Lekarna|lekarno]] (2020) ter Center za socialno delo. == Podnebje == [[Podnebje]] v Luciji je [[Geografija Slovenije|submediteransko]], podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katerega so značilni dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. Povprečne januarske temperature so višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4&nbsp;°C, povprečne julijske pa so višje od 22&nbsp;°C. [[Jadransko morje|Morje]] v Portoroškem zalivu je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C) in več. [[Padavine|Padavin]] je malo, med 1000 in 1100 milimetrov, največ jih pade jeseni, običajno pa nekaj tudi v začetku pomladi. Nekdaj značilna [[burja]] ni več pogosta, vseeno pa občasno sunki dosežejo hitrosti tudi preko 100&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako lahko nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]] ali [[Jugo|juga]], ki sta značilna za obalno področje Slovenije, posebej v povezavi z visoko morsko [[bibavica|plimo]]. == Šolstvo == Prva slovenska šola v naselju je bila zgrajena leta 1911, s pomočjo [[Družba sv. Cirila in Metoda|Ciril-Metodove družbe]] in je delovala v letih 1912−18, nato je bil pouk samo v [[Italijanščina|italijanščini]]. Ponovno so slovensko šolo odprli šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], leta 1945. V 70. letih [[20. stoletje|20. stoletja]] je bil s samoprispevkom zgrajen vrtec, v 80. letih pa še prizidek k osnovni šoli, še kasneje pa športna dvorana s telovadnico. [[Slika:Pirano Piazza Tartini Tram.png|250px|thumb|desno|[[Piranski tramvaj]] je nekoč povezoval Lucijo s Piranom]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Lucija pridobila železniško postajo (porušeno [[1995]]). S [[Portorož]]em in upravnim središčem v [[Piran]]u je bila Lucija v letih 1909-12 povezana s [[Piranski trolejbus|trolejbusom]] (filobusom), ki ga je zamenjal [[Piranski tramvaj|tramvaj]] (obratoval od 1912 do 1956). === Cestni promet === Bližina mej z [[Italija|Italijo]] (nekdanji Mednarodni mejni prehod [[Spodnje Škofije|Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje|Mednarodni mejni prehod Sečovlje]] - Plovanija) omogoča lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]] , zgrajena zgolj do [[Izola|Izole]], je oddaljena 6&nbsp;km. Lucija je dostopna po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki poteka skoznjo oz. delno po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[Prelaz|prelazu]] Valeta odcep proti [[Portorož|Portorožu]] in [[Piran|Piranu]], proti Portorožu pa tudi na velikem [[Krožno križišče|krožišču]] v njenem spodnjem delu (ob Fazanu). === Železniški promet === [[Slika:Gfi-set01-railway1.png|30px]] [[Železniška postaja Koper]] je od Lucije oddaljena 15&nbsp;km. === Letalski promet === [[Slika:Gfi-set01-airport.png|30px]] [[Aerodrom Portorož|Mednarodno letališče Portorož]] je oddaljeno 6&nbsp;km, [[letališče Jožeta Pučnika|mednarodno letališče Jožeta Pučnika - Ljubljana]] 145&nbsp;km, [[Trst|tržaško]] letališče Ronchi pa 80&nbsp;km. === Avtobusne povezave === V Luciji se nahaja glavna avtobusna postaja (tudi za [[Portorož]] in [[Piran]]). Od tod vozijo in na lokalnih postajališčih ustavljajo [[avtobus]]i, ki redno povezujejo Lucijo s [[Portorož]]em in [[Piran]]om, pa tudi z [[Izola|Izolo]] in [[Koper|Koprom]]. S postaje so urejeni občasni avtobusni prevozi v nekatere manjše okoliške kraje v zaledju, pa tudi mestni promet avtobusov s postajališči po Luciji (npr. avtokamp Lucija, nakupovalno/obrtna cona, šola in druge lokacije). {{glavni|Mestni promet Piran}} == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Lucija Piran 04.jpg Slika:Lucija-Lucia.JPG Slika:Lucija naselje.JPG Slika:Lucija002.jpg Slika:Lucija center.JPG </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Lucija_rondo2.JPG Slika:Lucija rondo3.JPG Slika:Lucija rondo4.JPG Slika:Mandrac v Luciji - panoramio.jpg Slika:Portorož Marina (3743186327).jpg </gallery> == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[piranski trolejbus]] * [[piranski tramvaj]] * [[Občina Piran]] * [[Župnija Lucija]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Pucer, Alberto ''Popotovanje po Slovenski Istri'', Koper, Libris, 2005. {{COBISS|ID=219328768}} ISBN 981-91468-1-6 * Kladnik, Darinka ''Vsa slovenska mesta'', Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003. {{COBISS|ID=127257088}} * Chvatal, Matjaž ''Slovenija: vodnik'', Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 {{COBISS|ID=246725376}} * Ferk, Janko ''Parenzana: po poti stare železnico od Trsta do Poreča'', Sidarta , Ljubljana, 2017 {{COBISS|ID=289591808}} * Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009 ISBN: 978-961-01-0690-6 {{COBISS|ID=244517632}} * Ivanič, Martin ''Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija'' , Mladinska knjiga, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-01-1364-5 {{COBISS|ID=257461504}} * Titl, Julij ''Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 ISBN 86-7195-111-1 {{COBISS|ID=32785409}} * Tretjak, Donatella; Fachin, Niki; ''Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin'' Bruno Fachin, Trst, 2004 ISBN:88-85289-67-3 {{COBISS|ID=2069228}} * {{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Pipan, Primož|author3=Gašperič, Primož |year=2014 |title=Poimenovanja Piranskega zaliva |publisher=Založba ZRC, Ljubljana |isbn=978-961-254-701-1 |cobiss=273985280 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.piran.si/index.php?page=static&item=88 Krajevna skupnost Lucija] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.piran.si/ Piran], uradna stran občine Piran (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.oslucija.si/ Osnovna šola Lucija] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.marinap.si/ Marina Portorož] (pridobljeno 15.4.2019) * [https://www.hoteli-bernardin.si/si/kamp/ Avtokamp Lucija] (pridobljeno 15.4.2019) * [http://lucija-fazan.blogspot.com/ Lucija nekoč in danes] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.505189,13.604829&spn=0.008422,0.017338&z=16 Satelitska slika] (pridobljeno 15.3.2018) {{kategorija v Zbirki|Lucija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Piran}} [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Naselja Občine Piran]] [[Kategorija:Lucija]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 8tjghlh0zmcfm63665cmirce8ox1n3d 5724773 5724771 2022-07-28T13:01:09Z Shabicht 3554 /* Šolstvo */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Lucija}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Lucija | drugo ime= Lucia |zgodovinsko ime = Sveta Lucija <small>(do 1962)</small> |geopedia=#L410_T13_F10122961_b4 | latd = 45 |latm = 30 |lats = 24.23 |latNS = N | longd = 13 |longm = 36 |longs = 5.73 |longEW = E |najdisi=Lucija |image=Lucija, Piran 01.jpg |caption=Pogled na Lucijo z obale polotoka Seča |image_skyline=Lucija Piran05.jpg |imagesize=200px |vrsta=naselje |povrsina=4,42 |prebivalstvo=6062 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=3,6 |postna=6320 |posta=Portorož |obcina=Piran |pokrajina= |regija= Obalno-kraška regija }} '''Lucija''' ({{jezik-it|'''Lucia'''}}), prvotno Sveta Lucija (''Santa Lucia''), je [[Urbanizem|urbano]] obmorsko naselje v [[Istra|Slovenski Istri]] <ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref>, največje [[naselje]] ob [[Piranski zaliv|Piranskem zalivu]] <ref>{{navedi knjigo |author=Javornik, Marija |year=1997 |title=Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah |publisher=DZS, d.d. |isbn=86-341-2031-7 |cobiss=16769373 |pages=2377}}</ref> in tudi v [[Občina Piran|občini Piran]], nahaja se med [[Portorož]]<nowiki/>em in [[Seča|Sečo]]<nowiki/>. Z več kot 6.000 prebivalci je največje naselje v [[Slovenija|Sloveniji]], ki hkrati ni sedež lastne občine. ''Lucija/Lucia'' se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[italijanska narodna skupnost|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi [[italijanščina]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref> Prebivalci Lucije se imenujejo Lucíjčani in Lucíjčanke, saj so domačini v nekem smislu lastniki [[toponim|toponima]], s tem pa tudi poimenovanja krajanov, torej sebe, v skladu s tradicijo in utečeno rabo, neoziraje se na veljavna [[slovenski pravopis|pravopisna pravila]]. == Etimologija == [[Naselje]] je svoje ime dobilo po [[župnija Lucija|solinarski, sedaj župnijski]] cerkvici, posvečeni [[sveta Lucija|sveti Luciji]],<ref name="Snoj">Snoj, Marko. 2009. ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC</ref> zgrajeni pred 1541 ob potoku Fazan oz. kanalu nekdanjih Lucijskih solin. Ime naselja so iz Sveta Lucija v Lucija spremenili leta 1952. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svete Lucije del obsežne kampanje oblasti, da se iz [[Zemljepisno lastno ime|toponimov]] slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> [[Slika:Santa Lucia - Pirano 1890.jpg|340px||levo|thumb|Sveta Lucija leta 1890]] == Zgodovina == V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimsko cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Piranom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Piran je leta 1283 moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu Benetk je Lucija skupaj s Piranom za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Lucija je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], avstrijsko mejno grofijo Istro. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. == Urbanizacija == Nekdaj kmetijsko in [[soline|solinarsko]] naselje se je razvilo v dolini potoka Fazan (''Fasano''), izlivajočega se v istoimenski morski [[kanal]] (del nekdanjih Lucijskih solin) po katerem od mostu pri vhodu v [[Marina (pristanišče)|marino]] do izliva poteka meja med naseljema Lucija in Portorož. Sedaj je naselje Lucija razloženo tudi po prisojnih pobočjih, postopno dvigajočih proti [[sever]]u in [[vzhod]]u, do vrha [[fliš]]nega slemena, visokega 190 [[m.n.m.]]. [[Zaselek|Zaselki]] na teh pobočjih so Kampolin (''Campolino''), Liminjan (''Limignano''), Borgola, Lucan (''Luzzano'') in Vinjole (''Vignole''). V središču naselja stoji [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|župnijska cerkev (zgrajena pred 1541)]], ki so jo postavili solinarji poleg nekdanjih [[soline|Lucijskih solin]]. V drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]], oziroma po ponovnem razvoju [[turizem|turizma]] v bližnjem [[Portorož]]u in zgraditvi tamkajšnjih novih hotelov v 70. letih preteklega stoletja je Lucija zrasla v mestno bivalno/turistično naselje, na obalni ravnici in ob potoku/kanalu Fazan. Na vznožju ter pobočju vzpetine Kampolin je zraslo strnjeno pozidano naselje blokov in vrstnih hiš. ==Demografija== Med letoma [[1953]] in [[1991]] se je število prebivalcev povečalo za štirikrat, tako da je Lucija sedaj največje naselje ob Piranskem zalivu, s [[Portorož]]em pa se zrašča v somestje. Portorož zaradi omejene možnosti gradnje prebivalstveno nazaduje, zato pa se zelo hitro širi Lucija, ki je imela leta [[1991]] 5.238 prebivalcev, obe naselji skupaj pa tedaj 8.176 prebivalcev. == Gospodarstvo == [[Slika:Postcard of Lucia Salina 1909.jpg|220px|left|thumb|Razglednica iz 1909 z motivom nekdanjih Lucijskih solin]] Najstarejši gospodarski dejavnosti v preteklosti sta bili solinarstvo in ribolov. Predvsem solinarstvo zgodovinski viri že v 13. stoletju omenjajo kot dobro organizirano gospodarsko dejavnost. 32 hektarjev velike »solarne« (soline) v Luciji so bile sprva [[Piran|piranska]] občinska last, kasneje pa jih je občina dajala v zakup piranskim meščanom. Do začetka 20. stoletja je bila v Luciji tudi [[Oljkarstvo|torklja.]] V naselju ni bilo nikoli večje industrije, vse dejavnosti so bolj ali manj povezane s [[turizem|turizmom]], trgovino, storitvami, tradicionalnim kmetijstvom, [[Oljkarstvo|oljkarstvom]] ipd. Kar štiri petine aktivnih prebivalcev Lucije je zaposlenih v drugih obalnih urbanih naseljih. V okoliških zaselkih je še vedno pomembno pridelovanje zgodnjih vrtnin, sadjarstvo, oljkarstvo in vinogradništvo. ===Turistična ponudba=== [[Slika:Portoroz - panoramio 1.jpg|200px|right|thumb|Marina Portorož]] Nekdanje Lucijske soline, ki so se od Lucije raztezale proti [[polotok]]u Seča, ter so obsegale tudi skladišče soli Antenal, so po [[1976]] opustili. Na tem območju so zgradili portoroško [[Marina (pristanišče)|marino]], ki je v celoti na območju naselja Lucija in njen edini stik z morjem ter [[avtokamp]], pa tudi športno-rekreacijske površine na prostem, predvsem igrišča za [[tenis]] ter druge objekte, ki spadajo k portoroški turistični ponudbi. Nad avtokampom Lucija, na položnem vrhu ob koncu polotoka [[Seča]], ki pa je že izven Lucije, se na prostem nahaja [[Forma viva|Forma viva Portorož]] <ref>{{navedi splet |url= http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/cat/3|title=Obalne galerije Piran: Forma viva Portorož |accessdate= |date= 2019-04-17 |format= |work= }}</ref>, razstava monumentalnih kiparskih del v [[Istra|istrskem]] [[kamen|kamnu]], dela domačih in tujih umetnikov, ki so tukaj ustvarjali v okviru kiparskih kolonij.[[Slika:Achiam - Hommage aux patriotes tombés pour la liberté (Portoroz).JPG|thumb|250px|left|Forma viva Portorož]] == Lucija danes == Danes je Lucija v polnem razvoju z nakupovalnimi centri, obrtno cono, nadstandardnimi stanovanji, domom starejših občanov. Večino oddelkov in služb [[Občina Piran|piranske občine]] so pred leti iz [[Piran]]a preselil v Lucijo, poleg [[Upravna delitev Slovenije|Upravne enote]] in policije je tu tudi finančni urad, [[pošta]] in kopica [[odvetnik|odvetniških]] pisarn, [[notar]]iat, [[Zavod za zaposlovanje]], nov [[zdravstveni dom]] z [[Lekarna|lekarno]] (2020) ter Center za socialno delo. == Podnebje == [[Podnebje]] v Luciji je [[Geografija Slovenije|submediteransko]], podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katerega so značilni dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. Povprečne januarske temperature so višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4&nbsp;°C, povprečne julijske pa so višje od 22&nbsp;°C. [[Jadransko morje|Morje]] v Portoroškem zalivu je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C) in več. [[Padavine|Padavin]] je malo, med 1000 in 1100 milimetrov, največ jih pade jeseni, običajno pa nekaj tudi v začetku pomladi. Nekdaj značilna [[burja]] ni več pogosta, vseeno pa občasno sunki dosežejo hitrosti tudi preko 100&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako lahko nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]] ali [[Jugo|juga]], ki sta značilna za obalno področje Slovenije, posebej v povezavi z visoko morsko [[bibavica|plimo]]. == Šolstvo == Prva slovenska šola v naselju je bila zgrajena leta 1911, s pomočjo [[Družba sv. Cirila in Metoda|Ciril-Metodove družbe]] in je delovala v letih 1912−18, nato je bil pouk samo v [[Italijanščina|italijanščini]]. Ponovno so slovensko šolo odprli šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], leta 1945. V 70. letih [[20. stoletje|20. stoletja]] je bil s samoprispevkom zgrajen vrtec, v 80. letih pa še prizidek k osnovni šoli, še kasneje pa športna dvorana s telovadnico. [[Slika:405 mwe+.jpg|250px|thumb|desno|[[Piranski tramvaj]] je nekoč povezoval Lucijo s Piranom]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Lucija pridobila železniško postajo (porušeno [[1995]]). S [[Portorož]]em in upravnim središčem v [[Piran]]u je bila Lucija v letih 1909-12 povezana s [[Piranski trolejbus|trolejbusom]] (filobusom), ki ga je zamenjal [[Piranski tramvaj|tramvaj]] (obratoval od 1912 do 1956). === Cestni promet === Bližina mej z [[Italija|Italijo]] (nekdanji Mednarodni mejni prehod [[Spodnje Škofije|Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje|Mednarodni mejni prehod Sečovlje]] - Plovanija) omogoča lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]] , zgrajena zgolj do [[Izola|Izole]], je oddaljena 6&nbsp;km. Lucija je dostopna po [[Glavna cesta|magistralni cesti G2-111]] (Izola-Sečovlje), ki poteka skoznjo oz. delno po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[Prelaz|prelazu]] Valeta odcep proti [[Portorož|Portorožu]] in [[Piran|Piranu]], proti Portorožu pa tudi na velikem [[Krožno križišče|krožišču]] v njenem spodnjem delu (ob Fazanu). === Železniški promet === [[Slika:Gfi-set01-railway1.png|30px]] [[Železniška postaja Koper]] je od Lucije oddaljena 15&nbsp;km. === Letalski promet === [[Slika:Gfi-set01-airport.png|30px]] [[Aerodrom Portorož|Mednarodno letališče Portorož]] je oddaljeno 6&nbsp;km, [[letališče Jožeta Pučnika|mednarodno letališče Jožeta Pučnika - Ljubljana]] 145&nbsp;km, [[Trst|tržaško]] letališče Ronchi pa 80&nbsp;km. === Avtobusne povezave === V Luciji se nahaja glavna avtobusna postaja (tudi za [[Portorož]] in [[Piran]]). Od tod vozijo in na lokalnih postajališčih ustavljajo [[avtobus]]i, ki redno povezujejo Lucijo s [[Portorož]]em in [[Piran]]om, pa tudi z [[Izola|Izolo]] in [[Koper|Koprom]]. S postaje so urejeni občasni avtobusni prevozi v nekatere manjše okoliške kraje v zaledju, pa tudi mestni promet avtobusov s postajališči po Luciji (npr. avtokamp Lucija, nakupovalno/obrtna cona, šola in druge lokacije). {{glavni|Mestni promet Piran}} == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Lucija Piran 04.jpg Slika:Lucija-Lucia.JPG Slika:Lucija naselje.JPG Slika:Lucija002.jpg Slika:Lucija center.JPG </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Lucija_rondo2.JPG Slika:Lucija rondo3.JPG Slika:Lucija rondo4.JPG Slika:Mandrac v Luciji - panoramio.jpg Slika:Portorož Marina (3743186327).jpg </gallery> == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[piranski trolejbus]] * [[piranski tramvaj]] * [[Občina Piran]] * [[Župnija Lucija]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Pucer, Alberto ''Popotovanje po Slovenski Istri'', Koper, Libris, 2005. {{COBISS|ID=219328768}} ISBN 981-91468-1-6 * Kladnik, Darinka ''Vsa slovenska mesta'', Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003. {{COBISS|ID=127257088}} * Chvatal, Matjaž ''Slovenija: vodnik'', Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 {{COBISS|ID=246725376}} * Ferk, Janko ''Parenzana: po poti stare železnico od Trsta do Poreča'', Sidarta , Ljubljana, 2017 {{COBISS|ID=289591808}} * Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009 ISBN: 978-961-01-0690-6 {{COBISS|ID=244517632}} * Ivanič, Martin ''Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija'' , Mladinska knjiga, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-01-1364-5 {{COBISS|ID=257461504}} * Titl, Julij ''Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 ISBN 86-7195-111-1 {{COBISS|ID=32785409}} * Tretjak, Donatella; Fachin, Niki; ''Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin'' Bruno Fachin, Trst, 2004 ISBN:88-85289-67-3 {{COBISS|ID=2069228}} * {{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Pipan, Primož|author3=Gašperič, Primož |year=2014 |title=Poimenovanja Piranskega zaliva |publisher=Založba ZRC, Ljubljana |isbn=978-961-254-701-1 |cobiss=273985280 |pages=}} == Zunanje povezave == * [http://www.piran.si/index.php?page=static&item=88 Krajevna skupnost Lucija] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.piran.si/ Piran], uradna stran občine Piran (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.oslucija.si/ Osnovna šola Lucija] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://www.marinap.si/ Marina Portorož] (pridobljeno 15.4.2019) * [https://www.hoteli-bernardin.si/si/kamp/ Avtokamp Lucija] (pridobljeno 15.4.2019) * [http://lucija-fazan.blogspot.com/ Lucija nekoč in danes] (pridobljeno 15.3.2018) * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.505189,13.604829&spn=0.008422,0.017338&z=16 Satelitska slika] (pridobljeno 15.3.2018) {{kategorija v Zbirki|Lucija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Piran}} [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Naselja Občine Piran]] [[Kategorija:Lucija]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] rgmxbmtzmn2z49gzlduzd9pzslxah7l Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik 2 108479 5724868 5715305 2022-07-28T17:25:25Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = ffff | first_secretary = ddd | presidium = ss }}{{Infopolje gorovje|name=ttttt|other_name=wwee|pronunciation=teqte}}{{Infopolje Most|name=fas|bridge_name=fgh|crosses=5}} {{convert|123||kg}} cw59zvwbfsfnzidgmb9wly0yoz9yn1y 5724869 5724868 2022-07-28T17:26:32Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = ffff | first_secretary = ddd | presidium = ss }}{{Infopolje gorovje|name=ttttt|other_name=wwee|pronunciation=teqte}}{{Infopolje Most|name=fas|bridge_name=fgh|crosses=5}}{{Infopolje Gora|name=ssss|other_name=aaaa|pronunciation=aaaaad}} {{convert|123||kg}} ixytf3jyqap28pja36p5p1ndc634ipo Križaj 0 111902 5724980 5565359 2022-07-28T23:43:55Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Križaj''' je [[priimek]] več oseb v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 688 oseb, na dan 1. januar]]ja 2010 pa 678 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Andrej Križaj]] (*1986), alpski smučar *[[Bojan Križaj]] (*1957), alpski smučar * [[David Križaj]] (*1961), nevrofiziolog/nevroznanstvenik (ZDA) *[[Dejan Križaj]] (1962—2020), elektrotehnik, univ. profesor *[[Domen Križaj]] (*1990), solopevec, baritonist *[[Doris Križaj]] (r. [[Kelemina]]) (*1931), lektorica angleščine *Franc Križaj (1912—2004) *[[Franc Križaj]] (1930—2003), komunikolog, informatik, prof. * [[Franci Križaj]] (1936—2005), gledališki in filmski režiser *[[Igor Križaj]] (*1963), biokemik, toksinolog, univ. profesor *[[Ivan Križaj]] (1918—1944), športnik, Sokol, partizan * [[Janez Krstnik Križaj]] (~1629—1702), rimskokatoliški duhovnik, goriški arhidiakon * [[Janez Križaj]] (1802—1861), rimskokatoliški duhovnik in publicist *Janez Križaj (1936 - 2015)?, amaterski igralec, gledališčnik *[[Janez Križaj (glasbeni producent)|Janez Križaj]] (*1966), glasbenik, producent ("režiser zvoka") * [[Jasmina Križaj]] (*1982), plesalka, koreografinja * [[Jernej Križaj]] (1838—1890), pisatelj in prevajalec * [[Josip Križaj (pevec)|Josip Križaj]] (1887—1968), operni pevec * [[Josip Križaj]] (1911—1948), vojaški pilot *[[Jožef Križaj]], kineziolog *[[Luka Križaj]] (*1997), alpski smučar *[[Marjan Križaj]] (1927—2008), gospodarstvenik (Elektrotehna) *[[Matija Križaj]], zdravnik (1642 - ?) *[[Martina Križaj Ortar]] (*1958), jezikoslovka slovenistka, didaktičarka, univ. prof. * [[Peter Križaj]] (1903 - 1946), domobranski kurat *[[Peter Križaj]], alpski smučar, oče Bojana * [[Regina Križaj]] (*1971), balerina * [[Svetozar Križaj]] (1921—1996), arhitekt * [[Vinko Križaj]], plezalec, alpinist *[[Zdravko Križaj]] (st./ml.), smučarska delavca, trenerja? ([[Tržič]]) == Glej tudi == * priimke [[Križ]], [[Križan]], [[Križman]], [[Križanič]], [[Križnič]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Križaj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 6ccb2t54qn16f8fqexplspngels6e5m Trška Gora, Novo mesto 0 124393 5725060 5578541 2022-07-29T10:35:07Z Andrejj 94 wd wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Trška gora (razločitev)}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Trška Gora |image= |caption= |geopedia=#L410_T13_F10121469_b4 | latd = 45 |latm = 50 |lats = 35.58 |latNS = N | longd = 15 |longm = 10 |longs = 50.22 |longEW = E |najdisi=Trška+Gora |povrsina=1,32 |prebivalstvo=234 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=365,1 |postna=8000 |posta=Novo mesto |obcina=Novo mesto |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Trška Gora''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Novo mesto|Občini Novo mesto]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Trška Gora}} * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/204.htm Zemljevid naselja Trška Gora] {{Novo mesto}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]] aoa7ok67il49vzfzvj9oyu4r23sxc06 Četrtna skupnost Vič 0 126629 5724863 5542018 2022-07-28T17:12:14Z 46.123.247.120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Ljubljana - Vaško jedro Vič | image = Vic Slovenia - old village core.JPG | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 18694 | občina = Ljubljana }} [[Slika:MOL-CSVic.png|right|thumb|200px|Četrtna skupnost Vič]] '''Četrtna skupnost Vič''' je [[Četrtna skupnost Ljubljane|ožja enota]] [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], ki zajema ljubljanske jugozahodne predmestne četrti okoli Viča (katerege severni oz. severozahodni del leži v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]]) od četrti [[Mirje]] južno od Aškerčeve, zahodno od Barjanske ceste in severno od Malega grabna, po katerem teče meja vse do nekdanje Tobačne tovarne vzdolž [[Tržaška cesta, Ljubljana|Tržaške ceste]] proti jugozahodu, južno od železniške proge Ljubljana-Trst: nakupovalno središče in industrijska/obrtna cona Vič-[[Mestni log]], [[Bonifacija]], [[Dolgi most]], nekdanje odlagališče smeti, zdaj Regijski center za ravnanje z odpadki z deponijo, Zgornji log, Gmajnice, vendar zahodno od [[Mali graben|Malega grabna]] v okolici ljubljanskega jugozahodnega trikotnega križiča avtocest tudi severno od nje: [[Kosovo polje]], [[Majland]], [[Kozarje]] in [[Žeje]]. V jugozahodnem delu se Četrtna skupnost Vič razširi proti severu in še bolj proti jugu na [[Ljubljansko barje|Ljubljansko Barje]] (vse do Ljubljanice), meji pa na občine [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] in poleg Rožnika še na ČS Center, Trnovo in Rudnik. Na ozemlju ČS Vič je [[Gimnazija Vič]], več pretežno tehniških fakultet in raiskovalnih inštitutov, med katerimi je najbolj znan slovenski znanstveni inštitut, [[Institut Jožef Stefan]]. Meri 80438 ha in ima60.995 prebivalcev (2020). == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Vič}} *[http://www.cetrtna-skupnost-vic.si/ uradna spletna stran ČS Vič] {{Četrtne skupnosti Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Vič]] [[Kategorija:Četrtne skupnosti Ljubljane|Vič]] [[Kategorija:Četrtna skupnost Vič|*]] 6wduuskf51v2obn3z68bejvwvl1ycl7 5724870 5724863 2022-07-28T17:28:57Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.247.120|46.123.247.120]] ([[User talk:46.123.247.120|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:84.20.246.134|84.20.246.134]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Ljubljana - Vaško jedro Vič | image = Vic Slovenia - old village core.JPG | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 18694 | občina = Ljubljana }} [[Slika:MOL-CSVic.png|right|thumb|200px|Četrtna skupnost Vič]] '''Četrtna skupnost Vič''' je [[Četrtna skupnost Ljubljane|ožja enota]] [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], ki zajema ljubljanske jugozahodne predmestne četrti okoli Viča (katerege severni oz. severozahodni del leži v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]]) od četrti [[Mirje]] južno od Aškerčeve, zahodno od Barjanske ceste in severno od Malega grabna, po katerem teče meja vse do nekdanje Tobačne tovarne vzdolž [[Tržaška cesta, Ljubljana|Tržaške ceste]] proti jugozahodu, južno od železniške proge Ljubljana-Trst: nakupovalno središče in industrijska/obrtna cona Vič-[[Mestni log]], [[Bonifacija]], [[Dolgi most]], nekdanje odlagališče smeti, zdaj Regijski center za ravnanje z odpadki z deponijo, Zgornji log, Gmajnice, vendar zahodno od [[Mali graben|Malega grabna]] v okolici ljubljanskega jugozahodnega trikotnega križiča avtocest tudi severno od nje: [[Kosovo polje]], [[Majland]], [[Kozarje]] in [[Žeje]]. V jugozahodnem delu se Četrtna skupnost Vič razširi proti severu in še bolj proti jugu na [[Ljubljansko barje|Ljubljansko Barje]] (vse do Ljubljanice), meji pa na občine [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] in poleg Rožnika še na ČS Center, Trnovo in Rudnik. Na ozemlju ČS Vič je [[Gimnazija Vič]], več pretežno tehniških fakultet in raiskovalnih inštitutov, med katerimi je najbolj znan slovenski znanstveni inštitut, [[Institut Jožef Stefan]]. Meri 1438 ha in ima 13.995 prebivalcev (2020). == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Vič}} *[http://www.cetrtna-skupnost-vic.si/ uradna spletna stran ČS Vič] {{Četrtne skupnosti Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Vič]] [[Kategorija:Četrtne skupnosti Ljubljane|Vič]] [[Kategorija:Četrtna skupnost Vič|*]] n5iiyq7xqlvaest3w4yh8apggc83756 Šentjošt nad Horjulom 0 126697 5724964 5558338 2022-07-28T21:09:48Z A09090091 188929 +ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10112877_b4 | latd = 46 |latm = 1 |lats = 54.01 |latNS = N | longd = 14 |longm = 13 |longs = 33.39 |longEW = E |image=Šentjošt nad Horjulom Slovenia.JPG |najdisi=Šentjošt+nad+Horjulom |nadmorska=619,1 |povrsina=7,56 |prebivalstvo=404 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1354 |posta=Horjul |obcina=Dobrova-Polhov Gradec |pokrajina=Notranjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Šentjošt nad Horjulom - Vaško jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=17237 <!--slika--> | lokacija = | občina = Dobrova - Polhov Gradec <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Šentjošt nad Horjulom''' je [[naselje]] v [[občina Dobrova-Polhov Gradec|Občini Dobrova-Polhov Gradec]]. Kraj je z [[Ljubljana|Ljubljano]] ob delavnikih in sobotah povezan z redno medkrajevno avtobusno linijo. V kraju stojita cerkvi Sv. Jošta in Sv Janeza. cerkev Iz vasi vodi markirana pešpot na Sedlo (670 m) in naprej do [[Samotorica|Samotorice]]. 1942 so bile v tem kraju organizirane prve vaške straže, ki so sodelovale z okupatorjem v boju proti [[Osvobodilna fronta|OF]].<ref>{{Navedi revijo|last=Maček|first=Janko|date=1992|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|magazine=[[Nova zaveza]]|access-date=2022-07-28}}</ref> == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Šentjošt nad Horjulom}} {{SloNaselje-stub}} {{Dobrova-Polhov Gradec}} [[Kategorija:Naselja Občine Dobrova - Polhov Gradec]] {{normativna kontrola}} 9krq65fqfdwc9x66d8x2wof73kzjtut Nantes 0 127502 5724901 5283238 2022-07-28T17:50:26Z Ljuba brank 92351 /* Znamenitosti */ np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina| commune status = [[Občine Francije|Občina]]| arrondissement=Nantes| canton=sedež enajstih kantonov| INSEE=44109| postal code= 44000, 44100, 44200, 44300| mayor=Johanna Rolland| term=2014-2020| intercommunality=Mestna skupnost<br />Nantes-metropola| elevation m=8| elevation min m=2| elevation max m=52| coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }}[[Slika:ChateauNantesEntrance1900.jpg|thumb|right|275px|Grad bretanjskih vojvod, Nantes]] [[Slika:Cathédrale Nantes arrière.JPG|thumb|right|275px|Katedrala sv. Petra in Pavla]] '''Nantes''' ([[bretonščina|bretonsko]] ''Naoned'', [[gelščina|gelsko]] ''Naunnt'') je [[glavno mesto]] zahodne [[Francija|francoske]] [[seznam francoskih regij|regije]] [[Loire (regija)|Loire]], [[Občine Francije|občina]] in [[Prefektura (Francija)|prefektura]] [[Loire-Atlantique|departmaja Loire-Atlantique]]. Leta 2005 je mesto imelo 282.000 prebivalcev. == Geografija == Mesto leži na bregovih reke [[Loara|Loare]] tik pred njenim ustjem 55 km vzhodno od [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]] ter njenih dveh pritokih ''Erdre'' in [[Sèvre Nantaise]]. == Administracija == Nantes je sedež enajstih kantonov: * ''Kanton Nantes-1'' (del občine Nantes: 23.537 prebivalcev), * ''Kanton Nantes-2'' (del Nantesa: 33.737 prebivalcev), * ''Kanton Nantes-3'' (del Nantesa: 28.062 prebivalcev), * ''Kanton Nantes-4'' (del Nantesa: 30.826 prebivalcev), * ''Kanton Nantes-5'' (del Nantesa: 24.101 prebivalcev), * ''Kanton Nantes-6'' (del Nantesa: 23.954 prebivalcev), * ''Kanton Nantes-7'' (del Nantesa: 23.699 prebivalcev), * ''Kanton Nantes-8'' (del Nantesa: 24.174 prebivalcev), * ''Kanton Nantes-9'' (del Nantesa: 29.485 prebivalcev), * ''Kanton Nantes-10'' (del Nantesa, občina [[Saint-Sébastien-sur-Loire]]: 35.648 prebivalcev), * ''Kanton Nantes-11'' (del Nantesa: 18.251 prebivalcev). Mesto je prav tako sedež okrožja, vkaterega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Aigrefeuille-sur-Maine]], [[Bouaye]], [[Carquefou]], [[La Chapelle-sur-Erdre]], [[Clisson]], [[Legé]], [[Le Loroux-Bottereau|Loroux-Bottereau]], [[Machecoul]], [[Orvault]], [[Le Pellerin|Pellerin]], [[Rezé]], [[Saint-Étienne-de-Montluc]], [[Saint-Herblain|Saint-Herblain-Vzhod / Zahod-Indre]], [[Saint-Philbert-de-Grand-Lieu]], [[Vallet, Loire-Atlantique|Vallet]], [[Vertou]] in [[Basse-Goulaine|Vertou-Vignoble]] s 715.358 prebivalci. == Zgodovina == Prvotno naselbino je ustanovilo [[Galci|galsko pleme]] Namneti okoli leta [[70 pr. n. št.|70 pred našim štetjem]]. Leta [[56 pr. n. št.]] ga je osvojil [[Gaj Julij Cezar|Julij Cezar]] in ga imenoval ''Portus Namnetus''. Po kristjanizaciji ozemlja v 3. stoletju so ga uspešno zavzeli prvo [[Sasi]] (okoli 285), nato [[Franki]] (okoli 500), katerim so sledili [[Bretonci]] (6. in 7. stoletje) in [[Normani]] (843). Leta [[937]] je [[Alain Barbe-Torte]], vnuk zadnjega bretanjskega kralja, v njem ustanovil Bretanjsko vojvodstvo. Ob njegovi priključitvi k Francoskemu kraljestvu v letu [[1532]] je Nantes ohranil Bretanjski parlament za nekaj let preden se je le-ta preselil v [[Rennes]]. Leta [[1598]] je francoski kralj [[Henrik IV. Francoski|Henrik IV.]] v mestu podpisal [[Nantski edikt]], s katerim so bile [[Protestantizem|protestantom]] podeljene verske pravice. V 18. stoletju, pred ukinitvijo suženjstva, je bil Nantes glavno francosko mesto v trgovini s sužnji, s katero je postal tudi glavno francosko pristanišče. Med francosko revolucijo je samo mesto sodelovalo z revolucionarji, v tem času je tako prihajalo do množičnih usmrtitev prebivalstva v njegovi okolici, katero se je uprlo novim oblastnikom. V 19. stoletju je Nantes postal industrijsko mesto. Prvi javni prevoz kjerkoli je verjetno bil organiziran prav v tem mestu leta 1826. Kmalu so ga posnemali v [[Pariz]]u, Londonu in New Yorku. Prva železnica je bila v njem zgrajena v letu [[1851]]. Med drugo svetovno vojno ga je okupirala nemška vojska, leta 1943 je doživel dva bombna napada, osvobojen od Američanov 1944. Čeprav nekdaj glavno mesto Bretanije, pa ga je vlada v [[Vichy]]ju junija 1941 ločila od regije, od 1971 je glavno mesto regije Loire. Kljub temu je še danes močan občutek pripadnosti Bretaniji. Glavno pristanišče je bilo prestavljeno prav na ustje reke Loare, v [[Saint-Nazaire]]. == Znamenitosti == Nantes je na [[Francoska mesta umetnosti in zgodovine|seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest]]. * [[Stolnica v Nantesu|Stolnica svetega Petra in Pavla]], Nantes * graščina bretanskih vojvod, * sodniška palača, zgrajena leta 2000 na otoku Île de Nantes, * muzej in rojstna hiša francoskega pisatelja [[Jules Verne|Julesa Verna]], * muzej umetnosti, * muzej D'Obrèe, * botanični vrt. == Pobratena mesta == * [[Cardiff]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]), * [[Saarbrück]] ([[Nemčija]]), * [[Jacksonville]] ([[Florida]], [[Združene države Amerike]]), * [[Seattle]] (ZDA), * [[Tbilisi]] ([[Gruzija]]). == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Nantes}} * [http://www.nantes.fr uradna stran] (v francoščini) * [http://www.nantes-tourisme.com turizem] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Loire-Atlantique]] [[Kategorija:Občine departmaja Loire-Atlantique]] [[Kategorija:Pristanišča v Franciji]] [[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]] [[Kategorija:Nosilci Ordre de la Libération]] {{normativna kontrola}} 45nn9uo34dpfp3bobr7n5u9cn4o2hrm Ravne na Koroškem 0 135748 5724877 5701138 2022-07-28T17:45:33Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Ravne}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10127904_b4 | latd = 46 |latm = 32 |lats = 37.35 |latNS = N | longd = 14 |longm = 57 |longs = 51.24 |longEW = E |najdisi=Ravne+na+Koroškem |image=Ravne na Koroskem.jpg |caption=Ravne na Koroškem z goro Peco v ozadju |povrsina=2,1 |prebivalstvo=7363 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=410 |postna=2390 |posta=Ravne na Koroškem |obcina=Ravne na Koroškem |pokrajina=Koroška (pokrajina) |regija=Koroška regija }} '''Ravne na Koroškem''' ({{IPA-sl|ˈɾáːwnɛ na kɔˈɾóːʃkɛm|pron|Sl-RavnenaKoroskem.oga}}; do leta 1952: ''Guštanj''; {{lang-de|Gutenstein in Kärnten}}) so [[mesto]] s 7.363 prebivalci (2020) in središče [[Občina Ravne na Koroškem|Občine Ravne na Koroškem]] ter regionalno središče Mežiške doline in slovenskega dela zgodovinske dežele [[Koroška regija|Koroške]], skupaj s [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradce]]m in delno [[Dravograd]]om pa tudi [[Koroška statistična regija|Koroške statistične regije]].<ref>{{Navedi knjigo|title = Veliki Atlas Slovenije|last1=Bogataj |first1=Janez |last2=Klemenc |first2=Andrej |last3=Komat |first3=Anton |last4=Kos |first4=Matjaž |last5=Krajčič |first5=Darij |display-authors=etal |publisher = Mladinska knjiga |year = 2012|isbn = 978-961-01-2214-2|location = Ljubljana|page = |cobiss = 262269952}}</ref> Znane so po [[forma viva|formi vivi]] in štiristoletni jeklarski tradiciji. So gonilna sila koroškega gospodarstva, torej gospodarsko središče koroške regije. Na Ravnah je Višja strokovna šola Ravne in Koroški center sodobnih tehnologij ter Gimnazija Ravne na Koroškem. ==Ime== Do pridobitve statusa mesta leta 1952 so se Ravne na Koroškem imenovale [[Guštanj]]. Obsega še predele Javornik, Čečovje, Na Šancah, Na Gradu, Janeće in Dobja vas. ==Lega== [[Slika:2390koroskaprestolnica.jpg|thumb|Srce Koroške: Ravne na Koroškem z goro Peco v ozadju|left]]Mesto leži v razgibani pokrajini spodnje [[Mežiška dolina|Mežiške doline]], stisnjene v široko kotlino, ki jo obrobljajo bogati gozdovi, z južne strani pa stoji v ozadju [[Uršlja Gora]]. To je najbolj poseljen del [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], kjer se mesto Ravne že stika s sosednjimi [[Prevalje|Prevaljami]]. Danes so Ravne upravno, gospodarsko, izobraževalno, športno in kulturno središče Mežiške doline. ==Zgodovina== Okolica Raven je bila poseljena že v antiki, saj je skozi kraj vodila rimska cesta. Na mestu železarne so našli rimsko keramiko, mozaične kamenčke, opeko in denar. Prvič se Ravne omenjajo leta 1248 kot [[Guttenstein]], kot trg pa leta 1317. V 14. stoletju postane Guštanj deželno knežji trg in je dobil pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine. [[File:Ravne na Koroškem 1962 (10).jpg|thumb|left]] Od konca 16. stoletja je trg imel grb in uradni pečat zelene barve, ki predstavlja drevo s tremi krošnjami. Tržani so bili osebno svobodni, toda trška samouprava ni bila popolna. Guštanj je bil trgovsko in obrtno središče (čevljarji, kovači, lončarji, usnjarji, barvarji, rokavičarji, glavničarji). [[Krojaštvo|Krojaški]] ceh je v Guštanju deloval od leta 1749. V 16. in 17. stoletju je trg pridobil pravice do novih treh letnih sejmov, ki so pospeševali razvoj trgovine in obrti. [[File:TrgGustanj19.jpg|thumb|Trg Guštanj nekoč]] Začetki železarstva segajo v leto 1620. Po letu 1774 se je začela industrijska izdelava železa, ko so ob reki Meži delovale prve kovačnice in žebljarne. Leta 1807 so fužinske obrate kupili grofje [[Thurni]], ki so do konca stoletja širili izdelavo železnih in jeklenih izdelkov. Leta 1848 je v premogovnikih in železarskih delavnicah v Guštanju, na Prevaljah, Črni, Mežici in na Lešah delalo več kot 1200 delavcev. Leta 1863 je kraj dobil železniško povezavo, ki je omogočila nagel gospodarski razvoj v drugi polovici 19. stoletja . Osnova za razvoj je bilo [[jeklarstvo]], ki je šele s propadom fužinarstva v Črni, Mežici in na Prevaljah dobilo možnost za nadaljnji razvoj. Že pred prvo svetovno vojno so kvalitetno ravensko jeklo prodajali na [[Bližnji vzhod|Bližnji]] in [[Daljni vzhod]] ter v [[Rusija|Rusijo]]. Konec tridesetih let so začeli v železarni razen plemenitih jekel izdelovati tudi končne izdelke za potrebe kmetijstva, prometa in železnice. Zaradi razvoja jeklarstva je na Ravnah zaostala druga gospodarska dejavnost, zlasti obrt. Razvoj ravenske železarne sta pospešili obe svetovni vojni, ko je delovala kot vojno podjetje. Odločilni razvoj se je začel z letom 1946, ko so zgradili livarno in valjarno kvalitetnega jekla, mehanično delavnico za pnevmatična kladiva in kovačnico. Ko so železarno v celoti elektrificirali, so dogradili še valjarno, halo za izdelavo industrijskih nožev, kalilnico, lužilnico in kemijski laboratorij. Z razvojem jeklarske industrije se je izredno hitro razvijal tudi kraj, ki je leta 1952 postal mesto in spremenil ime iz Guštanja v Ravne na Koroškem. ==Gospodarstvo== Na tem območju je strnjena skoraj 400 letna železarska tradicija. [[Železarna Ravne]] je bila nekoč ne samo ponos Slovenije, ampak tudi [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]]. Kljub njenemu razpadu so Ravne še vedno vodilno industrijsko mesto na Koroškem in v [[Sloveniji]]. Na območju nekdanje Železarne Ravne je preko 200 različnih podjetij, med katerimi po uspehu in velikosti najbolj izstopajo: * SIJ Metal Ravne * SIJ Ravne Systems * Petrol energetika * Stroji Ravne Na Ravnah je največja strnjena industrijska cona na Koroškem. Poleg industrijske cone je tudi zelo razvita poslovna cona, v kateri ima svoje obrate nekaj znanih podjetij: * Slemenšek * Slatin * Javno komunalno [[podjetje]] Log V zadnjem času se v Ravnah razvija tudi turistična panoga, ki pa je zaenkrat v povojih oz. ni pravega načina trženja le-teh. ==Šport== [[Slika:DvorecRavne.jpg|thumb|Dvorec Ravne, Grajski Park]] Na Ravnah je mogoče igrati od nogometa, do namiznega tenisa, plavanja, kolesarjenja, skratka pogoji za rekreacijo na Ravnah so nadpovprečjem marsikaterih slovenskih mest. Ob pomoči Železarne Ravne je bil zgrajen DTK (Dom Telesne Kulture), v katerem je zimski bazen, savne, fitnes, dvorana za namizni tenis, dve majhni telovadnici in moderno kegljišče. Zraven DTK-ja je stadion, ki omogoča vadbo praktično vseh olimpijskih disciplin. Zraven stadiona je tudi moderen olimpijski bazen, ob njem pa novo nogometno igrišče z umetno travo. Nad stadionom se dviga smučišče Poseka z vlečnico, ki ima dve progi, pozimi pa ga tudi umetno zasnežujejo. Grajski park, v katerem najdemo mnoge, tudi neavtohtone vrste dreves, nudi mnogo možnosti za oddih in rekreacijo. Ob parku so tudi 3 igrišča za tenis, odbojka na mivki, košarkarsko igrišče in malo nogometno igrišče z umetno travo. Za parkom je tudi trim steza. == Kultura == [[Slika:Ravne_na_Koroškem_Viva_Jazz_Forma.jpg|sličica|Viva Jazz Forma je edinstven glasbeni projekt, ki navdih črpa iz skulptur Forma vive - urbane razstave nastale na istoimenskih mednarodnih simpozijih na Ravnah na Koroškem.]] Ravne so poznane tudi po odličnem jazzu. Preko celega leta poteka abonma [http://www.JazzRavne.si/ Jazz Ravne], jeseni vsako leto pa [http://www.FSJ.si Festival slovenskega jazza]. [[Društvo koroških likovnikov]] (ustanovljeno 1977) združuje člane (umetnik, kipar, slikar, rezbar, fotograf, dizajner...) koroške regije, širše po Sloveniji in delu avstrijske Koroške tako na ljubiteljski kot profesionalni ravni. == Znamenitosti == [[Slika:RavneKoroska-hise.JPG|thumb|left|150px|Ravne na Koroškem, Prežihova ulica]] Ogrodje turistične ponudbe tvori širše območje Uršlje gore z [[Rimski vrelec|Rimskim vrelcem]], [[Prežihova bajta|Prežihovino]], [[Ivarčko jezero|Ivarčkim jezerom]] in [[Smučišče Ošven|smučiščem]] Poseka v [[Športni park Ravne na Koroškem|športnem parku na Ravnah]]. Poudarek je na izletniškem turizmu s poudarkom na predstavitvi kulturno-zgodovinske dediščine (muzej železarstva, dvorec Ravne) in naravnih zanimivosti (Votla peč, Uršlja gora), ponudba športno-rekreativnih aktivnosti v naravi (Ivarčko, Ošven, športni park Ravne) ter turizem na podeželju oz. ponudba [[Turistična kmetija|turističnih kmetij]]. ==Glej tudi== * [[Dobja vas]] * [[Železarna Ravne]] * [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika]] * [[Tolsti Vrh, Ravne na Koroškem]] * [[Grad Ravne na Koroškem]] * [[Grad Javornik]] * [http://www.JazzRavne.si/ Jazz Ravne] * [http://www.FSJ.si/ Festival slovenskega jazza] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ravne na Koroškem}} *[http://www.ravne.si/ Občinska uprava Ravne na Koroškem] *[http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ravne.htm Vreme in podnebje Ravne na Koroškem] {{Mesta-Slovenija}} {{Ravne na Koroškem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ravne na Koroškem| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Ravne na Koroškem]] [[Kategorija:Koroška]] s44gtocj3udkdt9vabax2r7b3xxp8oq Mohorjeva družba 0 135839 5724878 5157230 2022-07-28T17:46:20Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Mohorjeva družba''' je najstarejša [[Slovenci|slovenska]] [[založba]], ustanovljena 27. julija 1851. Javno sta Mohorjevo družbo razglasila [[Andrej Einspieler]] in slavist [[Anton Janežič]] ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal [[Anton Martin Slomšek]]. Za zavetnika so izbrali [[sveti Mohor|svetega Mohorja]]. Leta 1852 je družba poslala 785 knjig svojim članom. Društvo je avstrijska oblast podredila leta 1853. Prvi, ki je družbo vodil, je bil Andrej Einspieler iz [[Celovec|Celovca]]. V tistem času je bil Celovec zelo slovenski. Člani te družbe so bili ljudje iz vseh vrst poklicev, od škofov do kuharic in kmetov. Prvih 13 let je bila prva založba in je ni ustavila nobena vojna. Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] se je po posvetu z generalom [[Rudolf Maister|Maistrom]] družba preselila v [[Prevalje]] in tam ostala do 7. decembra 1927, vendar se takrat ni vrnila v Celovec, ampak so se preselili v [[Celje]]. Število članov je padlo skoraj za polovico tudi zato, ker [[Goriška]] in [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] nista bili več v isti državi. Ko je bila Mohorjeva v Prevaljah, so bili leta 1924 goriški Slovenci prisiljeni ustanoviti lastno [[Goriška Mohorjeva družba|Goriško Mohorjevo družbo]], če so si hoteli oskrbeti mohorske knjige. Na Prevaljah je leta 1922 prevzel uredništvo [[Fran Saleški Finžgar]]. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bilo [[uredništvo]] družbe v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Podružnice so danes v Ljubljani, Celovcu ([[Celovška Mohorjeva družba|Celovška Mohorjeva]]), [[Dunaj]]u ... Družba je imela katoliško usmeritev, vendar ne ozko klerikalno. Skrbela je za knjige, namenjene širšemu bralskemu krogu. Imela je izjemno vlogo pri vzgoji branja. Izdajala je [[povesti]], t. i. [[mohorjanka|mohorjanke]], koledar ... Leta 1860 je imela 1000 članov, 1891 pa že več kot 50.000 članov. Sčasoma se je spreminjalo tudi ime založbe: Društvo svetega [[Mohor]]a, Družba svetega Mohora, [[Družba]] svetega Mohorja, Mohorjeva družba, Mohorjeva [[založba]]. Čeprav se ime spreminja, bistvo ostaja enako. == Glej tudi == * [[Celjska Mohorjeva družba]] * [[Goriška Mohorjeva družba]] * [[Celovška Mohorjeva družba]] == Zunanje povezave == * http://www.mohorjeva.org/zgodovina.html * http://www.mohorjeva.at/sl/ * http://www.koropedija.si/index.php?title=Mohorjeva_dru%C5%BEba * [http://books.google.com/books?id=rA8EAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=b%C4%8Dela&hl=sl#PPA65,M1 Družtvo, ktero bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo. Slovenska bčela 1. sept. 1851, str. 65--67 (Postave družtva)] {{književna škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Knjižne založbe]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1851]] [[Kategorija:Mohorjeva družba| ]] 69imns05jctrgorg7g5cnmrz5enkytb Šentjakob v Rožu 0 137793 5724879 5374525 2022-07-28T17:46:51Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT| name=Sankt Jakob im Rosental| name_local=Šentjakob v Rožu | image_photo = Velden Sankt Jakob im Rosental mit Karawanken 14112010 534.jpg| image_caption= Župnijska cerkev Sveti Jakob| image_coa = Wappen at st-jakob-im-rosental.png| image_map = Map at sankt jakob im rosental.png | state = Koroška | regbzk = | district = [[Okraj Beljak-dežela|Beljak-dežela]]| population =4465| population_as_of = 2001| population_ref =| pop_dens = | area = 78,77| elevation = 480| lat_deg=46| lat_min=32| lat_hem=N| lon_deg=14| lon_min=3| lon_hem=E| postal_code = 9184| area_code =04253| mayor = Heinrich Kattnig| website = [http://www.st-jakob-ros.at www.st-jakob-ros.at]| }} [[Slika:Sankt Jakob Rosental Pfarrkirche 14042006 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu]] '''Šentjakob v Rožu''' (po domače tudi ''Podgrad'', [[nemščina|nemško]] ''Sankt Jakob im Rosental'') je [[gručasta vas]] in dvojezična [[občina]] (ok. 4.300 prebivalev) na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Leži na [[Drava|dravskih]] [[polica|terasah]] v [[Rož]]u ob vznožju [[Karavanke|Karavank]] na višini 480 [[mnm]], in je najpomembnejši kraj v [[Rož|zgornjem Rožu]]. V občini, ki ima površino 78,77 [[kvadratni kilometer|km²]] živi 4465 prebivalcev (popis 2001). 16,4 % prebivalstva občine se izreka za [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]]. V kraju deluje tudi ''Slovensko prosvetno društvo Rož'' z dolgo pevsko in gledališko tradicijo. Občina Šentjakob je znamenita kot kraj, kjer je v 15. stoletju živela in bila ugrabljena v [[Turki|turško]] jetništvo resnična [[Miklova Zala]], Rozalija Mikel iz Miklovine pri Svatnah. [[Slika:Sankt Jakob Maria Elend Pfarrkirche 11122007 02.jpg|thumb|Romarska cerkev v Podgorju]] [[Slika:St.Peter Rosental Summer 2006.jpg|thumb|Šentpeter s [[Karavanke|Karavankami]] v ozadju]] [[Slika:Maria Elend Kapellenberg Kapellen 05072008 76.jpg|thumb|Dve kapelici na Kapelnem hribu]] [[Slika:Maria Elend Heilbruendl Vodica Christus Quelle 05072008 51.jpg|thumb|Zdravilni studenec „Vodice - Kristusov izvir“ na Kapelnem hribu]] == Geografija == === Zemljepisna lega === Področje občine Šentjakob v Rožu se na jugu dotika [[Karavanke|Karavank]] in meje s [[Slovenijo]], onstran katere se nahaja občina [[Jesenice]]. Na severu občina meji na reko [[Drava|Dravo]]. Občina leži v zahodnem delu [[Rož]]a. Jedro glavnega naselja, v katerem živi okoli 730 prebivalcev, se je razvilo na levem [[breg]]u [[potok]]a [[Podroška Bistrica]], ki s treh strani obkroža skalnat pomol na katerem stoji [[župnijska cerkev]] [[Sv. Jakob]]a. Naselje Šentjakob je že skoraj združeno s sosednjima naseljema [[Bistrica v Rožu]] in [[Velika vas|Veliko vasjo]] (Längdorf). === Naselja v občini === Občina Šentjakob v Rožu je razdeljena na šest katastrskih občin: Svatne (nemško ''Schlatten''), Breznica (''Frießnitz''), Podgorje (''Maria Elend''), Reka (''Mühlbach''), Šentpeter (''St. Peter'') in Šentjakob (''St. Jakob''). Na področju občine leži sledečih 21 naselij: {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Dragožiče (''Dragositschach''), 58 prebivalcev ( popis 2001) * Dravlje (''Dreilach''), 62 * Bistrica (''Feistritz''), 250 * Brežnje (''Fresnach''), 22 * Breznica (''Frießnitz''), 205 * Gorinčiče (''Gorintschach''), 108 * Rute (''Greuth''), 105 * Hodnina (''Kanin''), 100 * Velika vas (''Längdorf''), 207 * Leše (''Lessach''), 98 * Podgorje (''Maria Elend''), 599 | width="25%" valign="top" | * Reka (''Mühlbach''), 231 * Podrožca (''Rosenbach''), 404 * Šentjakob (''St. Jakob''), 681 * Šentožbolt (''St. Oswald''), 133 * Šentpeter (''St. Peter''), 101 * Svatne (''Schlatten''), 427 * Sreje (''Srajach''), 132 * Tale (''Tallach''), 265 * Tešinja (''Tösching''), 47 * Kot (''Winkl''), 232 |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Šentjakob v Rožu |Sever = [[Vrba na Koroškem]] |Severovzhod = [[Bilčovs]] |Vzhod = [[Bistrica v Rožu]] |Jugovzhod = [[Bistrica v Rožu]] |Jug = [[Jesenice]] |Jugozahod = [[Kranjska gora]] |Zahod = [[Bekštanj]] |Severozahod = [[Rožek]] }} == Zgodovina == ===Stari vek=== Današnje področje občine Šentjakob v Rožu je bilo verjetno poseljeno že v času mlade [[kamena doba|kamene dobe]], ta domneva pa zaenkrat še ni podkrepljena z arheološkimi dokazi. Halštatsko grobišče v sosednji občini [[Rožek]] vsekakor nakazuje, da so bili ti kraji poseljeni vsaj v času [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Iz [[rimsko cesarstvo|rimske dobe]] je ohranjen kultni kamen, posvečen takrat priljubljenemu bogu svetlobe [[Mitra (bog sonca)|Mitri]], ki se hrani v cerkvi v Svatnah. ===Prihod Slovanov, Karantanija in srednji vek=== V 6. stoletju so območje [[Rož]]a, kakor tudi celotne [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], poselili [[Slovani]]. Kmalu so ustanovili svojo samostojno kneževino [[Karantanija|Karantanijo]] z upravnim in političnim središčem na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]]. Večina krajevnih imen na področju Roža izhaja iz tistih časov. V svoji pristni obliki so se ohranila v današnjih [[slovenski jezik|slovenskih]] nazivih vasi, gora, jezer, rek in potokov. V 8. stoletju se Karantanija priključi [[Franki|frankovskemu]] cesarstvu [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. V 9. stoletju pride do prvega naseljevanja [[Bavarska|bavarskih]] podložnikov in kmetov na Koroško, pri čemer se na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]] popolnoma asimilirajo v slovensko večino. V 11. stoletju je postavljena župnijska cerkev Sv. Jakoba. Za časa [[turški vpadi|turških vpadov]] na Koroško je bilo področje današnje občine Šentjakob močno izpostavljeno in deležno velikega trpljenja. Na to obdobje slovenske koroške zgodovine spominja tudi znamenita pripoved [[Jakob Sket|Jakoba Sketa]] [[Miklova Zala]]. ===Novi vek=== Za časa [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] je Šentjakob med letoma 1809 in 1813 skupaj s celotno zahodno Koroško spadal k [[Ilirske province|Ilirskim provincam]]. Po revolucionarnem letu 1848 so bile v [[Avstrija|avstrijskih deželah]] vzpostavljene civilne občine. Področje Šentjakoba je bilo leta 1849 vključeno v veliko občino [[Rožek]], vendar se je že leta 1888 iz nje izločilo in postalo samostojna občina. Gradnja železnice med [[Beljak]]om in [[Jesenice|Jesenicami]] skozi [[karavanški predor]], ki je na področju občine potekala med letoma 1901 in 1906, je poskrbela za močan gospodarski razvoj. ===Šentjakob v času bojev za severno mejo=== Po koncu [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] in ukinitvi [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] [[monarhija|monarhije]] je prišlo na Južnem Koroškem do spopada dveh nasprotujočih si političnih vizij. [[Koroški Slovenci]] so večinsko želeli združitev južnega, slovenskega dela Koroške z matičnim narodom onstran [[Karavanke|Karavank]], temu je nasprotovala nemško-nacionalna stran s podporo [[Nemčija|nemškega]] velekapitala, ki je bila na Koroškem takrat že močno zasidrana. Območje Šentjakoba in ostalega [[Rož]]a, ki je bilo takrat poseljeno skoraj izključno s slovensko govorečim prebivalstvom, je postalo prizorišče oboroženih spopadov med slovenskimi in nemško-koroškimi formacijami. Ves čas bojev, v katerih se je sreča naklonila zdaj eni, zdaj drugi strani, so uspele slovenske čete obdržati nadzor nad strateško izjemno pomembnim karavanškim predorom. Kljub temu, da je slovenska/jugoslovanska stran z uspešno vojaško akcijo maja in junija 1919 dokončno osvobodila celoten Rož, [[Podjuna|Podjuno]], [[Gure]] in [[Celovec]] z okolico [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], so se mednarodne velesile za dokončno razmejitev na Koroškem odločile izvesti [[koroški plebiscit|plebiscit]]. Jugoslovanska vojska se je morala umakniti iz Celovca, osvobojeno območje pa je bilo razdeljeno na ''cono A'' in ''cono B'', v katerih naj bi bilo izvedeno ljudsko glasovanje. 10. oktobra 1920 je občina Šentjakob v Rožu na plebiscitu večinsko glasovala za združitev z matičnim narodom oz. za priključitev k Jugoslaviji. Tako se je izreklo 54% volilnih upravičencev. Ker pa je na celotnem območju ''cone A'' večina glasovala za ohranitev nedeljene Koroške v okviru avstrijske republike, je moral ostati v Avstriji tudi Šentjakob. ===Preganjanje Slovencev med 2. svetovno vojno=== Med [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so bili številni [[slovenščina|slovensko]] govoreči občani, predvsem tisti najbolj narodno zavedni, nasilno pregnani iz domačih ognjišč in deportirani v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]] v [[Tretji rajh]]. Mnogo se jih ni nikoli vrnilo na svoje domove. Šentjakob v Rožu je bil leta 1981 povzdignjen v trško občino. == Prebivalstvo == === Zgodovinska slika === Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 90% prebivalcev takratne občine Šentjakob v Rožu navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 |- | Šentjakob v Rožu/Sankt Jakob im Rosental | 3176 (90%) | 360 (10%) |- |} ===Danes=== Po popisu iz leta 2001 je imela trška občina Šentjakob v Rožu 4465 prebivalcev, od tega jih je imelo 94,2 % [[Avstrija|avstrijsko]], 1,2 % [[Bosna in Hercegovina|bosansko]] in 1,2 % [[Nemčija|nemško]] državljanstvo. 16,4 % prebivalcev občine se je izreklo za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. Delež slovensko govorečih občanov v uradnih statistikah je tekom 20. stoletja zaradi agresivnih in včasih tudi nasilnih asimilacijskih pritiskov močno upadel. Še leta 1910 je kar 90% vseh občanov Šentjakoba v Rožu navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji občevalni jezik. V občini Šentjakob v Rožu danes delujejo tri slovensko-nemške ''dvojezične ljudske šole'' in slovenski [[vrtec]]. H [[katolicizem|katoliški]] veroizpovedi se prišteva 89,8 % prebivalstva, k [[evangeličani|evangeličanski]] 2,3 %, za [[islam|muslimane]] pa se je opredelilo 1,6 %. Brez uradne veroizpovedi je 4,7 % prebivalstva. == Kultura in znamenitosti == * Romarska [[Marija|Marijina]] cerkev v Podgorju je [[gotika|gotska]] cerkev z obsežnimi [[barok|baročnimi]] preureditvami in masivnim romanskim zvonikom. Prvo cerkev so po letu 1267 zgradili [[Osoje|osojski]] [[benediktinci]]. Za časa [[turški vpadi|turških vpadov]] v letih 1478 in 1483 je bila prvotna cerkev uničena. Na njenem mestu je bila postavljena nova zgradba, ki je bila posvečena leta 1486. Svojo današnjo podobo je cerkev dobila med letoma 1682 in 1690. * Tako imenovani Kapelni hrib se nahaja južno od Podgorja. Na njem stojita ena ob drugi dve nizki kapelici: ** manjša je starejša in jo je 24. oktobra 1731 posvetil [[Osoje|osojski]] samostanski opat Virgil. Ima lesen zvonik. [[Latinščina|Latinski]] napis „Maria in Exilio“ pove, da je posvečena Mariji v stiski, v pregnanstvu. ** večja kapela je bila posvečena leta 1751. Zgraditi jo je dala neka premožna ženska iz [[Gradec|Gradca]]: zaobljubila se je, da bo v primeru uslišanja svoje priprošnje dala postaviti na mestu prejšnje, manjše Marijine kapele, novo in večjo. Gradbeni mojster pa se je odločil, da manjše kapelice ne bo odstranil in nadomestil z večjo, temveč je poleg že obstoječe kapelice raje postavil še eno, kar je pripeljalo do današnje postavitve obeh kapelic. ** Nedaleč stran od obeh kapelic se nekoliko vzhodneje nahaja vodni izvir, pokrit z lesenim ostrešjem iz leta 1767. Voda izvira iz strani kamnitega [[Jezus]]ovega kipca in je po starem ljudskem izročilu zdravilna. Na ta izvir, ki mu domačini pravijo preprosto Vodica, prihajajo številni romarji, si trikrat izperejo oči in ob tem molijo. * Župnijska cerkev Sv. Jakoba s sodobnimi stenskimi freskami [[Valentin Oman|Valentina Omana]] * Podružnična cerkev Sv. Uršule v Svatnah, v kateri je shranjen antični kultni kamen s podobo [[Mitra (bog sonca)|Mitre]]<ref>[http://www.ubi-erat-lupa.org/site/reg_new/r_datenblatt.asp?ID=275 Kirche Schlatten]</ref> == Politika == === Občinski svet === Občinski svet občine Šentjakob v Rožu ima 23 članov in se je na zadnjih občinskih volitvah leta 2009 izoblikoval takole: * 13 sedežev Socialdemokratska stranka (SPÖ) * 6 sedežev Koroški Svobodnjaki (FPK) * 2 sedeža [[Enotna lista]] * 2 sedeža Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) Neposredno izvoljeni župan je Heinrich Kattnig (SPÖ). === Grb === Grb Šentjakoba v Rožu prikazuje v zgornjem levem kotu belo Jakobovo školjko na rdeči podlagi, v spodnjem desnem kotu pa rdečo rožo na srebrni podlagi. Obe podobi zgovorno ponazarjata ime samega kraja : školjka je atribut in simbol župnijskega svetnika, Sv. Jakoba, rdeča petlistna roža pa simbolizira dolino [[Rož]], ki ji občina zemljepisno in zgodovinsko pripada. Grb in zastava sta bila občini podeljena 16. maja 1980. Zastava je rdeče-bela, z vključenim grbom. == Osebnosti == * [[Miklova Zala]] (Rozalija ali Zalika Mikel), iz Miklovine na Svatnah, je bila leta 1478 ugrabljena med enim od [[turški vpadi|turških vpadov]] in odpeljana v [[Turčija|Turčijo]]. Njeno zgodbo je v epsko obliko predelal učitelj in zbiralec ljudskih pripovedi, [[Jakob Sket]] (1852-1912) , ta pa je služila mnogim avtorjem (npr. [[Jakob Špicar|Jakobu Špicarju]]) kot osnova za nadaljnje predelave in postavitve znamenitih gledaliških iger, ki so jih igrali povsod po slovenskem delu Koroške. V sosednji občini [[Vrba na Koroškem]], v kraju Šentilj, je Miklovi Zali posvečeno tudi vitražno okno v novi cerkvi.<ref>[http://web.utanet.at/petricil/geschichte/nova_cerkev.html Neue Kirche St. Egyden]</ref> * [[Matija Ahacel]] (1779-1845), filolog, publicist in zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi * [[Gustav Januš]] (* 1939), pisatelj, slikar in učitelj * [[Anton Janežič]] (1828–1869), ustanovitelj [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]], pisatelj in učitelj * [[Franc Rauter]] (1884-1965), glasbenik, skladatelj in pedagog == Spletne povezave == {{Commons}} * [http://www.st-jakob-ros.at/ Marktgemeinde Sankt Jakob im Rosental] * {{StatistikAustria|20722}} == Viri == <references/> == Glej tudi == [[Koroški Slovenci]] {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Rož}} {{normativna kontrola}} e1s6lbag1r1s882pgjf82viamiqnil3 Apaško polje 0 140791 5724880 4887666 2022-07-28T17:46:57Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Apaško polje.PNG|thumb|250px|Apaško polje (v ozadju avstrijsko gričevje Oststeierisches Hügelland)]] '''Apaško polje''' je ravnina na [[Štajerska|Štajerskem]], ki se razprostira na površini 36 [[kvadratni kilometer|km²]] in nadmorski višini od 210 do 230 [[m.n.v.]]. Na severu ga omejuje reka [[Mura]], ki predstavlja [[državna meja|državno mejo]] med [[slovenija|Republiko Slovenijo]] in [[Avstrija|Republiko Avstrijo]], na jugu pa vznožje [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Na Apaškem polju so prisotni številni [[Reka|rečni rokavi]], [[travnik]]i, poplavni [[gozd]]ovi in gramoznice. Ob [[regionalna cesta|regionalni cesti]] leži glavna skupina naselij, druga, manjša skupina pa je umeščena na južni rob polja. [[Padavine|Letna količina padavin]] na tem področju je med najnižjimi v [[Slovenija|Sloveniji]], saj znaša le 900&nbsp;mm. Največ [[Padavine|padavin]] pade [[Poletje|poleti]] z viškom julija, najmanj pa [[Zima|pozimi]] z nižkom januarja. Značilna je nestalnost [[Padavine|padavin]], zato so pogoste [[Suša|suše]]. Ob [[Mlinski potok|Mlinskem potoku]] je na ilovnati podlagi [[Prst (pedologija)|prst]] zaradi vpliva talne vode oglejna in mokrotna, zato prevladujejo [[travnik]]i in [[gozd]]ovi. Večji del Apaškega polja prekriva plitva in peščena [[Prst (pedologija)|prst]] na [[prod]]u ali [[Pesek|pesku]], ugodna za [[poljedelstvo]], a občutljiva na [[Suša|sušo]]. ==Zgodovina Apaškega polja== Območje Apaškega polja (tudi Apaška dolina oz. kotlina) je bilo poseljeno že v [[Neolitik|mlajši kameni dobi]] in potem vedno gosteje vse do konca [[Antika|antike]]. Čeprav je ozemlje [[Arheologija|arheološko]] slabo raziskano, vemo, da so se v [[Srednji vek|zgodnjem srednjem veku]] tukaj gibala in naseljevala različna plemena ([[Iliri]], [[Kelti]], [[Rimljani]], [[Germani]], [[Huni]], [[Langobardi]] …). Določeno oviro za življenje so predstavljale naravne danosti območja. Reka [[Mura]] na severni strani ter obrobje [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]] na južni strani Apaškega polja. Tok reke [[Mura|Mure]] in njene poplave so najbolj zaznamovale tukajšnjo življenje skozi različna zgodovinska obdobja. Zraven navedenega so bila pogosta katastrofalna neurja, suša ter uničenje pridelkov s strani [[Kobilica|kobilic]]. Območje Apaškega polja je moralo biti v 13.-14. stoletju že zelo razvito, saj ni potrebovalo nobenih [[Dvorec|strelskih dvorcev]] za svojo obrambo kot nekatera druga območja. Iz doslej zbranih podatkov je bil [[dvorec Freudenau]] v [[Črnci]]h na tem mestu zgrajen že pred letom 1619. Domačini ga danes poimenujejo kot Meinlov dvorec, po zadnjem lastniku [[Julius Meinl|Juliusu Meinlu]]. [[Katolištvo|Katoliška vera]] je imela velik vpliv na kmečko prebivalstvo tedanjega časa. Graditev tako velike in kvalitetne [[Katolištvo|katoliške cerkve]] v obdobju pred letom 1200 v [[Apače|Apačah]] lahko povezujemo z benediktinci iz [[Šentpavel|Šentpavla]] v [[Labot|Labotski dolini]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Prvo omembo župnije v [[Apače|Apačah]] zasledimo v listini iz leta 1420. Cerkveno je apaška župnija do leta 1787 pripadala [[Salzburg|solnograški]] nadškofiji in nato do leta 1923 sekovski škofiji. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Ščap, Dušan |year=2015 |title=''Zgodovina Apaškega polja'' |publisher=Demago, Črnci. |isbn=978-961-283-417-3 |cobiss=281142528 |pages=}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Geografija Slovenije]] [[Kategorija:Področja Slovenije]] hqsebkpv3281w54vxxl2ftf0puvfkiu Lovrenc na Pohorju 0 140962 5724881 5675189 2022-07-28T17:47:06Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lovrenc}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10149142_b4 | latd = 46 |latm = 32 |lats = 17.17 |latNS = N | longd = 15 |longm = 23 |longs = 3.71 |longEW = E |najdisi=Lovrenc+na+Pohorju |zgodovinsko ime = Sveti Lovrenc na Pohorju <small>(do 1952)</small> |image=Lovrenc na Pohorju panorama.jpg|thumb|Lovrenc na Pohorju |image_caption= |image_flag=Prapor Lovrenca na Pohorju.gif|thumb|Prapor Lovrenca na Pohorju |image_shield=Grb Lovrenca na Pohorju.gif|thumb|Coat of Arms Lovrenca na Pohorju |povrsina=3,1 |prebivalstvo=1920 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=459 |postna=2344 |posta=Lovrenc na Pohorju |obcina=Lovrenc na Pohorju |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Lovrenc na Pohorju''' je urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu vzhodnega [[Pohorje|Pohorja]], v ribniško-lovrenškem podolju, v občini. ==Opis== Naselje obsega del ozemlja ob potoku Radoljni, jugozahodno od velike dravske vijuge, s katero prehaja reka [[Drava]] iz tesne soteske v široko [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] nad [[Maribor]]om. ==Zgodovina== Lovrenc kraj z več kot 900-letno zgodovino. Leta 1091 je grof [[Engelbert I. Spanheim]] prvemu opatu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|šentpavelskega benediktinskega samostana]] Wecelinu, podaril tudi med drugim neposeljeno pokrajino ob [[Radoljna|Radoljni]] (heremum Radimlahc), lovreško pokrajino. Spanheimska darilna listina, je tudi prvi pisni dokument, ki je povezan z območjem današnjega Lovrenca. Sprva se je kraj imenoval po potoku [[Radoljna]], in sicer Radimlje. V listinah do sredine 13. stoletja zasledimo ime v različnih oblikah: Radimlahc, Redmil, Radmil, Radmilach. Vendar je bila dolina poseljene že pred tem, z redkimi pastirji, ki so prišli iz [[Radlje|Radelj]]. Kamnita sekira najdena na [[Činžat]]u pa je očiten znak, da je bila tu naselitev že mnogo prej. V 12. stoletju se je okoli na novo zgrajene samostanske podružnice začelo oblikovati naselje. Sprva so kraj, zaradi nepomembne prometne vloge in značilnosti takratne pokrajine, imenovali Sv. Lovrenc v puščavi. Benediktinci so leta 1214 ustanovili župnijo, segajočo od [[Lobnica|Lobnice]] pa vse do [[potok Velka|potoka Velke]] na zahodu. Devet let kasneje, leta 1222, se je kraj razvijal že v pravo trško naselje, in kmalu zatem tudi od [[Leopold III|Leopolda III]] dobil trške pravice. Vsaki ponedeljek je od takrat bil sejem. Iz teh časov je znan tudi prvi popis prebivalstva kraja. Kraj je bil v 15. stoletju pod vplivom raznim vpadom limbuških in vuzeniških gospodov ter [[Oton Pergauer|Otona Pergauerja]], ki je bil oskrbnik [[celjski grofje|celjskih grofov]] na [[Muta|Muti]], in je leta 1407 požgal grad na [[Fala|Fali]], dravski brod ter upravni dom v Lovrencu, vključno s cerkvijo in trgom. Šentpavelski opat je v naslednjih letih zgradil novo cerkev in utrdil [[obrambni zid]], kateri pa je odigral pomembno vlogo v 15. stoletju v času [[turški vpadi|turških vpadov]]. Lovrencu je dala še večji pomen leta 1627 zgrajena romarska cerkev v Puščavi. 1766 je bila zgrajena sedanja župnijska cerkev. Narodno prebujanje Slovencev se je po letu 1861 razmahnilo tudi na lovrenškem. Slovenska čitalnica, zadružna dejavnost in narodnoobrambno gibanje so opravili pomembno delo, predvsem proti gospodarsko močnimi ter predvsem izkoriščevalskimi tržani iz [[Nemčija|Nemčije]]. == Etimologija == Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Lovrenc na Pohorju. V Lovrenc na Pohorju je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Lovrenca na Pohorju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> ==Prebivalstvo== Za poselitev je bilo kmetijstvo gospodarska osnova, ki je kazala človeku pot na Pohorje ter ga učila, da je krčil gozd in se postopoma udomačil zelo zgodaj na pohorskih nižinah in višinah. Sam potek naseljevanja je še malo proučen. Kamnita sekira najdena na [[Činžat]]u, dokazuje, da so tu ljudje bivali že v kameni dobi. Ugotovljeni so tudi sledovi rimskih cest, ki vodijo visoko na Pohorje, kjer so izkoriščali pohorske [[kamnolom]]e. Prvi naseljenci Lovrenške doline so bili kmetje s [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], kar se še danes pozna v mehki koroški govorici. Do 13. stoletja je kraj doživljal hitro preobrazbo z močno [[kolonizacija|kolonizacijo]]. Vse več priseljencev je prihajalo iz Koroške. V 14. stoletju se je z razmahom ovčereje razširil naselitveni prostor v še višje lege Pohorja. Novi živinorejsko-ovčarski kmetijski obrati, imenovani srnice ali švajge, so omenjeni tudi na [[Kumen|Kumnu]]. ===Gospodarstvo=== [[slika:1920s postcard of Lovrenc na Pohorju.jpg|thumb|Lovrenc na Pohorju v 1920. letih]] Čeprav so možnosti za kmetovanje tod razmeroma ugodne, je glavna gospodarska dejavnost industrija, ki se je v pretelkosti razvila zaradi razpoložljive vodne sile in lesa iz okoliških gozdov. V 19. stoletju so se pojavili začetki industrializacije. Najmočnejšo vlogo je v tem obdobju imelo steklarstvo. Bogate zaloge lesa, razpoložljive vodne sile [[Radoljna|Radoljne]], kremenčevega peska v tonalitih plasteh, dovoz apnenca z južne strani Pohorja, transport po Dravi, rudarstvo, oglarstvo, železarstvo... Vse to je narekovalo na vedno večji pretok ljudi v Lovrenc. Priselili so se številni [[Nemci]] z [[Bavarska|Bavarske]], ki so postali lastniki gozdov, žag, lesne trgovine, steklarne in obrtnih delavnic. Prebivalstvo je vse do leta 1910 naraščalo. V letih 1910-1931 pa se je pokazal izreden padec v številu naseljencev. Nenaden preobrat je povzročilo prenehanje obratovanja nekaterih obrtnih delavnic, svoj davek pa je terjala tudi [[prva svetovna vojna]]. Vsa kasnejša desetletja pa je število prebivalcev naraščalo. Leta 1981 je imel Lovrenc okoli 2000 prebivalcev, danes pa jih že šteje več kot 3000. Iz tradicije žag, kovačij, usnjarne, steklarne in talilnice železove rude, ki so jo zaprli sredi 19. stoletja, sta nastala tovarna kos in srpov in lesnopredelovalni obrat s prizvodnjo montažnih hiš. <center> {| class="wikitable" |+ Spreminjanje števila prebivalcev v Lovrencu v obdobju 1869 do 1989 |- ! leto !! 1869 !! 1881 !! 1890 !! 1900 !! 1910 !! 1931 !! 1948 !! 1953 !! 1961 !! 1971 !! 1981 !! 1991 |- | število preb:|| 1096 || 1100 || 1155|| 1213 || 1278 || 1116 || 1428 || 1603 || 1717 || 1884 || 2045|| 2019 |} </center> Starostne kategorije prebivalstva v Lovrencu so v letu 1981 bile: delež mlade kvote prebivalstva do 15 let je znašal 25,8 %, produktivne 59,9 % in najstarejše kategorije do 60 let, 14,3 %. tudi razmerje med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom se je spreminjalo skozi desetletja. V letu 1961 je bila tretjina aktivnega prebivalstva zaposlena v industriji, nekoliko manj v kmetijstvu in gozdarstvu. Tudi v trgovini je bila zaposlenost visoka. Do leta 1971 se pokaže še večji priliv aktivnega prebivalstva v industriji, ki se stopnjuje v leto 1981. Prebivalci so začeli iskati zaslužek v bližnjih večjih središčih, kjer je bila možna zaposlitev v naglo razvijajoči industriji. K temu je pripomogla tudi boljša prometna povezava do kraja. Delež zaposlenih se je povečal tudi v drugih dejavnostih, predvsem v gradbeništvu, prometu, kulturi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu ter v družbeno-političnih dejavnostih. Tabela prikazuje aktivno prebivalstvo po dejavnosti v letih 1961, 1971 ter 1981: <center> {| class="wikitable" |- ! Panoge dejavnosti !! 1961 !! 1971 !! 1981 |- | Industrija in rudarstvo || 302 || 362 || 501 |- | Kmetijstvo || 60 || 46 || 27 |- | Gozdarstvo || 90 || 74 || 51 |- | Gradbeništvo || 21 || 23 || 31 |- | Promet in zveze || 11|| 27 || 30 |- | Trgovina || 52 || 48 || 50 |- | Gostinstvo in turizem || 1 || 48 || 11 |- | Obrt || 41 || 33|| 24 |- | Stnovanjsko-komunalne dejavnosti || 4 || 2 || 2 |- | Izobraževanje, kulturne dejavnosti || 23 || 42 || 40 |- | Zdravstvo, socialno varstvo || 4 || 42 || 39 |} </center> Zanimiv kazalec napredka je izobrazbena struktura prebivalstva. Gospodarske dejavnosti zahtevajo vedno več kvalificiranega kadra, s tem pa je povezana zahteva po ustrezni šolski izobrazbi prebivalcev. Vedno večje je število ljudi z ustrezno izobrazbo in vedno manj z nedokončanimi razredi osnovne šole. Spremembe so nastajale tudi v številu in tipu gospodinjstev. Leta 1948 je bilo v kraju zabeleženih 404 gospodinjstev, leta 1981 608, 1991 pa že več kot 1000 gospodinjstev. V zadnjem času pa se ponovno kaže zanimanje za zemljo, vračanje na domačije... Še največ Lovrenčanov pa poleg služb kmetuje doma. Spodnje tabele prikazujejo prebivalstvo od 15. leta po šolski izobrazbi za leta 1961, 1971 ter 1981. <center> 1961: {| class="wikitable" |- ! !! !! Brez šol !! 4.razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano |- | Skupaj || 1360 || 150 || 895 || 102 || 165 || 28 || 7 || 6 || 7 |- | % || 100 || 11 || 65.8 || 7.5 || 12.1 || 2.1 || 0.5 || 0.5 || 0.5 |} 1971: {| class="wikitable" |- ! !! !! Brez šol !! 4. razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano |- | Skupaj || 1567 || 135 || 641 || 455 || 236 || 72 || 13 || 6 || 9 |- | % || 100 || 8.6 || 40.9 || 29 || 15 || 4.6 || 0.9 || 0.4 || 0.6 |} 1981: {| class="wikitable" |- ! !! !! Brez šol !! 4. razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano |- | Skupaj || 1520 || 19 || 39 || 922 || 363 || 141 || 19 || 16 || 1 |- | % || 100 || 1.2 || 2.6 || 60.7 || 23.9 || 9.3 || 1.2 || 1 || 0.1 |} </center> ==Gospodarstvo== V Lovrencu se je poleg kmetijstva (83 mlinov) uveljavilo še [[fužinarstvo]] (za tri fužine so posekali vse bukove gozdove - zato je danes Pohorje pretežno iglasto; iz ene izmed fužin je nastala tovarna kos in srpov), lesarstvo (108 žag), splavarstvo (splavarji so svojemu zavetniku sv. Miklavžu leta 1754 v trgu postavili znamenje), steklarstvo (17 glažut). Danes se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, med njimi tudi z [[čebelarstvo]]m. Leta 2011 je [[Čebelarsko društvo Lovrenc]] praznovalo 90 let. ===Obrt=== Način življenja v 19.stoletju je bil tak, da so ljudje delali le za lastne potrebe. Nekmečka opravila obrtne narave so zato posebej priučeni ljudje opravljali na domu naročnika. Podatki o obrtnikih so zelo skopi. Za leto 1843 navaja vir, da je bilo v Lovrencu 11 obrtnikov. V opisu lovrenškega trga je navedeno, da bi naj leta 1840 bile v Lovrencu dve [[gostilna|gostilni]] in da so najštevilnejši trški obrtniki mlinarji, krojači in čevljarji, bili združeni v [[ceh]]e. Zaradi zaprtosti trga je bil splošni videz, da ni bilo razvito ne obrtništvo in ne trgovina. Začetek 20. stoletja lahko ocenimo kot zlato dobo lovrenške obrti. == Sklici == {{reflist}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher=Pomurska založba, Murska Sobota |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * Milan Orožen Adamič, Drago Perko, Drago Kladnik. Priročni krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana 1996. * Jože Mlinarič, Anton Ožinger, Zvone Podvinski. Lovrenc na Pohorju skozi stoletja. KS, Lovrenc, 1991. * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lovrenc na Pohorju}} * [http://www.lovrenc.si Občina Lovrenc na Pohorju] * [http://www.lovrenc.net Lovrenčan - Lovrenška spletna stran namenjena predstavitvi dejavnosti društev in posameznikov, ohranjanju dediščine, razmišljnjem in promociji lepot kraja] {{Trgi v Sloveniji}} {{Lovrenc na Pohorju}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lovrenc na Pohorju| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Lovrenc na Pohorju]] [[Kategorija:Trgi v Sloveniji]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] dt75jqmu7vnam9u0kx0st72329vl8j7 Predloga:Podatki države Rusija 10 142274 5724936 5654324 2022-07-28T18:49:29Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Russian_Olympic_Committee_flag.svg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Russian Olympic Committee flag.svg|]]. Odstranjevanje. wikitext text/x-wiki {{ {{{1<noinclude>|prikažipodatke države</noinclude>}}} | alias = Rusija | alias2 = Rusije | ženski svojilni = Ruska | flag alias = Flag of Russia.svg | flag alias-1991 = Flag of Russia 1991-1993.svg | flag alias-naval = Naval Ensign of Russia.svg | link alias-naval = Ruska vojna mornarica | flag alias-roc-olympics = | size = {{{size|}}} | name = {{{name|}}} | altlink = {{{altlink|}}} | variant = {{{variant|}}} <noinclude> | var1 = 1991 | var2 = roc-olympics | redir1 = RUS | redir2 = Ruska federacija | related1 = Rusko cesarstvo | related2 = Ruska SFSR | related3 = Sovjetska zveza | related4 = Skupnost neodvisnih držav </noinclude> }}<noinclude> </noinclude> 3zjsavhon59gnxez9wzya7nc2e47g6g Gruzija na Pesmi Evrovizije 0 142636 5724764 5699392 2022-07-28T12:43:23Z Nebotigatreba7 197086 /* Gruzijski predstavniki */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Georgia.svg|150px|right|thumb]] '''[[Gruzija]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[2007]] v [[Helsinki]]h. Udeležbo na Evroviziji je potrdila [[27. oktober|27. oktobra]] [[2006]]. Ker so evrovizijska pravila dovoljevala največ 40 nastopajočih držav, je morala [[Evropska radiodifuzna zveza]] ta pravila spremeniti, in tako je lahko nastopilo vseh 42 prijavljenih držav, vključno z Gruzijo. Gruzinska [[nacionalna televizija]] je za svojo predstavnico izbrala pevko [[Sofo Halvaši]], gledalci pa so s pomočjo [[telefonsko glasovanje|telefonskega glasovanja]] izbrali eno izmed 5 pesmi, ki so bile vse zapete v [[angleščina|angleščini]], ter izbrali skladbo z naslovom ''Visionary dream''. Pesem je imela prvotno naslov ''My story''. Sofo je morala najprej nastopiti v polfinalu. Zasedla je 8. mesto in se uvrstila v finalni izbor, kjer je dosegla 12. mesto. Prihodnje leto se zato Gruzija ni uvrstila neposredno v finale, saj je zasedla slabše mesto od desetega. Vendar se je [[Diana Gurcka]] v polfinalu uvrstila na 5. mesto ter na finalnem izboru zasedla 11. mesto. Po [[Rusko-gruzijska vojna|vojni z Rusijo]] zaradi [[Južna Osetija|Južne Osetije]] je gruzinska televizija GBP [[28. avgust]]a [[2008]] objavila odstop od tekmovanja v Moskvi v letu [[Pesem Evrovizije 2009|2009]], in sicer zaradi države gostiteljice, Rusije, ki da krši [[človekove pravice]] in [[mednarodno pravo]] ter zaradi zaskrbljenosti glede varnosti svojih predstavnikov.<ref>{{cite web |url=http://www.esckaz.com/2008/ |title=Georgian broadcaster confirms Eurovision boycott |publisher=ESCKaz |date=28. 8. 2008|accessdate=28. 8. 2008}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&id=3987 |title=GPB officially withdraws from Eurovision 2009 |author=Tongeren, Mario van|date=28. 8. 2008|publisher=Oikotimes|accessdate=28. 8. 2008}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.esctoday.com/news/read/12233|title=Georgia will not participate in Moscow Eurovision|last=Viniker|first=Barry|date=28. 8. 2008|publisher=ESCToday|accessdate=28. 8. 2008}}</ref> Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana. == Gruzijski predstavniki == [[Slika:Diana Gurtskaya, Georgia, Eurovision 2008, 2nd semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Diana Gurcka]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] [[Slika:20150518 ESC 2015 Nina Sublatti 1991.jpg|sličica|271x271_pik|[[Nina Sublatti]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Jezik !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Sofo Halvaši]] |Visionary dream |angleščina |12. |97 |8. |123 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Diana Gurcka]] |Peace will come |angleščina |11. |83 |5. |107 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Sofo Nižaradze]] |Shine |angleščina |9. |136 |3. |106 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Eldrine]] |One more day |angleščina |9. |110 |6. |74 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Anri Džohadze]] |I'm a Joker |Angleščina, Gruzijščina | colspan="2" |''Brez finala'' |14. |36 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[Sofo Gelovani]] ft. [[Nodiko Tatišvili]] |Waterfall |angleščina |15. |50 |10. |63 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[The Shin]] & [[Mariko Ebralidze|Mariko]] |Three minutes on Earth |angleščina | colspan="2" |''Brez finala'' |15. |15 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Nina Sublatti]] |Warrior |angleščina |11. |51 |4. |98 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Nika Kocharov]] & Young Georgian Lolitaz |Midnight Gold |angleščina |20. |104 |9. |123 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Tamara Gačečiladze]] |Keep the Faith |angleščina | colspan="2" rowspan="3" |''Brez finala'' |11. |99 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Iriao]] |For you |Gruzijščina |18. |24. |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Oto Nemsadze]] |Keep on going |Gruzijščina |14. |62 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Tornike Kipiani]] |Take me as I am |angleščina | colspan="4" |''(festival odpovedan)'' |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Tornike Kipiani]] |You |angleščina | colspan="2" rowspan="2" |''Brez finala'' |16. |16 |- |[[2022]] |[[Circus Mircus]] |Lock me in |angleščina |18. |22 |} == Reference == {{opombe}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} [[Kategorija:Gruzijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] 72eiq6p48i4xmrkbg6hxty377sp7ni5 Latvija na Pesmi Evrovizije 0 143146 5724772 5695596 2022-07-28T12:59:17Z Nebotigatreba7 197086 /* Latvijski predstavniki */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Latvia.svg|150px|right|thumb]] [[Slika:Pirates of the Sea, Latvia, Eurovision 2008.jpg|thumb||right|200px|[[Pirates of the Sea]] v Beogradu (2008).]] [[Slika:ESC2018 - Latvia 02.jpg|sličica|[[Laura Rizzotto]] v Lizboni ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]])]] '''[[Latvija]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[2000]] ter tedaj zasedla uspešno tretje mesto. Na [[Pesem Evrovizije 2002|Pesmi Evrovizije 2002]] je latvijska predstavnica [[Marie N|Marija Naumova]] s pesmijo ''[[I Wanna]]'' zmagala in leta [[2003]] je Evrovizijo gostila latvijska prestolnica [[Riga]]. Leta [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] je skupina [[Intars Busulis]] zasedla v polfinalu zadnje mesto in tako dosegla najslabšo uvrstitev doslej. Latvijska televizija ''Latvijas Televīzija'' izbira predstavnike v televizijskem šovu, imenovanem ''Eirodziesma''. Po letu 2015 pa izbirajo predstavnike v televizijskem šovu, imenovanem Supernova. == Latvijski predstavniki == [[Slika:20150520 ESC 2015 Aminata 3543.jpg|sličica|329x329_pik|[[Aminata]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]] {| class="wikitable sortable" !Leto !Glasbeniki !Pesem !Jezik !Finale !Točke !Polfinale !Točke |- |[[Pesem Evrovizije 2000|2000]] |[[Brainstorm]] |My Star |Angleščina |3. |136 | colspan="2" rowspan="4" |''Ni bilo polfinalov'' |- |[[Pesem Evrovizije 2001|2001]] |[[Arnis Mednis]] |Too Much |Angleščina |18. |16 |- |[[Pesem Evrovizije 2002|2002]] |[[Marija Naumova|Marie Naumova]] |I Wanna |Angleščina |1. |176 |- |[[Pesem Evrovizije 2003|2003]] |[[F.L.Y.]] |Hello From Mars |Angleščina |24. |5 |- |[[Pesem Evrovizije 2004|2004]] |[[Fomins and Kleins]] |Dziesma par laimi |Latvijščina | colspan="2" |''Brez finala'' |17. |23 |- |[[Pesem Evrovizije 2005|2005]] |[[Walters in Kazha]] |The War Is Not Over |Angleščina |5. |153 |10. |85 |- |[[Pesem Evrovizije 2006|2006]] |Vokalna skupina [[Vocal Group Cosmos|Cosmos]] |I Hear Your Heart |Angleščina |16. |30 | colspan="2" |''Top 11 prejšno leto'' |- |[[Pesem Evrovizije 2007|2007]] |[[Bonaparti.lv]] |Questa notte |Italijanščina |16. |54 |5. |168 |- |[[Pesem Evrovizije 2008|2008]] |[[Pirates of the Sea]] |Wolves of the Sea |Angleščina |12. |83 |6. |86 |- |[[Pesem Evrovizije 2009|2009]] |[[Intars Busulis]] |Probka <small>(Пробка)</small> |Ruščina | colspan="2" rowspan="6" |''Brez finala'' |19. |7 |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2010]] |[[Aisha]] |What For? |Angleščina |17. |11 |- |[[Pesem Evrovizije 2011|2011]] |[[Musiqq]] |Angel in Disguise |Angleščina |17. |25 |- |[[Pesem Evrovizije 2012|2012]] |[[Anmary]] |Beautiful Song |Angleščina |16. |17 |- |[[Pesem Evrovizije 2013|2013]] |[[PeR]] |Here We Go |Angleščina |17. |13 |- |[[Pesem Evrovizije 2014|2014]] |[[Aarzemnieki]] |Cake to Bake |Angleščina |13. |33 |- |[[Pesem Evrovizije 2015|2015]] |[[Aminata]] |Love Injected |Angleščina |6. |186 |2. |155 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Justs Sirmais|Justs]] |Heartbeat |Angleščina |15. |132 |8. |132 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Triana Park]] |Line |Angleščina | colspan="2" rowspan="3" |''Brez finala'' |18. |21 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Laura Rizzotto]] |Funny Girl |Angleščina |12. |106 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Carousel]] |That Night |Angleščina |15. |50 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[Samanta Tīna]] |Still Breathing |Angleščina | colspan="4" |(festival odpovedan) |- |[[Pesem Evrovizije 2021|2021]] |[[Samanta Tīna]] |The Moon Is Rising |Angleščina | colspan="2" |''Brez finala'' |17. |14 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Citi Zēni]] |Eat Your Salad |Angleščina | colspan="2" |''Brez finala'' |14. |55 |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} [[Kategorija:Latvijska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] p1aqpxoo5z54elkmjkgzawx1gj6ln4b Lajovic 0 144061 5724782 5648440 2022-07-28T13:25:39Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Lajovic''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 85 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 86 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Albin Lajovic]] (1890—1964), šolnik *[[Aleksander Lajovic]] (1920—2011), skladatelj in pedagog *[[Aleš Lajovic]], pevec (basist) (= jamar, leksikograf)? *[[Anton Lajovic]] (1878—1960), skladatelj, akademik *[[Boštjan Lajovic]] (*1962), TV-voditelj in urednik *[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018), častnik, politik, diplomat in avstralski poslovnež *[[Emil Lajovic]], tovanar v Ljubljani (TUBA) *[[Franci Lajovic]] (1894—1975), podjetnik, župan, pevec (Litija) *[[Janez Lajovic]] (*1932), arhitekt, urbanist in oblikovalec *[[Jure Lajovic]], lutkar *[[Jaro(slav) Lajovic]] (*1958), dr. med., prevajalec, poljudni publicist *[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896—1977), pravnik *[[Majda Dobravec Lajovic|Majda Lajovic Dobravec]] (1931—2020), arhitektka in oblikovalka *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?), gospodarstvenik v Braziliji *[[Miša Lajovic|Miša (Milivoj) Lajovic]] (1921—2008), avstralsko-slov. politik, avstralski zvezni senator *[[Tomi Lajovic|Tomi (Tomaž) Lajovic]], arhitekt *[[Uroš Lajovic]] (*1944), dirigent *[[Vid Lajovic]] (1917—1977), pravnik, obsojenec na Nagodetovem procesu *[[Vida Vidmar Lajovic]] (1925—2015), umetnostna zgodovinarka in ekonomistka, gospodarstvenica, od 1980 zdravilka v Braziliji == Glej tudi == * priimek [[Lajevec]] * priimek [[Lajovec]] * priimek [[Lajović]] ([[Dušan Lajović]], srbski tenisač) * priimek [[Sajovic]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Lajovic}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 434b17h7nlj335oes7zxdnyxkimefsa Auerspergi 0 145014 5724882 5634491 2022-07-28T17:47:23Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |coat_of_arms=Auersperg-Fuersten-Wappen.png |coat_of_arms_size = 200px |caption=grb knezov Auersperg |surname=Auersperg |other_names =Turjaški |predikat= |country=[[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]],<br /> [[Slika:Wappen Herzogtum Kärnten.png|20px]] [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] |founded=pred 1100 |members=[[Herbard VIII. Turjaški|Herbard VIII.]], [[Andrej Turjaški]], [[Johann Weikhard Auersperg|Janez Vajkard Auersperg]], [[Joseph Franz Anton von Auersperg|Jožef Franc Auersperg]], [[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg|Viljem]] in [[Adolf Karl Daniel von Auersperg|Adolf Auersperg]] |}} '''Auerspergi''' (tudi '''Turjačani''' oz. '''Turjaški''') so bili najvplivnejša [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiška rodbina na Slovenskem]] in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših [[plemstvo|plemiških]] družin v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]]. == Zgodovina == Rodbina se je na [[Kranjska|Kranjskem]] naselila v 2. polovici [[11. stoletje|11. stoletja]], ko je prejela prvo posest, [[grad Turjak]]. Korenine rodbine verjetno segajo na [[Bavarska|Bavarsko]] ali [[Švabska|Švabsko]]. Njeni člani so stoletja sooblikovali [[Politika|politično]], družbeno in [[Kultura|kulturno]] podobo prostora in časa v katerem so živeli. Boji s [[Turki]], podpora slovenskemu [[Protestantizem|protestantizmu]], [[Knežji dvorec, Ljubljana|Knežji dvorec]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], visoka [[politika]] na [[dunaj]]skem [[dvor]]u itd. V [[Šentvid]]u na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], takratnem mestu vojvodine Koroške, je bila 3. maja [[1162]] izdana listina. Z njo je [[vojvoda]] [[Herman Spanheimski|Herman Spanheim]] za 80 mark cerkvi v Krki odstopil [[grad]] Hohenwart z vsemi pritiklinami. Pri tem pravnem dejanju je prisostvovalo več uglednih [[plemstvo|plemičev]], ki so s svojo prisotnostjo jamčili za njegovo verodostojnost. Toda za zgodovino slovenskega prostora ima ta listina prav poseben pomen. Med navedenimi plemiškimi pričami prvič zasledimo ime, ki je kasneje postalo eno najznamenitejših na Slovenskem oz. kar v celotni habsburški monarhiji – Auersperg. Engelberus de Ursberch se pojavi v eminentni družbi [[grof]]a Ulrika Vovbrškega in Rudolfa Albeškega, vsi pa imajo oznako ''liberi'', torej svobodnjaki oz. svobodni gospodje. Auerspergi so sredi [[13. stoletje|13. stoletja]] iz še vedno ne povsem pojasnjenih razlogov izgubili svoj svobodni status. Postali so nesvobodni [[ministerial]]i, s tem pa zdrsnili po plemiški hiearhični lestvici. Toda družina je pokazala veliko sposobnost prilagajanja in pragmatizma in si je v sporih za oblast vedno znala izbrati pravo stran. Tako je počasi pridobivala vedno več ozemlja, s tem pa tudi moči in ugleda. Prav [[16. stoletje]] je obdobje njihovega najbolj intenzivnega delovanja. Razmah [[književnost|literature]], ki jo je narekovala iznajdba tiska, novi reformni tokovi v [[cerkev (organizacija)|Cerkvi]] in grozeča turška nevarnost so bila področja, ki so jih Auerspergi najvidneje zaznamovali. Eden najbolj znamenitih Turjaških tistega časa je bil vsekakor [[Herbard VIII. Turjaški|Herbard VIII.]] (tudi Herward). Ta je bil goreč privrženec [[Martin Luther|Luthrovih]] naukov in je močno podpiral delovanje kranjskih [[protestantizem|protestantskih]] izobražencev. Pod njegovim okriljem, še bolj pa ob podpori njegovega sina Krištofa je nastal prvi prevod [[Sveto pismo|Biblije]] v slovenski jezik. Veliko bolj kot po svojem kulturnem delovanju pa je Herbard poznan po svojih vojaških spretnostih, ki jih je izkazoval predvsem v bojih proti Turkom v Vojni krajini. V eni izmed bitk je 22. septembra izgubil življenje. Njegovo glavo in glavo njegovega sorodnika Friderika Višnjegorskega so [[Turki]] odpeljali v [[Istanbul]] in ju za veliko vsoto denarja prodali Herbardovim sorodnikom. Nagačeni glavi sta bili dolga stoletja glavna atrakcija turjaškega [[grad]]u in Herbardovi potomci so ju vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ponosno razkazovali obiskovalcem. Podobno kot Herbard se je vojaške anale s svojimi zmagami nad turškim polmesecem zapisal njegov sorodnik [[Andrej Turjaški]], sicer doma z [[Grad Žužemberk|gradu Žužemberk]]. Njegova zmaga pri [[Bitka pri Sisku|Sisku]] [[22. junij]]a [[1593]] je še stoletja navdihovala živelj na [[Kranjska|Kranjskem]]. Andrejeva zmaga je dokončno razblinila mit o nepremagljivosti turške vojske in za dežele [[Notranja Avstrija|Notranje Avstrije]] je turška nevarnost dokončno prenehala. Poleg Herbarda in Andreja je še kar nekaj Auerspergov uspešno služilo monarhiji, zatorej je moč trditi, da je vojaška obramba [[Slovenija|slovenskih]] dežel ena glavnih zaslug slavnih Turjaških. == Podporniki umetnosti == Auerspergi pa niso sloveli le kot dobri vojskovodje, temveč tudi kot podporniki [[umetnost]]i. Sredi [[17. stoletje|17. stoletja]], je začel takratni deželni glavar Wolf Engelbert [[grof]] Auersperg gradnjo ene najlepših [[Barok|baročnih]] [[Palača|palač]] v Ljubljani. Stavba, ki je bila kasneje znana pod imenom Knežji dvorec, je postala središče kulturnega dogajanja v Ljubljani. V njej so prirejali [[italija]]nske [[Opera|opere]] in nemške gledališke predstave. Zlasti pa je dvorec slovel po svoji bogati knjižnici, eni največjih v bližnji in daljni okolici. Stavbo je leta [[1895]] močno prizadel ljubljanski potres, zato so jo podrli, na njenem mestu pa danes stoji [[Narodna in univerzitetna knjižnica]]. Zelo bogato knjižnico pa je imel sredi [[18. stoletje|18. stoletja]] na svojem, danes izginulem [[grad]]u Križ pri Komendi tudi [[grof]] Anton Jožef Auersperg. Tudi sicer je grad Križ slovel kot eden najlepših gradov; zaradi potratnega življenja Antona Jožefa pa je bil obremenjen s številnimi dolgovi in so ga po njegovi smrti prodali na dražbi. Kupec je bil pokojnikov nečak Alojz Adolf grof Auersperg, ki je prav tako slovel kot podpornik [[umetnost]]i, še bolj pa [[znanost]]i, saj je bil znan kot zaščitnik naravoslovca [[Balthasar Hacquet|Baltazarja Hacqueta]]. == Knezi in vojvode == V [[17. stoletje|17. stoletju]] so Auerspergi kupili [[grof]]ijo [[Kočevje]] in zgradili tam mogočen [[grad]], ki pa danes več ne stoji. Kočevsko vejo rodbine so povišali v državne kneze, cesar Leopold pa jih je povišal v [[vojvoda|vojvode]] Muenstenberške,vendar pa so to vojvodstvo prepustili Prusiji in v zameno dobili kočevsko vojvodstvo in s tem je [[Kočevje]] postalo nominalna [[vojvodina]] (nem. ''Herzogtum Gottschee''). == Posesti == Auerspergi so bili med največjimi zemljiškimi posestniki na [[Kranjska|Kranjskem]]. Poleg [[Turjak]]a, ki je bil njihova osrednja posest, so bili stoletja lastniki številnih drugih gospostev. Gospostvo v Kočevju je imela v lasti kočevska linija. Osnovala se je leta [[1653]], ko je bil [[grof]] [[Johann Weikhard Auersperg|Janez Vajkard Auersperg]] kot eden najvplivnejših [[politik]]ov na [[dvor]]u [[cesar]]ja [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinanda III.]] povzdignjen med kneze Svetega rimskega cesarstva. Njegovi potomci so svoji družini s pametnimi porokami močno povečali posest zlasti na [[Tirolska|Tirolskem]], v Spodnji in Zgornji Avstriji ter na [[Češka|Češkem]]. Na Kranjskem so do druge svetovne vojne gospodarili v Kočevju, Žužemberku in v bližnji Soteski. Njihova železarna v Dvoru pri [[Žužemberk]]u je do požara 1869 dajala kruh okoliškemu prebivalstvu, a je do konca stoletja počasi propadala. Knežja linija, ki je bila na plemiški hierarhični lestvici višje od preostale rodbine, je lahko posegala po višjih mestih v posvetni in cerkveni sferi. Konec [[18. stoletje|18. stoletja]] je iz njenih vrst izšel [[kardinal]] [[Joseph Franz Anton von Auersperg|Jožef Franc Auersperg]], v 19. stoletju pa sta za časa [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]] kar dva kneza Auersperga – brata [[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg|Viljem]] in [[Adolf Karl Daniel von Auersperg|Adolf]] – zasedala mesto [[predsednik vlade|ministrskega predsednika]]. [[Knez]]i, ki so nosili tudi naziv kočevskega vojvode, so bili veliki podporniki kočevskih [[Nemci|Nemcev]], česar se ti s hvaležnostjo spominjajo. Po drugi svetovni vojni je bilo njihovo premoženje [[Nacionalizacija|podržavljeno]]. V njihovi lasti so bili naslednji gradovi: <gallery> Slika:Grad-turjak.jpg|[[Grad Turjak|Turjaški grad]] Slika:Blejski grad.jpg|[[Blejski grad]] Slika:GradKalec1.jpg|[[Grad Kalec]] Slika:MokriceGrad.JPG|[[Grad Mokrice]] Slika:Hmeljnik-vzhod.jpg|[[Grad Hmeljnik]] Slika:GradZuzemberg1.JPG|[[Grad Žužemberk]] Slika:Ribnica grad old.jpg|[[Grad Ribnica]] Slika:Grad Mirna.jpg|[[Grad Mirna]] Slika:GradSevnica2.JPG|[[Grad Sevnica]] Slika:Gerwerkenegg1.JPG|Idrijski grad Slika:Višnja gora - zavod.jpg|[[Dvor]]ec [[Višnja Gora|Višnja gora]] Slika:GradDornava1.JPG| [[Dvorec Dornava]] Slika:Grad Sneznik01.jpg|[[Grad Snežnik]] Slika:AuerspergovaPalaca-Ljubljana.JPG|[[Turjaška palača, Ljubljana]] Slika:Wien - Palais Auersperg (3).JPG|Palača Auersperg, [[Dunaj]] Slika:Palais Trautson Wien.JPG|Palača Trautson, [[Dunaj]] Slika:Palais Alserbach.jpg|Palača Lichtenstein, [[Dunaj]] Slika:Palais Harrach Vienna June 2006 054.jpg|Palača Harrach, [[Dunaj]] Slika:Passau, 15. November 002.jpg|Dvorec Freudenhain, [[Nemčija]] Slika:Schloss Poeckstein-Ostansicht.JPG|Pöckstein, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]], [[Avstrija]] Slika:Zámek Žleby1.jpg|Grad Žleby, [[Češka]] Slika:Schloss Neuhaus am Inn 080809-4.jpg|Dvorec Neuhaus na Innu Slika:Slatinany CZ castle from E 0298.jpg|Dvorec Slatinany, [[Češka]] Slika:Vlašim zámek 9.jpg|Grad Vlašim, [[Češka]] File:Šrajbarski turn.jpg|[[Šrajbarski turn]], Leskovec pri [[Krško|Krškem]] </gallery> == Rodbina Auersperg danes == Zanimanje za družino Auersperg, med [[zgodovina]]rji in drugimi raziskovalci ni le pojava današnjih dni, temveč je ta mogočna rodbina že stoletja predmet raziskav in občudovanja. Družina Auersperg je na Slovenskem izgubila svoje mesto v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], ko je bilo mnogo njenih članov pobitih, izgnanih ipd. Položaj družine Auersperg v [[Slovenija|Sloveniji]] ni kakorkoli določen, še posebej, ker je na Slovenskem le še nekaj ljudi, ki so potomci oz. nosilci priimka te starodavne družine. Popolnoma drugačen položaj ima družina Auersperg v Avstriji in [[Nemčija|Nemčiji]], kjer je njihov položaj še vedno skoraj nespremenjen kot pred sto leti. Družbeno zelo razpoznavna, vplivna, ugledna in zelo premožna družina je ena izmed mnogih drugih aristokratskih družin visokega [[Avstrija|avstrijskega]] [[Plemstvo|plemstva]] in prav zato so člani družine Auersperg deležni posebnega spoštovanja,čeprav zakoni Avstrije prepovedujejo uporabo plemiških nazivov celo v družabne namene. Auerspergi še danes posedujejo veliko bogastvo, mnogo [[dvor]]cev in palač širom [[Avstrija|Avstrije]] in Nemčije. Knezi, kneginje, princi, princese, grofje in grofice tvorijo celoto mogočne rodbine Auersperg še danes. == Znani člani rodbine Auersperg == * [[Johann Weikhard Auersperg]] * [[Andrej Turjaški|Andrej Auersperg Turjaški]] * [[Marija Auersperg]] * [[Anton Alexander von Auersperg]] * [[Adolf Karl Daniel von Auersperg]] * [[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]] * [[Johann Adam von Auersperg]] * [[Joseph Franz Anton von Auersperg]] * [[Leopold von Auersperg]] * [[Franz Karl von Auersperg]] == Viri == * [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]], »Vzpon Turjaških v srednjem veku«, ''[[Zgodovinski časopis]]'' 54 (2000). 15-48, 151-178; * {{navedi knjigo |author=Preinfalk, Miha |year=2005 |title=Auerspergi : po sledeh mogočnega tura |publisher=Ljubljana : Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |isbn=961-6500-79-1 |cobiss=219098624 |pages=}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Auerspergi]] bz78eyeej1uwno9tqo6z8cf3mijay79 Kriva Vrba 0 150085 5724883 5374794 2022-07-28T17:47:42Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Town AT | name = Krumpendorf am Wörther See | name_local=Kriva Vrba | image_photo= Krumpendorf am Wörther See Falkenberg 05072007 6104.jpg | image_caption= | image_coa = Wappen at krumpendorf-am-woerther-see.png | image_map = | position = top | state = Koroška | regbzk = | district = [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] | key = 20415 | population =3194 | population_as_of = 2005 | area = 11,86 | elevation = 450 | lat_deg=46 | lat_min=38 | lat_hem=N | lon_deg=14 | lon_min=13 | lon_hem=E | postal_code = 9201 | area_code =04229 | mayor = Hilde Gaggl | website = [http://www.krumpendorf.at www.krumpendorf.at] }} '''Kriva Vrba''' - uradno Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru ([[nemščina|nemško]] ''Krumpendorf am Wörther See'') je [[naselje]] in [[občina|občinsko središče]] z okoli 3.300 prebivalci na [[sever]]nem delu [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]] 7 [[km]] zahodno od [[Celovec|Celovca]], [[Avstrijska Koroška|Koroška]]. Območje Krive Vrbe je vse do 1. polovice 20. stoletja spadalo v [[Slovenci|slovenski]] jezikovni in kulturni krog in je bilo kot tako vključeno v ''cono B'' [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. == Geografija == === Zemljepisna lega === Občina, v kateri živi 3484 stalnih prebivalcev (stanje na dan 1.1.2016), je med najstarejšimi [[turizem|turističnimi kraji]] ob Vrbskem jezeru in spalno naselje zaposlenih v Celovcu. V naselju je več hotelov in gostišč ter športno rekreacijskih naprav. [[Slika:Luftaufnahme der Gde. Krumpendorf am Wörthersee 2013.JPG|300px|levo|Pogled iz zraka na večji del občine Kriva vrba ob Vrbskem jezeruL.]] ===Naselja v občini=== Občino sestavljajo štiri [[katastrska občina|katastrske občine]] (Pričiče, Kriva Vrba, Drasing in Gurlitsch II), pod katere spada naslednjih pet krajev (Število prebivalcev na dan 1. januarja 2015<ref>[http://www.statistik.at/wcm/idc/idcplg?IdcService=GET_PDF_FILE&RevisionSelectionMethod=LatestReleased&dDocName=103419 Statistik Austria, Prebivalstvo na dan 1.1.2015 po krajih]</ref>): * Cajnče (Tultschnig) (41) * Golšovo (Görtschach) (102) * Kriva Vrba (Krumpendorf) (3199) * Nußberg (27) * Pričiče (Pritschitz) (53) (Katastrska občina Gurlitsch I spada v sosednjo občino Celovec.) === Sosednje občine === {| width="50%" |----- | width ="33%" align="center" | | width ="33%" align="center" | [[Možberk]] | width ="33%" align="center" | |----- | width ="33%" align="center" | [[Poreče, Koroška|Poreče]] | width ="33%" align="center" | [[Image:Windrose klein.png]] | width ="33%" align="center" | [[Celovec]] |----- | width ="33%" align="center" | | width ="33%" align="center" | [[Otok, Koroška|Otok]] | width ="33%" align="center" | |} == Zgodovina == Na podlagi [[arheologija|arheoloških]] najdb je bilo ugotovljeno, da je ob severni obali Vrbskega jezera že v [[rimsko cesarstvo|rimskih]] časih potekala [[Norik|Noriška cesta]], ki je povezovala [[Vrba na Koroškem|Vrbo]] na zahodni strani s Krivo Vrbo na vzhodni strani jezera. Okoli leta 600 se na področje Vzhodnih [[Alpe|Alp]] naselijo [[Slovani]] in ustanovijo svojo samostojno kneževino [[Karantanija|Karantanijo]], predhodnico kasnejše vojvodine in zvezne dežele Koroške. [[Karantanci]] so kmalu poselili vso obalo Vrbskega jezera, o čemer pričajo krajevna imena v okolici, ki so skoraj vsa [[slovenski jezik|slovenskega]] izvora. Območje okoli Vrbskega jezera je ležalo v neposredni bližini političnega in duhovnega središča Karantanije, [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]], kar ga je delalo za poselitev še toliko bolj zanimivega. Potem ko so sredi 8. stoletja v takrat slovensko kneževino [[Karantanija|Karantanijo]] prispeli prvi [[krščanstvo|krščanski]] misijonarji iz [[Salzburg|Salzburške nadškofije]], je okoli leta 830 sledila prva gradnja [[Marija|Mariji]] posvečene cerkve na otoku sredi Vrbskega jezera. Gradnja cerkve je bila vodena iz [[opatija|opatije]] v [[Innichen]]u, ki je bila ustanovljena na sami meji takratnega germansko-slovanskega stika v namen pokristjanjevanja [[Karantanija|Karantanskih]] Slovencev. Kriva Vrba je bila v dokumentih prvič omenjena leta 1216 kot '' Krumpendorf ''. Nemško ime, ki je prevod iz slovenščine verjetno izhaja iz '' Krumpenfelferdorf '', kjer je '' Felfer '' narečni izraz za '' vrbo "(izraz" Krump '' pa pomeni '' postrani). Kriva vrba je bila, tako kot ostali kraji okoli Vrbskega jezera, vse od časov Karantanije do sredine 19. stoletja poseljene skoraj z izključno [[slovenski jezik|slovensko]] govorečim prebivalstvom. Prve spremembe je prinesel zagon modernega turizma, še posebej po vzpostavitvi oglednih ladijskih voženj čez Vrbsko jezero. Prvi turisti so bili [[Nemci|nemški]] in [[Avstrija|avstrijski]] meščani, ki so se navduševali nad romantično podobo z gorami obdanega jezera sredi idilične Južne Koroške in z njimi je prišlo v teh krajih do prvega resnejšega prodora [[nemški jezik|nemščine]]. Kraji so postali turistično zanimivi in slovensko prebivalstvo, ki se je do takrat večinoma preživljalo s kmetovanjem, gozdarstvom in ribištvom, je z odprtimi rokami sprejemalo dodatni zaslužek. V zadnjih desetletjih pred koncem 19. stoletja pa se je poletni turizem razširil iz sosednjih [[Poreče, Koroška|Poreč]] tudi v Krivo Vrbo in za vedno spremenil značaj kraja. Sedanje meje občine so bile dolečene že leta 1573, čeprav je bila občina sama ustanovljena šele leta 1850. Leta 1920 je del vasi Št. Primož pripadel novoustanovljeni katastrski občini Gurlitsch in priključen k deželnemu glavnemu mestu Celovcu. Leta 1987 je bilo k imenu kraja dodano "ob Vrbskem jezeru". Kriva vrba, čeprav takrat še večinsko slovensko govoreče, je bila vključena v ''cono B'' [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja. Po plebiscitu je novi val turističnega in gospodarskega razvoja le še stopnjeval asimilacijske pritiske na [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]]. Po [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] [[Avstrija|avstrijska]] država zgodovinsko slovenskih krajev na severni strani Vrbskega jezera, vključno s Porečami, ne obravnava več kot uradno dvojezično ozemlje. == Znamenitosti kraja == ==== Sakralni objekti ==== * [[Župnijska cerkev Kriva vrba|'''Župnijska cerkev ''Sveti Jurij''''']] iz leta 1959. * [[Podružnična cerkev Brezje|'''Podružnična cerkev "Sv. Urha''''']], v nekdanji vasi Brezje prvič omenjena leta 1321. <gallery> Krumpendorf Katholische Kirche 01.jpg|Katoliška farna cerkev v Krivi Vrbi Krumpendorf Pirk Filialkirche Heiliger Ulrich 17022008 41.jpg|Podružnična cerkev Svetega Urha v Brezju Klagenfurt Tultschnig 08102008 23.jpg|Katoliška farna cerkev Sv. Janeza Krstnika v Cajnčah </gallery> ==== Gradovi ==== * '''[[Grad Drasing]]''', v listinah prvič omenjen leta 1284 in 1362, * '''[[Grad Kriva Vrba]]''' zgrajen 1735-40. * [[Grad Hornstein (Kriva Vrba)|'''Grad Hornstein''']] iz 15. stoletja. <gallery> Drasing 18.jpg|Grad Drasing Krumpendorf Hauptstraße 161 Schloss Krumpendorf 19072006 7258.jpg|Grad Kriva Vrba Hornstein 06.jpg|Grad Hornstein </gallery> ==Sklici== {{opombe}} {{commons|Krumpendorf}} == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Gure}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] lxzl0u7o1ry32taxr9c58l6dm9efnxf Claudio Villa 0 150859 5724975 5354831 2022-07-28T23:06:00Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Claudio Villa''' (rojen kot '''Claudio Pica'''), [[Italijani|italijanski]] [[pevec]]; * [[1. januar]] [[1926]], [[Rim]], † [[7. februar]] [[1987]], [[Padova]]. ==Življenjepis== Claudio Villa se je rodil v rimski četrti [[Transvere]]. Pevsko kariero je začel kot pevec v restavracijah in manjših gledališčih, konec 40-ih let pa je postal znan tudi na radiu. Claudio Villa je posedoval zelo visok [[tenor]]. Na [[Glasbeni festival San Remo|Glasbenem festivalu San Remo]] je zmagal kar štirikrat, v letih 1955, 1957, 1962 in 1967. Večkrat je sodeloval tudi na televizijskem glasbenem festivalu, ki se je imenoval ''Canzonissima'' in ga je italijanska televizija [[RAI]] prirejala med letoma 1956 in 1974. Na omenjenem festivalu je zmagal leta 1964 s pesmijo ''O sole mio'' in leta 1966 s pesmijo ''Granada''. [[File:Trevi-villa.jpg|thumb|right|250px|[[Mario Trevi]] - Claudio Villa (1962)]] Dvakrat je zastopal Italijo na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], in sicer je leta [[Pesem Evrovizije 1962|1962]] s pesmijo ''Addio, addio'' zasedel 9. mesto, leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]] pa s pesmijo ''Non andare più lontano'' 11. mesto. Tekom svoje pevske kariere je posnel okoli 3200 pesmi ter prodal 42 milijonov plošč. Med njegovimi največjimi uspešnicami so bile pesmi ''Luna rossa'', ''Serenata celeste'', ''Binario'', ''Il torrente'', ''Granada'' ... Nastopil je tudi v nekaj filmih. Umrl je zaradi [[srčna kap|srčne kapi]]; njegovo smrt so javno objavili na italijanski televiziji med zadnjim večerom Glasbenega festivala San Remo 1987. == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== *[[Seznam italijanskih pevcev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Villa, Claudio}} [[Kategorija:Italijanski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] [[Kategorija:Člani P2]] jopmo58yy55n3593tvwc5bmz9gujgyb Miljutin Arko 0 151603 5724884 5508550 2022-07-28T17:47:49Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miljutin Arko''', [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]], [[zgodovinar]] in [[etnolog]], * [[16. april]] [[1910]], [[Ljubljana]], † [[januar]] [[1991]]. Po končanem [[učiteljišče|učiteljišču]] je služboval v več krajih na [[Štajerska|Štajerskem]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Študij zgodovine na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]] je prekinila [[druga svetovna vojna]], končal ga je v Ljubljani. Leta 1967 je postal prvi ravnatelj knjižnice v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]], ki jo je vodil do upokojitve leta 1977.<ref>{{navedi novice |author=Pogorevc, Edi |title=Miljutin Arko |date=31.1.1991 |work=Tednik}} {{Dlib|tip=kratko|urn= URN:NBN:SI:DOC-5O8845RS}}</ref> Znan je bil tudi kot zbiratelj etnoloških predmetov s [[Pohorje|pohorskega]] in [[Slovenska Bistrica|slovenskobistriškega]]. Preko 4000 predmetov je danes predstavljenih v obliki stalne zbirke v [[Grad Slovenska Bistrica|gradu Slovenska Bistrica]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.culture.si/en/Slovenska_Bistrica_Castle |title=Slovenska Bistrica Castle |work=Culture.si |publisher=Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport |accessdate=22.2.2013}}</ref> == Sklici in opombe == {{Opombe}} {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Arko, Miljutin}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] hjix7hcdlrnocui1llt39k6ylmlspsc Predloga:Infopolje Gora/dok 10 153543 5724873 5532831 2022-07-28T17:30:34Z Pinky sl 2932 /* TemplateData */ wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!--Categories where indicated at the bottom of this page, please; interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]])--> {{High-use}} {{Lua|Modul:Infobox|Modul:InfopoljeSlika|Modul:Check for unknown parameters|Modul:Coordinates novi|Modul:Niz|Module:Wd}} {{Uses Wikidata|P625|P2044|P2660|P2659|}} ==Uporaba== {{Parameter names example <!-- | child --> |_template=Infopolje Gora/peskovnik | name | other_name | etymology | native_name | native_name_lang | photo <!-- | photo_width --> | photo_size | photo_alt | photo_caption | map_image | map_alt | map_width | map_size | map_caption | location | country | state | region | district | map_relief | label | label_position | elevation | elevation_m | elevation_ft | elevation_ref | prominence | prominence_m | prominence_ft | prominence_ref | isolation | isolation_km | isolation_mi | isolation_parent | isolation_ref | parent_peak | listing | translation | language | pronunciation | range | coordinates | topo | grid_ref_UK | grid_ref_Ireland | region | coordinates_ref | coords_ref | geology | type | age | volcanic_arc | volcanic_belt | volcanic_field | volcanic_arc/belt | last_eruption | first_ascent | easiest_route | normal_route | access | biome | formed_by | orogeny | rock | geology | geology1 | period | part_type | border | border1 | range_coordinates | settlement | settlement1 | authority | nickname | volume | area | width | length | embedded }} {{Parameter names example|_template=Infopolje Gora/peskovnik| name=Brez ''photo_size'' | photo | photo_alt | photo_caption }} <pre style="width:30em;"> {{Infopolje Gora | name = {{subst:PAGENAME}} | other_name = | etymology = | native_name = | native_name_lang = | translation = | pronunciation = | photo = | photo_size = | photo_alt = | photo_caption = | map = | map_image = | map_alt = | map_caption = | map_relief = | map_size = | location = | label = | label_position = | elevation = | elevation_m = | elevation_ft = | elevation_ref = | prominence = | prominence_m = | prominence_ft = | prominence_ref = | isolation = | isolation_km = | isolation_mi = | isolation_ref = | parent_peak = | listing = | range = | coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | geology = | volcanic_arc = | volcanic_belt = | volcanic_field = | volcanic_arc/belt = | last_eruption = | first_ascent = | easiest_route = | normal_route = | access = | child = | embedded = }} </pre> ==Parametri== Only the name and elevation fields are required. All other fields are optional and will not display if not present in the template or do not have any value. ===Poimenovanje in hierarhija=== {| class=wikitable |- ! name | Ime gore, vrha ali hriba. Kadar ima tako ime več gora, naj bo v infopolju navedeno pravo ime gore (npr. ''Mount Columbia'' za [[Mount Columbia (Alberta)]] in [[Mount Columbia (Kolorado)]]. Ta parameter je obvezen. Nadmorska višina mora biti navedena. |- ! native_name | Ime v lokalnem jeziku. Če jih je več kot en, jih med seboj ločite z {{tl|Plain list}} in uporabite eno izmed predlog ''jezik-xx'' |- ! language | Jezik izvornega imena. |- ! native_name_lang | ISO 639-2 code for language of native name (e.g. "fr" for French.). Either '''language''' or '''native_name_lang''' can be used. Do not use for multiple native_name |- ! other_name | Other name for the mountain, if relatively well known. Quotes can be used as normal to italicize or bold the text if desired. Use <code>native_name</code> instead, if other name is in a different language from main name. Use {{tl|lang}} to denote language if non-English. |- ! etymology | Izvor imena |- ! translation | Slovenski prevod imena gore. |- ! pronunciation | Izgovarjava imena, kadar ni očitna. |- ! listing | Ime ustreznih seznamov, ki jim pripada vrh. |- ! range | [[Pogorje]], ki mu pripada gora. Navedite specifično gorsko skupino, npr. [[Bernske Alpe]] in ne samo [[Alpe]]. |} ===Fotografije in zemljevidi=== {| class=wikitable |- ! photo | Fotografija gore. Po možnosti posnetek z razdalje, ki prikazuje večino ali vso goro. Predpona »Slika:« ni potrebna. Nove slike nalagajte na [[commons:Glavna stran|Zbirko]]. |- ! photo_size | The image width in pixels. If specified, the maximum width is 280px. If not specified, the image uses ''frameless'' with ''upright=1.25'' which displays it at approximately 125% of the user's default thumbnail size (for most users the image will display at {{#expr:220*1.25 round -1}}px; for logged-in users who have changed the setting at [[Special:Preferences]] the displayed image could range from {{#expr:120*1.25 round -1}}px to {{#expr:400*1.25 round -1}}px). See also: [[Module:InfoboxImage]], [[WP:AUTOSIZE]], [[WP:EIS]], [[WP:IMGSIZE]], and [[MOS:IMGSIZE]]. |- ! photo_alt | Alt text for the photo, primarily for visually impaired readers. See ''[[Wikipedia:Alternative text for images]]''. |- ! photo_caption | Opis spodaj prikazane fotografije. Kadar je na razpolago, navedite tudi podatek o mesecu in letu. |- ! map | The name of a location map as per [[Template:Location map]] (e.g. ''Indonesia'' or ''Russia''). The coordinates template ({{tl|koord novi}}) positions a pushpin marker and label on the map '''automatically'''. Example see: [[Mount Everest]]. For a static image, use {{para|map_image}} |- ! map_image | The file name of a static map image to be displayed. To use a [[Template:location map|location map]], use {{para|map}}. |- ! map_alt | Alt text for the map, primarily for visually impaired readers. See ''[[Wikipedia:Alternative text for images#Maps and diagrams|Alt text for maps]]''. |- ! map_caption | Fill out if a map caption is desired. If not specified, '''location''' will be used. |- ! map_relief | If a location map template is specified, this template will attempt to display a relief map if one is available. To force the default map image to display use {{para|map_relief|0}}. |- ! map_size | Must be entered as only a number—'''no need for px'''. The default value and maximum is 272. |} ===Dimenzije=== {| class=wikitable |- ! highest | Name of highest peak in the range |- ! highest_location | location of highest peak, e.g., country or province |- ! elevation_m | Maksimalna višina gore nad srednjo višino morja, v metrih (npr, 8848 ali 8850&nbsp;+/-&nbsp;10). Uporabite najvišji vrh gore. Namesto tega lahko uporabite prosto obliko v parametra "elevation". |- ! prominence_m | The clean [[topographic prominence]] of the highest point. Uses same rounding as {{tl|convert}}. |- ! length_km | rowspan=2 | Length and width of range, in kilometers, as a number. Will automatically convert to miles. Uses same rounding as {{tl|convert}} |- ! width_km |- ! area_km2 | Area of range, in square kilometers, as a number. Will automatically convert to square miles. Uses same rounding as {{tl|convert}} |- ! length_orientation | Length orientation such as N-S for North to South |- ! width_orientation | Width orientation such as E-W for East to West |- ! elevation_ft | rowspan=5 | Kot zgoraj, vrednosti se avtomatsko pretvorijo v metre. |- ! prominence_ft |- ! length_mi |- ! width_mi |- ! area_mi2 |- ! elevation | rowspan=5 | Prosta oblika dimenzije, brez avtomatske konverzije. Lahko se uporabi namesto parametrov '''elevation_m''' ali '''elevation_ft''' |- ! prominence |- ! length |- ! width |- ! area |- ! elevation_system | The elevation reference system that defines the elevation, e.g., NAVD88 or DE-NHN |- ! elevation_note | rowspan=5 | Note field after dimensional quantity, typically used for inline citation that supports the quantity |- ! prominence_note |- ! length_note |- ! width_note |- ! area_note |} {{clearright}} ===Koordinate=== There are three ways to enter the location of a mountain range, which controls the content of two different optional fields: {| class=wikitable |- ! coordinates | Zemljepisna dolžina in širina najvišjega vrha, navedeni s predlogo {{tl|Koord novi}}. |- ! range_coordinates | Overall coordinates for range, usually the center of the range. Will appear in Geography section as "Range coordinates" and link. Use {{tl|koord novi}} to specify the coordinates, ISO region, scale, dim, ... |- ! grid_ref_UK | If the mountain is in [[Great Britain]], the [[British national grid reference system|British grid reference]]. For mountains outside of Great Britain, this field is not applicable and therefore should be removed if it is present. |- ! grid_ref_Ireland | If the mountain is in [[Ireland]] (whether [[Northern Ireland]] or the [[Republic of Ireland|Republic]]), the [[Irish national grid reference system|Irish grid reference]]. For mountains outside Ireland, this field is not applicable and therefore should be removed if it is present. |} References (or other notes) for the coordinates can be added via notes parameters: {| class=wikitable |- ! coordinates_notes | Reference or other notes displayed on the same line as the {{para|coordinates}} data |- ! range_coordinates_notes | Reference or other notes displayed on the same line as the {{para|range_coordinates}} data |} ===Geografski parametri=== {| class=wikitable |- ! location | Prosta oblika, ki opisuje lego. |- ! country,country1,...,country19 | Countries that range spans. First use country, then country# in order. For more than four countries, infobox will automatically put into collapsed list. |- ! country_type | Alternative label for country, e.g., use Continent for ranges in Antarctica |- ! state,state1,...,state19 | States that range spans. For provinces, set state_type to "Province" |- ! state_type | Alternative label for state, e.g. Province |- ! region,region1,...,region23 | Sub-national regions that range spans. |- ! region_type | Label for sub-national regions, overriding default "State/Province" |- ! district,district1,...,district19 | Sub-regional areas that range spans, e.g., counties in the United States |- ! district_type | Label for sub-regional areas, overriding default "District" |- ! city,city1,...,city19 | Settlements within the mountain range. |- ! city_type | Label for settlements, overriding default "Settlement" |- ! parent | Parent mountain range |- ! border,border1,...,border3 | Other mountain ranges that border this one |- ! biome | Biome(s) for range |- ! topo_maker,topo_map | The publisher and name (respectively) of the topographic map that contains the range |} ===Geološki parametri=== {| class="wikitable" ! type | Vrsta gore &mdash; glej [[Gora#Vrste]]. |- ! geology<br />geology1, etc. | Type of the rock mountain is made from |- ! age | Starost kamnin. Pri tem si lahko pomagate z [[geološka časovna lestvica|geološkimi časovnimi lestvicami]]. |- ! volcanic_arc<br />volcanic_belt<br />volcanic_field<br />volcanic_arc/belt<br /> | Gora je lahko del [[ognjeniški lok|ognjeniškega loka]] ali [[ognjeniški pas|ognjeniškega pasu]] ali [[volcanic field|field]]. Vsak parameter izpiše svojo labelo. |- ! last_eruption | Datum zadnjega izbruha gore ognjeniškega izvora. ''Neznano'' napišite le, kadar je tako zapisano v preverljivem viru (npr. [http://www.volcano.si.edu/ Global Volcanism Program]). |} ===Ostali parametri=== {| class="wikitable |- ! first_ascent | Datum prvega pristopa. Navadno gre za prvi zabeleženi pristop, ne pa nujno tudi za resnično prvi pristop. |- ! easiest_route | Najlažja pot na vrh. |- ! child | "yes" if the mountain infobox is embedded inside another Infobox |- ! embedded | value = another Infobox to place within the mountain infobox. The other infobox will show up at the end of the mountain infobox. The other infobox needs to have its "embed" or "child" parameter set to 1 or yes, as appropriate. |} <!--- TODO: update templatedata !! ! ---> == TemplateData == {{Collapse|2=Click the [show] link to the right to display the [[Wikipedia:TemplateData|TemplateData]]|1= {{TemplateData header|nolink=1}} <templatedata> { "format": "block", "description": "This template is used to create an infobox for an article about a mountain.", "params": { "name": { "required": true, "label": "Name", "type": "string", "description": "Name of the mountain, peak or hill. If more than one mountain by the name exists, the article is likely disambiguated but this name in the infobox should be the undisambiguated name. For example, Mount Columbia (for Mount Columbia (Canada) or Mount Columbia (Colorado)." }, "other_name": { "required": false, "label": "Other name", "type": "string", "description": "An alternate English name for the mountain, e.g., \"Mount McKinley\" for Denali. Quotes can be used as normal to italicize or bold the text if desired." }, "etymology": { "required": false, "label": "Etymology", "type": "string", "description": "The etymology of the name" }, "native_name": { "required": false, "label": "Native name", "type": "string", "description": "The name of the mountain in the local language, if not English." }, "native_name_lang": { "required": false, "label": "ISO 639 language code", "type": "string", "description": "The ISO 639 code for the language of the mountain name (if not English). e.g., \"fr\" for French" }, "language": { "required": false, "label": "Language", "type": "string", "description": "Language of mountain name." }, "translation": { "required": false, "label": "Translation", "type": "string", "description": "Translation of the mountain's name into English" }, "pronunciation": { "required": false, "label": "Pronunciation", "type": "string", "description": "Use an appropriate IPA-xx template, replacing 'xx' with the ISO code for the language. (See {{IPA-en}} for English.)" }, "photo": { "required": false, "label": "Photo", "type": "string", "description": "Photograph of the mountain. Preferably a distance shot to show most/all of the mountain rather than a view from the summit. Do not include the \"File:\" prefix. If uploading a new image, please put them on Commons so they can be easily used by the other language Wikipedias. If the only image available is less than 280px wide, you can use the photo_size parameter to indicate its size." }, "photo_alt": { "required": false, "label": "Photo alt", "type": "string", "description": "Alt text for the photo, primarily for visually impaired readers. See Wikipedia:Alternative text for images." }, "photo_caption": { "required": false, "label": "Photo caption", "type": "string", "description": "Description of the photograph which is displayed below. Include the month and year if known." }, "map": { "required": false, "label": "Map", "type": "string", "description": "The name of a location map as per Template:Location map (e.g. Indonesia or Russia). The coordinate fields position a pushpin coordinate marker and label on the map automatically. Example see: Mount Everest. For a static image, use map_image" }, "map_image": { "required": false, "label": "Map", "type": "string", "description": "The file name of a static map image to be displayed. For a [[Template:location map|location map]], use map" }, "map_alt": { "required": false, "label": "Map alt", "type": "string", "description": "Alt text for the map, primarily for visually impaired readers. See [[Wikipedia:Alternative text for images#Maps]]." }, "map_caption": { "required": false, "label": "Map caption", "type": "string", "description": "Fill out if a map caption is desired. If not specified, location will be used." }, "location": { "required": false, "label": "Location", "type": "string", "description": "Province or state first, followed by country. For USA, the county is optional but if given, be provided before the state. If a pushpin map is being used, the location will be used for the map's caption unless the map_caption parameter is set." }, "map_relief": { "required": false, "label": "Map relief", "type": "string", "description": "If a location map template is specified, this template will attempt to display a relief map if one is available. To force the default map image to display set to 0." }, "label": { "required": false, "label": "Label", "type": "string", "description": "Label to be used for the mountain's location on the map. If not specified, the value of the name parameter is used." }, "label_position": { "required": false, "label": "Label position", "default": "right", "type": "string/line", "description": "The position of the label on the pushpin map relative to the pushpin coordinate marker. Valid options are {left, right, top, bottom, none}." }, "elevation": { "required": false, "label": "Elevation", "type": "string", "description": "Maximum height of the mountain. If the mountain has multiple high points, use the highest. Metres should be used first for all mountains outside of the United States and feet for those within the U.S. For conversions, use elevation_m for metres to feet or elevation_ft for feet to metres. This field is required." }, "elevation_m": { "required": false, "label": "Elevation (meters)", "type": "string", "description": "Maximum height of the mountain, metres." }, "elevation_ft": { "required": false, "label": "Elevation (feet)", "type": "string", "description": "Maximum height of the mountain, feet." }, "elevation_ref": { "required": false, "label": "Elevation ref", "type": "string", "description": "Reference for the elevation using the standard <ref> </ref> tags. If elevation_m/elevation_ft was used, the reference must be supplied using this parameter." }, "prominence": { "required": false, "label": "Prominence", "type": "string", "description": "The clean topographic prominence of the summit. For conversions, use prominence_m for metres to feet or prominence_ft for feet to metres." }, "prominence_m": { "required": false, "label": "Prominence (meters)", "type": "string", "description": "The clean topographic prominence of the summit, metres." }, "prominence_ft": { "required": false, "label": "Prominence (feet)", "type": "string", "description": "The clean topographic prominence of the summit, feet." }, "prominence_ref": { "required": false, "label": "Prominence ref", "type": "string", "description": "Reference for the prominence using the standard <ref> </ref> tags." }, "parent_peak": { "required": false, "label": "Parent peak", "type": "string", "description": "In computation of prominence, peaks form a hierarchy: this is the parent of the peak in the hierarchy. For more information, see Line parent." }, "listing": { "required": false, "label": "Listing", "type": "string", "description": "Name of a relevant list of mountains that the peak belongs to. See List of mountain lists for examples." }, "range": { "required": false, "label": "Range", "type": "string", "description": "Mountain range if applicable. The specific range subgroup should be provided instead of any major mountain system unless there is no applicable subgroup. For example, use Teton Range and not Rocky Mountains or Bernese Alps not Alps." }, "coordinates": { "required": false, "label": "Coordinates", "type": "string", "aliases": [ "coords" ], "description": "The latitude and longitude of the summit using the {{koord novi}} template with display=inline,title. If the article uses a geolinks template in the external links section, do not use the display parameter." }, "topo": { "required": false, "label": "Topo", "type": "string", "description": "Topographic map" }, "grid_ref_UK": { "required": false, "label": "Grid ref (UK)", "type": "string", "description": "Ordnance Survey (UK) grid reference for the mountain, passed to {{gbm4ibx}}." }, "grid_ref_UK_note": { "required": false, "label": "Notes for grid_ref_UK", "description": "Notes for grid_ref_UK, e.g., a citation." }, "grid_ref_Ireland": { "required": false, "label": "Grid ref (Ireland)", "type": "string", "description": "Ordnance Survey(Ireland) grid reference for the mountain, passed to {{iem4ibx}}." }, "grid_ref_Ireland_note": { "required": false, "label": "Notes for grid_ref_Ireland", "description": "Notes for grid_ref_Ireland, e.g., a citation." }, "coord_type": { "required": false, "label": "Coordinate type", "default": "mountain", "type": "string", "description": "Type, from [[Wikipedia:WikiProject Geographical coordinates/type:]]." }, "region_code": { "required": false, "label": "Region", "type": "string/line", "description": "Either a two character ISO 3166-1 alpha-2 country code or an ISO 3166-2 region code. See [[Wikipedia:COORD REGION]]." }, "source": { "required": false, "label": "Source", "type": "string", "description": "The source of the coordinate data. See [[Wikipedia:COORD SOURCE]]." }, "format": { "required": false, "label": "Format", "default": "dms", "type": "string/line", "description": "Format to display degrees in the coordinate listing. dms for degree, minutes, second output (the default), or dec for decimal degree output." }, "coordinates_ref": { "required": false, "label": "Coordinates ref", "type": "string", "description": "For any references regarding the coordinates reported. <ref> </ref> tags must be used.", "aliases": [ "coordinates_note", "coords_ref" ] }, "type": { "required": false, "label": "Type", "type": "string/line", "description": "The type of mountain — see List of mountain types." }, "age": { "required": false, "label": "Age", "type": "string/line", "description": "Age of the rock. Geologic time scales may be useful here." }, "volcanic_arc": { "required": false, "label": "Volcanic arc", "type": "string", "description": "If the mountain is a volcano, arc in which it is situated." }, "volcanic_belt": { "required": false, "label": "Volcanic belt", "type": "string", "description": "If the mountain is a volcano, belt in which it is situated." }, "volcanic_field": { "required": false, "label": "Volcanic field", "type": "string", "description": "If the mountain is a volcano, field in which it is situated." }, "volcanic_arc/belt": { "required": false, "label": "Volcanic arc/belt", "type": "string", "description": "If the mountain is a volcano, arc/belt in which it is situated." }, "last_eruption": { "required": false, "label": "Last eruption", "type": "string", "description": "The date of the last eruption if the mountain is of volcanic origin. Only use Unknown if a verifiable source such as the Global Volcanism Program states it as such." }, "first_ascent": { "required": false, "label": "First ascent", "type": "string", "description": "Date of the first ascent, if known. Typically, this is the first recorded ascent but not necessarily the first true ascent. If it is quite probable the peak/mountain was ascended by local people before then, a footnote should be added." }, "easiest_route": { "required": false, "label": "Easiest route", "type": "string", "description": "The easiest route to the summit. Some possibilities include Hike, Scramble or any of the YDS grades." }, "embedded": { "required": false, "label": "Embedded", "type": "string", "description": "Another Infobox to place within the mountain infobox. The other infobox will show up at the end of the mountain infobox. The other infobox needs to have its \"embedded\" or \"child\" parameter set to 1 or yes, as appropriate." }, "child": { "required": false, "type": "string/line", "label": "Child", "description": "\"yes\" if the mountain infobox is embedded inside another Infobox" }, "map_size": { "aliases": [ "map_width" ], "required": false, "default": "250", "type": "number", "label": "Map width", "description": "Width of the map, in pixels. Must be entered as a number. The default value is 250." }, "photo_size": { "required": false, "type": "number", "label": "Photo size", "description": "Width of the photo, if less than 280px.", "aliases": [ "photo_width" ] }, "subbox": {}, "qid": {}, "suppressfields": {}, "fetchwikidata": {}, "onlysourced": {}, "photo_upright": {}, "relief": {}, "range_coordinates": { "aliases": [ "range_coords" ] }, "image_map": {}, "mapsize": {}, "map_upright": {}, "highest": {}, "highest_location": {}, "refs": {}, "elevation_note": {}, "elevation_system": {}, "isolation": {}, "isolation_km": {}, "isolation_mi": {}, "isolation_parent": {}, "isolation_ref": {}, "length_km": {}, "length_mi": {}, "width_km": {}, "width_mi": {}, "area_mi2": {}, "area_km2": {}, "length": {}, "length_orientation": {}, "length_ref": {}, "length_note": {}, "width": {}, "width_orientation": {}, "width_ref": {}, "width_note": {}, "area": {}, "area_ref": {}, "area_note": {}, "volume": {}, "volume_km3": {}, "volume_mi3": {}, "volume_ref": {}, "volume_note": {}, "nickname": {}, "authority": {}, "country_type": {}, "country1": {}, "country": {}, "country2": {}, "country3": {}, "country4": {}, "country5": {}, "country6": {}, "country7": {}, "country8": {}, "country9": {}, "country10": {}, "country11": {}, "country12": {}, "country13": {}, "country14": {}, "country15": {}, "country16": {}, "country17": {}, "country18": {}, "subdivision1_type": {}, "state_type": {}, "state1": {}, "subdivision1": {}, "state": {}, "state2": {}, "state3": {}, "state4": {}, "state5": {}, "state6": {}, "state7": {}, "state8": {}, "state9": {}, "state10": {}, "state11": {}, "state12": {}, "state13": {}, "state14": {}, "state15": {}, "state16": {}, "state17": {}, "state18": {}, "subdivision2_type": {}, "region_type": {}, "region1": {}, "subdivision2": {}, "region": {}, "region2": {}, "region3": {}, "region4": {}, "region5": {}, "region6": {}, "region7": {}, "region8": {}, "region9": {}, "region10": {}, "region11": {}, "region12": {}, "region13": {}, "region14": {}, "region15": {}, "region16": {}, "region17": {}, "region18": {}, "region19": {}, "region20": {}, "region21": {}, "region22": {}, "region23": {}, "subdivision3_type": {}, "district_type": {}, "district1": {}, "subdivision3": {}, "district": {}, "district2": {}, "district3": {}, "district4": {}, "district5": {}, "district6": {}, "district7": {}, "district8": {}, "district9": {}, "district10": {}, "district11": {}, "district12": {}, "district13": {}, "district14": {}, "district15": {}, "district16": {}, "district17": {}, "district18": {}, "subdivision4_type": {}, "part_type": {}, "part1": {}, "subdivision4": {}, "part": {}, "part2": {}, "part3": {}, "part4": {}, "part5": {}, "part6": {}, "part7": {}, "part8": {}, "part9": {}, "part10": {}, "part11": {}, "part12": {}, "part13": {}, "part14": {}, "part15": {}, "part16": {}, "part17": {}, "part18": {}, "part19": {}, "settlement_type": {}, "city_type": {}, "settlement1": {}, "city1": {}, "settlement": {}, "city": {}, "settlement2": {}, "city2": {}, "settlement3": {}, "city3": {}, "settlement4": {}, "city4": {}, "settlement5": {}, "city5": {}, "settlement6": {}, "city6": {}, "settlement7": {}, "city7": {}, "settlement8": {}, "city8": {}, "settlement9": {}, "city9": {}, "settlement10": {}, "city10": {}, "settlement11": {}, "city11": {}, "settlement12": {}, "city12": {}, "settlement13": {}, "city13": {}, "settlement14": {}, "city14": {}, "settlement15": {}, "city15": {}, "settlement16": {}, "city16": {}, "settlement17": {}, "city17": {}, "settlement18": {}, "city18": {}, "range_coordinates_ref": {}, "range_coordinates_note": {}, "parent": {}, "borders_on": {}, "border": {}, "border1": {}, "border2": {}, "border3": {}, "border4": {}, "border5": {}, "border6": {}, "border7": {}, "border8": {}, "grid_ref_UK_ref": {}, "grid_ref_Ireland_ref": {}, "topo_maker": {}, "topo_map": {}, "biome": {}, "formed_by": {}, "orogeny": {}, "period": {}, "period1": {}, "period2": {}, "period3": {}, "period4": {}, "period5": {}, "mountain_type": {}, "geology": { "aliases": [ "rock" ] }, "geology1": {}, "geology2": {}, "geology3": {}, "geology4": {}, "geology5": {}, "volcanic_region": {}, "normal_route": {}, "access": {}, "module": {}, "nocat_wdimage": {} } } </templatedata> }} ==Zgledi== ===Infopolje za goro brez zemljevida=== {{Infopolje Gora | name = Mount Shasta | photo = Mt Shasta from the northwest-750px.JPG | photo_size = <!-- omitted to display at user's default size --> | photo_alt = A large mountain rises in the distance over shrubs and trees, its peak covered with snow. | photo_caption = Mount Shasta and Shastina from the Butte Valley (North-East) | elevation_m = 4322 | location = [[California]], USA | range = [[Cascade Range|Cascades]] | prominence = | coordinates = {{koord novi|41|24|33|N|122|11|42|W|region:US-CA_type:mountain|display=inline<!--,title-->}} | topo = [[United States Geological Survey|USGS]] Mount Shasta | type = [[Composite volcano]] | age = Less than 593 [[kiloannum|ka]] | last_eruption = 1786 | first_ascent = 1854 by E.D. Pearce and party | easiest_route = rock/ice | listing = }} <pre style="overflow:auto; margin-right:0.5em; font-size:95%;"> {{Infopolje Gora | name = Mount Shasta | photo = Mt Shasta from the northwest-750px.JPG | photo_size = <!-- omitted to display at user's default size --> | photo_alt = A large mountain rises in the distance over shrubs and trees, its peak covered with snow. | photo_caption = Mount Shasta and Shastina from the Butte Valley (North-East) | elevation_m = 4322 | location = [[California]], USA | range = [[Cascade Range|Cascades]] | prominence = | coordinates = {{koord novi|41|24|33|N|122|11|42|W|region:US-CA_type:mountain|display=inline<!--,title-->}} | topo = [[United States Geological Survey|USGS]] Mount Shasta | type = [[Composite volcano]] | age = Less than 593 [[kiloannum|ka]] | last_eruption = 1786 | first_ascent = 1854 by E.D. Pearce and party | easiest_route = rock/ice | listing = }}</pre> {{clear}} ===Infopolje za goro z zemljevidom=== {{Infopolje Gora | name = K2 | photo = K2 2006b.jpg | photo_size = 400px <!-- if a size in pixels is specified, the image will not display any larger than 280px --> | photo_alt = A large angular white mountain, with steeply sloped sides mostly covered with snow. | photo_caption = K2 in Summer | elevation_m = 8611 | elevation_ref = | prominence_m = 4017 | listing = [[Eight-thousander|2nd highest on Earth]] | location = [[Taxkorgan Tajik Autonomous County]], [[Xinjiang]], [[China]]/<br>[[Gilgit-Baltistan]], [[Pakistan]] | range = [[Karakoram]] | topo = | first_ascent = July 1954 by Lacedelli and Compagnoni | easiest_route = Rock, snow and ice climb | map = Pakistan | label_position = right | map_alt = K2 is located on the far northwest border of Pakistan, next to China | map_caption = Location on Pakistan/China border | map_size = 300 | coordinates = {{koord novi|35|52|57|N|76|30|48|E|type:mountain|display=inline<!--,title-->}} }} <pre style="overflow:auto; margin-right:0.5em; font-size:95%;"> {{Infopolje Gora | name = K2 | photo = K2 2006b.jpg | photo_size = 400px <!-- if a size in pixels is specified, the image will not display any larger than 280px --> | photo_alt = A large angular white mountain, with steeply sloped sides mostly covered with snow. | photo_caption = K2 in Summer | elevation_m = 8611 | elevation_ref = | prominence_m = 4017 | listing = [[Eight-thousander|2nd highest on Earth]] | location = [[Taxkorgan Tajik Autonomous County]], [[Xinjiang]], [[China]]/[[Northern Areas, Pakistan]] | range = [[Karakoram]] | topo = | first_ascent = July 1954 by Lacedelli and Compagnoni | easiest_route = Rock, snow and ice climb | map = Pakistan | label_position = right | map_alt = K2 is located on the far northwest border of Pakistan, next to China | map_caption = Location on Pakistan/China border | map_size = 300 | coordinates = {{koord novi|35|52|57|N|76|30|48|E|type:mountain|display=inline<!--,title-->}} }} </pre> {{clear}} == Microformat == {{UF-hcard-geo}} == Sledilne kategorije == * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Gora z neznanimi parametri}} <includeonly> {{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik| | <!--Categories below this line, please; interwikis at Wikidata--> [[Kategorija:Geografska infopolja|Gora]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] }}</includeonly> l8x913jsegv678bbeeuy3z4ag4j81xe Jože Čuješ 0 156225 5724885 4841333 2022-07-28T17:47:56Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Čuješ''', [[avstralski Slovenci|avstralski Slovenec]], [[učitelj]], [[urednik]], [[novinar]], * [[21. februar]] [[1923]], [[Celje]], † [[8. oktober]] [[1995]], [[Brisbane]], [[Avstralija]]. == Življenje in delo == Rodil se je v delavski družini v [[Celje|Celju]]. [[Učiteljišče]] je končal v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Zaradi takratnih političnih razmer se je leta 1945 preselil v [[Majnica|Majnico]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Tri leta in pol je delal v [[Celovec|Celovcu]] kot [[urednik]] slovenskega [[časopis]]a v [[Avstrija|Avstriji]], ''[[Koroška kronika]],'' sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah za [[Korošec|Korošce]], pomagal pri obnovitvi [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] in uvedbi slovenskega jezika na [[dvojezična šola|dvojezičnih šolah]]. Leta 1947 je izdal ''[[Slovenska slovnica|Slovensko slovnico]]'' za učitelje na teh šolah in ''Pregled slovenskega slovstva'' {{COBISS|ID=514072972}}. Od 1949 je živel v [[Avstralija|Avstraliji]]. Leta 1952 je soustanovil Mesečnik za versko in kulturno življenje [[Slovenci|Slovencev]] v Avstraliji ''[[Misli]]'' (Thoughts), 1953 [[Zveza Slovencev|Zvezo Slovencev]] in v letih 1954–1956 pisal za društveni časopis ''[[Slovenska kronika]]''. Leta 1956 je soustanovil [[Slomškova šola|Slomškovo šolo]] in 1960 [[Slovensko društvo Sydney]], ki je nadaljevalo delo Zveze Slovencev. Leta 1961 je sodeloval pri režiranju [[Finžgar]]jeve ''[[Veriga|Verige]]'', prve slovenske igre v Avstraliji. 1962 leta pa je bil med pobudniki nerealizirane [[Akcija za dom|Akcije za dom]], tj. ideje o slovenskem domu. Pod sponzorstvom slovenskega društva Sydney je leta 1964 izdal učbenik ''[[Prvi koraki]]'', namenjen učiteljem in učencem [[Slomškova šola|Slomškove šole]]. V 70. in 80. letih je poučeval slovenski jezik v slovenskih dopolnilnih šolah v sydneyjskih okrajih, ki so nadaljevale delo Slomškovih šol. V letu 1973 je zaradi sporov glede sodelovanja med avstralskimi Slovenci in domovino soustanovil [[Slovenski klub Triglav]] in istoimenski časopis. Leta 1976 je podprl ustanovitev [[Slovensko akademsko društvo|Slovenskega akademskega društva]], ki je skrbelo za druženje bivših in bodočih slovenskih [[diplomant]]ov, živečih v Avstraliji. Leta 1978 je postal član Slovenskega [[šolski odbor|šolskega odbora]] za [[Novi Južni Wales]], ki je združil vse slovenske nepolitične organizacije. Znotraj tega odbora je leta 1979 dosegel priznanje slovenskega jezika kot [[fakultativni|fakultativnega]] [[maturitetni predmet|maturitetnega predmeta]]. Po [[1989]]. letu so slovenščino začeli poučevati na oddelku slavističnih študij na univerzi Macquarie v Sydneyju. V 70. letih je sodeloval pri ustanavljanju slovenskega radia v Sydneyju in nato trinajst let opravljal delo [[napovedovalec|napovedovalca]] z dvournimi tedenskimi [[etničen|etničnimi]] oddajami za Slovence. Od 1978 je dvanajst let delal kot urednik Slovenskih strani jugoslovanskega tednika ''[[Nova doba]].'' V 80. letih je soustanovil literarno-umetniško revijo ''[[Sodobni razgovori]]'' in pisal članke v njenem Slovensko-avstralskem literarnem in umetniškem krožku. == Bibliografija == * ''Slovenska slovnica'' (1947) {{COBISS|ID=5161005}} * [[Slomšek|Slomškova]] šola v Sydneyju. ''Misli'' (1962) {{COBISS|ID=127153408}} * ''Prvi koraki'' (1964) {{COBISS|ID=26738177}} * Slovensko društvo Sydney. ''Misli'' (1969) {{COBISS|ID=223842304}} == Viri == * [[Breda Čebulj Sajko]]. ''Med srečo in svobodo''. Ljubljana, 1992. {{COBISS|ID=29484032}} * In my life I had only two wishes: to become an immigrant teacher, or a cook. V: ''Intelektualci v diaspori: zbornik referatov simpozija 100. obletnica Louisa Adamiča'', Portorož, 1.–5. sept. 1998, str. 199–204. {{COBISS|ID=98598656}} * Valerijan Jenko. Jože Čuješ (nekrolog). ''Misli'', 44, št. 11, 1995, str. 307. {{COBISS|ID=234337024}} * Zdenko Kodrič. Je država kriva, če ni sladoleda? ''Večer'', 8. julij 1989, str. 21. {{COBISS|ID=117265408}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih emigrantov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čuješ, Jože}} [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Avstralski Slovenci]] fqvundoo805awbeldpv053ijnyfoo26 Renesančno kiparstvo 0 157150 5724781 5724560 2022-07-28T13:25:16Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Michelangelo's_Pieta_5450_cropncleaned_edit.jpg|thumb|316x316px|[[Pietà (Michelangelo)|Vatikanska Pietà]], renesančno delo [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela]].]] '''Renesančno kiparstvo''' razumemo kot proces obnavljanja [[kiparstvo|kiparstva]] klasične [[antika|antike]]. [[Kipar]]ji so v umetniških ostankih in v odkritjih najdišč tistega minulega časa našli popoln navdih za svoja dela. Navdihovala jih je tudi narava. V tem kontekstu moramo upoštevati izjemo flamskih umetnikov v severni Evropi, ki so poleg tega, da so premagali figurativni slog gotike, spodbujali renesanso, tujo italijanski, zlasti na področju slikarstva.<ref>{{Harvard citation text|Castelfranchi Vegas|1997|p=43}}</ref> Ponovno rojstvo antike z opustitvijo srednjega veka, ki je bil za [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] »svet Gotov«<ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=10}}</ref> in s priznavanjem klasike z vsemi njenimi različicami in niansami je bil pojav, ki se je razvil skoraj izključno v Italiji. [[Renesančna umetnost]] je uspela interpretirati Naravo in jo s svobodo in znanjem prevesti v množico mojstrovin. <ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=13}}</ref> == Značilnosti == [[File:Bartolomeo_Colleoni_by_Andrea_del_Verrocchio.jpg|thumb|Konjeniški kip Bartolomea Colleonija v bronu, Verrocchio.]] Renesančno kiparstvo je za osnovo in model vzelo dela klasične antike in njeno [[mitologija|mitologijo]] z novo vizijo [[humanizem|humanistične]] misli in funkcije kiparstva v umetnosti. Tako kot v grškem kiparstvu je bila naturalistična upodobitev golega človeškega telesa iskana z visoko dovršeno tehniko, zahvaljujoč natančnemu preučevanju človeške [[anatomija|anatomije]]. V Italiji so profane in verske teme enakovredno sobivale; tega ni bilo v drugih državah, kot sta Španija in Nemčija, kjer so prevladovale verske teme.<ref name=":0">{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5435-0 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}</ref> Človeško telo je predstavljalo absolutno [[lepota|lepoto]], katere matematično ujemanje med deli je bilo dobro definirano, [[kontrapost]] pa se je nenehno uporabljal od [[Donatello|Donatella]] do [[Michelangelo|Michelangela]]. V tem času je bilo kiparstvo praktično osvobojeno arhitekturnega ogrodja, [[relief (umetnost)|reliefi]] so bili izdelani po pravilih [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] in liki prikazani z dramatičnimi izrazi, ki so povzročili občutek velike ''terribilità'' (umetnosti, ki vzbuja grozo, strahospoštovanje ali občutek vzvišenega) v občutkih, izraženih v Michelangelovih skulpturah, kot v obraz njegovega ''Davida''.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=70–71}}</ref> Temeljno vlogo je odigral lik ''[[Mecen]]a'' - pokrovitelja, ki so ga predstavljali cerkev in plemiči, ki so si s svojim pokroviteljstvom pridobili družbeni ugled in politično propagando ter pokrivali vse teme: verske, mitološke, vsakdanje življenje, portrete oseb itd.<ref>{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5445-8 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}</ref> Z renesanso se ponovno pojavi grško-rimska [[gliptika]], ki je bila v srednjem veku v finem kamnoseštvu (razen nekaj primerkov [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]]) skoraj povsem pozabljena, od 16. stoletja pa so klesali dragocene [[kameja|kameje]] klasičnega okusa, tako popolne, da bi jih včasih lahko zamenjali s starodavnimi. Vendar pa je bila uporaba finih kamnoseških rezbarij, ki so jih tako priljubljene grške in rimske civilizacije, komajda obnovljena. Ti majhni reliefi so služili kot model, ko so bili povečani, ki so jih kiparji okrasili v velikih medaljonih za palače v Italiji in Franciji.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=102}}</ref> === Materiali === Renesančno kiparstvo je uporabljalo vse vrste materialov, predvsem [[marmor]], [[bron]] in [[les]]. Reprodukcije kipcev v bronu so bile v renesansi zaradi velikega števila zbirateljev zelo razširjene. V [[Firence|Firencah]] sta bila pobudnika [[Antonio del Pollaiuolo]] (''Herkul in Antej'') in [[Andrea del Verrocchio]] (''Krilati deček z ribo''), ki so ju naročili [[Medičejci]]. Iz delavnice [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] so ohranjeni majhni bronasti konji v višini 23 cm.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=54–55}}</ref> Mantovski kipar Pier Jacopo Alari Bonacolsi, imenovan Antico, se je naselil v Rimu, da bi izdeloval bronaste redukcije starodavnega marmorja.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=703}}</ref> Les so uporabljali v državah, kot sta Nemčija in Španija, kjer je bilo veliko gozdno bogastvo in tradicionalna obdelava pobarvanega lesa globoko zakoreninjena; uporabljali so ga pri izvedbi verskih podob in oltarjev.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=120–121}}</ref> [[Terakota]] je bila uporabljena kot bolj ekonomičen material, v naravnih barvah in polikromaciji, kot sta jo uporabila [[Antonio Rossellino]] in njegov učenec Matteo Civitali v ''Devici Marijinega oznanjenja'' v cerkvi Služabnikov iz Lucce. Italijanski umetnik [[Pietro Torrigiano]] je v Španiji izdelal več skulptur v polikromirani glini, nekaj jih je ohranjenih v Muzeju lepih umetnosti v Sevilji.<ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=229}}</ref> [[Luca della Robbia]], ki je sledil slogu Donatella, je zaslužen za izum [[emajl]]irane gline, ki jo je uporabil v [[tabernakelj|tabernaklju]] [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]] v Firencah v kombinaciji z marmorjem, da bi dal barvo delu, in kasneje v [[tondo (umetnost)|tondojih]] in [[Marija (umetnost)|Madonah]]; njegova delavnica, ki ji je sledil njegov nečak [[Andrea della Robbia]], je ustvarila veliko število del v emajlirani terakoti, ki so se razširila po vsej Evropi. To je doseglo različne dele sveta, saj je manifestacija čustev in zgodovine. === Tehnike === [[File:Giambologna_raptodasabina.jpg|thumb|''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna| Ugrabitev Sabink]]'', flamski kipar [[Giambologna]], kjer je kompozicija prikazana v spiralnem gibanju.]] Tehnika klesanja marmorja je bila obnovljena v renesančnih časih s popolnostjo, ki jo je imela v klasičnem obdobju. Od renesanse naprej so uporabljali ročni vrtalnik ali trepan za odstranjevanje kamna do določene globine. To orodje je bilo uporabljeno ne glede na to, ali je bila skulptura izdelana v neposrednem rezbarstvu, kot je včasih počel [[Michelangelo]] ali pa je bila uporabljena preko točk modela, narejenega v mavcu, kot so običajno počeli umetniki, kot je [[Giambologna]], čigar označene točke je mogoče videti v številnih njegovih skulpturah. Donatello je uporabil grško metodo obdelave bloka v krogu, vendar ga je Michelangelo klesal z ene strani.<ref name=":1">{{Cite book |title=Historia Universal del Arte |publisher=Sarpe |year=1984 |isbn=84-7291-596-4 |volume=8 |location=Madrid |language=Spanish}}</ref> Takole ga je opisal Benvenuto Cellini: {{quote|Najboljša metoda, ki jo je kdaj uporabil Michelangelo; potem ko je na blok narisal glavno perspektivo, je pričel odstranjevati marmor z ene strani, kot da bi nameraval narediti relief in tako korak za korakom izrisati celotno figuro.<ref>{{Harvard citation text|Hodson|2000|p=42}}</ref>|[[Benvenuto Cellini]]|''Miguel Angel, escultor.''}} Za bronasta dela je bilo treba delo predhodno izdelati v glini ali vosku za kasnejše ulivanje; nato so jo brusili, da so odpravili morebitne napake pri vlivanju, površino pa polirali z abrazivi in dodali patine po kiparjevem okusu. Rezbarjenje v lesu, ki se uporablja predvsem v severni Evropi in Španiji, je bilo mogoče izvesti tudi z neposrednim rezbarjenjem na leseni blok z izvedbo majhne skice za usmerjanje ali s predhodnim modelom v mavcu ali glini in ga tudi prenesti skozi točke, kot v marmor. === Kompozicija === * [[Skulptura|<u>Skulptura v krogu</u>]] Renesansa je sprejela osnovne elemente, ki jih je opisal [[Vitruvij]], ki je menil: {{quote|... da naj bi razmerje človeške oblike služilo kot paradigma razmerij človekovih stvaritev. Ker je narava oblikovala človeško telo tako, da so njegovi členi pravilno sorazmerni s postavo kot celoto; zdi se, da so v antiki imeli dober razlog za svoje pravilo, ki pravi, da morajo biti v popolnih zgradbah različni členi v natančnih simetričnih odnosih s splošno shemo kot celoto. |[[Vitruvij]] (1. stoletje)|D'Architectura}} Kompozicija človeške figure je temeljila na iskanju popolnosti v anatomiji, o kateri so mnogi umetniki tega obdobja pridobili pravo znanje s prakso seciranja za študij.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|1984|p=721}}</ref> Prva renesančna prostostoječa skulptura, ki je pokazala harmonijo akta, je bil Donatellov ''[[David (Donatello)|David]]'' v [[quattrocento|quattrocentu]], v katerem je bilo mogoče ceniti vpliv [[Praksitel]]ovega sloga z rahlim [[kontrapost]]om za doseganje ravnotežja v kompoziciji. V naslednjih letih je poznavanje človeške anatomije pridobivalo na popolnosti, dokler ni doseglo popolnega kontraposta. Izrazi obrazov so prenehali biti hieratični in odsotni, da bi pokazali notranje občutke; tako imenovani renesančni ''terribilità'' (Michelangelov ''David'', okoli 1504). V kiparskih skupinah religioznega značaja se je pokazala kombinacija naturalizma z intenzivno ekspresivnostjo, florentinska spokojnost je izginila pred strastmi, ki so jih kazali liki z obrazi, deformiranimi od gest obupa in bolečine, vidni v ''Polaganju v grob'' Guida Mazzonija. in Niccolò dell'Arca.<ref>{{Harvard citation text|Bozal|1983|p=198}}</ref> Kiparstvo se je razvijalo v svoji zasnovi in v kompozicijah svojih skupin, dokler ni doseglo ''serpentinate'', značilne za [[manierizem]], kar je jasno prikazano v delih, kot sta ''[[Polaganje v grob (Michelangelo)|Florentinska Pietà]]'' (Michelangelo) ali ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)| Ugrabitev Sabink]]'' Giambologna.<ref>{{Harvard citation text|Bozal|1983|p=195}}</ref> * <u>[[Relief (umetnost)|Reliefna skulptura]]</u> [[File:Wga_ghiberti_creation_of_adam_and_eve.jpg|thumb|Relief "Adam in Eva", [[Lorenzo Ghiberti]].]] [[File:Juliano_de_Médici,_por_Verrocchio.jpg|thumb|''Doprsni portret Giuliana de' Medicija'', delo [[Andrea del Verrocchio|Verrocchio]] (1475–1478).]] V reliefu so arhitektura in na novo pridobljeni zakoni perspektive sestavljali ozadja upodobitev, kot v znamenitih Ghibertijevih ''Vratih Paradiža'' ali v reliefih s tehniko ''stiacciato'' za oltar [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova|baziliki sv. Antona]] v [[Padova|Padovi]] pri Donatellu. Arhitekturne strukture so bile sestavljene kot ozadje, tako kot je to počel [[Giotto]] v svojih protorenesančnih slikah. Nekaj italijanskih bronastih laud je bilo prepeljanih v Španijo, na primer tista v stolnici v Badaozu, ki jo je ustvaril Lorenzo Suárez de Figueroa.<ref>{{Harvard citation text|Hernández Perera|1988|p=222}}</ref> Flamsko kiparstvo skupaj s kiparstvom germanskih držav se je razvilo z realizmom, ki je bil cenjen v vseh okrasnih podrobnostih, kjer je bilo kiparsko delo predstavljeno skoraj kot zlatarsko delo, ki je bilo uporabljeno v velikih oltarjih iz lesa. Tudi v Španiji se je gotsko-flamski vpliv skupaj z italijanskim odražal v reliefih, kot je tisti na enih od vrat [[Barcelonska stolnica|Barcelonske stolnice]], ki sta ga izdelala flamski kipar Michael Lochner in Bartolomé Ordóñez v italijanskem slogu. Reliefi okoli [[sarkofag]]ov so običajno predstavljali prizore iz življenja pokojnikov: njihovo življenje, čudeže in mučeništvo, če so bili verniki ali upodobitve bitk in vojaških dejanj, če so bili plemiči. Nagrobni spomeniki so razvijali različne faze kompozicije, od tradicionalne strukture nagrobne plošče ali kipa samotnega ležečega v njegovem sarkofagu, ki so ga uporabljali v srednjem veku, do grobov, pritrjenih z arhitekturnimi elementi uokvirjenimi na način [[slavolok]]a in z rezultatom, podobnim oltarju, kjer je bila v osrednjem delu žara običajno s figuro ležečega na njej in alegoričnimi figurami v stranskih delih. Nazadnje so bili izdelani s predstavitvijo pokojnika v molitvenem položaju, značilnem za Španijo in Francijo.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=46–50}}</ref> V času renesanse je v Španiji nastal slog [[plateresco]], ki je predstavljal spremembo v načinu okraševanja stavb s kiparskimi elementi v pretežno italijanskem slogu, ne le v kamnu na fasadah, temveč tudi v lesu in ometu v notranjosti stavb, ki temelji na zgodovinskih reliefih in rastlinskih okraskih, značilnih za zgodnjo renesanso (imenovanih ''in candelieri'') z velikimi heraldičnimi ščiti in kiti okoli njih.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=762}}</ref> * <u>[[Doprsni kip]]</u> V quattrocentu so se še naprej uporabljali doprsni portreti z novim humanističnim konceptom, ki je vsiljeval upodobitev z veliko fizično podobnostjo, a tudi z afirmacijo osebnosti gledalca. Po [[Leon Battista Alberti| Albertijevih]] besedah je moral umetnik »okarakterizirati, a tudi vzpostaviti harmonične odnose«. Izdelani so bili v bronu, polikromirani terakoti in marmorju (Donatello, Verrocchio, Francesco Laurana).<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=56–57}}</ref> * <u>[[Konjeniški kip]]</u> [[Konjeniški kip]] v naravni velikosti v bronu so že obdelali rimski kiparji, kot je Mark Avrelij, ki je bil takrat v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|sv. Janezu v Lateranu]]; tudi bronasti ''[[Konji svetega Marka]]'' v [[Benetke|Benetkah]] so služili kot model za italijansko renesanso in jih lahko štejemo kot navdih za Donatellov ''[[konjeniški kip Gattamelata]]'' in Verrocchiov ''[[Konjeniški kip Bartolomea Colleonija|Colleoni]]''. Študije Leonarda da Vincija so privedle do spremembe v predstavitvi konja, ki je bil postavljen na zadnje noge in v položaju, ko je skočil na sovražnika; ideja je bila verjetno vzeta iz reliefov antičnih sarkofagov. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *DDAA (2004). Historia del Arte Espasa (in Spanish). Espasa-Calpe. ISBN 84-670-1323-0. *DDAA (1984). Historia Universal del Arte (in Spanish). Vol. 5. Madrid: Sarpe. ISBN 84-7291-593-X. *Alcolea Gil, Santiago (1988). Historia Universal del Arte: Renacimiento (II) y Manierismo (in Spanish). Barcelona: Editorial Planeta. ISBN 84-320-8906-0. *Angulo Íñiguez, Diego (1982). Historia del Arte (in Spanish). Vol. II. Madrid. ISBN 84-400-8723-3. *Azcárate, José María de (1981). Historia del Arte en cuadros esquemáticos (in Spanish). Editorial E.P.E.S.A. ISBN 84-7067-099-9. *Bozal, Valeriano (1983). Historia del Arte: La escultura del Renacimiento en Italia (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-313-7. *Castelfranchi Vegas, Liana (1997). El arte en el Renacimiento (in Spanish). Barcelona: M. Moleiro. ISBN 84-88526-26-1. *Ceysson, Bernard (1996). La Escultura: Siglos XV-XVI. El Renacimiento (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-245-9. *Hernández Perera, Jesús (1988). Historia Universal del Arte: El Cinquecento italiano (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8906-0. *Hodson, Rupert (2000). Miguel Ángel, escultor (in Spanish). Florència: Faenza. ISBN 88-8138-044-7. *Kahsnitz, Rainer (2006). Carved Altarpieces, Masterpieces of the late ghotihc. London: Thames & Hudson Ltd. ISBN 978-0-500-51298-2. *Morante López, Felisa; Ruiz Zapata, Ana María. Análisis y comentario de la obra de arte. Estudio de obras de pintura, arquitectura y escultura (in Spanish). Iniciación universitaria Edinumen. ISBN 84-85789-72-5. *Sureda, Joan (1988). Historia Universal del Arte: El Renacimiento I (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8905-2. == Zunanje povezave == {{commons category|Renaissance sculptures}} [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] 7oetfqo1cex3pbagaq899ocqtbwpukw 5724861 5724781 2022-07-28T16:57:01Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Michelangelo's_Pieta_5450_cropncleaned_edit.jpg|thumb|316x316px|[[Pietà (Michelangelo)|Vatikanska Pietà]], renesančno delo [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela]].]] '''Renesančno kiparstvo''' razumemo kot proces obnavljanja [[kiparstvo|kiparstva]] klasične [[antika|antike]]. [[Kipar]]ji so v umetniških ostankih in v odkritjih najdišč tistega minulega časa našli popoln navdih za svoja dela. Navdihovala jih je tudi narava. V tem kontekstu moramo upoštevati izjemo flamskih umetnikov v severni Evropi, ki so poleg tega, da so premagali figurativni slog gotike, spodbujali renesanso, tujo italijanski, zlasti na področju slikarstva.<ref>{{Harvard citation text|Castelfranchi Vegas|1997|p=43}}</ref> Ponovno rojstvo antike z opustitvijo srednjega veka, ki je bil za [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] »svet Gotov«<ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=10}}</ref> in s priznavanjem klasike z vsemi njenimi različicami in niansami je bil pojav, ki se je razvil skoraj izključno v Italiji. [[Renesančna umetnost]] je uspela interpretirati Naravo in jo s svobodo in znanjem prevesti v množico mojstrovin. <ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=13}}</ref> == Značilnosti == [[File:Bartolomeo_Colleoni_by_Andrea_del_Verrocchio.jpg|thumb|Konjeniški kip Bartolomea Colleonija v bronu, Verrocchio.]] Renesančno kiparstvo je za osnovo in model vzelo dela klasične antike in njeno [[mitologija|mitologijo]] z novo vizijo [[humanizem|humanistične]] misli in funkcije kiparstva v umetnosti. Tako kot v grškem kiparstvu je bila naturalistična upodobitev golega človeškega telesa iskana z visoko dovršeno tehniko, zahvaljujoč natančnemu preučevanju človeške [[anatomija|anatomije]]. V Italiji so profane in verske teme enakovredno sobivale; tega ni bilo v drugih državah, kot sta Španija in Nemčija, kjer so prevladovale verske teme.<ref name=":0">{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5435-0 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}</ref> Človeško telo je predstavljalo absolutno [[lepota|lepoto]], katere matematično ujemanje med deli je bilo dobro definirano, [[kontrapost]] pa se je nenehno uporabljal od [[Donatello|Donatella]] do [[Michelangelo|Michelangela]]. V tem času je bilo kiparstvo praktično osvobojeno arhitekturnega ogrodja, [[relief (umetnost)|reliefi]] so bili izdelani po pravilih [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] in liki prikazani z dramatičnimi izrazi, ki so povzročili občutek velike ''terribilità'' (umetnosti, ki vzbuja grozo, strahospoštovanje ali občutek vzvišenega) v občutkih, izraženih v Michelangelovih skulpturah, kot v obraz njegovega ''Davida''.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=70–71}}</ref> Temeljno vlogo je odigral lik ''[[Mecen]]a'' - pokrovitelja, ki so ga predstavljali cerkev in plemiči, ki so si s svojim pokroviteljstvom pridobili družbeni ugled in politično propagando ter pokrivali vse teme: verske, mitološke, vsakdanje življenje, portrete oseb itd.<ref>{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5445-8 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}</ref> Z renesanso se ponovno pojavi grško-rimska [[gliptika]], ki je bila v srednjem veku v finem kamnoseštvu (razen nekaj primerkov [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]]) skoraj povsem pozabljena, od 16. stoletja pa so klesali dragocene [[kameja|kameje]] klasičnega okusa, tako popolne, da bi jih včasih lahko zamenjali s starodavnimi. Vendar pa je bila uporaba finih kamnoseških rezbarij, ki so jih tako priljubljene grške in rimske civilizacije, komajda obnovljena. Ti majhni reliefi so služili kot model, ko so bili povečani, ki so jih kiparji okrasili v velikih medaljonih za palače v Italiji in Franciji.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=102}}</ref> === Materiali === Renesančno kiparstvo je uporabljalo vse vrste materialov, predvsem [[marmor]], [[bron]] in [[les]]. Reprodukcije kipcev v bronu so bile v renesansi zaradi velikega števila zbirateljev zelo razširjene. V [[Firence|Firencah]] sta bila pobudnika [[Antonio del Pollaiuolo]] (''Herkul in Antej'') in [[Andrea del Verrocchio]] (''Krilati deček z ribo''), ki so ju naročili [[Medičejci]]. Iz delavnice [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] so ohranjeni majhni bronasti konji v višini 23 cm.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=54–55}}</ref> Mantovski kipar Pier Jacopo Alari Bonacolsi, imenovan Antico, se je naselil v Rimu, da bi izdeloval bronaste redukcije starodavnega marmorja.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=703}}</ref> Les so uporabljali v državah, kot sta Nemčija in Španija, kjer je bilo veliko gozdno bogastvo in tradicionalna obdelava pobarvanega lesa globoko zakoreninjena; uporabljali so ga pri izvedbi verskih podob in oltarjev.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=120–121}}</ref> [[Terakota]] je bila uporabljena kot bolj ekonomičen material, v naravnih barvah in polikromaciji, kot sta jo uporabila [[Antonio Rossellino]] in njegov učenec Matteo Civitali v ''Devici Marijinega oznanjenja'' v cerkvi Služabnikov iz Lucce. Italijanski umetnik [[Pietro Torrigiano]] je v Španiji izdelal več skulptur v polikromirani glini, nekaj jih je ohranjenih v Muzeju lepih umetnosti v Sevilji.<ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=229}}</ref> [[Luca della Robbia]], ki je sledil slogu Donatella, je zaslužen za izum [[emajl]]irane gline, ki jo je uporabil v [[tabernakelj|tabernaklju]] [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]] v Firencah v kombinaciji z marmorjem, da bi dal barvo delu, in kasneje v [[tondo (umetnost)|tondojih]] in [[Marija (umetnost)|Madonah]]; njegova delavnica, ki ji je sledil njegov nečak [[Andrea della Robbia]], je ustvarila veliko število del v emajlirani terakoti, ki so se razširila po vsej Evropi. To je doseglo različne dele sveta, saj je manifestacija čustev in zgodovine. === Tehnike === [[File:Giambologna_raptodasabina.jpg|thumb|''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna| Ugrabitev Sabink]]'', flamski kipar [[Giambologna]], kjer je kompozicija prikazana v spiralnem gibanju.]] Tehnika klesanja marmorja je bila obnovljena v renesančnih časih s popolnostjo, ki jo je imela v klasičnem obdobju. Od renesanse naprej so uporabljali ročni vrtalnik ali trepan za odstranjevanje kamna do določene globine. To orodje je bilo uporabljeno ne glede na to, ali je bila skulptura izdelana v neposrednem rezbarstvu, kot je včasih počel [[Michelangelo]] ali pa je bila uporabljena preko točk modela, narejenega v mavcu, kot so običajno počeli umetniki, kot je [[Giambologna]], čigar označene točke je mogoče videti v številnih njegovih skulpturah. Donatello je uporabil grško metodo obdelave bloka v krogu, vendar ga je Michelangelo klesal z ene strani.<ref name=":1">{{Cite book |title=Historia Universal del Arte |publisher=Sarpe |year=1984 |isbn=84-7291-596-4 |volume=8 |location=Madrid |language=Spanish}}</ref> Takole ga je opisal Benvenuto Cellini: {{quote|Najboljša metoda, ki jo je kdaj uporabil Michelangelo; potem ko je na blok narisal glavno perspektivo, je pričel odstranjevati marmor z ene strani, kot da bi nameraval narediti relief in tako korak za korakom izrisati celotno figuro.<ref>{{Harvard citation text|Hodson|2000|p=42}}</ref>|[[Benvenuto Cellini]]|''Miguel Angel, escultor.''}} Za bronasta dela je bilo treba delo predhodno izdelati v glini ali vosku za kasnejše ulivanje; nato so jo brusili, da so odpravili morebitne napake pri vlivanju, površino pa polirali z abrazivi in dodali patine po kiparjevem okusu. Rezbarjenje v lesu, ki se uporablja predvsem v severni Evropi in Španiji, je bilo mogoče izvesti tudi z neposrednim rezbarjenjem na leseni blok z izvedbo majhne skice za usmerjanje ali s predhodnim modelom v mavcu ali glini in ga tudi prenesti skozi točke, kot v marmor. === Kompozicija === * [[Skulptura|<u>Skulptura v krogu</u>]] Renesansa je sprejela osnovne elemente, ki jih je opisal [[Vitruvij]], ki je menil: {{quote|... da naj bi razmerje človeške oblike služilo kot paradigma razmerij človekovih stvaritev. Ker je narava oblikovala človeško telo tako, da so njegovi členi pravilno sorazmerni s postavo kot celoto; zdi se, da so v antiki imeli dober razlog za svoje pravilo, ki pravi, da morajo biti v popolnih zgradbah različni členi v natančnih simetričnih odnosih s splošno shemo kot celoto. |[[Vitruvij]] (1. stoletje)|D'Architectura}} Kompozicija človeške figure je temeljila na iskanju popolnosti v anatomiji, o kateri so mnogi umetniki tega obdobja pridobili pravo znanje s prakso seciranja za študij.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|1984|p=721}}</ref> Prva renesančna prostostoječa skulptura, ki je pokazala harmonijo akta, je bil Donatellov ''[[David (Donatello)|David]]'' v [[quattrocento|quattrocentu]], v katerem je bilo mogoče ceniti vpliv [[Praksitel]]ovega sloga z rahlim [[kontrapost]]om za doseganje ravnotežja v kompoziciji. V naslednjih letih je poznavanje človeške anatomije pridobivalo na popolnosti, dokler ni doseglo popolnega kontraposta. Izrazi obrazov so prenehali biti hieratični in odsotni, da bi pokazali notranje občutke; tako imenovani renesančni ''terribilità'' (Michelangelov ''David'', okoli 1504). V kiparskih skupinah religioznega značaja se je pokazala kombinacija naturalizma z intenzivno ekspresivnostjo, florentinska spokojnost je izginila pred strastmi, ki so jih kazali liki z obrazi, deformiranimi od gest obupa in bolečine, vidni v ''Polaganju v grob'' Guida Mazzonija. in Niccolò dell'Arca.<ref>{{Harvard citation text|Bozal|1983|p=198}}</ref> Kiparstvo se je razvijalo v svoji zasnovi in v kompozicijah svojih skupin, dokler ni doseglo ''serpentinate'', značilne za [[manierizem]], kar je jasno prikazano v delih, kot sta ''[[Polaganje v grob (Michelangelo)|Florentinska Pietà]]'' (Michelangelo) ali ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)| Ugrabitev Sabink]]'' Giambologna.<ref>{{Harvard citation text|Bozal|1983|p=195}}</ref> * <u>[[Relief (umetnost)|Reliefna skulptura]]</u> [[File:Wga_ghiberti_creation_of_adam_and_eve.jpg|thumb|Relief "Adam in Eva", [[Lorenzo Ghiberti]].]] [[File:Juliano_de_Médici,_por_Verrocchio.jpg|thumb|''Doprsni portret Giuliana de' Medicija'', delo [[Andrea del Verrocchio|Verrocchio]] (1475–1478).]] V reliefu so arhitektura in na novo pridobljeni zakoni perspektive sestavljali ozadja upodobitev, kot v znamenitih Ghibertijevih ''Vratih Paradiža'' ali v reliefih s tehniko ''stiacciato'' za oltar [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova|baziliki sv. Antona]] v [[Padova|Padovi]] pri Donatellu. Arhitekturne strukture so bile sestavljene kot ozadje, tako kot je to počel [[Giotto]] v svojih protorenesančnih slikah. Nekaj italijanskih bronastih laud je bilo prepeljanih v Španijo, na primer tista v stolnici v Badaozu, ki jo je ustvaril Lorenzo Suárez de Figueroa.<ref>{{Harvard citation text|Hernández Perera|1988|p=222}}</ref> Flamsko kiparstvo skupaj s kiparstvom germanskih držav se je razvilo z realizmom, ki je bil cenjen v vseh okrasnih podrobnostih, kjer je bilo kiparsko delo predstavljeno skoraj kot zlatarsko delo, ki je bilo uporabljeno v velikih oltarjih iz lesa. Tudi v Španiji se je gotsko-flamski vpliv skupaj z italijanskim odražal v reliefih, kot je tisti na enih od vrat [[Barcelonska stolnica|Barcelonske stolnice]], ki sta ga izdelala flamski kipar Michael Lochner in Bartolomé Ordóñez v italijanskem slogu. Reliefi okoli [[sarkofag]]ov so običajno predstavljali prizore iz življenja pokojnikov: njihovo življenje, čudeže in mučeništvo, če so bili verniki ali upodobitve bitk in vojaških dejanj, če so bili plemiči. Nagrobni spomeniki so razvijali različne faze kompozicije, od tradicionalne strukture nagrobne plošče ali kipa samotnega ležečega v njegovem sarkofagu, ki so ga uporabljali v srednjem veku, do grobov, pritrjenih z arhitekturnimi elementi uokvirjenimi na način [[slavolok]]a in z rezultatom, podobnim oltarju, kjer je bila v osrednjem delu žara običajno s figuro ležečega na njej in alegoričnimi figurami v stranskih delih. Nazadnje so bili izdelani s predstavitvijo pokojnika v molitvenem položaju, značilnem za Španijo in Francijo.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=46–50}}</ref> V času renesanse je v Španiji nastal slog [[plateresco]], ki je predstavljal spremembo v načinu okraševanja stavb s kiparskimi elementi v pretežno italijanskem slogu, ne le v kamnu na fasadah, temveč tudi v lesu in ometu v notranjosti stavb, ki temelji na zgodovinskih reliefih in rastlinskih okraskih, značilnih za zgodnjo renesanso (imenovanih ''in candelieri'') z velikimi heraldičnimi ščiti in kiti okoli njih.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=762}}</ref> * <u>[[Doprsni kip]]</u> V quattrocentu so se še naprej uporabljali doprsni portreti z novim humanističnim konceptom, ki je vsiljeval upodobitev z veliko fizično podobnostjo, a tudi z afirmacijo osebnosti gledalca. Po [[Leon Battista Alberti| Albertijevih]] besedah je moral umetnik »okarakterizirati, a tudi vzpostaviti harmonične odnose«. Izdelani so bili v bronu, polikromirani terakoti in marmorju (Donatello, Verrocchio, Francesco Laurana).<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=56–57}}</ref> * <u>[[Konjeniški kip]]</u> [[Konjeniški kip]] v naravni velikosti v bronu so že obdelali rimski kiparji, kot je Mark Avrelij, ki je bil takrat v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|sv. Janezu v Lateranu]]; tudi bronasti ''[[Konji svetega Marka]]'' v [[Benetke|Benetkah]] so služili kot model za italijansko renesanso in jih lahko štejemo kot navdih za Donatellov ''[[konjeniški kip Gattamelata]]'' in Verrocchiov ''[[Konjeniški kip Bartolomea Colleonija|Colleoni]]''. Študije Leonarda da Vincija so privedle do spremembe v predstavitvi konja, ki je bil postavljen na zadnje noge in v položaju, ko je skočil na sovražnika; ideja je bila verjetno vzeta iz reliefov antičnih sarkofagov. == Italijansko kiparstvo == {{glavni|Italijansko renesančno kiparstvo}} Zgodovinopisje to obdobje deli med 15. in 16. stoletjem na dve stopnji, ki ju imenujemo [[quattrocento]] in [[cinquecento]]. === Quattrocento. Florentinski kiparji === [[File:Ghiberticompetition.jpg|left|thumb|Relief ''Žrtvovanje Izaka'', [[Lorenzo Ghiberti]].]] Medtem ko je v preostalem delu Evrope še vedno prevladovala [[gotska umetnost]], se je v Italiji v 15. stoletju začel ''quattrocento'' ali zgodnja renesansa. To je bil trenutek zmage človeka in narave. Kiparstvo je prehitelo arhitekturo in slikarstvo ter se vrtoglavo razvijalo. Predhodnica se je zgodila na jugu Italije, na dvoru [[Friderik II. Sicilski|Friderika II.]], pod čigar zaščito se je rodila umetniška šola, ki je že prinesla pričakovane luči renesanse 15. stoletja. Območje [[Toskana|Toskane]] v prejšnjem obdobju ''trecenta'' je podedovalo ta nov način izdelave skulpture v liku [[Nicola Pisano|Nicoloja Pisana]], ki mu je sledil njegov sin [[Giovanni Pisano]], kasneje pa [[Andrea Pisano]] (prva bronasta vrata [[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|krstilnice v Firencah]]) in [[Nino Pisano]]. [[File:Pisa.Baptistery.pulpit01.jpg|thumb| Prižnica [[Krstilnica v Pisi|krstilnice v Pisi]], avtor Nicolò Pisano, predhodnik renesanse v Italiji.]] Nicola Pisanus (s tem apelativom je podpisoval svoja dela), čigar ime je bilo Nicola de Apulia, je prišel iz te regije južne Italije, da bi se naselil v [[Pisa|Pisi]] (Toskana). V Pisi (tako kot v večini regij Evrope) se je še vedno ohranila [[romanska umetnost]] in se začela uporabljati gotska umetnost. Nicola Pisano je dobil naročilo, da izkleše [[prižnica|prižnico]] [[Krstilnica v Pisi|krstilnice]] tega mesta. To je naredil po novih trendih, ki so se jih naučili v [[Apulija|Apuliji]], pri čemer je posebej poudaril klasično obliko golega Herkula. To delo, prižnica, velja za predhodnika italijanske renesanse.<ref>{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982|p=64}}</ref> Po tem ozadju bo mesto Firence (v tem času uspešno mesto z močno družino Medičejcev, meceni in promotorji umetnosti) prevzelo vodilno vlogo v liku svojega najboljšega predstavnika: [[Lorenzo Ghiberti|Lorenza Ghibertija]]. Od tega trenutka naprej ne bo več zaznati nobenih srednjeveških sledi ali balasta. Stoletje in pol je florentinska skulptura prevladovala na doprsnih portretih, konjeniških portretih, reliefih in v okroglih skulpturah. Material, uporabljen ''par excellence'' v tem obdobju, je bil [[marmor]], ki mu je sledil [[bron]]. Ghiberti, Donatello in [[Jacopo della Quercia]] kot najboljši, sledijo jim družina della Robbia, [[Verrocchio]], [[Antonio Pollaiuolo]] in [[Agostino di Duccio]], so tvorili skupino velikih kiparjev florentinske šole quattrocento. Ta stopnja quattrocenta se je začela s kiparskim delom na reliefih vrat firenškega krstilnice Lorenza Ghibertija, mladega kiparja pri svojih dvajsetih. Krstilnica je že imela dvoja vrata, ki jih je izrezljal Andrea Pisano leta 1330, leta 1401 pa je bil razpisan natečaj za preostali dve. Na tekmovanju je zmagal Ghiberti (v konkurenci z [[Filippo Brunelleschi|Brunelleschijem]]), ki je leta 1424 dokončal prva od obeh vrat; njegovo delo je bilo občudovano in visoko cenjeno, zato je mesto pri njem naročilo druga vrata. V izdelovanje vsakih je vložil približno dvajset let; je bilo tako rekoč njegovo življenjsko delo. Ta druga vrata, ki jih je izdelal Ghiberti in četrta v krstilnici so znana kot ''Vrata Paradiža'', tako jih je poimenoval Michelangelo in veljajo za eno od znamenitosti quattrocenta. [[File:Donatello_david_plaster_replica_head_and_shoulders_front_right_1000px_wide.jpg|left|thumb|[[Donatello]]v [[David (Donatello)|David]].]] Drugi veliki kipar tega obdobja je bil [[Donatello]], deset let mlajši od Ghibertija. Pri svojem delu je bil veliko bolj večplasten, osredotočen predvsem na človeško figuro. Donatello velja v umetnostni zgodovini za predhodnika Michelangela in je v resnici neodvisen, goreč in realističen umetnik. Njegovo glavno zanimanje je bila človeška figura v različnih obdobjih, ki zajema vse vrste tipov, raznolike kretnje in v svojem delu izraža najbolj heterogena duhovna stanja. Po drugi strani pa Donatello velja za velikega strokovnjaka za otroško tematiko, predvsem za izražanje otroškega veselja (tribune stolnic v [[Firenška stolnica|Firencah]] in [[Stolnica svetega Štefana, Prato|Pratu]]). V okrogli skulpturi je Donatello razširil renesančni portret doprsnega kipa, rezanega vodoravno na prsih in ne na podstavku (kot je bilo običajno v rimskem kiparstvu). Primeri: doprsni kip Antonia de Narnija, ki nosi veliko kamejo okoli vratu; terakotni doprsni kip sv. Lovrenca, upodobljen kot mlad diakon, v [[Stara zakristija|stari zakristiji]] [[Bazilika svetega Lovrenca, Firence|baziliki San Lorenzo]] v Firencah. Takšen način prikazovanja portretnih doprsnih kipov so prevzeli renesančni kiparji in se je ohranil skoraj do [[barok]]a. V 16. stoletju so poprsje podaljševali, dokler niso prerezali v pasu. Tudi znotraj okrogle skulpture je bil Donatello predhodnik figure na konju (v bronu) v poklon veliki osebnosti in postavljen v središče javnega trga. Prvi Donatellov konjeniški kip je bil znan kot ''[[Konjeniški kip Gattamelata]]'' (kondotjer Erasmo de Narni).<ref>{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982|p=64}}</ref> <ref>{{Harvard citation text|Azcárate|1981|p=54}}</ref> <ref>{{Cite book |last=Pijoán |first=José |title=Arte del periodo humanístico trecento y cuattrocento |publisher=Summa Artis. Historia general del arte |volume=XIII |language=Spanish}}</ref> [[File:ItaliaSienaFontanaPiazzaCampo.jpg|thumb|350x350px| [[Fonte Gaia|Vodnjak Gaia]] v Sieni..]] [[Jacopo della Quercia]] (umrl 1438) je tretji veliki kipar te firenške šole in edini v skupini, ki ni bil rojen v Firencah, temveč v [[Siena|Sieni]]. Pripada generaciji Ghibertija. Njegov slog je vzvišen in masiven, v nasprotju z Ghibertijevim detajlnim slogom. Njegova mojstrovina je bil osrednji portal San Petronio v Bologni, ki so ga začeli graditi leta 1425. To je niz reliefov, ki prikazujejo ''Genezo'' in ''Jezusovo otroštvo'', z doprsnimi kipi prerokov in podobo Device San Petronio. V njegovih reliefih prevladujeta monumentalnost in obdelava herkulovskih aktov, ki napovedujejo Michelangelov slog. Jacopo della Quercia je avtor [[Fonte Gaia|vodnjaka Gaia]] v Sieni, grobnic Ilaria del Caretto v Luci in Galeazza Bentivoglia v Bologni. Skupino družine Robbia vodi [[Luca della Robbia]] (umrl 1482), ki se je skoraj v celoti posvetil obravnavi otroštva in mladosti ženske figure. Luca je ustvaril šolo, v kateri je uvedel tehniko glazirane gline, ki se je pojavljala v najrazličnejših temah, od majhnega reliefa do oltarja z bogatimi figurami. Delal je tudi v marmorju in bronu. [[Andrea della Robbia]], Lucin nečak, je bil najbolj nadarjen od njegovih privržencev.<ref>{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982}}</ref> Je avtor [[Tondo (umetnost)|tondov]] (okroglih medaljonov) otrok, izrezljanih v [[Ospedale degli Innocenti]] v Firencah. Zadnji v skupini je bil [[Giovanni della Robbia]], ki ni bil samo kipar, ampak tudi dekorater in občasno tudi lončar.<ref>He was the third son of [[Andrea della Robbia]]. [[Giorgio Vasari|Vasari]] in his biographies considers him the least gifted of the group. When in 1525 his brothers left the family workshop to go to work in other cities, Giovanni kept him active.</ref> [[File:Verrocchio_Lorenzo_de_Medici.jpg|thumb|''[[Lorenzo Medičejski Veličastni]]'', avtor [[Andrea del Verrocchio|Verrocchio]].]] [[Andrea del Verrocchio]] (1435–1488) je bil pod močnim vplivom Donatellovih del do te mere, da je ponovil nekatere njegove teme, kot sta ''David'' v Firencah ali konjeniški kip condottiereja Colleoneja v Benetkah (oba v bronu). Za Verrocchia je značilna globoka anatomska študija. [[Antonio Pollaiuolo]] je bil tudi dober florentinski predstavnik interpretacije telesne energije in silovitega gibanja. Njegova mojstrovina v tem slogu je ''Herkul in Antej'', ki se hrani v muzeju Bargello. [[Agostino di Duccio]] (1418–1481) je bil tudi Donatellov privrženec, ki je posnemal njegov slavni ''schiacciato'', zlasti pri okrasju fasade oratorija San Bernardino v Perugii in v [[Tempio Malatestiano]] v [[Rimini]]ju. Drugi veliki kipar, ki je deloval v [[Modena|Modeni]], je bil [[Guido Mazzoni]] (umrl 1518), čigar delo je bilo večinoma narejeno v poslikani [[terakota|terakoti]], tehniki, po kateri je bilo takrat veliko povpraševanje. Ena njegovih najbolj znanih kompozicij je bilo ''Objokovanje nad mrtvim Kristusom'' za cerkev San Giovanni v Modeni, ki je posledično verjetno vplivalo na istoimensko delo, ki ga je leta 1463 ustvaril Juan de Juni po potovanju v mesta Bologna, Modena in Firence. <gallery class="center" widths="160" heights="160"> File:Mazzoni Compianto Modena.jpg|''Objokovanje nad mrtvim Kristusom'', Guido Mazzoni. File:IMG 0793 - Perugia - San Bernardino - Agostino di Duccio -1457-61- - Angeli musicanti - Foto G. Dall'Ort.jpg| Reliefi Agostina di Duccia v oratoriju San Bernardino (Perugia). </gallery> === Cinquecento === Cinquecento ali [[visoka renesansa]] se je razvijala skozi celotno 16. stoletje z različnimi značilnostmi v vsaki od obeh polovic stoletja, pri čemer je v prvi polovici prevladoval [[klasicizem]], v drugi pa [[manierizem]]. To je bil triumf izkušenj quattrocenta. Ena njegovih glavnih značilnosti je okus po monumentalni veličini, pri čemer je vedno v mislih odkritje klasične skulpture ''[[Laokoontova skupina]]'', odkrite leta 1506. Medtem ko so umetniki quattrocenta ustvarili šolo v Firencah, so umetniki cinquecenta ustvarjali svoja dela in so svojo umetnost razvijali predvsem v mestu Rim, ki je postalo umetniško središče novega veka. Firence so ostale pomembno renesančno mesto in v toskanski prestolnici so v tem obdobju še naprej izdelovali umetniške mojstrovine, kot so ''David'', grobnice Medičejske kapele, Cellinijev ''Perzej'' itd. Reprezentativni umetnik tega obdobja je bil Michelangelo, značaj velike moči in osebnosti. {{glavni| Michelangelo Buonarroti}} [[File:'David'_by_Michelangelo_JBU03.JPG|left|thumb|364x364px|[[Michelangelo]]v [[David (Michelangelo)|David]].]] [[Michelangelo Buonarroti]], tudi učenec florentinske šole, v svoji osebi povzema skoraj vso kiparsko umetnost svojega časa v Italiji (1475–1564). V prvih tridesetih letih svojega življenja je z dletom ohranil nekatere tradicije 15. stoletja in ustvaril zmerna in lepa, a živahna dela. Temu prvemu obdobju dolgujemo njegove visoko cenjene skulpture ''[[Marija iz Bruggea]]'' in ''[[Pietà (Michelangelo)|Pietà]]'' z nekaterimi ''[[Pijani Bakh (Michelangelo)|Bakhi]]'' in Kupidi ter ''[[David (Michelangelo)|Davidom]] iz Firenc. Toda od leta, ko so mu papeži začeli naročati gradnjo veličastnih spomenikov, je ustvaril velikanski slog, zelo živahen, poln strasti, neodvisen in imenovan ''terribilità'' edinstven zanj. Tega žanra so skulpture grobnic Medičejcev v njihovi kapeli v Firencah (Giuliana in njegovega brata Lorenza, čigar sedeči kip je zaradi svoje zamišljene drže znan pod imenom ''Il Pensieroso'') in kipi, ki jih je umetnik pripravil za ''[[Nagrobnik papeža Julija II.]]'', še posebej slavni ''[[Mojzes (Michelangelo)|Mojzes]], ki ga je našel v [[Bazilika svetega Petra v vezeh, Rim|baziliki San Pietro in Vincoli]]. [[Andrea Sansovino]] (njegovo pravo ime je Andrea Contucci) je bil umetnik, izobražen med florentinskimi umetniki, kar se kaže v njegovih skulpturah, ljubitelj zunanje oblike, anatomije in klasicizma, predvsem v kipih, ki krasijo [[mavzolej]]a kardinala [[Ascanio Sforza|Ascania Sforze]] in škofa Bassa Rovereja. v cerkvi [[Santa Maria del Popolo]], pa tudi druge v Firencah in Benetkah. Njegov učenec [[Jacobo Sansovino]] je deloval predvsem v Benetkah, saj je bil velik razširjevalec Michelangelovega dela. Eno njegovih najboljših kiparskih del je ''Bakh''.<ref>{{Cite web |title=The Bacchus |url=https://web.archive.org/web/20100325190516/http://www.flg.es/fotos/1000/1468.jpg |archive-date=6 February 2007}}</ref> [[File:Persee-florence.jpg|thumb|''[[Perzej z Meduzino glavo]]'', [[Benvenuto Cellini]].]] [[Benvenuto Cellini]] je bil poleg kiparja tudi velik zlatar. Njegovo monumentalno bronasto delo ''[[Perzej z Meduzino glavo]]'' je bilo simbol zmagoslavja družine Medičejcev nad Florentinsko republiko. Je avtor marmornatega ''Kristusa'' samostana [[El Escorial]]. Bandinelli in Ammanati sta bila dva Cellinijeva sodobnika, ki sta izklesala monumentalne kipe ''Herkul in Kak'' in ''Neptun'' za [[Piazza della Signoria]] v Firencah. Oba Leonija, Leone in Pompej (oče in sin) sta bila odlična livarja brona in sta delala predvsem v Španiji, med vladavino Filipa II. === Manierizem === {{glavni|Manierizem}} Izraz manierizem se nanaša na slog s svojimi značilnostmi znotraj renesanse, v 16. stoletju, zlasti po letu 1520. Značilnost, ki ga najbolje opredeljuje, je nenehno iskanje nekonvencionalnega skupaj z rušenjem logičnega ravnovesja z uporabo deformirajočih linij oz. drže, kar je lahko na prvi pogled za gledalca moteče. Gre za zavrnitev ravnotežja s sprejemanjem prisilnih drž. [[File:Firenze-pietà_dell'opera_del_duomo.jpg|left|thumb|333x333px|''[[Polaganje v grob (Michelangelo)| Polaganje v grob]]'', [[Michelangelo]]]] V manierizmu je kiparstvo zavračalo klasicizem z iskanjem krivolinijskih in dinamičnih oblik, tako imenovanih ''serpentinat'' ali sestav krivin in protikrivin, v katerih so telesa zavita vase, v ozkih prostorih in včasih z zelo izrazitimi podaljški. V Italiji manieristično kiparstvo predstavlja [[Giambologna]], na primer ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna| Ugrabitev Sabink]]'', Benvenuto Cellini in Michelangelo, od katerega najboljši primer je ''[[Polaganje v grob (Michelangelo)|Polaganje v grob]]'', kjer je Kristus prikazan v serpentinasti drži.<ref>{{Harvard citation text|Bozal|1983}}</ref> Ta slog se je razširil po vsej Evropi zahvaljujoč obsežni zbirki gravur, zlasti na področju kiparstva v obilju malega brona iz Italije. Tako se je razvilo na evropskih dvorih [[Franc I. Francoski|Franca I.]] v [[Fontainebleau]]ju s [[Francesco Primaticcio |Francescom Primaticciem]], ki je skrbel za prinašanje kopij starin iz Rima.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=140}}</ref> Razvil se je tudi na dvoru [[Rudolf II. Habsburški |Rudolfa II.]] v [[Praga|Pragi]] in [[Filip II. Španski|Filipa II.]] v El Escorialu, kjer je akademska korektnost zaznamovala slog manierizma, ki ga je uporabljala družina Leoni.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=707}}</ref> Pod vplivom Michelangela je Gaspar Becerra svoj manieristični slog vsilil [[retabel|retablom]] [[Stolnica svete Marije, Astorga|stolnice v Astorgi]] in prav v [[Valladolid]]u, kjer je bil poleg Becerre Juan de Juni, je nastalo več kipov tega klasično-junaškega tipa.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=731}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *DDAA (2004). Historia del Arte Espasa (in Spanish). Espasa-Calpe. ISBN 84-670-1323-0. *DDAA (1984). Historia Universal del Arte (in Spanish). Vol. 5. Madrid: Sarpe. ISBN 84-7291-593-X. *Alcolea Gil, Santiago (1988). Historia Universal del Arte: Renacimiento (II) y Manierismo (in Spanish). Barcelona: Editorial Planeta. ISBN 84-320-8906-0. *Angulo Íñiguez, Diego (1982). Historia del Arte (in Spanish). Vol. II. Madrid. ISBN 84-400-8723-3. *Azcárate, José María de (1981). Historia del Arte en cuadros esquemáticos (in Spanish). Editorial E.P.E.S.A. ISBN 84-7067-099-9. *Bozal, Valeriano (1983). Historia del Arte: La escultura del Renacimiento en Italia (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-313-7. *Castelfranchi Vegas, Liana (1997). El arte en el Renacimiento (in Spanish). Barcelona: M. Moleiro. ISBN 84-88526-26-1. *Ceysson, Bernard (1996). La Escultura: Siglos XV-XVI. El Renacimiento (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-245-9. *Hernández Perera, Jesús (1988). Historia Universal del Arte: El Cinquecento italiano (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8906-0. *Hodson, Rupert (2000). Miguel Ángel, escultor (in Spanish). Florència: Faenza. ISBN 88-8138-044-7. *Kahsnitz, Rainer (2006). Carved Altarpieces, Masterpieces of the late ghotihc. London: Thames & Hudson Ltd. ISBN 978-0-500-51298-2. *Morante López, Felisa; Ruiz Zapata, Ana María. Análisis y comentario de la obra de arte. Estudio de obras de pintura, arquitectura y escultura (in Spanish). Iniciación universitaria Edinumen. ISBN 84-85789-72-5. *Sureda, Joan (1988). Historia Universal del Arte: El Renacimiento I (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8905-2. == Zunanje povezave == {{commons category|Renaissance sculptures}} [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] b4ypde1bnshqbqecjyp6xdor85yf35c 5724934 5724861 2022-07-28T18:46:56Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Michelangelo's_Pieta_5450_cropncleaned_edit.jpg|thumb|316x316px|[[Pietà (Michelangelo)|Vatikanska Pietà]], renesančno delo [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela]].]] '''Renesančno kiparstvo''' razumemo kot proces obnavljanja [[kiparstvo|kiparstva]] klasične [[antika|antike]]. [[Kipar]]ji so v umetniških ostankih in v odkritjih najdišč tistega minulega časa našli popoln navdih za svoja dela. Navdihovala jih je tudi narava. V tem kontekstu moramo upoštevati izjemo flamskih umetnikov v severni Evropi, ki so poleg tega, da so premagali figurativni slog gotike, spodbujali renesanso, tujo italijanski, zlasti na področju slikarstva.<ref>{{Harvard citation text|Castelfranchi Vegas|1997|p=43}}</ref> Ponovno rojstvo antike z opustitvijo srednjega veka, ki je bil za [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] »svet Gotov«<ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=10}}</ref> in s priznavanjem klasike z vsemi njenimi različicami in niansami je bil pojav, ki se je razvil skoraj izključno v Italiji. [[Renesančna umetnost]] je uspela interpretirati Naravo in jo s svobodo in znanjem prevesti v množico mojstrovin. <ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=13}}</ref> == Značilnosti == [[File:Bartolomeo_Colleoni_by_Andrea_del_Verrocchio.jpg|thumb|Konjeniški kip Bartolomea Colleonija v bronu, Verrocchio.]] Renesančno kiparstvo je za osnovo in model vzelo dela klasične antike in njeno [[mitologija|mitologijo]] z novo vizijo [[humanizem|humanistične]] misli in funkcije kiparstva v umetnosti. Tako kot v grškem kiparstvu je bila naturalistična upodobitev golega človeškega telesa iskana z visoko dovršeno tehniko, zahvaljujoč natančnemu preučevanju človeške [[anatomija|anatomije]]. V Italiji so profane in verske teme enakovredno sobivale; tega ni bilo v drugih državah, kot sta Španija in Nemčija, kjer so prevladovale verske teme.<ref name=":0">{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5435-0 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}</ref> Človeško telo je predstavljalo absolutno [[lepota|lepoto]], katere matematično ujemanje med deli je bilo dobro definirano, [[kontrapost]] pa se je nenehno uporabljal od [[Donatello|Donatella]] do [[Michelangelo|Michelangela]]. V tem času je bilo kiparstvo praktično osvobojeno arhitekturnega ogrodja, [[relief (umetnost)|reliefi]] so bili izdelani po pravilih [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] in liki prikazani z dramatičnimi izrazi, ki so povzročili občutek velike ''terribilità'' (umetnosti, ki vzbuja grozo, strahospoštovanje ali občutek vzvišenega) v občutkih, izraženih v Michelangelovih skulpturah, kot v obraz njegovega ''Davida''.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=70–71}}</ref> Temeljno vlogo je odigral lik ''[[Mecen]]a'' - pokrovitelja, ki so ga predstavljali cerkev in plemiči, ki so si s svojim pokroviteljstvom pridobili družbeni ugled in politično propagando ter pokrivali vse teme: verske, mitološke, vsakdanje življenje, portrete oseb itd.<ref>{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5445-8 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}</ref> Z renesanso se ponovno pojavi grško-rimska [[gliptika]], ki je bila v srednjem veku v finem kamnoseštvu (razen nekaj primerkov [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]]) skoraj povsem pozabljena, od 16. stoletja pa so klesali dragocene [[kameja|kameje]] klasičnega okusa, tako popolne, da bi jih včasih lahko zamenjali s starodavnimi. Vendar pa je bila uporaba finih kamnoseških rezbarij, ki so jih tako priljubljene grške in rimske civilizacije, komajda obnovljena. Ti majhni reliefi so služili kot model, ko so bili povečani, ki so jih kiparji okrasili v velikih medaljonih za palače v Italiji in Franciji.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=102}}</ref> === Materiali === Renesančno kiparstvo je uporabljalo vse vrste materialov, predvsem [[marmor]], [[bron]] in [[les]]. Reprodukcije kipcev v bronu so bile v renesansi zaradi velikega števila zbirateljev zelo razširjene. V [[Firence|Firencah]] sta bila pobudnika [[Antonio del Pollaiuolo]] (''Herkul in Antej'') in [[Andrea del Verrocchio]] (''Krilati deček z ribo''), ki so ju naročili [[Medičejci]]. Iz delavnice [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] so ohranjeni majhni bronasti konji v višini 23 cm.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=54–55}}</ref> Mantovski kipar Pier Jacopo Alari Bonacolsi, imenovan Antico, se je naselil v Rimu, da bi izdeloval bronaste redukcije starodavnega marmorja.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=703}}</ref> Les so uporabljali v državah, kot sta Nemčija in Španija, kjer je bilo veliko gozdno bogastvo in tradicionalna obdelava pobarvanega lesa globoko zakoreninjena; uporabljali so ga pri izvedbi verskih podob in oltarjev.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=120–121}}</ref> [[Terakota]] je bila uporabljena kot bolj ekonomičen material, v naravnih barvah in polikromaciji, kot sta jo uporabila [[Antonio Rossellino]] in njegov učenec Matteo Civitali v ''Devici Marijinega oznanjenja'' v cerkvi Služabnikov iz Lucce. Italijanski umetnik [[Pietro Torrigiano]] je v Španiji izdelal več skulptur v polikromirani glini, nekaj jih je ohranjenih v Muzeju lepih umetnosti v Sevilji.<ref>{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=229}}</ref> [[Luca della Robbia]], ki je sledil slogu Donatella, je zaslužen za izum [[emajl]]irane gline, ki jo je uporabil v [[tabernakelj|tabernaklju]] [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]] v Firencah v kombinaciji z marmorjem, da bi dal barvo delu, in kasneje v [[tondo (umetnost)|tondojih]] in [[Marija (umetnost)|Madonah]]; njegova delavnica, ki ji je sledil njegov nečak [[Andrea della Robbia]], je ustvarila veliko število del v emajlirani terakoti, ki so se razširila po vsej Evropi. To je doseglo različne dele sveta, saj je manifestacija čustev in zgodovine. === Tehnike === [[File:Giambologna_raptodasabina.jpg|thumb|''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna| Ugrabitev Sabink]]'', flamski kipar [[Giambologna]], kjer je kompozicija prikazana v spiralnem gibanju.]] Tehnika klesanja marmorja je bila obnovljena v renesančnih časih s popolnostjo, ki jo je imela v klasičnem obdobju. Od renesanse naprej so uporabljali ročni vrtalnik ali trepan za odstranjevanje kamna do določene globine. To orodje je bilo uporabljeno ne glede na to, ali je bila skulptura izdelana v neposrednem rezbarstvu, kot je včasih počel [[Michelangelo]] ali pa je bila uporabljena preko točk modela, narejenega v mavcu, kot so običajno počeli umetniki, kot je [[Giambologna]], čigar označene točke je mogoče videti v številnih njegovih skulpturah. Donatello je uporabil grško metodo obdelave bloka v krogu, vendar ga je Michelangelo klesal z ene strani.<ref name=":1">{{Cite book |title=Historia Universal del Arte |publisher=Sarpe |year=1984 |isbn=84-7291-596-4 |volume=8 |location=Madrid |language=Spanish}}</ref> Takole ga je opisal Benvenuto Cellini: {{quote|Najboljša metoda, ki jo je kdaj uporabil Michelangelo; potem ko je na blok narisal glavno perspektivo, je pričel odstranjevati marmor z ene strani, kot da bi nameraval narediti relief in tako korak za korakom izrisati celotno figuro.<ref>{{Harvard citation text|Hodson|2000|p=42}}</ref>|[[Benvenuto Cellini]]|''Miguel Angel, escultor.''}} Za bronasta dela je bilo treba delo predhodno izdelati v glini ali vosku za kasnejše ulivanje; nato so jo brusili, da so odpravili morebitne napake pri vlivanju, površino pa polirali z abrazivi in dodali patine po kiparjevem okusu. Rezbarjenje v lesu, ki se uporablja predvsem v severni Evropi in Španiji, je bilo mogoče izvesti tudi z neposrednim rezbarjenjem na leseni blok z izvedbo majhne skice za usmerjanje ali s predhodnim modelom v mavcu ali glini in ga tudi prenesti skozi točke, kot v marmor. === Kompozicija === * [[Skulptura|<u>Skulptura v krogu</u>]] Renesansa je sprejela osnovne elemente, ki jih je opisal [[Vitruvij]], ki je menil: {{quote|... da naj bi razmerje človeške oblike služilo kot paradigma razmerij človekovih stvaritev. Ker je narava oblikovala človeško telo tako, da so njegovi členi pravilno sorazmerni s postavo kot celoto; zdi se, da so v antiki imeli dober razlog za svoje pravilo, ki pravi, da morajo biti v popolnih zgradbah različni členi v natančnih simetričnih odnosih s splošno shemo kot celoto. |[[Vitruvij]] (1. stoletje)|D'Architectura}} Kompozicija človeške figure je temeljila na iskanju popolnosti v anatomiji, o kateri so mnogi umetniki tega obdobja pridobili pravo znanje s prakso seciranja za študij.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|1984|p=721}}</ref> Prva renesančna prostostoječa skulptura, ki je pokazala harmonijo akta, je bil Donatellov ''[[David (Donatello)|David]]'' v [[quattrocento|quattrocentu]], v katerem je bilo mogoče ceniti vpliv [[Praksitel]]ovega sloga z rahlim [[kontrapost]]om za doseganje ravnotežja v kompoziciji. V naslednjih letih je poznavanje človeške anatomije pridobivalo na popolnosti, dokler ni doseglo popolnega kontraposta. Izrazi obrazov so prenehali biti hieratični in odsotni, da bi pokazali notranje občutke; tako imenovani renesančni ''terribilità'' (Michelangelov ''David'', okoli 1504). V kiparskih skupinah religioznega značaja se je pokazala kombinacija naturalizma z intenzivno ekspresivnostjo, florentinska spokojnost je izginila pred strastmi, ki so jih kazali liki z obrazi, deformiranimi od gest obupa in bolečine, vidni v ''Polaganju v grob'' Guida Mazzonija. in Niccolò dell'Arca.<ref>{{Harvard citation text|Bozal|1983|p=198}}</ref> Kiparstvo se je razvijalo v svoji zasnovi in v kompozicijah svojih skupin, dokler ni doseglo ''serpentinate'', značilne za [[manierizem]], kar je jasno prikazano v delih, kot sta ''[[Polaganje v grob (Michelangelo)|Florentinska Pietà]]'' (Michelangelo) ali ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)| Ugrabitev Sabink]]'' Giambologna.<ref>{{Harvard citation text|Bozal|1983|p=195}}</ref> * <u>[[Relief (umetnost)|Reliefna skulptura]]</u> [[File:Wga_ghiberti_creation_of_adam_and_eve.jpg|thumb|Relief "Adam in Eva", [[Lorenzo Ghiberti]].]] [[File:Juliano_de_Médici,_por_Verrocchio.jpg|thumb|''Doprsni portret Giuliana de' Medicija'', delo [[Andrea del Verrocchio|Verrocchio]] (1475–1478).]] V reliefu so arhitektura in na novo pridobljeni zakoni perspektive sestavljali ozadja upodobitev, kot v znamenitih Ghibertijevih ''Vratih Paradiža'' ali v reliefih s tehniko ''stiacciato'' za oltar [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova|baziliki sv. Antona]] v [[Padova|Padovi]] pri Donatellu. Arhitekturne strukture so bile sestavljene kot ozadje, tako kot je to počel [[Giotto]] v svojih protorenesančnih slikah. Nekaj italijanskih bronastih laud je bilo prepeljanih v Španijo, na primer tista v stolnici v Badaozu, ki jo je ustvaril Lorenzo Suárez de Figueroa.<ref>{{Harvard citation text|Hernández Perera|1988|p=222}}</ref> Flamsko kiparstvo skupaj s kiparstvom germanskih držav se je razvilo z realizmom, ki je bil cenjen v vseh okrasnih podrobnostih, kjer je bilo kiparsko delo predstavljeno skoraj kot zlatarsko delo, ki je bilo uporabljeno v velikih oltarjih iz lesa. Tudi v Španiji se je gotsko-flamski vpliv skupaj z italijanskim odražal v reliefih, kot je tisti na enih od vrat [[Barcelonska stolnica|Barcelonske stolnice]], ki sta ga izdelala flamski kipar Michael Lochner in Bartolomé Ordóñez v italijanskem slogu. Reliefi okoli [[sarkofag]]ov so običajno predstavljali prizore iz življenja pokojnikov: njihovo življenje, čudeže in mučeništvo, če so bili verniki ali upodobitve bitk in vojaških dejanj, če so bili plemiči. Nagrobni spomeniki so razvijali različne faze kompozicije, od tradicionalne strukture nagrobne plošče ali kipa samotnega ležečega v njegovem sarkofagu, ki so ga uporabljali v srednjem veku, do grobov, pritrjenih z arhitekturnimi elementi uokvirjenimi na način [[slavolok]]a in z rezultatom, podobnim oltarju, kjer je bila v osrednjem delu žara običajno s figuro ležečega na njej in alegoričnimi figurami v stranskih delih. Nazadnje so bili izdelani s predstavitvijo pokojnika v molitvenem položaju, značilnem za Španijo in Francijo.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=46–50}}</ref> V času renesanse je v Španiji nastal slog [[plateresco]], ki je predstavljal spremembo v načinu okraševanja stavb s kiparskimi elementi v pretežno italijanskem slogu, ne le v kamnu na fasadah, temveč tudi v lesu in ometu v notranjosti stavb, ki temelji na zgodovinskih reliefih in rastlinskih okraskih, značilnih za zgodnjo renesanso (imenovanih ''in candelieri'') z velikimi heraldičnimi ščiti in kiti okoli njih.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=762}}</ref> * <u>[[Doprsni kip]]</u> V quattrocentu so se še naprej uporabljali doprsni portreti z novim humanističnim konceptom, ki je vsiljeval upodobitev z veliko fizično podobnostjo, a tudi z afirmacijo osebnosti gledalca. Po [[Leon Battista Alberti| Albertijevih]] besedah je moral umetnik »okarakterizirati, a tudi vzpostaviti harmonične odnose«. Izdelani so bili v bronu, polikromirani terakoti in marmorju (Donatello, Verrocchio, Francesco Laurana).<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=56–57}}</ref> * <u>[[Konjeniški kip]]</u> [[Konjeniški kip]] v naravni velikosti v bronu so že obdelali rimski kiparji, kot je Mark Avrelij, ki je bil takrat v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|sv. Janezu v Lateranu]]; tudi bronasti ''[[Konji svetega Marka]]'' v [[Benetke|Benetkah]] so služili kot model za italijansko renesanso in jih lahko štejemo kot navdih za Donatellov ''[[konjeniški kip Gattamelata]]'' in Verrocchiov ''[[Konjeniški kip Bartolomea Colleonija|Colleoni]]''. Študije Leonarda da Vincija so privedle do spremembe v predstavitvi konja, ki je bil postavljen na zadnje noge in v položaju, ko je skočil na sovražnika; ideja je bila verjetno vzeta iz reliefov antičnih sarkofagov. == Italijansko kiparstvo == {{glavni|Italijansko renesančno kiparstvo}} Zgodovinopisje to obdobje deli med 15. in 16. stoletjem na dve stopnji, ki ju imenujemo [[quattrocento]] in [[cinquecento]]. === Quattrocento. Florentinski kiparji === [[File:Ghiberticompetition.jpg|left|thumb|Relief ''Žrtvovanje Izaka'', [[Lorenzo Ghiberti]].]] Medtem ko je v preostalem delu Evrope še vedno prevladovala [[gotska umetnost]], se je v Italiji v 15. stoletju začel ''quattrocento'' ali zgodnja renesansa. To je bil trenutek zmage človeka in narave. Kiparstvo je prehitelo arhitekturo in slikarstvo ter se vrtoglavo razvijalo. Predhodnica se je zgodila na jugu Italije, na dvoru [[Friderik II. Sicilski|Friderika II.]], pod čigar zaščito se je rodila umetniška šola, ki je že prinesla pričakovane luči renesanse 15. stoletja. Območje [[Toskana|Toskane]] v prejšnjem obdobju ''trecenta'' je podedovalo ta nov način izdelave skulpture v liku [[Nicola Pisano|Nicoloja Pisana]], ki mu je sledil njegov sin [[Giovanni Pisano]], kasneje pa [[Andrea Pisano]] (prva bronasta vrata [[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|krstilnice v Firencah]]) in [[Nino Pisano]]. [[File:Pisa.Baptistery.pulpit01.jpg|thumb| Prižnica [[Krstilnica v Pisi|krstilnice v Pisi]], avtor Nicolò Pisano, predhodnik renesanse v Italiji.]] Nicola Pisanus (s tem apelativom je podpisoval svoja dela), čigar ime je bilo Nicola de Apulia, je prišel iz te regije južne Italije, da bi se naselil v [[Pisa|Pisi]] (Toskana). V Pisi (tako kot v večini regij Evrope) se je še vedno ohranila [[romanska umetnost]] in se začela uporabljati gotska umetnost. Nicola Pisano je dobil naročilo, da izkleše [[prižnica|prižnico]] [[Krstilnica v Pisi|krstilnice]] tega mesta. To je naredil po novih trendih, ki so se jih naučili v [[Apulija|Apuliji]], pri čemer je posebej poudaril klasično obliko golega Herkula. To delo, prižnica, velja za predhodnika italijanske renesanse.<ref>{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982|p=64}}</ref> Po tem ozadju bo mesto Firence (v tem času uspešno mesto z močno družino Medičejcev, meceni in promotorji umetnosti) prevzelo vodilno vlogo v liku svojega najboljšega predstavnika: [[Lorenzo Ghiberti|Lorenza Ghibertija]]. Od tega trenutka naprej ne bo več zaznati nobenih srednjeveških sledi ali balasta. Stoletje in pol je florentinska skulptura prevladovala na doprsnih portretih, konjeniških portretih, reliefih in v okroglih skulpturah. Material, uporabljen ''par excellence'' v tem obdobju, je bil [[marmor]], ki mu je sledil [[bron]]. Ghiberti, Donatello in [[Jacopo della Quercia]] kot najboljši, sledijo jim družina della Robbia, [[Verrocchio]], [[Antonio Pollaiuolo]] in [[Agostino di Duccio]], so tvorili skupino velikih kiparjev florentinske šole quattrocento. Ta stopnja quattrocenta se je začela s kiparskim delom na reliefih vrat firenškega krstilnice Lorenza Ghibertija, mladega kiparja pri svojih dvajsetih. Krstilnica je že imela dvoja vrata, ki jih je izrezljal Andrea Pisano leta 1330, leta 1401 pa je bil razpisan natečaj za preostali dve. Na tekmovanju je zmagal Ghiberti (v konkurenci z [[Filippo Brunelleschi|Brunelleschijem]]), ki je leta 1424 dokončal prva od obeh vrat; njegovo delo je bilo občudovano in visoko cenjeno, zato je mesto pri njem naročilo druga vrata. V izdelovanje vsakih je vložil približno dvajset let; je bilo tako rekoč njegovo življenjsko delo. Ta druga vrata, ki jih je izdelal Ghiberti in četrta v krstilnici so znana kot ''Vrata Paradiža'', tako jih je poimenoval Michelangelo in veljajo za eno od znamenitosti quattrocenta. [[File:Donatello_david_plaster_replica_head_and_shoulders_front_right_1000px_wide.jpg|left|thumb|[[Donatello]]v [[David (Donatello)|David]].]] Drugi veliki kipar tega obdobja je bil [[Donatello]], deset let mlajši od Ghibertija. Pri svojem delu je bil veliko bolj večplasten, osredotočen predvsem na človeško figuro. Donatello velja v umetnostni zgodovini za predhodnika Michelangela in je v resnici neodvisen, goreč in realističen umetnik. Njegovo glavno zanimanje je bila človeška figura v različnih obdobjih, ki zajema vse vrste tipov, raznolike kretnje in v svojem delu izraža najbolj heterogena duhovna stanja. Po drugi strani pa Donatello velja za velikega strokovnjaka za otroško tematiko, predvsem za izražanje otroškega veselja (tribune stolnic v [[Firenška stolnica|Firencah]] in [[Stolnica svetega Štefana, Prato|Pratu]]). V okrogli skulpturi je Donatello razširil renesančni portret doprsnega kipa, rezanega vodoravno na prsih in ne na podstavku (kot je bilo običajno v rimskem kiparstvu). Primeri: doprsni kip Antonia de Narnija, ki nosi veliko kamejo okoli vratu; terakotni doprsni kip sv. Lovrenca, upodobljen kot mlad diakon, v [[Stara zakristija|stari zakristiji]] [[Bazilika svetega Lovrenca, Firence|baziliki San Lorenzo]] v Firencah. Takšen način prikazovanja portretnih doprsnih kipov so prevzeli renesančni kiparji in se je ohranil skoraj do [[barok]]a. V 16. stoletju so poprsje podaljševali, dokler niso prerezali v pasu. Tudi znotraj okrogle skulpture je bil Donatello predhodnik figure na konju (v bronu) v poklon veliki osebnosti in postavljen v središče javnega trga. Prvi Donatellov konjeniški kip je bil znan kot ''[[Konjeniški kip Gattamelata]]'' (kondotjer Erasmo de Narni).<ref>{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982|p=64}}</ref> <ref>{{Harvard citation text|Azcárate|1981|p=54}}</ref> <ref>{{Cite book |last=Pijoán |first=José |title=Arte del periodo humanístico trecento y cuattrocento |publisher=Summa Artis. Historia general del arte |volume=XIII |language=Spanish}}</ref> [[File:ItaliaSienaFontanaPiazzaCampo.jpg|thumb|350x350px| [[Fonte Gaia|Vodnjak Gaia]] v Sieni..]] [[Jacopo della Quercia]] (umrl 1438) je tretji veliki kipar te firenške šole in edini v skupini, ki ni bil rojen v Firencah, temveč v [[Siena|Sieni]]. Pripada generaciji Ghibertija. Njegov slog je vzvišen in masiven, v nasprotju z Ghibertijevim detajlnim slogom. Njegova mojstrovina je bil osrednji portal San Petronio v Bologni, ki so ga začeli graditi leta 1425. To je niz reliefov, ki prikazujejo ''Genezo'' in ''Jezusovo otroštvo'', z doprsnimi kipi prerokov in podobo Device San Petronio. V njegovih reliefih prevladujeta monumentalnost in obdelava herkulovskih aktov, ki napovedujejo Michelangelov slog. Jacopo della Quercia je avtor [[Fonte Gaia|vodnjaka Gaia]] v Sieni, grobnic Ilaria del Caretto v Luci in Galeazza Bentivoglia v Bologni. Skupino družine Robbia vodi [[Luca della Robbia]] (umrl 1482), ki se je skoraj v celoti posvetil obravnavi otroštva in mladosti ženske figure. Luca je ustvaril šolo, v kateri je uvedel tehniko glazirane gline, ki se je pojavljala v najrazličnejših temah, od majhnega reliefa do oltarja z bogatimi figurami. Delal je tudi v marmorju in bronu. [[Andrea della Robbia]], Lucin nečak, je bil najbolj nadarjen od njegovih privržencev.<ref>{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982}}</ref> Je avtor [[Tondo (umetnost)|tondov]] (okroglih medaljonov) otrok, izrezljanih v [[Ospedale degli Innocenti]] v Firencah. Zadnji v skupini je bil [[Giovanni della Robbia]], ki ni bil samo kipar, ampak tudi dekorater in občasno tudi lončar.<ref>He was the third son of [[Andrea della Robbia]]. [[Giorgio Vasari|Vasari]] in his biographies considers him the least gifted of the group. When in 1525 his brothers left the family workshop to go to work in other cities, Giovanni kept him active.</ref> [[File:Verrocchio_Lorenzo_de_Medici.jpg|thumb|''[[Lorenzo Medičejski Veličastni]]'', avtor [[Andrea del Verrocchio|Verrocchio]].]] [[Andrea del Verrocchio]] (1435–1488) je bil pod močnim vplivom Donatellovih del do te mere, da je ponovil nekatere njegove teme, kot sta ''David'' v Firencah ali konjeniški kip condottiereja Colleoneja v Benetkah (oba v bronu). Za Verrocchia je značilna globoka anatomska študija. [[Antonio Pollaiuolo]] je bil tudi dober florentinski predstavnik interpretacije telesne energije in silovitega gibanja. Njegova mojstrovina v tem slogu je ''Herkul in Antej'', ki se hrani v muzeju Bargello. [[Agostino di Duccio]] (1418–1481) je bil tudi Donatellov privrženec, ki je posnemal njegov slavni ''schiacciato'', zlasti pri okrasju fasade oratorija San Bernardino v Perugii in v [[Tempio Malatestiano]] v [[Rimini]]ju. Drugi veliki kipar, ki je deloval v [[Modena|Modeni]], je bil [[Guido Mazzoni]] (umrl 1518), čigar delo je bilo večinoma narejeno v poslikani [[terakota|terakoti]], tehniki, po kateri je bilo takrat veliko povpraševanje. Ena njegovih najbolj znanih kompozicij je bilo ''Objokovanje nad mrtvim Kristusom'' za cerkev San Giovanni v Modeni, ki je posledično verjetno vplivalo na istoimensko delo, ki ga je leta 1463 ustvaril Juan de Juni po potovanju v mesta Bologna, Modena in Firence. <gallery class="center" widths="160" heights="160"> File:Mazzoni Compianto Modena.jpg|''Objokovanje nad mrtvim Kristusom'', Guido Mazzoni. File:IMG 0793 - Perugia - San Bernardino - Agostino di Duccio -1457-61- - Angeli musicanti - Foto G. Dall'Ort.jpg| Reliefi Agostina di Duccia v oratoriju San Bernardino (Perugia). </gallery> === Cinquecento === Cinquecento ali [[visoka renesansa]] se je razvijala skozi celotno 16. stoletje z različnimi značilnostmi v vsaki od obeh polovic stoletja, pri čemer je v prvi polovici prevladoval [[klasicizem]], v drugi pa [[manierizem]]. To je bil triumf izkušenj quattrocenta. Ena njegovih glavnih značilnosti je okus po monumentalni veličini, pri čemer je vedno v mislih odkritje klasične skulpture ''[[Laokoontova skupina]]'', odkrite leta 1506. Medtem ko so umetniki quattrocenta ustvarili šolo v Firencah, so umetniki cinquecenta ustvarjali svoja dela in so svojo umetnost razvijali predvsem v mestu Rim, ki je postalo umetniško središče novega veka. Firence so ostale pomembno renesančno mesto in v toskanski prestolnici so v tem obdobju še naprej izdelovali umetniške mojstrovine, kot so ''David'', grobnice Medičejske kapele, Cellinijev ''Perzej'' itd. Reprezentativni umetnik tega obdobja je bil Michelangelo, značaj velike moči in osebnosti. {{glavni| Michelangelo Buonarroti}} [[File:'David'_by_Michelangelo_JBU03.JPG|left|thumb|364x364px|[[Michelangelo]]v [[David (Michelangelo)|David]].]] [[Michelangelo Buonarroti]], tudi učenec florentinske šole, v svoji osebi povzema skoraj vso kiparsko umetnost svojega časa v Italiji (1475–1564). V prvih tridesetih letih svojega življenja je z dletom ohranil nekatere tradicije 15. stoletja in ustvaril zmerna in lepa, a živahna dela. Temu prvemu obdobju dolgujemo njegove visoko cenjene skulpture ''[[Marija iz Bruggea]]'' in ''[[Pietà (Michelangelo)|Pietà]]'' z nekaterimi ''[[Pijani Bakh (Michelangelo)|Bakhi]]'' in Kupidi ter ''[[David (Michelangelo)|Davidom]] iz Firenc. Toda od leta, ko so mu papeži začeli naročati gradnjo veličastnih spomenikov, je ustvaril velikanski slog, zelo živahen, poln strasti, neodvisen in imenovan ''terribilità'' edinstven zanj. Tega žanra so skulpture grobnic Medičejcev v njihovi kapeli v Firencah (Giuliana in njegovega brata Lorenza, čigar sedeči kip je zaradi svoje zamišljene drže znan pod imenom ''Il Pensieroso'') in kipi, ki jih je umetnik pripravil za ''[[Nagrobnik papeža Julija II.]]'', še posebej slavni ''[[Mojzes (Michelangelo)|Mojzes]], ki ga je našel v [[Bazilika svetega Petra v vezeh, Rim|baziliki San Pietro in Vincoli]]. [[Andrea Sansovino]] (njegovo pravo ime je Andrea Contucci) je bil umetnik, izobražen med florentinskimi umetniki, kar se kaže v njegovih skulpturah, ljubitelj zunanje oblike, anatomije in klasicizma, predvsem v kipih, ki krasijo [[mavzolej]]a kardinala [[Ascanio Sforza|Ascania Sforze]] in škofa Bassa Rovereja. v cerkvi [[Santa Maria del Popolo]], pa tudi druge v Firencah in Benetkah. Njegov učenec [[Jacobo Sansovino]] je deloval predvsem v Benetkah, saj je bil velik razširjevalec Michelangelovega dela. Eno njegovih najboljših kiparskih del je ''Bakh''.<ref>{{Cite web |title=The Bacchus |url=https://web.archive.org/web/20100325190516/http://www.flg.es/fotos/1000/1468.jpg |archive-date=6 February 2007}}</ref> [[File:Persee-florence.jpg|thumb|''[[Perzej z Meduzino glavo]]'', [[Benvenuto Cellini]].]] [[Benvenuto Cellini]] je bil poleg kiparja tudi velik zlatar. Njegovo monumentalno bronasto delo ''[[Perzej z Meduzino glavo]]'' je bilo simbol zmagoslavja družine Medičejcev nad Florentinsko republiko. Je avtor marmornatega ''Kristusa'' samostana [[El Escorial]]. Bandinelli in Ammanati sta bila dva Cellinijeva sodobnika, ki sta izklesala monumentalne kipe ''Herkul in Kak'' in ''Neptun'' za [[Piazza della Signoria]] v Firencah. Oba Leonija, Leone in Pompej (oče in sin) sta bila odlična livarja brona in sta delala predvsem v Španiji, med vladavino Filipa II. === Manierizem === {{glavni|Manierizem}} Izraz manierizem se nanaša na slog s svojimi značilnostmi znotraj renesanse, v 16. stoletju, zlasti po letu 1520. Značilnost, ki ga najbolje opredeljuje, je nenehno iskanje nekonvencionalnega skupaj z rušenjem logičnega ravnovesja z uporabo deformirajočih linij oz. drže, kar je lahko na prvi pogled za gledalca moteče. Gre za zavrnitev ravnotežja s sprejemanjem prisilnih drž. [[File:Firenze-pietà_dell'opera_del_duomo.jpg|left|thumb|333x333px|''[[Polaganje v grob (Michelangelo)| Polaganje v grob]]'', [[Michelangelo]]]] V manierizmu je kiparstvo zavračalo klasicizem z iskanjem krivolinijskih in dinamičnih oblik, tako imenovanih ''serpentinat'' ali sestav krivin in protikrivin, v katerih so telesa zavita vase, v ozkih prostorih in včasih z zelo izrazitimi podaljški. V Italiji manieristično kiparstvo predstavlja [[Giambologna]], na primer ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna| Ugrabitev Sabink]]'', Benvenuto Cellini in Michelangelo, od katerega najboljši primer je ''[[Polaganje v grob (Michelangelo)|Polaganje v grob]]'', kjer je Kristus prikazan v serpentinasti drži.<ref>{{Harvard citation text|Bozal|1983}}</ref> Ta slog se je razširil po vsej Evropi zahvaljujoč obsežni zbirki gravur, zlasti na področju kiparstva v obilju malega brona iz Italije. Tako se je razvilo na evropskih dvorih [[Franc I. Francoski|Franca I.]] v [[Fontainebleau]]ju s [[Francesco Primaticcio |Francescom Primaticciem]], ki je skrbel za prinašanje kopij starin iz Rima.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=140}}</ref> Razvil se je tudi na dvoru [[Rudolf II. Habsburški |Rudolfa II.]] v [[Praga|Pragi]] in [[Filip II. Španski|Filipa II.]] v El Escorialu, kjer je akademska korektnost zaznamovala slog manierizma, ki ga je uporabljala družina Leoni.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=707}}</ref> Pod vplivom Michelangela je Gaspar Becerra svoj manieristični slog vsilil [[retabel|retablom]] [[Stolnica svete Marije, Astorga|stolnice v Astorgi]] in prav v [[Valladolid]]u, kjer je bil poleg Becerre Juan de Juni, je nastalo več kipov tega klasično-junaškega tipa.<ref>{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=731}}</ref> == Francosko kiparstvo == [[File:450px-Le_Transi_Le_Transi_de_Ren_de_Chalon_Ligier_Richier-2.jpg|thumb|Spomenik srcu Renéja de Chalona v Bar-le-Ducu, avtor Ligier Richier..]] Politični interes francoskih kraljev, da naselijo svoja gospostva v italijanskih deželah, je imel kulturne posledice, saj je bilo več italijanskih umetnikov, ki so se od druge polovice 15. stoletja naselili na francoskem dvoru, pri čemer je bil [[franc I. Francoski|Franc I.]] glavni mecen teh umetnikov, vključno z Leonardom da Vincijem. Okoli leta 1460 se je kipar [[Francesco Laurana]], ki velja za uveditelja renesanse v Franciji, naselil v Provansi in deloval predvsem v južnem delu države. Ena njegovih najbolj znanih skulptur je grobnica Karla IV. Anžujskega v [[Stolnica sv. Julijana iz Le Mansa, Le Mans|stolnici v Le Mansu]].<ref>{{Harvard citation text|Alcolea Gil|1988|p=318}}</ref> Ena najbolj obravnavanih tem v francoskem kiparstvu tega obdobja je pogreb in nagrobni spomeniki, kjer je figura ležečega obravnavana z velikim realizmom. Pokojnik je predstavljen kot truplo ali celo kot okostje; v času tranzicije, kot je primer Ivane Burbonske v Louvru. Te vrste sta dve deli [[Ligier Richier|Ligierja Richierja]] s polikromiranostjo v črni, beli in sivi barvi: ''[[spomenik Renéja de Chalona]]'' v [[Bar-le-Duc]]u, na katerem delno brezmesni okostnjak teži srce proti nebu; in shujšano ležeče telo ''Philippa de Gueldresa’’ v Cerkvi des Cordeliers v [[Nancy]]ju. Ta prispodoba o vstajenju mrtvih izvira iz italijanskega ''terribilità'' in razkritja notranjosti telesa, čeprav očem znanosti ne predstavlja popolne anatomije.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=158–159}}</ref> Z vplivom italijanskega dela izstopa Michel Colombe, kipar kraljice Ane Bretanske v začetku 16. stoletja, ki je v [[stolnica v Nantesu|stolnici v Nantesu]] naročil grobnico njenih staršev, vojvode Franca II. in Margarete de Foix. V ležečih figurah grobnice so še vidne gotske poteze, ne pa v okrasnih elementih in v štirih figurah Vrlin v naravni velikosti, postavljenih v vogalih nagrobnega spomenika. [[File:Carnavalet_Jahreszeiten.jpg|left|thumb|278x278px|''Štirje letni časi'' Jeana Goujona, (okoli 1547) (Muzej Carnavalet, Pariz).]] Njegov nečak Guillaume Regnault, prav tako kipar, ga je nasledil kot kraljičin kipar. Njegove mojstrovine so ležeči kipi kraljevega svetovalca Louisa Porcherja in njegove žene, ki so zdaj v muzeju Louvre.<ref>{{Harvard citation text|Alcolea Gil|1988|pp=321–322}}</ref> Tudi v začetku 16. stoletja je Jean Goujon (imenovan francoski [[Fidija]]) začel svoje delo v [[Rouen]]u, leta 1544 pa je odšel v Pariz, da bi bil leta 1547 imenovan za kraljevega kiparja, kjer je izvedel številna naročila, kot so alegorije ''Štirje letni časi'', ''Nimfe'', nekaj kariatid za tribuno glasbenikov in izdelal znake zodiaka za staro mestno hišo v Parizu. V teh istih letih je Germain Pilon izdelal številne nagrobne spomenike z velikim vplivom Michelangela, med katerimi izstopa ''Vstali Kristus s figurami varuhov'', skupina za kapelo [[Henrik II. Francoski|Henrika II.]], ohranjena v muzeju Louvre, katere figure so navdihnile slikovne kompozicije, kot je ''Jožef iz Arimateje'' [[Rosso Fiorentino|Rossa Fiorentina]]. ''Mrtvi Kristus'' je podoben [[Parmigianino|Parmigianinovim]] gravuram, saj figure iščejo diagonale, podaljšanja pa so spektakularna, z napetimi in zelo tankimi gubami oblačil, ki spominjajo na reliefe klasične antike. Njegov učenec Bartholomew Prieur, ki je delal v službi [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], je bil zvest privrženec. Pierre Puget, imenovan »francoski Bernini«, je bil že poznorenesančni kipar; njegovo delo ''Milo iz Crotona'' je bilo izjemno.<ref>{{Harvard citation text|Alcolea Gil|1988|pp=334–335}}</ref> == Špansko kiparstvo == Ideje in kiparske oblike italijanske renesanse so prodrle v Španijo s florentinskimi umetniki, ki so prišli delat na španski dvor v 15. stoletju in se še naprej širile z deli umetnikov različnih narodnosti in nekaterih Špancev, ki so se učili v Italiji od zadnjih let tega stoletja. Vendar pa se je novi slog trdno uveljavil šele ob nastopu španskega kralja [[Karel V. Habsburški|Karla I.]] na prestolu v začetku 16. stoletja.<ref>{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=112}}</ref> Že leta 1339 je umetnost Pisancev prispela v [[Katalonija|Katalonijo]] z grobnico svete Eulalije v Barcelonski stolnici, ki jo je izklesal Lupo di Francesco, razen nekaterih drugih zgoraj opisanih vplivov. Skoraj stoletje pozneje je Firenčan Giuliano, Ghibertijev učenec, skupaj z drugimi Španci izklesal nekaj reliefov v retrokoru [[Stolnica v Valenciji|stolnice v Valenciji]]. Toda ti poskusi so ostali osamljeni do prihoda drugih mojstrov florentinske šole ob koncu 15. stoletja in v začetku naslednjega. [[File:Ávila._Real_Monasterio_de_Santo_Tomás_2.JPG|thumb|250px|Sarkofag princa Ivana Asturijskega kiparja Domenica Fancellija.]] Renesančno kiparstvo je svojo prisotnost čutilo prek treh različnih kanalov: italijanskih kiparjev, ki jih je poslal mecen in ki so delali v Španiji; uvožena dela, ki prihajajo iz italijanskih delavnic; prva generacija španskih umetnikov. V prvi skupini so kiparji Domenico Fancelli, Pietro Torrigiano in Jacopo Torni, imenovan tudi ''Indaco''. *Domenico Fancelli je izrezljal grob infanta Ivana (sin katoliških monarhov, umrl leta 1497) v cerkvi samostana sv. Tomaža v Ávili, grob katoliških monarhov v Granadi in poslikavo mavzoleja Diega Hurtada de Mendoze v [[Stolnica svete Marije, Sevilja|stolnici v Sevilji]] (leto 1509). *Pietro Torrigiano je bil velik kipar iz terakote, ki mu pripisujejo ''svetega Hieronima'' in ''kip Device'', ki sta trenutno v muzeju v Sevilji. [[File:Sevilla2005July_097.jpg|left|thumb|''sv. Hieronim'', [[Pietro Torrigiano]]]] Med deli, naročenimi iz Italije, so primeri ''sveti Janez'' iz Michelangelove delavnice za mesto Úbeda in nekaj reliefov iz delavnice družine Della Robbia. Kar zadeva španske kiparje, so prvo generacijo sestavljali Vasco de la Zarza (kor stolnice v Avili), Felipe Bigarny (glavna oltarna slika stolnice v Toledu), Bartolomé Ordóñez (kor Barcelonske stolnice ) in Diego de Siloé (grobnica don Alonsa Fonsece v Santa Úrsula de Salamanca).<ref>Minimal sample of the work of each sculptor. More information on the page of each one.</ref> Alonso Berruguete in Juan de Juni, francoskega porekla in z delavnico v Valladolidu, avtor glavnih oltarnih podob v cerkvah Santiago in La Antigua ter mnogih drugih del, najdenih v Segoviji, Ciudad Rodrigu in drugih mestih v Kastilji, sta delovala v drugi tretjini 16. stoletja in nadaljevalo do leta 1577. Pojavili so se tudi drugi veliki mojstri španske renesanse, ki so po italijanskih standardih znali svojim delom dati čisto španski značaj in ustvarili šolo v različnih regijah države. Tretja tretjina je prišla s klasicističnim okusom. Oba italijanska kiparja Leoni (Leone in Pompejo, oče in sin) sta delala na dvoru cesarja Karla in vlivala v bron kipe Karla I., Filipa II. in drugih članov kraljeve družine. <gallery widths="160" heights="160" class="center"> File:Alonso Berruguete - Sacrificio de Isaac.jpg|''Žrtvovanje Izaka'' Alonsa Berrugueteja.. File:Juan de Juni-San Antonio de Padua.jpg|''Sveti Anton Padovanski'', Juan de Juni.. File:Felipe II (Leone y Pompeo Leoni, Prado E-272) 01a.jpg|''Filip II.'', Pompey in Leone Leoni. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *DDAA (2004). Historia del Arte Espasa (in Spanish). Espasa-Calpe. ISBN 84-670-1323-0. *DDAA (1984). Historia Universal del Arte (in Spanish). Vol. 5. Madrid: Sarpe. ISBN 84-7291-593-X. *Alcolea Gil, Santiago (1988). Historia Universal del Arte: Renacimiento (II) y Manierismo (in Spanish). Barcelona: Editorial Planeta. ISBN 84-320-8906-0. *Angulo Íñiguez, Diego (1982). Historia del Arte (in Spanish). Vol. II. Madrid. ISBN 84-400-8723-3. *Azcárate, José María de (1981). Historia del Arte en cuadros esquemáticos (in Spanish). Editorial E.P.E.S.A. ISBN 84-7067-099-9. *Bozal, Valeriano (1983). Historia del Arte: La escultura del Renacimiento en Italia (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-313-7. *Castelfranchi Vegas, Liana (1997). El arte en el Renacimiento (in Spanish). Barcelona: M. Moleiro. ISBN 84-88526-26-1. *Ceysson, Bernard (1996). La Escultura: Siglos XV-XVI. El Renacimiento (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-245-9. *Hernández Perera, Jesús (1988). Historia Universal del Arte: El Cinquecento italiano (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8906-0. *Hodson, Rupert (2000). Miguel Ángel, escultor (in Spanish). Florència: Faenza. ISBN 88-8138-044-7. *Kahsnitz, Rainer (2006). Carved Altarpieces, Masterpieces of the late ghotihc. London: Thames & Hudson Ltd. ISBN 978-0-500-51298-2. *Morante López, Felisa; Ruiz Zapata, Ana María. Análisis y comentario de la obra de arte. Estudio de obras de pintura, arquitectura y escultura (in Spanish). Iniciación universitaria Edinumen. ISBN 84-85789-72-5. *Sureda, Joan (1988). Historia Universal del Arte: El Renacimiento I (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8905-2. == Zunanje povezave == {{commons category|Renaissance sculptures}} [[Kategorija:Renesančno kiparstvo]] 26zw8pwl1dqnzx1xlofp03xmg2ud1vc Jože Dežman 0 158811 5724994 5700940 2022-07-29T05:56:15Z 82.192.61.169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jože Dežman | image = | caption =Dežman pri vodenju ogleda jame [[Barbara rov]], leta 2013 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = zgodovina | work_institution = Gorenjski muzej Kranj, Muzej novejše zgodovine Slovenije | alma_mater = Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = preučevanje zgodovine 2. svetovne vojne | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Jože Dežman''', [[Slovenci|slovenski]] [[muzealec]], teolog, zgodovinar, arhivar in [[publicist]], * [[26. september]] [[1955]], [[Lesce]]. == Življenje in delo == [[Diploma|Diplomiral]] je 1997 kot filozof na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Leta 1979 se je zaposlil v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] v [[Kranj]]u, od 2000 kot muzejski svetovalec. V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine 20. stoletja posvetil še [[antropologija|antropologiji]], [[muzeologija|muzeologiji]] in muzejski kritiki. V slovenskem zgodovinopisju je odpiral nove smeri obravnavanj, predvsem iz zgodovine [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] kot so: okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obravnava žrtev vojne, mobilizirancev v nemško vojsko, raziskoval je državljansko vojno na naših tleh; kritizira je t. i. partizanski način pisanja zgodovine. Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto prispevkov v strokovnem in dnevnem [[časopis]]ju. V letih 1993−2000 je urejal revijo ''[[Borec (revija)|Borec]]''.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Revija je bila glasilo Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Bil je direktor [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in dolgoletni predsednik [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]]. Leta 2012 je bil imenovan za direktorja [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]]. Leta 2014 je doktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Po imenovanju ministra za kulturo dr. V. Simonitija je Dežman s 1. februarjem 2021 ponovno stopil na čelo Muzeja novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman bo novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/joze-dezman-bo-novi-direktor-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije/546700|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-23|language=sl}}</ref> V svojem mandatu je skupaj s sodelavci muzeja za ministra uredil spominski zbornik. Dežman je temeljne značilnosti zločinov po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] opisal tako:<blockquote>Pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni je največji pokol neoboroženih vseh časov na slovenskem ozemlju. V primerjavi z [[Evropa|Evropo]] so jugoslovanski komunistični poboji po drugi svetovni vojni verjetno tik po stalinističnih usmrtitvah in veliki lakoti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Število pomorjenih v Sloveniji spomladi 1945 je zdaj mogoče oceniti na več kot 100.000, Slovenija je bila največje povojno morišče v Evropi. Šlo je za mešanico dogodkov, ko so se v Sloveniji umikale nemške enote, kolaborantske enote, enote NDH, četniki in balkanski civilisti; pobitih je bilo tudi več kot 15.000 slovenskih prebivalcev. Zaradi svoje kratkosti, števila žrtev, načina usmrtitve in krutosti so to dogodki, ki jih lahko primerjamo z največjimi zločini [[Komunizem|komunizma]] in [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]].</blockquote>Njegov stric je bil narodni heroj [[Anton Dežman-Tonček]]. == Bigliografija == * ''Bohinjski zbornik'' {{COBISS|ID=2391810}} * ''Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami : (Jeseniško okrožje 1943-1945)'' {{COBISS|ID=367670}} * ''Diskusija'' {{COBISS|ID=2105716}} * ''Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005-2008''{{COBISS|ID=250656768}} * ''Vojne fotografije: 1941-1945: partizanske enote iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine'' {{COBISS|ID=250797824}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/profil/jozedezman Blog] {{historian-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] es4o569z17hcbkdlcvv06c0wgy71olj 5724996 5724994 2022-07-29T06:10:15Z Yerpo 8417 /* Življenje in delo */ npov, slovnica wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jože Dežman | image = | caption =Dežman pri vodenju ogleda jame [[Barbara rov]], leta 2013 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = zgodovina | work_institution = Gorenjski muzej Kranj, Muzej novejše zgodovine Slovenije | alma_mater = Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = preučevanje zgodovine 2. svetovne vojne | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Jože Dežman''', [[Slovenci|slovenski]] [[muzealec]], teolog, zgodovinar, arhivar in [[publicist]], * [[26. september]] [[1955]], [[Lesce]]. == Življenje in delo == [[Diploma|Diplomiral]] je 1997 kot filozof na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Leta 1979 se je zaposlil v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] v [[Kranj]]u, od 2000 kot muzejski svetovalec. V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine 20. stoletja posvetil še [[antropologija|antropologiji]], [[muzeologija|muzeologiji]] in muzejski kritiki. V slovenskem zgodovinopisju je odpiral nove smeri obravnavanj, predvsem iz zgodovine [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kot so okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obravnava žrtev vojne, mobilizirancev v nemško vojsko, raziskoval je državljansko vojno na Slovenskem; kritiziral je t. i. partizanski način pisanja zgodovine. Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto prispevkov v strokovnem in dnevnem [[časopis]]ju. V letih 1993−2000 je urejal revijo ''[[Borec (revija)|Borec]]'',<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> glasilo Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Bil je direktor [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in dolgoletni predsednik [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]]. Leta 2012 je bil imenovan za direktorja [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]]. Leta 2014 je doktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Po imenovanju ministra za kulturo dr. V. Simonitija je Dežman s 1. februarjem 2021 ponovno stopil na čelo Muzeja novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman bo novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/joze-dezman-bo-novi-direktor-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije/546700|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-23|language=sl}}</ref> V svojem mandatu je skupaj s sodelavci muzeja za ministra uredil spominski zbornik. Dežman je temeljne značilnosti zločinov po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] opisal tako:<blockquote>Pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni je največji pokol neoboroženih vseh časov na slovenskem ozemlju. V primerjavi z [[Evropa|Evropo]] so jugoslovanski komunistični poboji po drugi svetovni vojni verjetno tik po stalinističnih usmrtitvah in veliki lakoti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Število pomorjenih v Sloveniji spomladi 1945 je zdaj mogoče oceniti na več kot 100.000, Slovenija je bila največje povojno morišče v Evropi. Šlo je za mešanico dogodkov, ko so se v Sloveniji umikale nemške enote, kolaborantske enote, enote NDH, četniki in balkanski civilisti; pobitih je bilo tudi več kot 15.000 slovenskih prebivalcev. Zaradi svoje kratkosti, števila žrtev, načina usmrtitve in krutosti so to dogodki, ki jih lahko primerjamo z največjimi zločini [[Komunizem|komunizma]] in [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]].</blockquote>Njegov stric je bil narodni heroj [[Anton Dežman-Tonček]]. == Bigliografija == * ''Bohinjski zbornik'' {{COBISS|ID=2391810}} * ''Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami : (Jeseniško okrožje 1943-1945)'' {{COBISS|ID=367670}} * ''Diskusija'' {{COBISS|ID=2105716}} * ''Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005-2008''{{COBISS|ID=250656768}} * ''Vojne fotografije: 1941-1945: partizanske enote iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine'' {{COBISS|ID=250797824}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/profil/jozedezman Blog] {{historian-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 5oafhf1znj4hokryffrzjzj3mfgqtq9 Andrej Turjaški 0 162932 5724886 5706450 2022-07-28T17:48:04Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Andrej Turjaški |lived=<!--WD--> |image= <!--WD--> |caption= |nickname= »kranjski Ahil« |placeofbirth= <!--WD--> |placeofdeath= <!--WD--> |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= [[Bitka pri Sisku]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Andrej vitez Turjaški''' ({{jezik-de|Andreas Ritter von Auersperg}}), [[Kranjska|kranjski]] vojskovodja iz [[Grad Šumberk|šumberške]] veje [[Auerspergi|Turjačanov]], * [[9. april]] [[1557]], [[Žužemberk]], † [[5. september]] [[1594]], [[Karlovec]]. == Življenje in delo == Andrej [[Turjaški]] je izhajal iz ene od vodilnih protestantskih plemiških družin na [[Kranjska|Kranjskem]]. Bil je najmlajši sin Volfa-Engelberta Turjaškega, gospoda na [[Grad Šumberk|Šumberku]], [[Grad Žužemberk|Žužemberku]] in zastavnega gospoda na [[Grad Smlednik|Smledniku]] († 1557) in [[Bernardin Ravenski#Genealogija Ravenskih|Ana Marija Lamberg]] (1514–1557). Ko so njegovi starši še mladi umrli, je postal njegov skrbnik deželni glavar Kranjske baron Vajkard Turjaški (1533–1581). Leta 1569 se je pri 13 letih preselil na [[Univerza Tübingen|Univerzo Tübingen]]<ref>''Matrikel Tübingen'' 17. junij 1569: „Andreas ab Awrsperge dominus in Schönberg baro“.</ref>; s posredovanjem [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]] (1508–1586) je Bernard Kamniški († po 1593)Iz [[Kamnik]]a pri [[Ljubljana|Ljubljani]]; ''Matrikel Tübingen'' 22. april 1569: „Bernhardinus / Franciscus Stainer fratres Litropolitani“, 1573–1576 župnik v [[Vajškra (Beljak)|Šentrupertu]] pri [[Beljak]]u na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], od 1576 deželni pridigar v Celovcu.</ref> od leta 1569 do 1573 kot njegov „[[domači učitelj]]“ (Hauslehrer). Leta 1573 je Turjaški študiral na [[Univerza v Padovi|Univerzi v Padovi]] in leta 1574 na [[Univerza v Bologni|Univerzi v Bologni]]. Andrej Turjaški je postal vojak in je v letih 1577–1578 spremljal [[Matija Habsburški|nadvojvodo Matijo]] (1557–1619) na Nizozemsko. Leta 1578 sej je bojeval na Hrvaškem kot stotnik pod baronom Hansom Ferenbergerjem iz [[Auer (Južna Tirolska)|Auerja]] (1511–1584) in leta 1579 pod [[Krištof Turjaški|Krištofom Turjaškim]] (1550–1592) na »ilirski meji«. Leta 1583 je bil polkovnik, leta 1589 pa je bil v Karlovcu s strani [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] (1552–1612) kot naslednik grofa [[Jobst Jožefa iz Turna in Valsassine]] († 1589) imenovan za kraljevega vojnega svetnika in poveljnika [[Vojna krajina|Vojne krajine]]. Bil je na čelu cesarske vojske, ki je štela približno 5.000 člansko četo [[ban]]a [[Tomaž Erdedi|Tomaža Erdedija]] iz [[Eberav]]a (1558–1624), Andreja Turjaškega, [[Rupreht Eggenberg|Ruprehta Eggenberškega]] (1546–1611) in [[Melhior Redernski|Melhiorja Redernskega]] (1555–1611), ki je na dan svetega Ahaca 22. junija 1593 v [[Bitka pri Sisku|Bitki pri Sisku]] porazila trikrat močnejšo [[Osmansko cesarstvo|turško]] vojsko, ki jo je vodil [[Hasan Paša Predojević]] († 1593). Papež [[Papež Klemen VIII.|Klemen VIII.]] (1536–1605) sje protestantu Turjaškemu 10. julija 1593 poslal na roko napisano čestitko. Po navedbi [[Abraham a Sancta Clara]] (1644–1709) so Turjaškega imenovali „krajnski“ ali „krščanski Ahil(es)“ in „strah Turkov“. Umrl je neporočen tri mesece po bitki pri Sisku. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SloBio|id=1000970|avtor=Preinfalk Miha|ime=Turjaški Andrej|vir=NSBL}} {{Portal-Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Turjaški, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Avstrijski generali]] [[Kategorija:Auerspergi]] dipzglusw47d0arjqqeh2hde415w2wo Mimi Malenšek 0 164312 5724887 5594120 2022-07-28T17:48:10Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Mimi Malenšek | image = <!-- WD --> | imagesize = | pseudonym = Mimica Zagorska, Miška | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | awards = Župančičeva nagrada }} '''Mimi Malenšek''' (r. Konič), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica in [[prevajalka]], * [[8. februar]] [[1919]], [[Dobrla vas]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], † [[13. april]] [[2012]], [[Ljubljana]]. ==Življenje== Rodila se je v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjen vojak, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Tako je otroštvo preživela v Podbrezjah na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in matere nikoli ni spoznala, čeprav je slednja s hčerko poskušala navezati stike. Dogodek je Malenškova opisala takole: »Ko sem imela pet ali šest let, je prispelo pismo, jaz ga nisem videla, in v hiši povzročilo veliko razburjenje. Domači so mi zabičali, da ne smem oditi z nobeno tujo žensko, ki bi me vabila s seboj in mi ponujala bombone ali čokolado, tudi če bi mi rekla, da je moja mama, ne, ker me bo odpeljala in se ne bomo nikoli več videli. Vse tuje ženske so mi bile sumljive in sem se jih še dolgo izogibala.«<ref>Meta Kušar z Mimi Malenšek. Sodobnost 72 (9), 2008. 1191–1205</ref> Tudi sama ni nikdar pomislila na to, da bi z materjo navezala stike, saj je Podbrezje imela za svoj dom, otroštvo pa opisala kot zelo srečno. Živeli so na kmetiji, ki pa ni prinašala dovolj dohodka za preživetje, zato je oče delal na [[Jesenice|Jesenicah]] v železarni. Ko ji je bilo dvanajst let, se je oče drugič poročil, dobila je dva polbrata in polsestro. Oče jo je navdušil nad knjigami in jo naučil brati, še preden je šla v šolo. Spominja se, da je že zgodaj poznala [[France Prešeren|Prešernove]] pesmi, oče ji je bral ''Balade in romance'' ter ''Orglarčka'', kakor tudi [[Josip Stritar|Stritarjeve]], [[Simon Jenko|Jenkove]] pesmi in dela drugih slovenskih klasikov. Ljudsko šolo je obiskovala v domačih [[Podbrezje|Podbrezjah]], eno leto se je šolala na meščanski šoli v [[Tržič]]u. Njen sošolec je bil tudi [[Karel Mauser]]. Šolanje je nadaljevala na gimnaziji v [[Kranj]]u; nato pa ga prekinila zaradi bolezni starih staršev. Sama si je želela študirati zgodovino ali umetnostno zgodovino, a je zaradi pomanjkanja sredstev opravila zgolj trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki je izdajala tudi mesečnik ''Naša moč.'' Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva na Celovški cesti v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, njeno ilegalno ime je bilo Miška, z njim je podpisovala pesmi.<ref>[https://www.slov.si/iskalniki/diplomske/ Slovensko pesništvo upora: Slovensko narodnoosvobodilno pesništvo na Tolminskem. Zbirka študijskih nalog s področja slavistike.]</ref> Njen tast je bil lastnik uspešne tovarne pohištva; po vojni pa so družino razlastninili, zato se je bila prisiljena ponovno soočiti z denarnimi skrbmi. Tako je zamenjala več služb, nekaj časa je bila zaposlena tudi pri [[Filmservis]]u, nato pa se je posvetila pisateljevanju in prevajanju. Po vstopu v [[Društvo slovenskih pisateljev]] leta 1947 je spoznala več pisateljev, med drugim se je spoprijateljila s [[Ferdo Kozak|Ferdom]] in [[Juš Kozak|Jušem Kozakom]], [[Bogomir Magajna|Bogomirjem Magajno]], [[Pavel Golia|Pavlom Golio]] ter [[France Bevk|Francetom Bevkom]]. Med ženskimi avtoricami je prijateljevala z [[Ilka Vašte|Ilko Vašte]] in [[Marija Kmet|Marijo Kmet]]. Med tujimi romani se je navduševala še zlasti nad Norvežani; posebej jo je privlačila proza [[Sigrid Undset]], enako jo je navdušil tudi roman ''Gösta Berling'' [[Selma Lagerlöf|Selme Lagerlöf]]. Brala je tudi druge klasike: [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevskega]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoja]], [[Charles Dickens|Dickensa]], [[John Galsworthy|Galsworthyja]], tudi [[James Joyce|Joycea]] in [[William Faulkner|Faulknerja]], [[Franz Kafka|Kafko]], [[Heinrich Böll|Bölla]] in [[Boris Leonidovič Pasternak|Pasternaka]]. [[Anton Vodnik|Tone Vodnik]] ji je posojal knjige modernih pesnikov in tako tudi njo navdušil nad pesmimi [[Thomas Stearns Eliot|Eliota]], [[Ezra Pound|Pounda]] in [[Dylan Thomas|Dylana Thomasa]], katerega poezija ji je bila ves čas najbolj pri srcu. Dolgo časa je živela na [[Prule|Prulah]] v Ljubljani. Umrla je v Centru starejših v [[Trnovo, Ljubljana|Trnovem]], na njeno željo pa so jo pokopali v Podbrezjah. ==Delo== Velja za najbolj plodno [[Seznam slovenskih pisateljic|slovensko pisateljico]]. Večerniško povest ''Pesem polja'' je napisala pri šestnajstih letih. Pred izdajo v knjižni obliki leta 1937 je povest izhajala kot [[podlistek]] v časopisu ''Naša moč''. Prva dela je podpisovala s psevdonimom ''Mimica Zagorska,'' pa tudi z dekliškim priimkom ''Konič''. Po vojni je postala članica [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Za Filmservis je napisala [[scenarij]] za kratki [[dokumentarni film]] ''Tržič: biser med gorami'' (1966), pisala je tudi [[radijska igra|radijske igre]]. === Zgodovinski roman === V romanih se je posvečala različnim zgodovinskim temam: ''Bratstvo'' (1957) govori o usodi Karantancev po Samovi smrti, ''Črtomir in Bogomila'' (1959) o pokristjanjevanju, ''Marčni veter'' (1988) pa o [[marčna revolucija|marčni revoluciji]]. ''Noriška rapsodija'' (1968) govori o [[Noriško kraljestvo|Noriškem kraljestvu]], torej ozemlju, ki so ga na področju [[Slovenija|Slovenije]] in [[Avstrija|Avstrije]] ob koncu drugega stoletja pr.n.št. ustanovili [[Kelti]]. Navdih za zgodbo je dobila pri zgodovinarju [[Bogo Grafenauer|Bogu Grafenauerju.]] ''Vignenjci'' (1978) so postavljeni v konec 19. stoletja, čas industrializacije in propada obrtnikov; nadaljevanje predstavljajo ''Skobci nad dolino''(1985), v katerih obrtniška družina dokončno izgubi bitko pred večjim železarskim obratom. V 19. stoletje so postavljeni tudi ''Purgarji'' (1987); snov romana je ponovno vzpon industrije, ki ogroža malega obrtnika, in ''Sinovi predmestja'' (1938), ki opisujejo bedo tovarniških delavcev v 19. stoletju. Pri pisanju zgodovinskih romanov je v fabulo vnašala zgodovinsko resnične dogodke in veliko časa posvetila študiju zgodovinskega gradiva. V predgovoru ''Bratstva'' (1957) je tako zapisala, da je kot vir uporabila ''[[Kraljedvorski rokopis]]'' in skušala čim bolj avtentično opisati boje med [[Obri]] in [[Slovani]]; s podobnim odnosom do zgodovinskega gradiva je napisala tudi roman ''Črtomir in Bogomila ''(1959). Kritik [[Jože Šifrer]] v ''Bratstvu ''(1957) prepoznava očiten vpliv [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjevega]] romana ''Pod svobodnim soncem'', posebej v močni nacionalnosti romanesknih oseb. Tako Malenšek kot Finžgar sta namreč panslovanski ideji pripisovala precej večji pomen, kot ga je imela v resnici.<ref>Jože Šifrer: ''Literarna mnenja.'' Ljubljana: Založba obzorja Maribor, 1968. 17.</ref> V [[generacijski roman|generacijskem romanu]] ''Minuta molka'' (1965) je predstavila razvoj generacije intelektualcev, ki doživlja vrsto prelomnih dogodkov od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], bojev za [[Koroška (pokrajina)|Koroško]] in [[Maribor]], gospodarske krize do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], torej [[okupacija|okupacije]], [[partizani|partizanstva]] in časa po osvoboditvi. Pisateljica je tako skušala zajeti široko časovno obdobje, prav zato pa je slika pretekle dobe v romanu predstavljena včasih presplošno ali tudi preveč subjektivno. A obenem je pokazala svojo domišljijo in spretno opisala življenjske zgodbe ljudi, ki so doživeli opisane dogodke.{{cn}} Ker Malenšek tudi v vojnih in biografskih romanih v ospredje načeloma postavlja predvsem zgodovino ter značilnosti obravnavanih obdobij, je smiselno tovrstna žanra vključiti v skupino zgodovinskih romanov. ==== Vojni roman ==== Med vojno se dogajajo povest v dveh delih ''Matjaž'' (1949) ter ''Prelom'' (1951), roman ''Kovinarji'' (1950), povest ''Senca na domačiji'' (1956) ter roman ''Daj mi roko, pomlad'' (1957). Našteta dela temeljijo na elementih [[ljudska povest|ljudske povesti]]. Zaključki zgodb so izpeljani po principu nagrajevanja dobrega in kaznovanja zla; ljubezenske zgodbe se ob nekaj zaprekah in nesporazumih nazadnje srečno končajo; zgodbe so napete, polne presenetljivih dogodkov, razpleti pa očiščujoči. Roman ''Daj mi roko, pomlad'' (1957) se ukvarja z moralno-etično problematiko partizanstva. V ospredju je junakova razpetost med človečnostjo in nujnostjo akcije. Tudi v romanu ''V življenje'' (1948) je glavni junak razpet med strahom pred smrtjo in spoznanjem o nujnosti odpora. Omenjena problematika se kasneje razvije in poglobi v romanu ''Temna stran meseca'' (1960). ''Temna stran meseca ''(1960) je poleg [[Miško Kranjec|Kranjčevega]] dela ''Za svetlimi obzorji'' in [[Karel Mauser|Mauserjevega]] ''Ljudje pod bičem'' eno redkih proznih del, ki izpričuje dogodke nasprotnega tabora [[NOB]]. Roman govori o dogajanju na [[Turjak]]u med drugo svetovno vojno, v središče pa je postavljen mlad intelektualec, ki je moralno razpet med osebno ljubeznijo in zvestobo Legiji. Roman je pisan na osnovi dokumentov in pričevanj ljudi, ki jim je zaupala. Delo je pomembno predvsem zato, ker kot eno prvih razkriva, da razmere med vojno niso bile tako enoplastne. Pisanje romana s tovrstnim sporočilom je bilo za tisti čas tvegano; avtorica sama pa je poudarila, da s pisanjem romana ni nameravala izzivati oblasti, pač pa predvsem predstaviti stvari take, kot so dejansko bile. Pri pisanju se je zgledovala po ruskem pisatelju [[Mihail Aleksandrovič Šolohov|Mihailu Aleksandroviču Šolohovu]] in njegovem romanu ''Tihi Don''. Do leta 1964 potem njenih izvirnih del založbe niso sprejemale v natis, zato se je posvetila prevajanju. Za vojno trilogijo ''Sonce je obstalo'' (1976) je leta 1977 prejela [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]]. Gre za epopejo, v kateri je popisala dogajanje druge svetovne vojne. Glavni junak kot partizan verjame v lepšo prihodnost, kar mu daje moči, da vztraja kljub preizkušnjam in težavam. [[Povest]] ''Jesen v Soteski'' (1983) prikazuje čas od prve do druge svetovne vojne, opisuje pa tudi povojna leta. Opisuje nesrečno usodo družine, ki zaradi nesreč, bolezni, tudi vojne, izgubi precej njenih članov, nazadnje pa propade zaradi razvoja industrije. ==== Biografski roman ==== Napisala je šest [[biografski roman|biografskih romanov]] o pomembnih slovenskih osebnostih: [[Primož Trubar|Trubarju]] (''Plamenica'', 1957), [[Tomaž Hren|Hrenu]] (''Inkvizitor'', 1964), [[Jakob Petelin Gallus|Gallusu]] (''Poslušaj, zemlja'', 1968), [[Dragotin Kette|Ketteju]] in [[Josip Murn|Murnu]] (''Pojoči labodi I''−''II'', 1970-71), čebelarju [[Anton Janša|Janši]] (''Zlati roj'', 1988) in [[France Prešeren|Prešernu]] (''Pesnikov nokturno'', 1992). Ponatis ''Plamenice'' je leta 2008 izšel brez popravkov, pri biografskem romanu'' Inkvizitor ''(1964) pa se je zataknilo že pri prvi (sicer v tem primeru edini) izdaji: uredniki so tako namesto naslova ''Thomas Chrön'', kot se je Hren podpisoval, izbrali naslov ''Inkvizitor'', ki je sicer bolj ustrezal tedanji družbeni ureditvi, a je povsem neprimeren za lik Tomaža Hrena, kakršnega je upodobila v romanu: namreč človeka, ki se je zaradi nesrečne mladosti prelevil v vase zaprtega, osamljenega človeka.<ref>[http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/57-43-NasPogovor-1 Ksenja Hočevar: Knjige so zame nekaj svetega. Intervju z Mimi Malenšek. Družina, 16. 10. 2008.]</ref> Usodo dveh meščanskih družin je prikazala v ''Sonce vročega avgusta'' (1972) in ''Ujeti v času'' (1978). V slednjem je prikazala sodoben ljubljanski izobraženski svet in razvoj meščanske družbe. V delno [[avtobiografski roman|avtobiografskem romanu]] ''Kavatina za angela vremenarja I, II'' (1982) je upodobila življenje svoje generacije. Roman ''Pojoči labodi'' se od prejšnjih biografskih romanov razlikuje po tem, da avtorica daje prednost značaju obravnavane osebe pred zgodovinskimi dejstvi. Tako je v ospredju pripovedi predvsem Kettejev značaj, prikaz njegove osebne življenjske usode in obenem prikaz njegove tragičnosti. Njeni biografski romani so opisani kot poučno in zanimivo branje. Avtorica je v biografijah predvsem zaradi lastnega študija zgodovinskih virov uspela upodobiti značilnosti dob, v katerih so živeli naslovni junaki. Manj je bila uspešna pri [[karakterizacija|karakterizaciji]] naslovnih oseb; kritike ji tako pogosto očitajo neprepričljivo karakterizacijo, tudi pretirano poveličevanje obravnavanih oseb.{{cn}} ''Ko dozori jerebika ''(2009) je zadnje izdano delo, ki je izšlo ob njeni 90-letnici. Gre za zbirko enajstih kratkih zgodb. V njej opisuje spomine na lastno življenje ter se spominja očetove smrti, v zgodbah pa prevladujejo tudi opisi pokrajin, v katerih se dogajanje odvija, torej [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Istra|Istre]], [[Dunaj]]a in Ljubljane. Zbirko je najprej želela nasloviti ''Za smrt zorim'', a je soglašala z zamenjavo naslova, prevzetega iz [[črtica|črtice]], namenjene pokojnemu očetu.<ref>[http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/61-17-VeraInKultura-2 Berta Golob: Mimi Malenšek 1919−2012. Družina, 22. 4. 2012.]</ref> Kar šest njenih romanov se po dolžini uvršča na seznam petnajstih najdaljših zgodovinskih pripovedi. Tako je roman ''Pojoči labodi'' (1970) s 346.300 na seznamu tretji, napisan za ''Krtovim kraljem'' (1987) [[Saša Vuga|Saše Vuga]] s 352.800 znaki ter najdaljšim [[Anton Slodnjak|Slodnjakovim]] romanom ''»Pogine naj −pes!«''(1946) s 514.100 znaki. Med najdaljše zgodovinske pripovedi sodijo še romani ''Poslušaj, zemlja: Variacije na temo ''(1968), ''Marčni veter: Freska iz »pomladi narodov«'' (1988), ''Inkvizitor ''(1964), ''Noriška rapsodija'' (1968) in ''Plamenica: Roman o Trubarju ''(1957).<ref>Miran Hladnik: Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009.<span style="font-family: 'Times New Roman'; font-size: medium; line-height: normal;"> </span></ref> === Romani za otroke in mladino === Med mladinska dela sodijo indijanska zgodovinska kronika ''Tecumseh'' (1959), ''Podlesnice'' (1967), pripoved o avtoričinem otroštvu, ''Lučka na daljnem severu'' (1975), ki se odvija na [[Grenlandija|Grenlandiji]], ter ''Počitnice v Bayangi'' (1986), ki opišejo kraje [[Centralna Afrika|Centralne Afrike]]''. ''Za roman ''Tecumseh'' je dobila navdih pri duhovniku iz [[Podbrezje|Podbrezja]], [[Franc Pirc|Francu Pircu]], ki je bil misijonar med [[Indijanci]]; v njegov spomin so poimenovali tudi mesto v [[Minnesota|Minnesoti]]. === Radijska igra === [[Radijska igra]] ''Slepe miši'' (1961) je posvečena problematiki mladih, ki v družini ne najdejo razumevanja. Šestnajstletni Sašo skuša narediti samomor, ker v svoji bogati družini ni imel pravega razumevanja in podpore. Mati Eli, njen ljubimec in Sašov oče začnejo prelagati krivdo drug na drugega, ponesrečeni mladostnik pa obleži v bolnišnici. Igri  lahko očitamo shematičnost, saj odnose in like v igri prikazuje preveč enoznačno in so značaji likov premalo psihološko utemeljeni.  === Prevodi === Leta 1963 je prevedla roman ''Kresni ples'' [[Frans Eemil Sillanpää|Fransa Eemila Sillanpää]], prvega finskega pisatelja, ki je prejel [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]]. [[Werner Bergengruen]] je najbolj znan po romanu ''Der Großtyrann und das Gericht,'' ki je postavljen v čas [[renesansa|renesanse]], a obenem jasno razkriva tudi politično situacijo [[Tretji rajh|Nemčije]] tik pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. V slovenščino je leta 1964 Malenšek prevedla njegov roman ''Smrt v Revalu. Nenavadne zgodbe iz starega mesta. ''Leta 1969 je izšel prevod romana'' Junak si bil, Jan Wandelaar ''[[Jan de Hartog|Jana de Hartoga]], prav tako nasprotnika [[nacizem|nacizma]]. [[Willi Bredel|Willija Bredla]], začetnika nemškega [[socialni realizem|socialnega realizma]], je Malenšek prevedla leta 1964. Gre za roman v treh delih ''Sorodniki in znanci'' s podnaslovi ''Očetje'', ''Sinovi ''in ''Vnuki''. Nemškega pisatelja, dramatika in pesnika [[Arnold Kieger|Arnolda Kiegerja]], sicer najbolj poznanega po propagandi nacizma v [[film]]u ''Ohm Krüger'' iz leta 1941, je Malenšek prvič prevedla v slovenščino leta 1966. Ponoven prevod romana ''Jukunda.'' ''Ljubljena in preganjana ''je izdala leta 1980''. '' Leta 1967 je prevedla ''Odvetnika za ločitve'', 1971 ''Hišo sprave'', 1986 pa ''Mlado ljubezen''. [[Karl May]] je bil v 19. stoletju eden izmed najuspešnejših avtorjev [[trivialna literatura|trivialne literature]] v Nemčiji. Njegovi [[pustolovski roman]]i in [[mladinska novela|mladinske novele]] so dosegali zelo visoke naklade in bili obenem prevedeni v več kot trideset jezikov. Malenšek je prevedla tri romane: ''Na tujih stezah ''(1972), ''Old Surehand ''(1983) in ''Grad Rodriganda'' (1986). Po en roman je prevedla nemškemu pisatelju [[Franzu Xaver Fleischhacker|Franzu Xaverju Fleischhackerju]]: ''Roman iz zadnjih dni c.-kr. vojne mornarice ''(1968), Francozu [[Maxence van der Meersch|Maxencu van der Meerschu]]: ''Telo in duša'' (1969) ter Leta 1969 je v slovenščini izšel prevod romana ''Telo in duša'' belgijskega duhovnika, kasneje kardinala [[Joseph Cardijn|Josepha Cardijna]] v dveh delih: ''V sponah jaza'' in ''Ljubezen osvobaja. ''Prevedla je tudi romana ''Zlati čeveljci ''(1972) [[Vicki Baum]] ter ''Premišljevanje o Christi T.'' (1974) [[Christa Wolf|Christe Wolf]]. [[Maria Louisa Fischer|Marie Louise Fischer]] in [[Utta Schneider]] sta zelo plodni in obenem tudi priljubljeni nemški pisateljici; obe sta se podpisovali tudi s [[psevdonim]]i. V slovenščini je leta 1983 je po zaslugi Mimi Malenšek izšel prevod romana Utte Schneider ''Stella Termogen ali leta preizkušnje'', leta 1983 pa ''Ljubezen ob Bodenskem jezeru''. Leta 1986 prevedeni roman ''Divja plima'' je podpisan z avtoričinim psevdonimom, [[Utta Danelle]]. Roman Marie Louise Fischer ''Beli hodniki'' je Malenšek prevedla leta 1980. == Priznanja == * [[Župančičeva nagrada]] (1977) * [[Častni znak svobode Republike Slovenije]] za ustvarjalni prispevek k slovenski [[književnost]]i in [[kultura|kulturi]] (2002) == Bibliografija == === Romani === * ''Pesem polja'', 1937 {{COBISS|ID = 91500288}} * ''Mlin nad Savo'', 1937 − zgodovinski roman {{COBISS|ID = 2637427}} * ''V starodavnih časih: Povest iz zgodovine gorenjskega železarstva'', 1937 − zgodovinski roman {{COBISS|id = 2637427}} * ''Pod Triglavom'', 1937 − zgodovinski roman {{COBISS|ID = 1466483}} * ''Sinovi predmestja'', 1938 – zgodovinski roman {{COBISS|ID = 147059}} * ''Moč grunta'', 1938 − kmečka povest {{COBISS|id = 40175617}} * ''Marija Taborska: Zgodovinska povest iz turških časov'', 1939 − zgodovinski roman {{COBISS|id = 1466483}} * ''V življenje: povest bojev in trpljenja slovenskega naroda'', 1948 – vojni roman {{COBISS|ID = 37093121}} * ''Matjaž'', 1949 – vojni roman {{COBISS|id = 193135}} * ''Požgana Radovna in druge zgodbe'', 1950 – vojni roman {{COBISS|id = 4196099}} * ''Kovinarji'', 1950 – vojni roman {{COBISS|id = 18902535}} * ''Prelom, ''1951 – vojni roman {{COBISS|id = 37078529}} * ''Noč pred koncem'', 1952 {{COBISS|id = 37239808}} * ''Tragedija brez mrtvih'', 1954 − družinski roman {{COBISS|id = 1052465}} * ''Senca na domačiji'', 1956 – vojni roman {{COBISS|ID = 48641}} * ''Daj mi roko, pomlad'' 1957 – vojni roman {{COBISS|id = 7356217}} * ''Plamenica. Roman o Primožu Trubarju'', 1957 − biografski roman {{COBISS|ID = 30304769}} * ''Bratstvo'', 1957 − zgodovinski roman {{COBISS|id = 31506945}} * ''Črtomir in Bogomila'', 1959 − zgodovinski roman {{COBISS|ID = 7289657}} * ''[[Temna stran meseca]],'' 1960 − vojni roman {{COBISS|ID = 6839865}} * ''[[Inkvizitor]]'', 1964 − biografski roman {{COBISS|id = 3547137}} * ''[[Minuta molka]], ''1965 − vojni roman {{COBISS|ID = 1962504}} * ''Poslušaj, zemlja: Variacije na temo'', 1968 − biografski roman {{COBISS|ID = 655646}} * ''Noriška rapsodija]'', 1968 − zgodovinski roman {{COBISS|ID = 1962248}} * ''Balada o starem mlinu'', 1969 − generacijski roman {{COBISS|id = 1965064}} * ''Pojoči labodi I−II'', 1970−71 − biografski roman {{COBISS|ID = 656158}} * ''Kdo bo tebe ljubil'', 1970 {{COBISS|id = 1962760}} * ''Sonce vročega avgusta'', 1972 − družinski roman {{COBISS|ID = 772638}} * ''Sonce je obstalo'', 1976 − vojni roman {{COBISS|ID = 865822}} * ''Ujeti v času'', 1978 − družinski roman {{COBISS|id = 11565831}} * ''Vigenjci'', 1978 − generacijski roman {{COBISS|id = 1456136}} * ''Kavatina za angela vremenarja I, II'', 1982 – biografski roman {{COBISS|id = 19968519}} * ''Jesen v soteski'', 1983 – vojni roman {{COBISS|id = 820766}} * ''Skobci nad dolino'', 1985 – zgodovinski roman {{COBISS|id = 1960712}} * ''Purgarji'', 1987 – zgodovinski roman {{COBISS|id = 89399}} * ''Zlati roj'', 1988 − biografski roman {{COBISS|id = 23514625}} * ''Marčni veter: Freska iz »pomladi narodov«'', 1988 − zgodovinski roman {{COBISS|id = 22717697}} * ''Pesnikov nokturno'', 1992 − biografski roman {{COBISS|id = 28997888}} === Kratka proza === * ''Senca, ''1952 − družinska povest {{COBISS|id = 37239808}} * ''Ko dozori jerebika'', 2009 – zbirka kratkih zgodb {{COBISS|id = 243361792}} === Pripovedna dela za mladino === * ''Tecumseh'', 1959 − indijanska kronika {{COBISS|id = 7131449}} * ''Podlesnice'', 1967 − mladinske črtice {{COBISS|id = 1959944}} * ''Lučka na daljnem severu'', 1975 − roman za otroke {{COBISS|id = 648759}} * ''Počitnice v Bayangi'', 1986 − roman za otroke {{COBISS|id = 403486}} === Prevodi === * [[Frans Eemil Sillanpää]]: ''[[Kresni ples]]'', 1963 − roman {{COBISS|id = 1056307}} * [[Willi Bredel]]: ''[[Sorodniki in znanci]]'', 1964 − roman {{COBISS|id = 1580296}} * [[Werner Bergengruen]]: ''[[Smrt v Revalu. Nenavadne zgodbe iz starega mesta]]'', 1964 − roman {{COBISS|id = 1537800}} * [[Arnold Krieger]]: ''[[Jukunda. Ljubljena in preganjana]]'', 1966 − roman {{COBISS|id = 304956}} * Arnold Krieger: ''[[Odvetnik za ločitve]]'', 1967 − roman {{COBISS|id = 819486}} * [[Karl May]]: ''[[Grad Rodriganda]]'', 1968 − pustolovski roman {{COBISS|id = 5345281}} * [[Franz Xaver Fleischhacker]]: ''[[Upor v Kotoru. Roman iz zadnjih dni c.kr. vojne mornarice]]'', 1968 − roman {{COBISS|id = 797214}} * [[Joseph Cardijn]]: ''[[Telo in duša I−II]], ''1969 − roman {{COBISS|id = 29053441}} * [[Jan De Hartog]]: ''[[Junak si bil, Jan Wandelaar]]'', 1969 − roman {{COBISS|id = 860958}} * Karl May: ''[[Na tujih stezah]], ''1969 − pustolovski roman {{COBISS|id = 5348865}} * Arnold Krieger: ''[[Hiša sprave]]'', 1971 − roman {{COBISS|id = 820510}} * [[Vicki Baum]]: ''[[Zlati čeveljci]]'', 1972 − roman {{COBISS|id = 2572545}} * Karl May: ''[[Na tujih stezah]]'', 1972 − roman {{COBISS|id = 15123260}} * [[Christa Wolf:]] ''[[Premišljevanje o Christi T.|Premišljevanje o Christi T]], ''1974 − roman {{COBISS|id = 2575617}} * [[Maxence Van der Meeresch]]: ''[[Telo in duša]]'', 1979 − roman {{COBISS|id = 12590087}} * [[Marie Louise Fischer]]: ''[[Beli hodniki. Roman iz zdravniškega življenja. I−III.|Beli hodniki. Roman iz zdravniškega življenja. I−IV]], ''1980 − roman iz zdravniškega življenja {{COBISS|id = 5012737}} * Arnold Krieger: ''[[Jukunda, ljubljena in preganjana]]'', 1980 − roman {{COBISS|id = 16415495}} * Karl May: ''[[Old Surehand]], ''1983 − pustolovski roman {{COBISS|id = 373278}} * [[Utta Schneider]]: ''[[Stella Termogen ali leta preizkušnje]], ''1983 − roman {{COBISS|id = 13721345}} * [[Utta Danella]]: ''[[Divja plima]], ''1986'' ''− roman {{COBISS|id = 4687673}} * Arnold Krieger: ''[[Mlada ljubezen]]'', 1986 − roman {{COBISS|id = 11095815}} * Utta Schneider: ''[[Ljubezen ob Bodenskem jezeru]]'', 1988 − roman {{COBISS|id = 3758080}} ==Sklici in opombe== {{opombe}} == Viri == * Boris Paternu idr.: ''Slovenska književnost 1945−1965.'' Ljubljana: 1967: Slovenska matica, 1967. {{COBISS|id = 751876}} * Jože Šifrer: ''Literarna mnenja.'' Maribor: Obzorja, 1968. {{COBISS|id = 29530369}} * Jože Šifrer: ''Pisatelji in knjige''. Maribor: Obzorja, 1988. {{COBISS|id = 6492416}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki, rojeni od leta 1900 do 1919''. Ljubljana: Karantanija, 2006. {{COBISS|ID=229438976}} * Helga Glušič: ''Sto slovenskih pripovednikov''. Ljubljana: Prešernova družba, 1996. {{COBISS|ID=63410432}} * Miran Hladnik: ''Slovenski'' z''godovinski roman''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. {{COBISS|id = 245948160}} * Branko Hofman: ''Iskani in najdeni svet''. Ljubljana: Prešernova družba, 1988. {{COBISS|ID=6639872}} * Franc Drolc: Slovenska radijska igra 1949−1961. ''Diplomsko delo''. Ljubljana: FF UL, 1962. {{COBISS|id = 310}} * Martina Štunf: Biografsko-zgodovinski roman Mimi Malenškove. ''Diplomsko delo''. Ljubljana: FF UL, 1981. * Bernarda Dobovšek: Biografski roman Mimi Malenšek. ''Diplomsko delo''. Ljubljana: FF UL, 1998. * Meta Kušar z Mimi Malenšek. ''Sodobnost'' 72 (9), 2008. 1191–1205 {{COBISS|id = 3273474}} * Ksenja Hočevar: Knjige so zame nekaj svetega. Intervju z Mimi Malenšek.'' Družina'', 16. 10. 2008. {{COBISS|id = 14816045}} * Berta Golob: Mimi Malenšek 1919−2012. ''Družina'', 22. 4. 2012 {{COBISS|id = 14816045}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pisateljic]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] * [[seznam dobitnikov Župančičeve nagrade]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} * Mimi Malenšek {{Dlib|Ime = Mimi Malenšek}} * [http://www.geopedia.si/#T105_F11689:107_x444988.5_y127586.5_s17_b4 Mimi Malenšek − domačija na Geopedia.si] * [http://www.geopedia.si/#T105_L11689_F11689:125_x444736.5_y129132.5_s17_b4 Mimi Malenšek − kip na Geopedia.si] * [http://www.geopedia.si/#T105_L11689_F11689:128_x445680_y129227.5_s15_b4 Mimi Malenšek − nagrobnik na Geopedia.si] * [http://tvslo.si/predvajaj/gospa-pisateljica-portret-mimi-malensek/ava2.48244938/ Dokumentarni portret o Mimi Malenšek] * [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=mimi+malen%B9ek+ Diplomske naloge na temo Mimi Malenšek] * [https://www.youtube.com/watch?v=doHznRyjCAs Tržič: biser med gorami, 1966. Kratki dokumentarni film.] * {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Malenšek, Mimi}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Mimi Malenšek]] dhwwrrcah7mcpzx56ke99uq990c4zmc Josip Pangerc 0 165509 5724843 5684399 2022-07-28T16:17:41Z Central-european 143214 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Josip Pangerc | birth_date=<!-- WD --> | birth_place=<!-- WD --> | death_date=<!-- WD --> | death_place=<!-- WD --> | image=Josip pangerc razglednica.jpg |caption= | children=Oscar Franciscus Josephus (1894)<br />Felix Aloysius Joannes (1895)<br />Valentinus Maria (1896)<br />Maria Olga I. (1897)<br />Maria Olga II. (1898)<br />Friedrich Zvonimir Anton (1900)<br />Ljubivoj Amatus Aurjàl Sava (1901)<br />Ljubica Ljudmila Amalia Maria (1904)<br />Felix (1905) | occupation = <!-- WD --> | parents = Josephus Jacobus Pangerc I.<br />Marija Kočevar-Gotscher | title = Ritter des Österreichisch kaiserlichen Franz Joseph Ordens [[Slika:Ord.Franz.Joseph-GC.png|border|45px]] | spouse=Uršula Prašelj p. Pangerc |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Josip Pangerc''' (Josephus Gasparrus Pangerc, Giuseppe Pangerz), [[Slovenci|slovenski]] politik, glasbenik, skladatelj, sodnik, veleposestnik, [[kulturni delavec]], podjetnik, nadoficir, protifašist. * [[3. januar]] [[1868]], [[Dolina, Trst]], [[Avstrijsko cesarstvo]], † [[6. julij]] [[1925]], [[Kraljevina Italija]]. Bil je tudi dolgoletni [[župan|nadžupan]] občine Doline, habsburški cesarjev deželni [[poslanec]] in odbornik za gospodarstvo, italijanski kraljevi deželni odbornik, državni funkcionar in oficir v [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Cesarski in kraljevi vojni mornarici]] in vojski. == Življenjepis == === Družina Pangerc - Pongratz === ''Glej članek [[Rodbina Pangerc]] - Pongracz''. === Otroštvo in mladost === [[Slika:DOLINA-VEDUTA SULLA PIEVE DI SANT'ULDERCIO , COPYRIGHT 2020, Central European Institute "J.Pangerc".jpg|sličica|276x276_pik|Dolina pri Trstu]] [[Slika:Interno della chiesa della Pieve di Sant'Ulderico a Dolina-Archivio Pieve di Dolina.jpg|sličica|367x367_pik|Dolinska Cerkev sv. Urha z Orglami Franceta Goršiča, ki jih je leta 1878 daroval Jožef Pangerc starejši]] Josip Pangerc se je 3.januarja rodil Jožefu Jakobu Pangerc in Mariji Kočevar por. Pangerc v rodbinski hiši v Dolini. Krstili so ga z imenom Josephus Casparus. Josipov oče Jožef Pangerc (rojen 15.avgusta 1823) je bil veleposestnik in sodnik. V 50. letih [[19. stoletje|19.stoletja]] je bil od oblasti postavljen za nadžupana (Podestà) obsežne občine Dolina. Josipovo nadarjenost je že v njegovi [[otroštvo|otroški dobi]] spoznal tedanji dolinski [[dekan]] vitez Jurij Greogrius Jan, ki je nagovoril starše, da so dečka po dokončani večstopenjski šoli v Dolini vpisali na [[Realka|Realko]] v Ljubljano. Istočasno se je Josip vpisal na [[orglarska šola|orglarsko šolo]] v Ljubljani pri profesorju [[Anton Foerster|Antonu Foersterju]]. Po dokončani izobrazbi se je v vrnil v svojo rojstno vas Dolino. Takoj je kot 16-letni fant prevzel cerkveno orglanje in [[ljudsko petje]]. Istočasno se je zaposlil v občinskem [[urad]]u in se začel privajati občinskega poslovanja. Pangerc se je po dokončanih študijih v Ljubljani odločil za nadaljnje šolanje. Diplomiral je z odliko na ''Cesarski in kraljevski trgovski in pomorski akademiji'' v Trstu (tedaj je ta zavod veljaj za študij univerzitetne stopnje). Poleg maternega jezika – slovenščine - je obvladal še nemški, italijanski, hrvaški, madžarski in francoski jezik. === Odraslost === Čez nekaj let je bil Josip [[organist]] in [[zborovodja]]. Za zborovsko petje je napisal tudi več priredb in avtorskih pesmi. Bil je občinski tajnik, zatem župan in deželni državni poslanec in deželni odbornik. Nato je bil izvoljen v gospodarski in finančni deželni odbor za celotno [[Istra|istrsko deželo]] oziroma Markrofijo Istro. Užival je sloves strokovnjaka v [[finance|finančnih]], trgovskih in [[promet]]nih zadevah. Poleg vseh teh nalog je imel še veliko drugih obveznosti, ki so mu jih nalagala razna gospodarska in [[kultura|kulturna]] društva. Leta 1894 je ponovno obudil in ustanovil izobraževalno-pevsko društvo v Dolini. Poimenoval ga je po [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] in bil dolgo obdobje njegov zborovodja in predsednik. Več let je imelo društvo sedež pri Pangercu doma v prireditveni dvorani ''Pangerc''. Pangerc je bil večletni predsednik ''Okrajne kmetijske zadruge'', ustanovitelj, predsednik in do smrti odbornik ''Posojilnice in hranilnice v Dolini'', ustanovitelj in večletni predsednik ''Okrajne vinarske zadruge v Dolini'', odbornik političnega društva ''Edinost'', predsednik podružnice ''Šolskega društva'', ustanovitelj hidro-termalnega zdravilišča po [[Sebastian Kneipp|Kneippovem]] načinu v Dolini, generalni cesarski in kraljevski poštni ekspedient za dolinsko občino itd., itd. Zaslužen je za zidavo šolskih stavb v občini Dolina. Pod njegovim županovanjem so pozidali šolske stavbe v [[Ricmanje|Ricmanjih]], [[Boršt]]u, [[Boljunec|Boljuncu]], [[Osp]]u ter veliko jubilejno šolo v Dolini, ki je bila zgrajena ob 60. jubileju vladanja cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I]]. Leta 1906 je občina zgradila državno cesto čez Dolino, vse do [[Mačkolje|Mačkolj]], [[Socerb]]a in Kastelca. Pred tem posegom ni bilo med navedenimi vasmi cestnih povezav; obstajale so le poti. Leta 1908 je Pangerc kandidiral na deželnozborskih volitvah v Istri in četrtem volilnem okraju splošne skupine. Pri kampanji mu je pomagal časopis ''Edinost''. Bil je izvoljen za deželnega poslanca. Zato je mnogokrat potoval na [[Dunaj]] in v druge kraje. Na Dunaju je bil nekajkrat v [[avdienca|avdienci]] pri cesarju Francu Jožefu I. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] bil je Pangerc kot državni funkcionar od leta 1915 do leta 1916 v [[Budimpešta|Budimpešti]] in nato od leta 1916 do leta 1919 na Dunaju, kjer je opravljal svojo službo. Po koncu prve svetovne vojne je to ozemlje pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Pangerc je bil skupaj z bivšim šolskim nadzornikom Matejčičem in z Vratovićem tudi član Istrskega deželnega odbora – surogata za deželno avtonomijo, dokler ni bila Dolina priključena k [[Tržaška pokrajina|Tržaški pokrajini]]. Leta 1922 je bil na državnozborskih volitvah ponovno izvoljen za državnega poslanca. Na prošnjo starešin in občinskega komisarja je ponovno pristopil v občinski odbor Občine Dolina. Ponovna izvolitev v Istrski izredni deželni zbor je bila zanj osebno zelo pomembna, saj je skupaj s poslancem z Matejčičem in Vratovićem zastopal vso slovansko ljudstvo celotne Istre. Ob državnozborskih volitvah se je moral skrivati pred [[fašizem|fašisti]], saj so nanj dvakrat pripravili [[atentat]] z bombo. === Veličasten pogreb=== [[Slika:Porec sabornicaBig.jpg|thumb|right|281x281px| Parlament Istrske mejne grofije]] Pred [[smrt]]jo ga je doma obiskal zadnji slovenski [[Škofija Trst-Koper|tržaško-koprski]] škof [[Luigi Fogar|Alojzij Fogar]]. Podelil mu je poseben [[blagoslov]] in se mu zahvalil za vse, kar je storil za [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] in [[Slovenci|slovenski narod]]. Pangerc je po dolgotrajni bolezni umrl v svoji hiši v Dolini 6. julija 1925. Celotna Občina in dežela Istra sta žalovali. V Dolini so plapolale črne zastave. Žalni oder (katafalk) so najprej postavili v prostorih Pangerčeve hiše. Nato so krsto prenesli v cerkev sv. Urha Škofa v Dolini. Na pogrebu se je zbralo več tisoč ljudi. Zastopana je bila vsa tamkajšnja visoka [[duhovščina]] iz dolinske dekanije in iz koprsko-tržaške škofije ter tržaške, dolinske in pokrajinske oblasti, bivši deželni odborniki in svetovalci, vsi šolarji in učitelji dolinske občine (deželni komisar, občinski komisar, predstavniki občinskih oblasti, predsednik in odborniki političnega društva Edinost za Trst in Istro, Laginja, Cotič, predsednik društva "Vodnik" Josip Čuk s celotnim odborom, predsedniki in odborniki okrajne kmetijske zadruge, hranilnice in posojilnice v Dolini in vinarske zadruge itd)in še drugi visoki funkcionarji. Žalni obred v dekanijski cerkvi sv. Urha škofa v Dolini je vodilo 6 [[kanonik]]ov. [[Rekvijem|Zadušnico]] sta s petjem spremljala cerkveni pevski zbor in zbor društva ''Vodnik''. Pogreb se je vršil po takratnih protokolarnih pravilih z vsemi visokimi častmi pokojniku. Med žalnim pohodom do pokopališča je igrala žalne pesmi godba iz Plavij. Na pokopališču so sledili še govori državnega komisarja, župnika g. Malalana, predsednika društva ''Vodnik'' Čuka ter ostalih dveh predsednikov političnega društva "Edinost" za Trst in Istro. Med žalnim sprevodom so Pangercu v spomin nesli 6 velikih vencev s spominskimi napisi. Fašistični občinski komisar Scialpi je odredil, da se je pogreb vršil na stroške občine. Scialpi je med drugim napisal, da je bil Giuseppe Pangerz po značaju blag in dobrotljiv. Njegova politična usmerjenost je bila odločno slovenska. Giuseppe Pangerz je menil, da je prisotnost Italije v teh krajih "naravna posledica Zmage". Novemu redu se je, vsaj navidezno, nekako prilagodil. Poleg teh splošnih ugotovitev, je fašistični občinski komisar Scialpi osebno dodal, da je Pangerz nemalo pomagal pri težkih preiskavah, ki jih je moral Scialpi opraviti zlasti v zvezi z nasilstvi drugih upraviteljev, in mu nudil številne informacije, ki so bile vedno ne samo resnične, ampak tudi objektivne in dostojanstveno. Lokalni časopis ''Edinost'' iz Trsta je napisal štiri članke o izgubi Josipa Pangerca. Na začetku prvega članka je novinar napisal, da niso še beležili in nikoli videli tako velike množice ljudi v Bregu. Pisali so, da je bilo nemogoče stopiti do hiše, kjer je ležal pokojnik ter da je bil vaški trg preplavljen z žalnimi gosti. Medtem ko so pokojnika polagali v grob, se je iz cerkve in spodnjega dela vasi še vrstila vrsta ljudi, ki so v sprevodu korakali iz cerkve proti pokopališču, ki je nekaj kilometrov oddaljen od vasi. O izgubi Josipa Pangerc pa so na prvih straneh pisali še časopisi ''Mali list'', ''Novice'', ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec)]]'' v Ljubljani ter nekateri hrvaški časopisi. Scialpi je v Pangerčev spomin dal postaviti na pokopališču v Dolini spomenik z obeliskom in spominsko ploščo. === Večstopenjska državna šola Josip Pangerc === Njemu gre zasluga, da so med njegovim županovanjem nastale slovenske šole v dolinski občini: v Ricmanjih, v Borštu, v Boljuncu, na Ospu, predvsem pa velika jubilejna šola v Dolini, sedaj sedež večstopenjske šole, ki je bila zgrajena leta 1908 ob 60. letnici Cesarjevega vladanja. Občina se je s tem tako zadolžila, da je bila še mnogo let v hudih finančnih težavah. Na tem sloni tudi utemeljitev Zavodnega sveta, da so 15. marca 2014 državno večstopenjsko šolo slovesno poimenovali po Josipu Pangercu, ki je dal šolstvu v Dolini velik zagon, posejal občino s postojankami slovenske kulture, ki so se ohranile tudi v težkih časih vsiljene italianizacije. Pangerčev doprinos na področju šolstva v vaseh sedanje dolinske in miljske občine je bila pomembna naložba za bodoče generacije: prispeval je h kapilarnemu širjenju slovenske besede v dolgotrajni in obvezni ustanovi, dvignil je kulturno raven kmečke mladine, drugače obsojene na nepopolno in pomanjkljivo izobraževanje. Nenazadnje je stavba dolinske srednje šole v 20. letih gostovala neko vrsto večstopenjske šole ante litteram , ko so v njej za nekaj časa sobivali otroški vrtec, osnovna šola in šola, ki je uvajala v poklic. Danes večstopenjska šola Josipa Pangerca združuje vse slovenske otroške vrtce, osnovne šole in srednjo šolo v občinah Dolina in Milje (Muggia) v Italiji. == Delo == === Dosežki === [[Slika:JUBILJNA ŠOLA V DOLINI.JPG|sličica|283x283_pik|JUBILEJNA LJUDSKA ŠOLA CESRJA FRANCA JOŽEFA I. V DOLINI PRI TRSTU 1908]] * Cesarski in kraljevi deželni in državni poslanec v letih 1908–1914 in 1921-1924. * Dvakrat nadžupan Občine Dolina pri Trstu (1901-1914). * Občinski tajnik Občine Dolina pri Trstu (1886–1901). * Občinski odbornik Občine Dolina pri Trstu. * Cesarski in kraljevi deželni odbornik v gospodarskem in finančnem svetu Istrske Markgrofije (1908-1914). * Odbornik političnega društva ''Edinost''. * Odbornik in predsednik "Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri". * Cesarski in kraljevski poštni ekspedient za dolinsko občino. * Član oficirjev Cesarske in kraljeve mornarice v [[Pulj]]u ''Offizierkorps des Ersatzbataillons des K.u.K I.R.Nr.31''. * [[Slika:Pangerc.jpg|thumb|right|286x286px|Družina in sorodniki rodbine Pangerc. 1898]]Častni član ''Krajne tržaške podružnice mornarniške družbe'' pod pokroviteljstvom [[Franc Ferdinand|Nadvojvode Franca Ferdinanda Habsburškega]]. * Član Senata porotnega sodišča v Trstu od leta 1908. * Ustanovitelj hidrotermalnega zdravstvenega centra ''Zračno in vodno zdravilišče po Kneeipovem načinu v Dolini''. * Ustanovitelj, predsednik in odbornik ''Hranilnice in posojilnice v Dolini''. * Ustanovitelj in predsednik ''Vinarske kmetijske zadruge'' v Dolini. * Pevovodja, predsednik in odbornik društva ''Vodnik'' v Dolini. *Član Glasbene Matice v Ljubljani * Odbornik tržaške podružnice ''Šolskega društva v Trstu''. * Predsednik krajnega šolskega sveta za dolinsko občino v letih 1901-1914. * Predsednik političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri *Odbornik in ustanovitelj Šolskega društva za Primorsko (1920) * Predsednik slovenskega planinskega društva iz Ljubljane za okraj dolinske občine. * Zborovodja in organist v dolinski pražupnijski cerkvi sv. Urha od leta 1883 do smrti. === Cesarska priznanja === Za zasluge je prejel štiri častna odlikovanja, nekatera od teh iz Reda cesarja Franca Jožefa I. == Viri == {{wikivir|Josip Pangerc}} * Rodbinski arhiv Pangerc, Dolina pri Trstu. * Časopis Novice, V slovo možu poštenjaku (sporočilo iz Doline). * Mali list, tednik za novice in pouk, 1925. * Edinost, časopis slovenskega političnega društva v Trstu, 1925. == Zunanje povezave == [http://mitteleuropa-institute.org Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pangerc, Josip}} [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Slovenski organisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] kpfkd9n1fg40qvh5bs1el4hql3tba14 Žalik žena 0 167173 5724888 3894801 2022-07-28T17:48:15Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Žalik žena''', '''Žal žena''', '''Žark žena''', '''Žar žena''' ali '''Žalka''' je eno od [[bajeslovje|bajeslovnih]], [[mistika|mističnih]] bitij v [[ljudske pripovedke|ljudskih pripovedkah]], ki se pojavlja predvsem na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], in ki je istovetna Jébek ženi iz [[Kranjska gora|Kranjske gore]] <ref>Ovsec, D. J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Ljubljana, Domus, str. 375.</ref>, izročilo Žalik žene pa se staplja z izročilom o [[vila]]h, [[sojenica]]h in [[rojenica]]h.<ref name="Kropej2008, 336">Kropej Monika (2008). ''Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja''. Ljubljana-Celovec-Dunaj, Mohorjeva založba. Str. 336.</ref> Ime je prevzeto iz poimenovanja germanskih blaženih žensk z izrazom ''selig'', to je »svet« (in ''ewig'', to je »večen«, pri Jébek ženah).<ref name="Kropej2008, 336"/> V belo oblačilo<ref name="KropejRoberto2008, 30">Kropej Monika, Dapit Roberto (2008). ''Visoko v gorah, globoko v vodah: Velikani, vile in povodni možje''. Ljubljana, Didakta. Str. 30.</ref> oblečene Žalik žene so dobre bele žene z lepimi dolgimi lasmi. Ljudem so prijazne, kmetom svetujejo pri poljskih delih in opravilih, jim pomagajo, a le, če jih pustijo pri miru. Pastirjem blagoslavljajo črede in skrbijo za to, da ima živina dovolj mleka<ref>Mencej, M. (2001). ''Gospodar volkov v slovanski mitologiji''. Ljubljana, Filozofska fakulteta, str. 221.</ref>, domačiji pa podarijo klobko neskončne niti, ki nima konca, razen če gospodinja niti ni prekolne.<ref name="Kropej2008, 336"/> Včasih podobno kot rojenice ob rojstvu pridejo obiskat otroka, da bi prerokovale kako bo potekalo njegovo življenje.<ref name="KropejRoberto2008, 30"/> Pojavijo se podobno kot dobre vile, takrat kadar jih ljudje najbolj potrebujejo. Imajo lastnosti čarobnega bitja, saj uresničujejo želje. Njihovi nasprotniki so [[škopnjak]]i.{{navedi vir}} Niso tako mlade kot vile, zato pa bolj izkušene in razumevajoče. Prepirov ne marajo, raje se umaknejo v samoto. Kakor pravi [[Marie Louise von Franz]] se ljudje v težkih situacijah, neznosni bolečini, skratka, ko ne vidimo nobenega izhoda, obrnemo na nekaj mističnega, nerealističnega, nadnaravnega kar je tudi žalik žena.{{navedi vir}} == Opombe in sklici == {{opombe|2}} ==Viri in literatura== <div class="references-small"> * Bohanec, Franček (1996) : Slovenska ljudska pripoved. Ljubljana: Mladinska knjiga. * Bohanec, Franček (1994) : Divja jaga. Ljubljana: Mladinska knjiga. * Kropej, M. (2008). ''Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja''. Ljubljana-Celovec-Dunaj, Mohorjeva založba. * Kropej Monika, Dapit Roberto (2008). ''Visoko v gorah, globoko v vodah: Velikani, vile in povodni možje. Ljubljana, Didakta. * Kunaver, Dušica (1991) : Slovenska dežela v pripovedi in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga. * Kunaver, Dušica (1999): Slovenske pripovedke in bajke. Ljubljana, samozaložba. * Kunaver, Dušica in Lipovšek, Brigita (2005) : Najlepši slovenski miti in legende. Ljubljana, Mladinska knjiga. * Mencej, M. (2001). ''Gospodar volkov v slovanski mitologiji''. Ljubljana, Filozofska fakulteta. * Ovsec Damjan J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Ljubljana, Domus. * Tomažič, Jože (1990) : Pohorske bajke. Celje: Mohorjeva družba. * Slovenske ljudske pripovedi: miti in legende (2006), Ljubljana, Državna založba Slovenije.</div> {{Slovenska mitologija}} [[Kategorija:Slovenska mitologija]] 5efh4sgeex63jfra6x57wnudzg1x485 Milko Matičetov 0 167381 5724889 5721475 2022-07-28T17:48:22Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Milko Matičetov''', [[slovenci|slovenski]] [[etnolog]] in [[etnograf]], * [[10. september]] [[1919]], [[Kopriva, Sežana|Kopriva na Krasu]], † [[5. december]] [[2014]], [[Ljubljana]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.primorski.it/stories/kultura/235963_odel_je_milko_matietov/ |title=Odšel je Milko Matičetov |work=[[Primorski dnevnik]] |date=5.12.2014 |accessdate=5.12.2014}}</ref> == Življenje == Rodil se je 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu s priimkom [[Ukmar]]. 1929. je bil vpisan na gimnazijo v [[Koper]] in 1930. prepisan v Gorico. Maturiral je na klasični gimnaziji v Gorici 1938, študiral klasično in moderno filologijo na univerzi v [[Padova|Padovi]] (1938-1943). Doktoriral je s folklorno študijo ''Sežgani in prerojeni človek'' pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenski akademiji znanosti in umetnosti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (1955). Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je najprej zaposlil kot kustos pripravnik v [[Etnografski muzej|Etnografskem muzeju]] v Ljubljani, od 1952 do upokojitve 1985 (kot znanstveni svetnik od 1964) pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje SAZU, kjer je osnoval arhiv ljudskih pripovedi. Med letoma 1975 in 1985 je bil upravnik tega inštituta, v letih od 1995 do 2008 predsednik njegovega znanstvenega sveta. Leta 1995 je postal izredni in 2001 redni član [[SAZU]] v razredu za filološke in literarne vede. Bil je tudi častni član [[ZRC SAZU]] (od 2009), od 1987 dopisni član avstrijskega društva ''Verein für Volkskunde'', častni občan Rezije (1990) in dobil več tujih in domačih nagrad: ''Premio Internazionale di Folklore Giuseppe Pitre`'' (1956), [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]] (1973), literarno nagrado ''Laštra'' landarske banke (1983), ''Premio Internazionale di Etnografia Michelangelo Mariani'' (1991), [[Murkovo priznanje]] (1992) in [[Štrekljeva nagrada|Štrekljevo nagrado]] (2002). == Delo == [[Slika:Pri ljudskem pravljičarju Hlebcu; zapisuje dr. M. Matičetov. Sv. Križ 1961 (2).jpg|thumb|right|250px|Matičetov (levo) ob delu na terenu leta 1961]] Že pred drugo svetovno vojno je začel raziskovati [[slovensko]] [[ljudsko izročilo]]. Napisal pa je tudi številne članke na različne teme - znani običaji, motivi iz ljudkih pesmi, pregovori in uganke, izročilo o veteru, zvezdah, narcisah... Posveča se predvsem zbiranju in komparativnemu raziskovanju slovenskega ljudskega slovstva in verovanja, zlasti ljudskega pripovedništva. Čeprav je raziskoval ves slovenski etnični prostor, se najbolj intenzivno posveča raziskovanju obrobnih krajev: [[Posočje]], [[Ter]], Rezija, [[Slovenska Istra]] in [[Kras]], [[Zgornja Savska dolina]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroška]], [[Prekmurje]] in [[Porabje]]. S predavanji se je udeležil več domačih in mednarodnih etnografskih, slavističnih in romanističnih zborovanj. Bil je na ustanovni skupščini ''International Society for Folk-Narrative Research'' v [[Antwerpen|Antwerpnu]] leta 1952 in na kasnejših znanstvenih srečanjih tega društva. V letih 1956–59 in 1973–75 je bil predsednik [[Slovensko etnografsko društvo|Slovenskega etnografskega društva]], soustanovitelj delovne skupnosti vzhodnoalpskih dežel ''Alpes Orientales'' (1956), soustanovitelj in urednik ''Traditiones'' (1974-85) itd. Ohranil nam je veliko slovenskih pripovedi: skupaj gotovo več kot 3000. Sprva, ko še ni imel [[magnetofon]]a, jih je zapisoval, od konca 50. let naprej pa snemal. Zbiral jih je po vseh slovenskih pokrajinah, predvsem pa v [[Rezija|Reziji]]. === Ustvarjanje === {{wikivir|O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica|O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica}} *''[[Tri botre lisičice]]'' (1976) {{COBISS|ID=311868}} *''[[Zverinice iz rezije]]'' (1973) {{COBISS|ID=407070}} *''[[Lisica in petelin: ljudske pravljice]]'' (1973) {{COBISS|ID=2090760}} *''[[O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica]]'' (1999) {{COBISS|ID=104019968}} *''[[Jurček orje: slovenske ljudske pesmice]]'' (1979) {{COBISS|ID=3721013}} *''[[Ljudske pesmice]]'' (1971) {{COBISS|ID=301129}} *''[[Sežgani in prerojeni človek = Der verbrannte und wiedergeborene Mensch]]'' (1961) {{COBISS|ID=4538624}} *''[[Rožice iz Rezije: ljudske lirične pesmi]]'' (1972) {{COBISS|ID=2210312}} *''[[Dvoje gledanj na zvezdna imena]]'' (1977) {{COBISS|ID=9260845}} *''Resia: bibliografia ragionata (1927-1979)'' (1981) {{COBISS|ID=18495744}} *''Folklorno gradivo iz [[Terska dolina|Tera]] – 1940 : terenski zapisi Milka Matičetovega (Slovenski pravljičarji 3 : uredili in spremne obravnave napisali: Barbara Ivančič Kutin, Rok Mrvič, Monika Kropej Telban)'' (2022) == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Anja Štefan (1999). ''O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica''. Ljubljana: Slovenska knjiga.{{COBISS|ID=104019968}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20091017192129-00500.html Bibliografija] * [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/milko-maticetov.html SAZU - Milko Maticetov] {{-}} {{StrekljeviNagrajenci}} {{MurkoviNagrajenci}}{{Levstikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matičetov, Milko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1919]] [[Kategorija:Umrli leta 2014]] [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Štrekljevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] 5ahre2vupknxiyir7zm4cjqhzdqnprj Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945 0 169377 5724890 4840265 2022-07-28T17:48:27Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945''' je [[obdobje]] v [[zgodovina|zgodovini]], v katerem je [[Slovenija]] prvič dobila samostojno [[vojska|vojsko]] in svojo prvo [[Prva narodna vlada Slovenije|Narodno vlado]]. ==Država SHS== [[Slika:Flag_of_the_State_of_Slovenes,_Croats_and_Serbs.svg|thumb|300px|Zastava Države SHS]] Z razpadom [[Avstro-ogrska|avstro-ogrske]] monarhije leta [[1918]] so južnoslovanski narodi nekdanje monarhije [[29. oktober|29. oktobra]] [[1918]] razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u, ki pa ni bila nikoli mednarodno priznana državna tvorba. [[31. oktober|31. oktobra]] 1918 je ljubljanski Narodni svet imenoval Narodno [[vlada|vlado]] SHS. Za [[predsednik]]a vlade je bil imenovan [[Josip Pogačnik]]. Narodno vlado je potrdil tudi Narodni svet v Zagrebu, s tem pa je slovenska Narodna vlada dobila tudi vsa zakonodajna in izvršilna [[pooblastila]]. Država SHS je imela skupno samo zunanjo in vojaško politiko. Sredi novembra 1918 je Narodna vlada SHS izdala ''Naredbo o prehodni upravi'', ki predstavlja prvo slovensko [[ustava|ustavo]]. Ta ustava je Sloveniji določila tudi samostojno delovanje na obrambnem področju, saj skupna država ni bila sposobna izvajati obrambne politike. Razlog za ta korak je bila razglasitev o nedeljivosti dežele in pripadnost Avstriji, ki jo je razglasila [[Koroška deželna vlada]]. Poleg tega je italijanska vojska na vzhodu prekoračila razmejitveno črto, ki je bila določena v [[Londonski sporazum|Londonskem sporazumu]]. Prodirajoče italijanske sile je 14. novembra v [[Logatec|Logatcu]] po nalogu Narodnega sveta zaustavila srbska [[vojaška enota]] pod vodstvom [[Stevan Švabić|Stevana Švabića]]. Na slovenski severni [[državna meja|meji]] je [[Rudolf Maister]] [[1. november|1. novembra]] 1918 s svojimi [[vojak]]i prevzel nadzor nad [[Maribor]]om in mesto z okolico razglasil za del Slovenije. Podporo mu je izrekel štajerski Narodni svet, ki ga je povišal v [[general]]a. Na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] je [[koroški Heimwehr]] do konca leta 1918 prevzel nadzor nad ozemljem in od tam pregnal slovenske enote. Medtem se je na političnem področju vse bolj začelo oblikovati stališče, da se mora Država SHS združiti s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]]. Sredi novembra je svoje mnenje o tem podal tudi Kulturni odsek Narodnega sveta, ki je sprejel [[resolucija|resolucijo]], v kateri so se zavzemali za slovensko kulturno avtonomijo in jezikovno kontinuiteto. Kasneje so resolucijo na pritisk liberalnih strank umaknili in podprli unitarizem. Glasovanje o združitvi je potekalo 23. novembra 1918 v Zagrebu, ljubljanska Narodna vlada pa je odločila, da bodo na njem njeni predstavniki glasovali za takojšnjo združitev s Kraljevino Srbijo v skupno državo. V [[Prekmurje|Prekmurju]] ([[Slovenska krajina-program]]) so [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] in drugi politiki hoteli ob [[Mura|Muri]] udejanjiti bodisi avtonomni entitet [[Madžarska|Madžarske]] ali svobodno državo. Kasneje se je Klekl odločil, da se Slovenska krajina enostavno združi s Slovenijo, oziroma s takratno Državo SHS. Leta [[1919]] je v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] [[Vilmoš Tkalec]] oznanil samostojno [[Murska republika|Mursko republiko]] (obstajala je šest dni), ampak v Prekmurju dejansko ni bilo stvarnih teženj po neodvisnosti. ==Kraljevina SHS== [[Slika:Locator map Drava Banovina in Yugoslavia 1929-1939.svg|thumb|left|200px|Dravska banovina]][[Slika:Politični plakat Slovenske socialnodemokratske stranke 1919.jpg|thumb|Politični plakat Slovenske socialnodemokratske stranke leta 1919]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] je bila razglašena [[1. december|1. decembra]] [[1918]] v Zagrebu, že januarja 1919 pa so bile ukinjene avtonomne narodne vlade. Imenovane so bile nove deželne vlade z omejenimi pooblastili. Deželna vlada Slovenije je imela šest poverjenikov, ki so sodelovali pri pripravi prve ustave nove države. Med tem so se v Sloveniji stopnjevala nesoglasja med političnimi strankami, predvsem med unitaristično [[Jugoslovanska demokratska stranka|JDS]] in katoliško konzervativno [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]]. SLS je javno zagovarjala slovensko [[avtonomija|avtonomijo]] in večjo vlogo katoliške cerkve v političnem življenju. Poleg tega se je SLS zavzemala tudi za večjo zaščito [[kmet]]ov in [[delavec|delavcev]]. Leta 1920 so bile v Sloveniji [[volitve]] v ustavodajno skupščino, v luči volitev pa so se ustanavljale nove stranke, že obstoječe stranke pa so se združevale ali razpadale. Tako sta leta 1920 na novo nastali [[Samostojna kmetijska stranka]] in [[Narodno socialistična stranka]], [[JDS]] se je združila s sorodnimi strankami v [[Demokratska stranka|Demokratsko stranko]], od [[Jugoslovanska socialdemokratska stranka|Jugoslovanske socialdemokratske stranke]] pa se je odcepila [[Delavska socialistična stranka za Slovenijo]], ki je vstopila v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] (ta je nastala že leta 1919). Preostanek JSDS je leta 1921 vstopil v [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistično stranko Jugoslavije]]. Na teh volitvah je Slovenija dobila 38 poslanskih mest. SLS je dobila 14 mest, SKS 8, JSDS 6, KPJ 5, DS 3 in NS 2 mesti. ==Slovenci v Kraljevini Italiji== [[File:Venezia Giulia province.png|thumb|175px|right|Razdelitev Julijske krajine na Province: Goriška (modra barva), Tržaška (zelena), Puljska (rumena) in Reška (rdeča)]]Na po pogajanjih med Kraljevino in Italijo za določitev meje med državama so se Slovenci zavzemali za razmejitev po narodnostni meji; to stališče pa so zavzemali tudi na [[pariška mirovna konferenca|pariški mirovni konferenci]] leta 1919. Italijani so pa vztrajali na meji, ki so jo zahtevali že v londonskem paktu. Mednarodna skupnost je zadeve na koncu prepustila v reševanje Kraljevini SHS in Italiji. Državi sta na koncu vprašanje meje rešili z [[Rapallska pogodba|rapalsko pogodbo]] s katero je bila določena meja, ki je potekala po [[razvodje|razvodju]] med [[Črno morje|Črnim]] in [[Jadransko morje|jadranskim morjem]].[[File:Treaty of Rapallo.png|thumb|left|245px|Del slovenskega naselitvenega prostora, ki ga je pridobila Italija na podlagi Rapalske pogodbe]] [[Rapalska pogodba]] je bila podpisana 12. novembra 1920: Italija je z njenim podpisom priznala Kraljevino SHS, v zameno pa je Italija pridobila velik del slovenskega naselitvenega prostora, na katerem je prebivalo 327.230 [[Slovenci|Slovencev]]<ref>po avstrijskem štetju iz leta 1910</ref>, in del hrvaškega naselitvenega prostora, na keterem je prebivalo približno 180.000 Hrvatov. Italija je na novo pridobljeno ozemlje, ki je obsegalo [[Goriška|Goriško]], [[Trst]], [[Istra|Istro]] in nekdanje [[avstrijski okraji|avstrijske okraje]]: trbiškega, idrijskega, postojnskega in ilirskobistriškega je Italija poimenovala [[Julijska krajina]]. Po letu 1923 so prej enotno upravno-politično enoto razdelili na [[provinca|province]], tako da Slovenci v nobeni niso imeli večine.[[File:Volkabstimmung Kärnten 1920.svg|thumb|right|250px|Območje plebiscita na [[Južna Koroška (Avstrija)|Koroškem]] leta 1920]] ==Slovenci v Avstriji== Vprašanje severne meje se je rešilo s [[koroški plebiscit|koroškim plebiscitom]] [[10. oktober|10. oktobra]] [[1920]]. Na tem [[plebiscit]]u, pred katerim je Avstrija vodila ostro [[propaganda|propagandno]] kampanjo, so se [[Koroški Slovenci|prebivalci]] zasedenih ozemelj odločili za priključitev k [[Avstrija|Avstriji]], s čimer je Slovenija izgubila še dodaten del slovenskega naselitvenega prostora. ==Vidovdanska ustava== Ustavodajna skupščina je [[28. junij]]a 1921 sprejela [[vidovdanska ustava|vidovdansko ustavo]], s katero je država postala unitaristična in [[centralizem|centralistična]], na čelo pa je postavila [[dinastija|dinastijo]] [[Karađorđevići|Karađorđevićev]]. Posledica te ustave je bila zahteva 43 vidnih slovenskih kulturnikov in znanstvenih delavcev po avtonomiji Slovenije znotraj države. Zahtevo so podali v začetku leta 1922, podporo pa so dobili v številnih manjših političnih strankah ter med slovenskimi kulturnimi delavci. Leta 1923 so se tudi slovenski komunisti zavzeli novo državno ureditev, ki naj bi bila po njihovem [[federacija]] delavsko-kmečkih republik. Že leta 1924 se je [[Slovenska republikanska stranka]] pod vodstvom [[Anton Novačan|Antona Novačana]] združila s slovenskimi avtonomisti pod vodstvom [[Dragotin Lončar|Dragotina Lončarja]] in [[Albin Prepeluh|Albina Prepeluha]] v [[Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev|Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev]]. Stranka je leta 1925 objavila program za samostojno Slovenijo v okviru federativne [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 1927 je slovenska SLS pod vodstvom Antona Korošca sklenila [[blejski sporazum]] s [[Srbska radikalna stranka|Srbsko radikalno stranko]], ki jo je zastopal [[Velja Vukčević]], da bosta stranki na volitvah nastopili skupaj. To je pomenilo, da se je SLS odrekla avtonomistični politiki. Na volitvah je stranka dosegla velik uspeh in Anton Korošec je postal edini nesrbski predsednik katere od jugoslovanskih vlad. Položaj [[predsednik vlade|predsednika vlade]] je zasedal od julija 1928 do januarja 1929, med tem pa si je njegova stranka nakopala veliko zamer zavednih Slovencev, veliko neodobravanje pa so izražali tudi hrvaški katoliški krogi. ==Kraljevina Jugoslavija== Zaradi neprestanih političnih [[kriza|kriz]] je [[kralj]] januarja 1929 razpustil Narodno skupščino in razveljavil ustavo. Šestega januarja je razglasil novo, t. i. [[šestojanuarska ustava|šestojanuarsko ustavo]] in uzakonil [[diktatura|diktaturo]]. To je SLS v Sloveniji sprva podprla, saj je menila, da bo z njo kralj razmere umiril in v državo vrnil red. Zaradi tega je SLS vstopila v vlado, ki jo je sestavil premier [[Petar Živković]]. KPJ, ki je bila prepovedana že leta 1921 se je diktaturi uprla in pozivala celo k oboroženemu uporu, kar pa je stranki prineslo še večje preganjanje. Kralj je državo preuredil in jo razdelil na devet [[banovina|banovin]], s čimer je poskušal ukiniti vse narodne institucije nekdanje države, zaradi česar jo je dal preimenovati v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Slovenija je postala [[Dravska banovina]], ozemlje današnje [[Bela krajina|Bele krajine]] in del Kočevskega pa sta do leta 1931 spadala pod [[Savska banovina|Savsko banovino]]. Banovinam je načeloval [[ban]], ki ga je imenoval kralj osebno, dravska pa je imela sedež v Ljubljani. Notranje napetosti in politično posredovanje nekaterih evropskih držav, med katerimi sta bili najbolj glasni [[Francija]] in [[Češkoslovaška]] sta prisilili kralja, da je leta 1931 izdal novo, t. i. [[oktroirana ustava|oktroirano ustavo]]. Ta ustava naj bi spremenila določene politične relacije v državi, a tega ni storila v bistveni meri. Politične stranke so bile še vedno prepovedane na narodni, verski in razredni podlagi, centralistična enotnost pa je bila še vedno osnova delovanja države. Iz teh razlogov je SLS izstopila iz vlade, liberalne stranke v Sloveniji pa so podpirale novo ustavo. Z izstopom iz vlade je SLS postala prepovedana stranka. ==Druga svetovna vojna== {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} V Jugoslaviji se je v času [[Milan Stojadinović|Stojadinovićeve]] vlade med letoma 1935 in 1939 začel vzpon [[fašizem|fašistične miselnosti]].<ref>»Not only was Stojadinović's foreign policy increasingly pro-Italian and pro-German, but he appeared to have adopted the image of a fascist dictator. According to a British observer it seemed as [he] is going to be satisfied with nothing short of personal dictatorship.« (Rebecca Haynes, Martyn Rady. ''In the Shadow of Hitler: Personalities of the Right in Central and Eastern Europe''. London: I. B. Tauris, 2011. 154.</ref> Po izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Evropa|Evropi]] se je kmalu pokazalo, da bo tudi Jugoslavija kmalu ujeta v spopade. Politični vrh se je odločil, da bo pristopil k [[trojni pakt|trojnemu paktu]], kar se je zgodilo [[25. marec|25. marca]] [[1941]]. Posledica te odločitve so bile splošne ljudske [[demonstracija|demonstracije]], ki so vodile v [[vojaški udar]], s katerim je bila vlada odstranjena, Jugoslavija pa je 27. marca preklicala vstop. V novi vladi sta dobila svoje mesto tudi dva člana SLS, [[Franc Kulovec]] in [[Miha Krek]]. {{Več slik | align = right | footer = Simboli nasilja italijanskih okupatorjev Slovenije med drugo svetovno vojno: 1) Prepoved izhoda iz mesta [[Okupirana Ljubljana|Ljubljane]] – 2) Italijansko [[Koncentracijsko taborišče Rab|koncentracijsko taborišče na otoku Rabu]] (nad 10.500 internirancev, 1.500 umrlih, med katerimi 100 otrok izpod 10. leta starosti) | width = 275 | image1 = Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg | alt1 = Rumeni karton | image2 = Inmate at the Rab concentration camp.jpg | alt2 = Rdeči karton }}Napad na Jugoslavijo, s kodnim imenom [[Operacija Belo]] se je začel [[6. april]]a 1941. Jugoslovanska vlada se je preko [[Egipt]]a umaknila v [[London]], na domačih tleh pa je vojna med vojskami sil Osi in [[Jugoslovanska kraljeva vojska|Jugoslovansko kraljevo vojsko]] trajala do 17. aprila, ko je jugoslovanska vojska brezpogojno [[kapitulacija|kapitulirala]]. Slovenija je bila po ustanovitvi fašistične [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] 10. aprila 1941 povsem odrezana od dogodkov v ostalih delih Jugoslavije in že kmalu zasedena. Po kapitulaciji je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na tri dele. Pod nemško [[okupacija|okupacijo]] so prišle slovenska [[Štajerska]], [[Gorenjska]] in slovenska [[Koroška (pokrajina)|Koroška]], skupaj 10.261 kvadratnih kilometrov ozemlja. [[Prekmurje]] je prišlo pod [[Madžarska|madžarsko]] okupacijsko oblast, ki je tako dobila 997&nbsp;km² slovenskega ozemlja. [[Italijani]] pa so dobili večji del [[Notranjska|Notranjske]], [[Dolenjska|Dolenjsko]] in [[Ljubljana|Ljubljano]], skupaj 4.544&nbsp;km² s 340.000 prebivalci. [[File:Croatia-41-45.gif|thumb|right|300px|Razdelitev Jugoslavije in Slovenije med silami osi: Nemška zasedba (modra), Italijanska zasedba (zelena) in Madžarska zasedba (siva), Hrvaška NDH (rdeča).]]Zasedena ozemlja so te tri države kmalu priključile k matičnim državam. 3. maja 1941 je to prva storila [[Italija]], ki je [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]], kot je imenovala svoj del slovenskega ozemlja, na ta dan združila z Italijo. Madžari so prekmurje priključili k Madžarski decembra 1941, Nemci pa so sicer imeli načrte za priključitev izdelane že ob zasedbi, a formalno zasedenih območij niso nikoli vključili v Tretji Rajh. Kljub temu so prebivalce zasedenih območij obravnavali kot lastne državljane in jih začeli klicati v nemško vojsko. Prav tako so tem območjem predpisali nemške zakone, za njihovo dosledno izvajanje pa so imenovali dva [[gaulajter]]ja, enega za Koroško in enega za Štajersko. ==Opombe== {{opombe}} == Glej tudi == * [[Primorska]] * [[Rapalska pogodba]] * [[Slovenska krajina (Ogrska)]] * [[Murska republika]] ==Viri== * ''Slovenska zgodovina v besedi in sliki'', Mladinska knjiga 2003 ISBN 86-11-16514-4 {{Slovenija}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] 5vgi1ns3olzo0bw50ov5c98x2tpqdmy Papež Klemen VIII. 0 169980 5724891 5687049 2022-07-28T17:48:37Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki :''Ne sme se zamenjevati s [[protipapež Klemen VIII.|protipapežem Klemenom VIII.]].'' {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Klemen VIII. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = Papež Klemen VIII. | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[30. januar]] [[1592]] (izvoljen) | term_start = [[2. februar]] [[1592]] (posvečen; <br> [[9. februar]] ustoličen in kronan) | term_end = [[3. marec]] [[1605]] (13 let, 1 mesec, 3 dni) |predecessor=[[Papež Inocenc IX.|Inocenc IX.]] | opposed = | successor = [[Papež Leon XI.|Leon XI.]] | ordination = [[1580]] | ordinated_by = | consecration = [[2. februar]] [[1592]] | consecrated_by = [[Alfonso Gesualdo di Conza]] | cardinal = [[18. december]] [[1585]] | created_cardinal_by= [[papež Sikst V.|Sikst V.]] | rank = [[Seznam papežev|231. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan]] <br>[[Bazilika Marije Snežne, Rim|Marija Snežna]] v [[Rim]]u | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Silvestro Aldobrandini<br>pravni svetovalec<br>Lisa Deti. | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = |previous_post= | alma_mater = [[Univerza v Bologni]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Clemente VIII.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Klemen }} '''Papež Klemen VIII.''' (rojen kot '''Ippolito Aldobrandini (starejši)'''), [[italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[24. februar]] [[1536]], [[Fano]], † [[3. marec]] [[1605]]. [[Rim]] ([[Papeška država]], danes: [[Italija]]). <br> [[papež]] je bil med letoma 1592 in 1605. == Življenjepis == === Mladost in vzpon === Ippolito Aldobrandini se je rodil v [[Fano|Fanu]] (danes pokrajina Pesaro e Urbino) v severni [[Italija|Italiji]] dne 24. februarja 1536. Oče je bil znan florentinski pravni svetovalec Silvestro Aldobrandini iz ugledne plemiške rodbine, mati pa Lisa Deti. Oče je bil prisiljen pobegniti zaradi svoje [[Medičejci|proti-medičejske]] naravnanosti; bil je uslužbenec pri več vojvodih, dokler ga ni 1548 vzel pod svojo zaščito kardinal [[Alessandro Farnese]]; tako je postal konsistorialni odvetnik v Rimu. Kljub težavnim gmotnim razmeram je Hipolit mogel v šole in sicer v Padovi, Perugii in [[Univerza v Bologni|Bologni]], kjer je doktoriral iz obojnega prava.<ref name="#1">{{cite web|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-viii_%28Dizionario-Biografico%29/ |title=Clemente VIII, papa|publisher=Treccani|date=1982|accessdate=26. januar 2017}}</ref> Postal je podobno kot oče tudi on odličen pravnik. === Cerkvene službe === * Konsistorialni odvetnik pod [[papež Pij V.|Pijem V.]] od 1566 do 1572; * avditor pri [[Rimska rota|Rimski roti]] 1569; * pomočnik [[dominikanci|dominikanskemu]] kardinalu [[Michele Bonelli|Bonelliju]] med diplomatsko misijo v Španiji 1571-1572; * 1580 je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]; * memorialni tajnik 1585; * datarij njegove svetosti od 15. maja 1585 do 11. junija 1586; * [[papež Sikst V.|Sikst V.]] ga je imenoval za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] pri San Pancraziu 18. decembra 1585; * vrhovni penitenciar od 12. junija 1586 do 29. januarja 1592; * legat a latere na Poljskem od 1588 do 1589. == Papež == [[File:Clem8.jpg|thumb|150px|left|<center> Klemen VIII.]]</center> [[File:Cavalier d'arpino, ritratto di papa Clemente VIII aldobrandini, 1598 ca (cropped).jpg|180px|thumb|<center> Klemen VIII. je bil pobožen, učen in delaven mož]]</center> === Napet in buren [[konklave]] === Hipolit je bil v letu 1591 večkrat papabilis – tudi takrat, ko je bil izvoljen [[papež Gregor XIV.|Gregor XIV.]], ki ni papeževal niti leto dni in je umrl po kratki bolezni v noči med 15. in 16. oktobrom 1591. V konklavu, ki se je sešel deset dni pozneje, je imel še več možnosti, ker ga je tokrat podpirala tudi Španija – seveda pod pogojem, če ji ne uspe vriniti primernejšega kandidata. Med njimi je bil tudi kadinal Giovanni Antonio Facchinetti, za katerega se je [[kardinalski zbor]] odločil že po dveh dneh sejanja, in si je izvolil ime [[papež Inocenc IX.|Inocenc IX.]]. Toda tudi njegov pontifikat – podobno kot njegovih dveh predhodnikov, ni trajal dolgo: že 30. decembra istega leta je umrl po komaj 62 dneh vladanja. Tako so se že četrtič, v manj kot enem letu, zopet zaprla vrata konklava za škrlatniki. Razmerje med strankami je bilo podobno prejšnjemu; največ možnosti je imel kardinal [[Giulio Antonio Santori|Santori]], ki ga je sicer podpirala Španija, ni pa bil priljubljen pri tovariših zaradi svojega neprijaznega in svojeglavega značaja, kar bi lahko prevesilo tehtnico v korist drugega. 10. januarja 1592 so se zaprla konklavska vrata. Naslednjega jutra je špansko usmerjeni kardinal [[Lodovico Madruzzo|Madruzzo]] poskusil, da bi izvolili Santorija ''z odobravanjem''; vendar je skupina 16 kardinalov pod [[Marco Sittico Altemps|Altempsovim]] vodstvom zapustila Pavlinsko kapelo, kjer so potekale volitve, in se podala v [[Sikstinska kapela|Sikstinsko kapelo]], kjer se jim je kmalu pridružil še kardinal [[Ascanio Colonna|Colonna]]. Ostali kardinali – tudi Aldobrandini – so kljub manjšemu številu obljubili svoj glas Santoriju; ko so pa listke prebrali, so bili štirje nasprotni; polagoma pa so ga pustili na cedilu še drugi španskoljubi kardinali in dali svoj glas drugim; na koncu so se zedinili za sporazumnega kandidata Aldrobrandinija in ga izvolili popoldne, 30. januarja 1592. Kako buren je bil ta konklave, je nazorno opisal [[Leopold von Ranke|Ranke]] v svoji ''Zgodovini rimskih papežev''<ref>Leopold von Ranke: ''Geschichte der römischen Päpste'', 9. izd., II, 150s.</ref> Odločilnega pomena za Hipolitovo izvolitev je bila podpora [[Filip II. Španski|Filipa II.]]; Španci pa seveda niso mogli vedeti, da ga podpira tudi veliki vojvoda [[Toskana|toskanski]] [[Ferdinando I. de' Medici|Ferdinando]]; čeprav tega na zunaj ni kazal, je skrivaj zapovedal svojim ljudem že oktobra 1590, naj podprejo Aldobrandinija, če se le pokaže prilika. 30. januarja 1592 ga je torej 52 kardinalov izvolilo ''po soglasju''<ref>''po soglasju'' ({{lang-la|acclamatio, per acclamationem}}; {{lang-en|per acclamation}}; {{lang-it|per adorazione, per acclamazione}}; {{lang-de|durch Akklamation}}; {{lang-ru|aкклама́ция — «крик, восклицание}}) – to pomeni, da so papeža izvolili soglasno po dogovoru volilcev ali z vzklikanjem ali z dvigom rok.</ref> za [[papež]]a; 2. februarja je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]], a 9. februarja je bil [[papeško ustoličenje|ustoličen]] in kronan. Novi pontifik si je izbral ime Klemen VIII. V trenutku povišanja na papeški sedež še ni dopolnil 56 let ter je veljal za mladega papeža. Po velikosti je bil malo nad povprečjem, po naravi trdoživ – če izvzamemo [[protin]], ki ga je mučil že od časov škrlatništva; bil pa je neutruden delavec. Hotel se je osebno pozabaviti s sleherno zadevo; tako so o njem pravili 1598 [[Beneška republika|beneškemu]] poslancu pri [[Sveti sedež|Svetem sedežu]] [[Giovanni Dolfin|Dolfinu]],<ref>Giovanni Dolfin (1545-1622) je bil italijanski kardinal in politik</ref> češ da »papež hoče vse vedeti, vse brati in vse urejati.«<ref>E. Alberi: ''Relazioni degli ambasc. veneti al Senato'', s. 2, IV, Firenze 1857, str. 455</ref> Celo kadar so ga napadi njegove hudine prisiljevali leči v posteljo, je nadaljeval s sprejemanjem avdienc ter se živo zanimal za vse važnejše zadeve.<ref name="#1"/> === [[Sveto leto]] 1600 === [[File:AnnoSanto156 CastelAngelo-1600.jpg|thumb|180px|<center><small>[[Umetni ogenj|Umetni ognji]] nad [[Angelski grad, Rim|Angelskim gradom]] v [[sveto leto|svetem letu]] [[1600]]]] </center></small> [[Sveta vrata]] je papež odprl s kakim dnem zamude od običajnega [[Božič]]a, in sicer 31. decembra 1599, zaradi hudega [[protin]]skega napada. Velik vtis je napravilo istočasno odpiranje vseh rimskih svetih vrat, ki ga je spremljalo zvonjenje vseh rimskih cerkva, pomešano s pokanjem topov na [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]]. Začela se je velika dejavnost: odprli so gostilne, trgovine in prenočišča; uvedene so bile hude kazni za povišanje cen; prepovedane so bile [[pust]]ne norčije; odprli so posebno zavetišče za revne škofe in duhovnike z onkraj Alp; židovska rimska skupnost je podarila 500 slamnjač in rjuh. Sveto leto 1600 pomnijo kot eno najbolj obiskanih: v Rim, ki je štel takrat 100.000 prebivalcev, je prišlo samo za [[Velika noč|Veliko noč]] čez 200.000 romarjev, ki so dobili popolni [[cerkveni odpustki|odpustek]], če so kot tujci obiskali svetoletne cerkve 15-krat, kot Rimljani pa 30-krat. Papež je med svetim letom dajal sam dober zgled s strežbo romarjem pri mizi, s spovedovanjem čez [[Veliki teden]], s hojo po kolenih čez svete stopnice, z vsakodnevnim skupnim kosilom z dvanajstimi reveži, ter s 60-kratnim obiskom svetih krajev. Osebno je obiskal vse spokorne kraje, da bi se prepričal o njihovi urejenosti in primernosti; kardinali pa so v znamenje spokornosti slekli škrlatna oblačila.<ref name="#2">{{cite web|url= http://cronologia.leonardo.it/biogra2/clemeviii.htm|title= Clemente VIII|publisher=Leonardo|date= |accessdate=1. februar 2017}}</ref> To sveto leto imenujejo tudi ''veličastno'', ''spektakularno''. Romarje so sedaj sprejemale [[bratovščina|bratovščine]], ki so delovale v duhu [[katoliška prenova|katoliške prenove]]. Tudi v [[srednji vek|srednjem veku]] so že obstajale bratovščine, ki pa so romarje le spremljale in niso imele kakega posebnega učinka pri njihovi osrkbi. Sedanje bratovščine pa so zadobile pobožnostni in bogoslužni videz, in niso bile toliko posvečene svetim zavetnikom umetnosti, obrti ali krajev, kolikor so jih bolj navdihovale posamezne bogoslovne zamisli: ''Divino amore, Gran Sacramento, Santissima Trinità (Božja ljubezen, Najsvetejši zakrament, Presveta Trojica)''. V škofijskem merilu so bratovščine sestavljale najveličastnejše dele procesij, z barvnimi pokrivali, z velikimi in pisanimi praporji, nosilci kipov in okrašenih razpel, pa vse do z zlatom vezenih nebes (baldahinov). V svetih letih so bratovščine organizirale urejena romanja oblečene v boljše noše in z daleč vidnimi znamenji. Minil je čas, ko se je ubog romar podal na pot sam, z obleko na sebi, z gorjačo v roki, s peresom na glavi in z bučo za vodo za pasom, za okras je pa imel školjko, Veroniko ali palmo. Sedaj so se romanja odvijala z ritmom procesije, ob petju svetih pesmi in s skoraj bogoslužnim redom. Iz tega svetega leta je ostal spomin na neko bratovščino iz bližine [[Velletri]]ja, kjer so šli spredaj ''»mnogi dečki oblečeni v angelce«, pa tudi na družbe spokornikov, ki so bili oblečeni v črno, zeleno, rdeče, vijolično »in v druge barve, z mnogimi podobami, križi in drugimi nabožnimi predmeti«''. Za red so skrbeli »uradniki s tolkači in žezli«. Tudi druge romarske skupine so bile oblečene v različne sijajne obleke. Vhod v Rim teh romanj je predstavljal neko vrsto pobožne zabave in Rimljani so pohiteli k vratom, ko so slišali za kako novo izvirno skupino, ki je po kronistovih besedah »razgrela celo mesto s pobožnostjo«. Sedaj je vse postalo priložnost za prizor in predstavo; novi Rim je dobival videz velikanske pozornice, na kateri so tudi sveta romanja postajala igralci. Nobena od teh procesij ni smela iti čez [[trg Campo de' Fiori]] ob bledi in sivi zori 27. februarja 1600, ko se je bedno 51-letno telo, ki sta ga navdajala častihlepnost in razočaranje, spreminjalo v pepel. Že pred sedmimi leti ga je [[Beneška republika]] izročila [[inkvizicija|inkviziciji]], ki ga je obtožila za herezijo. Žalosten konec [[Giordano Bruno|Giordana Bruna]] pač ni ganil skoraj nikogar. Znan kot čudaški frater, znan kot avtor skoraj nerazumljivih del, znan kot učitelj skrivnostnih [[kabala|kabalnih]] obredov, se je sam imenoval »sin očeta Sonca in matere Zemlje« - a je bil temna osebnost v teh dneh sijajnih verskih izražanj. Zavrnili so ga vsi: katoličani in protestanti, hebrejci in laiki, plemstvo in ljudstvo, akademiki in teologi. Brat Bruno se je opredeljeval kot »prebujevalec spečih, krotilec nevednosti, ne Italijan, ne Anglež, ne moški, ne ženska, ne škof ne vladar, ne človek s togo ali mečem, ne menih ali laik, ampak državljan in domačin celega sveta.« Vsekakor bi bili lahko počakali še kak mesec, da ne bi ta žalostna grmada zagorela ravno med [[sveto leto|svetim letom]], ki ga je oznanil papež Aldobrandini, Klemen VIII.; škoda pač, da je ta grmada sploh zagorela – toda tudi to je znamenje takratne miselnosti, danes nam nerazumljive, ki je obračunavala s krivoverci, pa četudi so bili vedeži. Umetnosti skrbeti za romarje so se posvetili bivši vojak [[Ignacij Lojolski]], ki se je predal dejanjem dobrodelnosti. [[Kamil de Lellis]] je sledeč zgledu [[Filip Neri|Filipa Nerija]] mislil na vse tiste, ki jih je bolezen prisilila k izstopu iz pisanih romarskih povork. Družba, ki jo je osnoval, se je posvetila službi bolnikom, v katerih so služili samemu [[Jezus Kristus|Kristusu]]. Poleg teh dobrodelnikov je zaznamoval sveto leto tudi [[jezuiti|jezuit]] [[Robert Bellarmino]], ki se je posvetil poučevanju zablodelih. Kljub temni senci Brunove grmade so bili ti liki svetli, otipljivi in vidni znaki svetosti tega svetega leta.<ref>{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=144-151.}}</ref> Med jubilejnim svetim letom 1600 je obiskalo sveta mesta tri milijone romarjev.<ref name=Loughlin>[http://www.newadvent.org/cathen/04027a.htm Loughlin, James. "Pope Clement VIII." The Catholic Encyclopedia. Vol. 4. New York: Robert Appleton Company, 1908. 3 Sept. 2014]</ref> === Ekumensko delo === [[File:Administrative divisions of the Greek Catholic Church in Polish-Lithuanian Commonwealth in 1772.PNG|240px|thumb|left|<center>Zemljevid vseh grškokatoliških [[škofija|škofij]] <br><small> v [[Republika obeh narodov|Poljsko-litvanski zvezi]], ki so pristopile k polni [[krščanstvo|krščanski]] edinosti z [[Brestlitovska unija|Brestlitovsko unijo]] (stanje [[1772]]); v sredi Lucko-ostroška škofija.]]</small></center> [[File:Simmler Martyrdom of Josaphat Kuntsevych.jpg|thumb|180px|<center>Mučeništvo [[škof]]a [[Jozafat Kuncevič|Jozafata]]<br><small>[[Vitebsk]] [[1623]]; naslikal [[Poljska|poljski]] [[slikar]] [[Józef Simmler|Simmler]] (1823-1868) [[1861]]]]</small></center> [[File:marka2.jpg|right|thumb|180 px|Spominska znamka ob 350-letnici [[Brestlitovska unija|Brestlitovske unije]].]] Po tridentinskem cerkvenem zboru se je poživilo versko življenje in gorečnost. Med [[Poljaki]] so jezuitje z veliko gorečnostjo delali za utrjenje in razširjenje katoliške vere. S slovesno službo božjo, z navdušenimi govori, v šolah in spisih so vnemali ljudstvo za katoliško vero. Duša vsega dela je bil največji poljski cerkveni govornik [[jezuiti|jezuit]] [[Peter Skarga|Skarga]] (1536-1612), ki je katoličane navdušil za apostolsko delo med razkolniki in za to delo pridobil duhovščino, plemstvo in kralja.<ref>{{cite web|url=httphttp://www.newadvent.org/cathen/14034a.htm |title=Peter Skarga |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=2012|accessdate=29. januar 2017}}</ref> Leta 1595 in 1596 je večina [[Malorusi|maloruskih]]<ref>Franc Grivec govori 1909 o Malorusih; danes jih navadno imenujemo Beloruse, Ukrajince in Rusine. Glede nazivov in verske ter narodnostne pripadnosti tudi danes ni popolne jasnosti, niti med njimi samimi; takrat so ''Malorusi'' pomenili razlikovanje od ''Velikorusov'' oziroma ''pravih Rusov''.</ref> škofov sprejela unijo (v Brestu, tedaj Brestlitovsku). Sedanji [[Galicija|gališki]] [[Rusini]] so se šele 100 let pozneje zedinili<ref>Premisl 1691, Lvov 1700</ref>. Mnogo Rusinov je še ostalo v razkolu, posebno [[Kozaki]] so bili vedno fanatični nasprotniki unije. Vseh zedinjenih Rusinov je bilo gotovo okoli 10 milijonov. Mlada unija pri Poljakih ni imela potrebne opore in pomoči; kljub vsem težavam se je unija še vzdrževala, ker je imela svojo podlago v prepričanju ljudstva in duhovščine. Maloruska unija je pokazala veliko žilavost in veliko življenjsko silo: niti najhujša ruska nasilja je niso mogla popolnoma uničiti. Ni manjkalo nasprotovanj in sovražnosti: [[Polock|pološkega]] nadškofa [[Jozafat Kuncevič|Jozafata Kunceviča]], ki je bil eden od najbolj vnetih zagovornikov in širiteljev zedinjenja, so kruto umorili razkolniški razbojniki v [[Vitebsk]]u 1623; k svetim ga je prištel 1867 [[papež Pij IX.|Pij IX.]].<ref name="#2"/> 1875. je bila končno formalno uničena zadnja unijatska škofija Holm, a v srcih uniatov se je edinost še ohranila. Ko je 1905 – po katastrofalnem porazu v [[rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] ruska vlada končno dovolila večjo versko svobodo, je okoli 200.000 bivših unijatov prestopilo v rimsko-katoliško Cerkev, ker grško-katoliški obred v Rusiji takrat še ni bil dovoljen. V Galiciji se je unija stanovitno ohranila; gotovo ne iz političnih ozirov, ampak iz prepričanja. — Takšno je bilo stanje v začetku 20. stoletja, kot ga opisuje sodobnik [[Franc Grivec]].<ref>{{cite web|url=https://archive.org/stream/vzhodnocerkvenov00griv/vzhodnocerkvenov00griv_djvu.txt |title=Vzhodno cerkveno vprašanje|publisher=Fran Grivec|date=1909|accessdate=20. januar 2014}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=F. Grivec|title=Vzhodno cerkveno vprašanje|page=22.23}}</ref> [[Brestlitovska unija]] pomeni torej zedinjenje pravoslavnih metropolitanskih področij, »Kijeva in cele Rutenije«, tedaj v sestavi Poljske (poljsko-litovska unija), s katoliško Cerkvijo. Zedinjenje je bilo vzpostavljeno v Rimu 1595, a potrjeno na sinodi v Brestlitovsku (danes [[Brest, Belorusija|Brest]]) 1596. Vrhovno oblast rimskega [[papež]]a in katoliške dogme je sprejel večji del pravoslavne duhovščine in manjši del vernikov. Uniatska Cerkev je ohranila lastno bogoslužje na [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanskem jeziku]], [[julijanski koledar]], svojo lastno hierarhijo, precejšnjo notranjo samostojnost in možnost poročenosti za duhovnike. V političnem smislu je [[Brestlitovska unija]] pomenila poskus zmanjšanja odvisnosti beloruskih in ukrajinskih dežel [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]] od ruskih carjev prek pravoslavne hierarhije, zlasti po ustanavljanju moskovske patriarhije v Moskvi 1589. Z razdelitvijo [[Poljska|Poljske]] 1793 so področja, ki so prišla pod Rusijo, pripojili Sveti sinodi v Peterburgu, a prostor vzhodne Galicije je ohranil unijo. 1946 si je grko-katoličane Ruska pravoslavna Cerkev pod [[Stalin]]om nasilno podredila. Razpad [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je 1990 omogočil uradno javno organiziranje ukrajinske grkokatoliške Cerkve (katoličani vzhodnega obreda).<ref>{{cite web|url=http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=9427|title=Brestlitovska unija|publisher= Leksikografski zavod Miroslav Krleža |date=|accessdate=29. januar 2017}}</ref> Po ruskem vdoru v vzhodne dele [[Ukrajina|Ukrajine]] in zasedbi ter priključitvi [[Krim, Ukrajina|Krima]] [[Rusija|Rusiji]] 31. marca 2014 pa je preganjanje katoličanov obeh obredov – kakor tudi vseh drugih veroizpovedi pod vodstvom [[ruska pravoslavna Cerkev|ruskega pravoslavja]] – znova izbruhnilo.<ref>{{cite web|url=http://www.carsa.rs/ukrajinski-jezik-je-stvoren-vestackim-putem-1794-godine/ |title=Украјински језик је створен вештачким путем 1794. године|publisher=Carsa|date=18. december 2015|accessdate=29. januar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.novosti.rs/vesti/planeta.299.html:509006-Dr-Milorad-Ekmecic-Ukrajina-je-oduvek-Malorusija|title= Milorad Ekmečić: Ukrajina je oduvek Malorusija|publisher=Večernje novosti |date=7. September 2014|accessdate=29. januar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url= http://fakti.org/rossiya/medija-menju/velikorusi-malorusi-i-belorusi-vode-zajednicku-borbu-za-kijev |title= Марија Петрова: Великоруси, Малоруси и Белоруси воде заједничку борбу за Кијев |publisher=Rossiya|date=22. avgust 2014|accessdate=29. januar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ukrainianlondon.co.uk/en_GB/persecution-ukrainian-greek-catholic-church-ww2-26-09-2016/ |title= Persecution of the Ukrainian Greek Catholic Church after WW2|publisher=Educational|date=26. september 2016|accessdate=29. januar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/14330/Ukrainian-Catholics-fearful-of-persecution.aspx |title=John L. Allen Jr.: A great Catholic renaissance in Ukraine may be at risk|publisher=National Catholic Reporter|date=22. maj 2010|accessdate=29. januar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.catholicnewsagency.com/news/ukrainian-catholics-experiencing-total-persecution-in-crimea/ |title= Sonya Bilocerkowycz and Sofia Kochmar: Ukrainian Catholics experiencing 'total persecution' in Crimea |publisher=Catholic News|date=18. marec 2014|accessdate=29. januar 2017}}</ref> Novo upanje za zboljšanje medsebojnih odnosov med katoliško in pravoslavno Cerkvijo je prižgalo srečanje med rimskim [[papež Frančišek|papežem Frančiškom]] in moskovskim [[patriarh Ciril|patriarhom Cirilom]] v Havani 12. februarja 2016. Katoliška stran se je tam v duhu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] odpovedala (vsaj začasno) uniatskega načina zedinjenja, pravoslavna stran pa je prvič uradno priznala obstoj grko katoličanov, ki jih je danes največ v [[Ukrajina|Ukrajini]].<ref>{{cite web|url=http://en.radiovaticana.va/news/2016/02/12/joint_declaration_of_pope_francis_and_patriarch_kirill/1208117 |title= Skupna izjava papeža Frančiška in patriarha Cirila (Joint Declaration of Pope Francis and Patriarch Kirill)|publisher=Radio Vatikan|date=12. februar 2016|accessdate=12. februar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.delo.si/sobotna/stoletja-katolisko-pravoslavnih-spopadov-in-sklenitev-miru-na-komunisticnem-otoku.html |title= Stoletja katoliško-pravoslavnih spopadov in sklenitev miru na komunističnem otoku |publisher=Delo, sobotna priloga|date=24. september 2016|accessdate=12. februar 2017}}</ref> ==== Škofije, ki so pristopile k polnemu občestvu s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] ==== #[[Škofija Luck-Ostrog|Lucko-ostroška škofija]] (v [[Republika obeh narodov|Poljsko-litvanski zvezi]]) dne 2. maja 1594; #[[Nadškofija Polock]], [[nadškofija Holm]], [[škofija Pinsk in Turov]] in [[škofija Vladimir-Brest]] (v [[Republika obeh narodov|Poljsko-litvanski zvezi]]) – leta 1596 (po [[Brestlitovska unija|Brestlitovksi uniji]]); #[[nadškofija Kijev|Kijevska nadškofija]] – 15. decembra 1596 (po [[Brestlitovska unija|Brestlitovski uniji]]). == Klemen VIII. in [[Slovenci]] == [[File:Sziszeki csata (1593).JPG|thumb|240px|left|<center>V [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] so [[kristjani]] - tudi [[Slovenci]] - porazili trikrat številnejše [[Turki|Turke]]]]</center> [[File:Georgius Stobaeus Lavant.jpg|thumb|180px|<center>[[Nadškofija Maribor|Lavantinski škof]] [[Jurij Stobej|Jurij Stobej pl. Palmburg]] (1584−1618) je nasprotoval uporabi [[inkvizicija|inkvizicije]]]]</center> [[Slika:Janez Tavčar (crop).jpg|thumb|180px|<center>[[Janez Tavčar]] je vodil [[protireformacija|protireformacijo]] na [[Kranjska|Kranjskem]]]]</center> [[File:Sbi1000970 Auersperg Andrej.jpg|thumb|180px|right|<center> [[Andrej Turjaški]] zmagovalec v [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] [[22. junij]]a [[1593]]]]</center> Pod Klemenovim pontifikatom je [[protireformacija]] na [[Slovenija|Slovenskem]] dosegla višek, ter je napredovala tudi [[katoliška obnova]]. Papež je bil s tem delom zadovoljen in dobro povezan. 13. aprila 1592 je graškemu nunciju Hieronimu Portii dal navodilo »za vzpostavitev katoliške vere v deželah Štajerski, Koroški in Kranjski« in ureditev cerkvenega življenje. Nova škofijska semenišča in jezuitski zavod naj bi pripomogli k boljši izobrazbi in vzgoji duhovnikov. Na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] in v [[Gorica|Gorici]] je treba ustanoviti novi škofiji zaradi uspešnejšega dušnopastirskega delovanja in zaustavljanja protestantizma. Nuncij naj se v svojem delu opre na domače škofe in tako posredno vodi delo katoliške prenove. 1593 je po papeževem naročilu vizitiral Goriško, Kranjsko, Štajersko in Koroško koadjutor oglejskega patriarha [[Francesco Barbaro|Barbaro]]<ref>{{cite web|url= https://it.wikipedia.org/wiki/Francesco_Barbaro_(patriarca_di_Aquileia)|title= Francesco Barbaro (patriarca di Aquileia)|publisher=Wikipedia|date=6. november 2015|accessdate=27. januar 2017}}</ref> in o vizitaciji poslal Klemenu VIII. obširno poročilo. Graški nadvojvoda Ferdinand, od 1619 [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]], ki je najodločneje nastopil proti protestantizmu, se je ob svojem obisku v Rimu o tem pogovarjal s papežem. Neposredna navodila za to delo mu je dal lavantinski škof [[Jurij Stobej|Stobej]],<ref>škof Jurij Stobej je bil 33. škof sekovsko-lavantinske, katere naslednica je mariborska nadškofija. Imenoval se je latinsko Georgius III. Stobaeus pl. Palmburg (*1532, škof 1584−1618)</ref> ki je s papeževim dovoljenjem in na njegovo izrecno prošnjo (ker je škof Brenner to delo odklonil) od 1597 opravljal službo nadvojvodovega namestnika; odločno se je zoperstavil nuncijevim predlogom o uporabi inkvizicije, čeprav se je našel v nezavidljivem položaju: skoraj vse plemstvo in del prebivalstva je postalo [[luterani|luteransko]]. 22. maja 1585 je Stobej prevzel do tedaj dvanajst let nezasedeno, njemu neznano in versko razrvano [[nadškofija Maribor|lavantinsko škofijo]]. Težave v upravi škofije so bile številne; da si lažje predstavimo takratne razmere, naj omenimo, da so mu ovire delali: #[[protestanti|protestantski]] plemiči in meščani; #šest pravno izvzetih samostanov; neenake pravice župnij; #neurejeno življenje redovnikov, saj so bili šentpavelski opat in redovniki naklonjeni [[protestantizem|protestantizmu]]; #kanoniki, stolni prošt in dekan so bili večkrat suspendirani. #V bližini [[Šentandraž v Labotski dolini|Št. Andraža]] je na gradu Waldstein živela družina barona Ungnada, [[Primož Trubar|Trubarjevega]] podpornika; #vicedom bamberškega škofa v [[Volšperk]]u v lavantinski škofiji je bil vnet protestant. S previdnim, a odločnim ravnanjem je Stobej uspel, da se je stanje popravilo. Sestavil je nova pravila za kanonike; napisal in izdal vzgojno knjigo za duhovščino ''Institutiones clericorum''; vizitiral škofijo sam ali po namestnikih; obnavljal zapuščene cerkve, prenovil razpadajočo škofijsko palačo; izboljšal cerkvene dohodke in opremo ter sam redno pridigoval.<ref>{{cite web|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi614054/|title= Stobej Palm(a)burg, Jurij III., začetnik rekatolizacije|publisher=Slovenska biografija SAZU|date=|accessdate=30. januar 2017}}</ref> V zvezi s tem je na nadvojvoda [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda]] naslovil spomenico, v kateri je predlagal način rekatolizacije notranjeavstrijskih dežel. Odklonil je uvedbo inkvizicije in nasilnih metod, ki bi ustvarjale mučence; preudarno se je zavzel za postopnost, da bo deželni knez mogel najprej uveljavil svojo pravico odločanja o veri na svojem ozemlju. V Gradcu je na primer uradno zahteval, da morajo biti vodilni uslužbenci katoličani; drugače naj dajo odpoved in se izselijo; osebno pa je bil s [[protestanti]] v prijateljskih odnosih.<ref>{{cite web|url=http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/en/node/1146 |title=Spomenica šfofa Jurija Stobeja|publisher=Zgodovinsko društvo Franc Kovačič, Maribor|date=|accessdate=30. januar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=https://de.wikipedia.org/wiki/Georg_Stobäus_von_Palmburg |title= Georg Stobäus von Palmburg |publisher=wikipedia|date=30. januar 2017|accessdate=30. januar 2017}}</ref> Ljubljanskemu škofu [[Janez Tavčar|Tavčarju]] je Klemen VIII. pisno naročil, naj poskrbi, da ob Ferdinandovem nastopu protestantsko plemstvo ne bi zahtevalo zase novih verskih svoboščin. Sicer pa si je Tavčar zelo prizadeval za katoliško prenovo. Na njegovo pobudo so se 1591 v Gorici naselili [[kapucini]] in začeli svojo plodno pridigarsko dejavnost med slovenskim narodom. Na Slovensko je poklical tudi [[jezuiti|jezuite]]. 1. novembra 1593 je pisal Klemenu VIII.: :»V Ljubljani, kjer so dobili krivoverci javne šole in cerkev, nameravam ustanoviti kolegij za očete jezuite, katerih dela se nam zdijo za sedanje potrebe Cerkve od božje previdnosti pripravljena.« Ker so za dotacijo kolegiju namenili dohodke kartuzije v Bistri, je prišlo do spora med jezuiti in kartuzijani. Papež je 1595 naročil škofu Stobeju, naj posreduje. Z dokumentom, izdanim 23. marca 1596, je Klemen VIII. potrdil ustanovitev ljubljanskega kolegija in mu kot dotacijo namesto Bistre dodelil ukinjeno [[kartuzijanski samostan Pleterje|kartuzijo v Pleterjah]], kar je pripeljalo do sporov. Zaradi pritiska finančnih bremen je zastopnik kartuzijanskega reda, Frančišek Quintana, sredi leta 1595 dal pleterski samostan v zakup protestantu Karlu Juriču, zemljiškemu gospodu z Lanšpreža. Pogajanja med jezuiti in kartuzijani so se nadaljevala. Po mnogih zapletih je papež Klemen VIII. pooblastil graškega nuncija Hieronima Porcija, da se dogovori s kartuzijanskim zastopnikom Quintanom. Novembra 1595 sta sklenila sporazum, po katerem so si kartuzijani pridržali eno redovno postojanko na Štajerskem in eno na Kranjskem. [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Jurklošter]] so namenili graškim, Pleterje pa ljubljanskim jezuitom, z izjemo nekaterih posesti, ki naj bi pripadle [[kartuzijanski samostan Bistra|Bistri]] in [[kartuzijanski samostan Žiče|Žičam]]. Sporazum je 23. marca 1596 potrdil papež Klemen VIII.; s posebno listino je tudi ustanovil jezuitski kolegij v Ljubljani in mu kot dotacijo dodelil kartuzijo Pleterje. Jezuiti so sprva pletersko posest dajali v zakup, od leta 1606 pa so jo začeli upravljati sami in so v Pleterjah ustanovili jezuitsko rezidenco.<ref>{{cite web|url=http://memoriascripta.nuk.uni-lj.si/zbirke/zbiratelj.php?id=86 |title=Kartuzija Pleterje|publisher=NUK|date=|accessdate=29. januar 2017}}</ref> Podobno je papež 1604 korarski kapitelj v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] dodelil jezuitskemu kolegiju v [[Celovec|Celovcu]], za katerega si je prizadeval predvsem škof Stobej. To leto je v posebnem pismu Stobeju pohvalil škofovo prizadevno delo za prenovo Cerkve. 29. marca 1599 je potrdil novega ljubljanskega škofa [[Tomaž Hren|Hrena]]. Ta mu je 1601 poročal o svoji vizitaciji na Gorenjskem. Velika dejavnost Klemena VIII. zadeva prvenstveno škofijski kler; zelo si je pa prizadeval tudi za razširitev redovnikov. Od 376 apostolskih odlokov, ki jih je razposlal v svojem pontifikatu, se četrtina nanaša na redovnike. Med drugim je dosegel od nadvojvoda Ferdinanda ustanovitev [[jezuiti|jezuitskega]] zavoda v [[Ljubljana|Ljubljani]] 1597 in v [[Celovec|Celovcu]] 1604. Na njegovo prizadevanje so prišli [[kapucini]] v [[Innsbruck]] 1593 in v [[Praga|Prago]] 1599, od koder se je red razširil v druga mesta [[Avstrijsko cesarstvo|cesarstva]].<ref name="#3">{{cite web|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-viii_%28Dizionario-Biografico%29/|title=Clemente VIII, papa|publisher=Dizionario Biografico… |date=1982|accessdate=26. januar 2017}}</ref> === [[Bitka pri Sisku]] === Turkom je bila napoti pri njihovih osvajalnih načrtih trdnjava [[Sisak|Sisek]], ki so jo poskušali osvojiti kar trikrat zapored, a vsakič brezuspešno. Junija 1593 njihov poveljnik [[Hasan-paša Predojević|Hasan-paša]] ni čakal prihoda rumelijskih osmanskih čet, ampak je z [[Bosna|bosenskimi]] [[muslimani|muslimanskimi]] krdeli prestopil [[Kolpa|Kolpo]]. Tam so ga porazili [[Slovenci]] in druge vojaške enote [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. Na bojnem polju je obležalo 7000 Turkov. Po tem porazu se je dal v beg prek Kolpe, v kateri pa je utonil. V [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] 22. junija 1593 je [[kristjani|krščanska]] vojska premagala trikrat številnejšo [[Turki|turško]] vojsko. Eden od poveljnikov je bil tudi Auersperg, ki je načeloval 300 lahkim konjenikom iz Karlovca. Po zmagi je papež napisal pohvalno pismo [[Andrej Turjaški|Andreju Turjaškemu]], ki je bil malo pred tem na predlog [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karla]] imenovan za vrhovnega poveljnika [[Vojna krajina|Vojne krajine]], s čimer se je na tem mestu pridružil svojim številnim sorodnikom iz rodbine Auersperg. Zaradi uspešnega bojevanja proti Turkom sta se ga prijela vzdevka ''Kranjski Ahil'' in ''Strah Turkov''. Zmaga pri Sisku je odmevala po vsem cesarstvu; cesar je dal v Pragi zvoniti Te Deum.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=221.222}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000970/ |title= Auersperg, Andrej, grof (1557–1593) Vrhovni poveljnik Vojne krajine|publisher=Slovenska biografija|date= 2013|accessdate=27. januar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.enciklopedija.hr//natuknica.aspx?ID=50074 |title= Predojević, Hasan-paša |publisher= Leksikografski zavod Miroslav Krleža |date=|accessdate=29. januar 2017}}</ref> == Dela == * {{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1592-1605-_Clemens_VIII.html | language = latinščina | accessdate = 6. december 2011}} *1592 je dal natisniti temeljito popravljeno in predelano izdajo [[sveto pismo|svetega pisma]] – sikstinske vulgáte, ki jo zato imenujejo ''sikstinsko-klementinska vulgata''. *1596 je izdal nov indeks prepovedanih knjig - ''Index librorum prohibitorum''. *Izdal je na novo predelane bogoslužne knjige: ''[[Rimski misal]], [[brevir]], [[Pontificale]]''. *V Rimu je uvedel ''štiridesetdnevno češčenje''. *Podpiral je katoliške misijone po vsem svetu; ko je na Japonskem 1597 izbruhnilo preganjanje, je storil vse mogoče, da bi ga zaustavil. *Za [[Škotska|škotske]] in [[Ilirija|ilirske]] študente je v Rimu utemeljil kolegija. *V bogoslovni prepir o odnosu med Božjo milostjo in svobodno voljo ni posegal. *17. decembra 1595 je iz [[hugenoti|hugenotstva]] prestopil v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško Cerkev]] [[Henrik IV. Francoski|kralj Henrik]], prejel papeževo odvezo od izobčenja in tako končal tridesetletno versko vojno v Franciji. *Klemen VIII. je bil velik mecen umetnosti; med drugim so takrat dokončali kupolo svetega Petra v Vatikanu. === [[Papeška bula|Bule]] === #Klemen VIII. je obsodil z [[izobčenje]]m razvado [[dvoboj]]a kot možnega načina reševanja prepirov in sporov z [[papeška bula|bulo]] ''[[Illius vices]]'' z dne 17. avgusta 1592; #1567 je [[papež Pij V.]] določil z bulo ''[[De salutis gregis dominici]]'', da kdor sodeluje pri [[bikoborba]]h, avtomatsko – ''latae sententiae'' – zapade kazni izobčenja. Njene določbe je potrdil Klemen VIII. z listino ''[[Suspectus numerus]]'' z dne 12. januarja 1597.<ref>{{cite web|url=http://it.aleteia.org/2014/02/11/corrida-de-toros-si-o-no-ma-con-passione/|title=Corrida de toros? Sì o no? …ma con passione!|accessdate=2. oktober 2015}}</ref>. #''[[Magnus Dominus et laudabilis nimis]]'' z dne 23. decembra 1595 - bula o popolnem zedinjenju Maloruske grškokatoliške Cerkve – ki je zajemala prostor današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Belorusija|Belorusije]] – z Rimom. #Dne 17. marca 1603 je s papeškim pismom ''[[Quæcumque]]'' stopil v bran [[gregorijanski koledar|gregorijanskega koledarja]]. === Listine v zvezi s svetim letom === #Bula ''[[Annus Domini placabilis]]'' z dne 19. maja 1599 oznanja 12. jubilej, prvo [[sveto leto]] v novem stoletju, in je takoj začel obširne priprave; #Bula ''[[Cum sancti jubilaei]]'' z dne 21. maja 1599 odpravlja vse druge, razen jubilejnih odpustkov; #Breve ''[[Tampus acceptabile]]'' z dne 30. oktobra 1599 poziva vse škofe, naj spodbujajo in prirejajo romanja v [[Rim]].<ref name="#2"/> === Odnosi s cerkvenimi ustanovami === ;[[Rimska kurija]] Za ureditev uprave je izdal dne 15. avgusta 1592 bulo ''[[Pro commissanobis]]'', s katero je uredil občinsko upravo ter jo podredil osrednjemu vodstvu; papež določil pravice ''kardinala namestnika'', ki ga papež določi za pastoralno delo v rimski škofiji. ;[[Družba Jezusova]] 1596 je zaupal jezuitom skrb za [[Basilica di San Vitale (Roma)|Basilica di San Vitale]] v [[Rim]]u; obenem je ukinil kardinalski naslov pri [[Santi Vitale, Valeria, Gervasio e Protasio (kardinalski naslov)|Santi Vitale, Valeria, Gervasio e Protasio]], ki ga je obnovil šele [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] 1880. ;[[karmeličani]] 1593 je dosegel predstojnik [[Niccolò di Gesù-Maria Doria|Doria]] od vrhovnega zbora popolno pravno ločitev [[bosonogi karmeličani|bosonogih karmeličanov]] od osnovnega karmeličanskega debla. Klemen VIII. je uzakonil zborovsko odločitev z bulo ''[[Pastoralis officii]]'' z dne 20. decembra 1593. ; [[judje]] #25. februarja 1593 je Klemen VIII. razposlal bulo ''[[Caeca et obdurata]]'', s katero je odpravil že pridobljene ugodnosti svojega predhodnika [[papež Pij V.|Pija V.]] z bulo ''[[Hebraeorum gens]]'' iz leta 1569; s tem je pravzaprav izgnal vse žide iz [[Papeška država|Papeške države]], ter jih omejil na rimski in ankonski [[geto]]. Kak mesec po objavi, ker ni bil upošteval pomembnost Židov v državnem gospodarstvu, je dovolil rimskim židom, da še naprej ostanejo v svojih hišah. #28. februarja istega leta je isti papež objavil bulo ''Cum hebraeorum malitia'', s katero jim prepoveduje posedovanje [[talmud]]a in katerokoli delo [[kabala|kabale]]. == Smrt in spomin == [[File:RomSMariaMaggioreGrabClemensVIII.jpg|thumb|180px|Nagrobnik Klemena VIII. v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Baziliki Marije Snežne v Rimu]]]] Čeprav je Klemena, zavoljo stalnega postenja, mučil protin v nogah in rokah, je bila njegova delazmožnost neomejena, in njegov močan razum je dojemal vse potrebe Cerkve širom sveta. Zanimal se je osebno za najmanjše podrobnosti sleherne zadeve, ki so mu jo predložili.<ref>{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/04027a.htm |title=Pope Clement VIII|publisher=Catholic Encyclopedia 1908, New Advent|date=2012|accessdate=29. januar 2017}}</ref> Papež se večkrat ni videl iz dela; ker je pogosto bolehal, je prepuščal vodstvo zadev kardinalu [[Pietro Aldobrandini|Pietru Aldobrandiniju]], ki je bil sicer sposoben, toda nasilen mož; zavoljo tega so papežu očitali [[nepotizem]]; to je strlo dušo sicer tankovestnega moža.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=381}}</ref> 10. februarja 1605 zjutraj, ko se je ravno pripravljal na sejo inkvizicije, ga je zadela [[kap]], za katere posledicami je Papež Klemen VIII. umrl 3. marca 1605 v starosti 69 let v Rimu. Pokopali so ga najprej v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|cerkvi sv. Petra v Vatikanu]], nato pa 1646 prenesli njegove ostanke v [[Bazilika Marije Snežne, Rim|cerkev Marije Snežne]], kjer ima veličasten [[mavzolej]] v ''[[Capella Borghese]]'' (Paolina).<ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''|page=240.}}</ref> === Papež Klemen in pitje [[kava|kave]] === Kavo, ki je danes razširjena po vsem svetu, lahko zasledimo stoletja nazaj v gozdovih na [[Etiopija|etiopski]] planoti že v 6. stoletju; po nekaterih razlagah pa jo omenja že [[sveto pismo]] [[stara zaveza|stare zaveze]]. <br> Po [[legenda|legendi]] je [[kristjani|kristjan]] [[Kaldi]] prvi odkril moč te priljubljene rastline. Ta [[pastir]] je namreč opazil, da so koze, ki so zobale zrna s tega drevesa, postajale tako živahne, da niso hotele spati niti ponoči. Kaldi je obvestil [[opat]]a bližnjega [[krščanstvo|krščanskega]] [[samostan]]a, ki je napravil zvarek iz teh jagod ter ugotovil, da mu pitje kave pomaga k čuječnosti skozi dolge ure večernih molitev. Opat je obvestil o svojem odkritju druge [[menih]]e iz samostana, ki so začeli rastlino gojiti, - in spoznanje o poživljajočih zrnih se je začelo širiti. Polagoma je kava prišla do [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]], kjer so prihajali v [[Meka|Meko]] vsako leto [[muslimani|muslimanski]] romarji; le-ti so kavo razširili v druga področja – in tako se je začelo njeno zmagovito potovanje po svetu.<ref>{{cite web|url= http://www.ncausa.org/About-Coffee/History-of-Coffee |title= The History of Coffee|publisher=nca|date= |accessdate=13. februar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.ncausa.org/About-Coffee/History-of-Coffee |title= The Origin of Coffee: Kaldi and the Dancing Goats |publisher=Coffee Crossroads|date=6. marec 2013|accessdate=13. februar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url= http://spilling-the-beans.net/coffee-of-the-day-kaldis-coffee-from-ethiopias-southern-kaffa-province/|title= Maja Wallengren: Kaldi’s Coffee From Ethiopia’s Southern Kaffa Province |publisher=Spilling the beans|date=21. november 2015|accessdate=13. februar 2017}}</ref> Kava se je hitro razširila po vsem muslimanskem svetu, a kavarne so postajale prava središča učenosti. Črna, vroča in grenka, osnovne lastnosti kave vsebujejo značilnosti, ki jih pripisujejo peklu: vročemu prostoru, kjer je temno, bivanje tam pa je grenko; zaradi tega je bil ob začetnih stikih s kavo, ki so jo pridelovali njihovi skozi stoletja najhujši sovražniki [[muslimani]], zahodni [[kristjani|krščanski]] svet do pijače sumničav. V 13. stoletju je bilo pridelovanje, praženje in mletje kave za pridobivanje močno dišečega napitka razširjeno po vsem arabskem svetu. Vest o tej pijači so v Evropo prinesli trgovci, a kristjani so bili oprezni do te "hudičeve iznajdbe", kot so imenovali kavo. No, nič čudnega, da so ji nadeli takšno ime, saj je res črna kot sam vrag; dobra pa tudi, v vseh mogočih različicah. Nekateri so bili celo prepričani, da gre res za hudičev napoj in so zato zahtevali od papeža, naj njeno uživanje prepove. Papež Klemen VIII. je sklenil, da bo pijačo najprej preizkusil sam in podal mnenje. Všeč mu je bila in je razsodil takole: »Ta vražja pijača je odlična; prelisičimo torej hudiča, pa jo krstimo. Ni namreč prav, da bi tako dobroto uživali le pogani.« Po legendi se je torej odločil, da bo napitek blagoslovil. Na tak način si je kava utrla pot tudi na [[krščanstvo|krščanski]] Zahod. Kmalu so spoznale [[kavarna|kavarne]] vsa večja [[Evropa|evropska]] mesta: [[Benetke]], [[Dunaj]], [[Pariz]], [[London]].<ref>{{cite web|url=https://www.dnevnik.si/272620|title="Hudičevaiznajdba"|publisher=Dnevnik|date=4. oktober 2007|accessdate=7. februar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://siol.net/trendi/svet-znanih/v-skodelici-kave-je-zgodovina-vsega-sveta-315057 |title= V skodelici kave je zgodovina vsega sveta |publisher=Božidar Jezernik|date=3. oktobra 2012 |accessdate=7. Februar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/2A8E03A00A9F8C54C1257FF1003BE3EA?OpenDocument |title=M. Š.: Uživate ob kavici? Zahvala gre papežu Klemenu VIII.|publisher=Družina|date=16. julij 2016 |accessdate=9. februar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url= http://aleteia.org/2016/07/09/enjoying-that-latte-thank-pope-clement-viii/ |title= Enjoying that latte? Thank Pope Clement VIII |publisher=Aleteia|date=9. julij 2016|accessdate=29. januar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url= http://www.catholicgentleman.net/2014/04/blessed-beans-how-the-pope-baptized-coffee/ |title= Blessed beans: how the pope baptized coffee |publisher=Catholic gentleman|date=9. april 2014|accessdate=29. januar 2017}}</ref><ref>{{cite web|url= http://cronologia.leonardo.it/biogra2/clemeviii.htm |title=Clemente VIII|publisher=Leonardo|date= |accessdate=1. februar 2017}}</ref> === Ocena === *Njegovo izvolitev so pozdravili z neprikritim navdušenjem [[Italijani]] in vsi, ki so poznali njegov značaj. Posedoval je vse lastnosti, ki so potrebne Kristusovemu namestniku: neoporečne nravnosti od otroštva se je v zgodnjem obdobju postavil pod vodstvo svetega [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki je bil njegov spovednik skozi trideset let. Po njegovem povzdignjenju k papeštvu je postarani svetnik izročil to pomembno službo [[Baronius|Baroniju]] <ref>''Cesare Baronio'' – znan tudi kot ''Caesar Baronius''; (1538-1607) je bil italijanski kardinal in cerkveni zgodovinar. Najbolj znano delo je ''Annales Ecclesiastici'' v 12 zvezkih (1588-1607); pri postopku za svetnike je dosegel naslov ''Božji služabnik''.</ref> ki ga je papež – kljub njegovemu nasprotovanju – spoznal za vrednega škrlata, in se je pri njem spovedoval vsak večer. Gorečnost, s katero je opravljal vsakodnevno mašo, je napolnjevala navzoče s pobožnostjo. Njegovo druženje z ''apostolom Rima'' je tudi pri njem ustvarilo duh svetosti tako globoko, da so pravili, češ da je v njem sam Filip Neri sedel na papeški prestol. Čeprav so čakala na rešitev resna politična vprašanja, se je papež dal najprej na pomembnejše duhovne cerkvene zadeve. Sam osebno je obiskal vse cerkve in vzgojne zavode ter dobrodelne ustanove v Rimu, kjer jer odpravljal zlorabe in učvrščeval disciplino.<ref>{{cite web|url=http://www.newadvent.org/cathen/04027a.htm |title=Pope Clement VIII |publisher=Catholic Encyclopedia 1908, New Advent|date=2012|accessdate=29. januar 2017}}</ref> * [[Ludovico Antonio Muratori|Muratori]] (1672-1750) je pisal o njem takole: ''"Umrl je papež Klemen, umrlo je pet njegovih nečakov, ki so imeli med seboj dva škrlatnika; izginili so vsi moški iz te rodovine in zmanjkalo jim je končno kakršnokoli nasledstvo kakor tudi veličina njim lastne krvi''". *Cerkveni zgodovinar [[John Kelly|Kelly]] (1909-1997) ga je opisal v svojem delu ''The Oxford Dictionary of Popes'' kot strogega, pridnega in pobožnega človeka.<ref>{{cite web|url=https://www.amazon.com/Oxford-Dictionary-Popes-J-Kelly/dp/0192139649|title=The Oxford Dictionary of Popes by J. N. D. Kelly|publisher=Amazon|date=5. junij 1986|accessdate=2. februar 2017}}</ref> *Ne smemo podcenjevati izrednih [[ekumenizem|ekumenskih]] uspehov tega papeža, ko je prvič v zgodovini veliko področje Malorusov – v današnji [[Ukrajina|Ukrajini]] in [[Belorusija|Belorusiji]] prostovoljno, prepričano in nedvoumno priznalo nadoblast rimskega škofa. Poleg tega moramo omeniti – kar tuji zgodovinarji radi zanemarjajo – , za naše področje izredno pomembne, sicer manjše zmage, med drugimi v [[Bitka pri Sisku|Bitki pri Sisku]] in [[Monošter|Monoštru]], ki so tik pred zdajci preprečile [[muslimanstvo|muslimansko]] osvajanje naših krajev. *Predvsem se očitno izkaže, da se Aldobrandinijevo papeževanje ne more pohvaliti s popolnoma pozitivnim izkupičkom: težita ga zlasti neuspešna protiangleška in protiturška politika – zlasti ta zadnja, ki je terjala velikanske izdatke brez povračila, kar je vedno bolj izčrpavalo papeško blagajno; izostanek reševanja spora o milosti. Ko predpostavimo to, ne smemo zanemariti dejstva, da so te napake in opustitve obilno nadomestili uspehi njegovega delovanja, posebej v primerni oddaljenosti od katoliških sil kot posledica sprave s Henrikom IV., čemur je sledil nov zalet izvajanja tridentinskega načrta, ponovna pridobitev katoliškega položaja v Franciji in [[Sveto rimsko cesarstvo|Cesarstvu]];<ref name="#3"/> ==== ''Crux Romulea'' ==== [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o njem, da je nosil ''Romulov križ'' ({{lang-la|Crux Romulea}}; {{lang-en|Cross of Romulus}}). To reklo nanašajo na Klemena VIII., češ da je bilo povezano z [[Devetletna vojna (Irska)|devetletno vojno]], ki je potekala za časa njegovega papeževanja med katoliško [[Irska|Irsko]] in protestantsko [[Anglija|Anglijo]].<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=64}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=72}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{krščanstvo}} * [[Tridentinski koncil]] * [[protireformacija]] in [[katoliška obnova]] * [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[sveto leto]] * [[seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane]] * [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora]] * [[ekumenizem]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *Fran Grivec: ''Vzhodno cerkveno vprašanje''. Samozaložba, Maribor 1909. ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{Cite book |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 |ref = harv }} ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). * Piero Bargellini: ''L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte''. Vallecchi, Firenze 1974. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Clemens VIII}} {{Commons|Clemens VIII}} ;{{ikona sl}} *[https://archive.org/stream/vzhodnocerkvenov00griv/vzhodnocerkvenov00griv_djvu.txt Fran Grivec: Vzhodno cerkveno vprašanje. Maribor 1909] *[http://www.delo.si/sobotna/stoletja-katolisko-pravoslavnih-spopadov-in-sklenitev-miru-na-komunisticnem-otoku.html Stoletja katoliško-pravoslavnih spopadov in sklenitev miru na komunističnem otoku. Simon Malmenvall, Delo] *[http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/BEDB02FE42681579C1257AAF00388866 Družina: Sveti Jozafat Kuncevič] *[http://www.jezuiti.si/?page_id=3114 Sveti Andrej Bobola. Apostol Litve in zaščitnik Poljske] *[http://siol.net/trendi/svet-znanih/v-skodelici-kave-je-zgodovina-vsega-sveta-315057 V skodelici kave je zgodovina vsega sveta. Božidar Jezernik: „Kava: čarobni napoj”.] *[https://www.dnevnik.si/272620 "Hudičevaiznajdba"] *[http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/2A8E03A00A9F8C54C1257FF1003BE3EA?OpenDocument Uživate ob kavici? Zahvala gre papežu Klemenu VIII. M. Š. (Družina)] ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/04027a.htm Pope Clement VIII, CE 1908] *[http://en.radiovaticana.va/news/2016/02/12/joint_declaration_of_pope_francis_and_patriarch_kirill/1208117 Radio Vatikan: Skupna izjava papeža Frančiška in patriarha Cirila (Joint Declaration of Pope Francis and Patriarch Kirill)] *[https://www.britannica.com/biography/Clement-VIII-pope Britannica: Clement VIII pope] *[https://www.romeartlover.it/Clement8.html Rome in the Footsteps of an XVIIIth Century. Traveller: heraldic symbols of Pope Clement VIII] *[http://aleteia.org/2016/07/09/enjoying-that-latte-thank-pope-clement-viii/ Enjoying that latte? Thank Pope Clement VIII. Coffee was considered “the Devil’s Drink” until the Pontiff “baptized” it in the 16th century] *[http://www.catholicgentleman.net/2014/04/blessed-beans-how-the-pope-baptized-coffee/ Blessed beans: how the pope baptized coffee. Sam Guzman] *[http://www.ncausa.org/About-Coffee/History-of-Coffee The History of Coffee. An Ethiopian Legend] *[http://www.coffeecrossroads.com/coffee-history/origin-of-coffee-kaldi-and-dancing-goats The Origin of Coffee: Kaldi and the Dancing Goats] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-viii_%28Dizionario-Biografico%29/ Clemente VIII, papa. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 26 (1982) di Agostino Borromeo] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/clemente-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ Enciclopedia dei Papi (2000) di Agostino Borromeo: Clemente VIII] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-viii_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Clemente VIII, papa. Enciclopedia Italiana (1931) di Carlo Capasso] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/clemente-viii-papa/ Clemènte VIII papa. Enciclopedie on line] *[http://www.araldicavaticana.com/creati%20da%20clemente_viii%201592.htm Kardinali ki jih je imenoval papež Klemen VIII.] *[http://www.treccani.it/vocabolario/clemente1/ clemènte¹ Vocabolario on line] *[http://www.treccani.it/vocabolario/clemente2/ clemènte² Vocabolario on line] *[http://cronologia.leonardo.it/biogra2/clemeviii.htm Leonardo: Clemente VIII] *[http://www.filicoriblog.com/storia-del-caffe-papa-clemente-il-papa-del-caffe/ Storia del caffè: papa Clemente viii e il battesimo del caffè] ;{{ikona fr}} *[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/ClementVIII.htm Compilhistoire: Clément VIII] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Filippo Boncompagni]]}} {{s-ttl|title=[[Apostolska penitenciarija|veliki penitenciarij]]|years=12.VI.1586&ndash;30.I.1592}} {{s-aft|after=[[Giulio Antonio Santorio]]}} {{s-bef|before=[[Gianpaolo della Chiesa]]}} {{s-ttl|title=[[San Pancrazio fuori le mura (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri San Pancrazio fuori le mura]]|years=12.VI.1586&ndash;30.I.1592}} {{s-aft|after=[[Girolamo Mattei]]}} {{s-bef|before=[[Matteo Contarelli]]}} {{s-ttl|title=[[Apostolska datarija|datarij njegove svetosti]]|years=15.V.1585&ndash;30.I.1592}} {{s-aft|after=[[Giovanni Evangelista Pallotta]]}} {{s-bef|before=[[Papež Inocenc IX.|Inocenc IX.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=30.I.1592&ndash;3.III.1605}} {{s-aft|after=[[Papež Leon XI.|Leon XI.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Sikst V.]] [[Kategorija:Apostolski nunciji]] [[Kategorija:Veliki inkvizitorji]] [[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]] [[Kategorija:Svetoletni papeži]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] [[Kategorija:Umrli za protinom]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Pokopani v Baziliki Marije Snežne, Rim]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 17. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 16. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 17. stoletju]] adkgawqfpyzlsvikahdn7oysc84t0zx Druga svetovna vojna na Slovenskem 0 175351 5724892 5685502 2022-07-28T17:48:46Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Vojaški spopad |conflict= Druga svetovna vojna na Slovenskem |partof= [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] |image= [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] |caption= Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. |date= 6. april 1941 – 15. maj 1945 |place= Slovenija |casus= |territory= Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. |result= Zmaga Osvobodilne fronte. [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. |combatant1='''Narodnoosvobodilni boj'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> ---- <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> ---- <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]]<br /> |combatant2='''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941-1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ---- '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Emblem_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.png}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]] <small>(1942-1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]] <small>(1943-1945)</small><br /> |commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> ---- {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> |commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}} <small>(1941-1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] {{POW}} <small>(1941, 1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Erwin Rösener]] {{POW}} <small>(1944-1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943-1945)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941-1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942-1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}} <br /> |casualties1=33.386 pripadnikov OF<br /> |casualties2=15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot }} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' pričela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] napadle in kmalu zavzele celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina Slovenije. Zasedeno ozemlje so okupirale štiri države: [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Kraljevina Madžarska]] in v majhni meri [[Neodvisna država Hrvaška]]. Okupatorji so na okupiranih ozemljih že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Prebivalstvo so izganjali in pošiljali v koncentracijska in uničevalna taborišča: [[holokavst]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so usmrčevali civiliste, sploh v okviru [[Represalije|streljanja talcev]] (represalij). Nemci so na okupiranih območjih vršili [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]]. S to politiko represije in etničnega čiščenja so okupatorji skušali okupirana ozemlja potujčiti in jih priključiti svojim državam. 26. aprila 1941 so pred vojno prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli, in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF). Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB), odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali zavezništvo z Nacisti in fašisti.<ref name=":14" /> Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politki so izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo nasilno-nameščeno, fašistično oblastjo. Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja. Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, zato se je vpliv komunistov v OF še okrepil v škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Na ukaz [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]] prva Vaška straža je nastala junija 1942 od 35 legionarjev Slovenske legije, oboroženi od fašistov.<ref name=":15" /> Julija 1942 fašistične oblasti so ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, bolje znano kot ''Bela garda''), ki je delovala pod komando italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske vojske (vodilno vlogo je imela katoliška [[Slovenska legija]]). Tako kolaborantska kot partizanska stran sta vršili likvidacije političnih nasprotnikov. Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 so komunisti v OF popolnoma prevladali. 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Italije|Italija kapitulirala]]; italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedla Nemčija ter jo preoblikovala v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. V sledečih tednih so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM [[Bitka pri Turjaku|na Turjaku]]. Še v istem mesecu Nacisti so v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo|domobrance,]] novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS]], ki je nadomestilo PPKM, ter veliko pomagalo Nacistom, tako da so v nemško-domobranskih ofanzivah partizanske in slovenske žrtve veliko narastle. Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub klicom slovenskih predstavnikov da se domobranci priključijo partizanom, in partizanskim ponudbam amnestije, domobranci so se nadaljevali boriti na nacistični strani. Po zlomu Nemčije pomladi leta 1945 so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno s [[Primorska|Primorsko]], ki je bila pred vojno del italijanske države. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]]. Partizani so zasedli tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]], vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti. Nemška vojska v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Domobranci so nadaljevali napadat partizane, zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in v Evropi nasploh je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] 14.-15. maja 1945. Po končni predaji, zahodni zavezniki so izročili slovenske kolaborantske enote novim oblastem. Druga svetovna vojna je terjala 84.000 slovenskih žrtev. Za 90 % žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je OF prevzela oblast, komunistične oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi z množičnimi [[Izvensodni poboji|izvensodnimi poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh, 90% so bili pripadniki kolaborantskih vojaških enot). Slovenija je s partizansko borbo pridobila Primorsko, in se je kmalu po koncu vojne preoblikovala iz Dravske banovine [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republikp Slovenijo]] v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. == Okupacija Slovenije == [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]] :''Glavni članek: [[Okupacija slovenskega ozemlja]]'' === Razmere pred vojno === V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznorodnovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om leta 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Na to je vplivala tudi [[Papeška okrožnica|okrožnica]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.]] ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937) in podpis [[konkordat]]ov med Vatikanom in fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije. Na zadnjih predvojnih volitvah 1938., SLS je nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]], in dobila 79% glasov (nekater stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana. Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929.-1931.]] ko so oblasti pobile stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na vsega 200.<ref name=":1" /> Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books?id=1nVurhv7wwMC&dq=To+Walk+with+the+Devil&source=gbs_navlinks_s|publisher=University of Toronto Press|date=2013-01-01|isbn=9781442613300|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=|page=217-219|cobiss=}}</ref> Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec|Korošec]] in [[Franc Kulovec|Kulovec]] sta močno zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo in potem tudi [[Trojni pakt]].<ref name=":14">{{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013-01-01|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=|page=39|cobiss=}}</ref> 25. marca 1941 je Kraljevina Jugoslavija pristopila k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. === Zasedba Dravske banovine === [[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]] :''Glej tudi: [[Aprilska vojna]]'' Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === [[File:Croatia-41-45.gif|thumb|Razdelitev Jugoslavije in Slovenije med silami osi: Nemška zasedba (modra), Italijanska zasedba (zelena) in Madžarska zasedba (siva), Hrvaška NDH (rdeča).|204x204_pik]]Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano (tako imenovano [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala tudi [[Neodvisna država hrvaška|Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner Sigfried Uiberreither je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo spet nemško. Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.hr/books?id=fqUSGevFe5MC&pg=PA83&hl=hr&source=gbs_toc_r&cad=3#v=onepage&q&f=false|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=9780804779241|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=108|cobiss=}}</ref> Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove meje. === Okupatorski zločini === [[Slika:Rab ujetnik predelava paint.jpg|sličica|Interniranec [[Koncentracijsko taborišče Rab|italijanskega koncentracijskega taborišča na Rabu]]. Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let.]] Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator {{!}} Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=www.mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tujekrvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.<ref>{{Navedi knjigo|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945|url=https://books.google.com/books?id=urgBAAAAMAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&dq=tone+ferenc+1968&q=tone+ferenc+1968&hl=en|publisher=Založba "Obzorja,"|date=1968|language=sl|first=Tone|last=Ferenc|year=|isbn=|location=|page=211|cobiss=}}</ref> ===== Koncentracijska taborišča ===== Tako Nemci kot Italijani so izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]] in [[Auschwitz]], Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem osebnem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Nasilje vojnih in povojnih dni, str. 23|url=http://www.sistory.si/11686/42309|website=www.sistory.si|accessdate=2020-05-09|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu, nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.<ref name=":11" /> Skupaj je bilo v nemških in italijanskih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85-90% civilisti.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Posledice vojnega nasilja : smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje na Slovenskem|url=http://www.sistory.si/11686/42381|website=www.sistory.si|accessdate=2020-04-26|language=sl}}</ref> Večinoma je šlo za sorodnike partizanov.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok - 680 dečkov in 296 deklic.<ref name=":7" /> V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=www.vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|language=sl-si}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemci sežigajo Dražgoše, ko so tudi streljali 41 vaščanov, med njimi 7 otrok, najmlajša dva 11-letnika]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja so Nemci [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]]. V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1.367. Poleti 1942 sta se zgodila pomora v Starem piskru v Celju (100) in pa največje represalije sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talci in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih jih je bilo usmrčenih 4.886.<ref name=":7" /> Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila Rašica nad Ljubljano, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili.<ref name=":7" /> ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]].<ref name=":7" /> Vse skupaj, okupatorji, s pomocjo domačih sodelavcev, so pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev, ==== Holokavst ==== [[Slika:Auschwitz Railroad.jpg|sličica|[[Koncentracijsko taborišče Auschwitz]], kjer so Nacisti umorili veliko večino slovenskih Judov.]] Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. Judovska skupnost na Slovenskem je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|title=PO ROBOVIH SPOMINA - Antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Luthar|first=Oto}}</ref> Že pred vojno je leta 1940 slovenski politik [[Anton Korošec]] uvedel dva antisemitska zakona, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.<ref name=":3" /> Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da! |url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}</ref> Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik]], visok nacistični funkcionar slovenskega rodu. Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.<ref>{{Navedi knjigo|title=THE SLOVENIAN RIGHTEOUS AMONG NATIONS|last=Oto Luthar|first=Irena Šumi|publisher=|year=2016|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}</ref> Zgodovinar Ivo Goldstein piše da samo v NDH 4,339 Judov, ali 50% vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> Deset Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler-|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad neprimičninam, ob izselitvi so morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v Jugoslaviji. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo, Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|newspaper=Mladina.si|accessdate=2018-08-24}}</ref> === Raznarodovalna politika === [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|400 px|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.<ref>{{Navedi splet|title=Nasilje vojnih in povojnih dni, str. 12|url=http://www.sistory.si/11686/42309|website=www.sistory.si|accessdate=2020-04-28|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na Slovenskem izvajali etnično čiščenje in ponemčevali prebivalstvo. Nemci so prepovedali uporabo slovenskega jezika v šolah in javnih ustanovah ter spremenili slovenska osebna imena, krajevna imena in imena ulic v nemška. Zapirali so slovenske knjižnice, sežigali slovenske knjige in uničevali slovenske spomenike. Ukinjali so slovenska društva in organizacije, tudi cerkvene, ter njihovo premoženje zaplenili. Odrasle so vpisovali v Štajersko domovinsko zvezo (''Steireischer Heimatbund'') ali v Koroško ljudsko zvezo (''Kärntner Volksbund''), ki so tudi imele tudi ponemčevalno nalogo, ter v njune oborožene oddelke. Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so Nemci zaplenili tudi veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Richard Heidrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sichercheitdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev holokavsta, ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati - izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20,000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|language=sl}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so bili naseljeni na južno mejo Štajerske, kot obrambni zid pred "slovanskim hordam". V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v Nemčijo, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Italijani so že pred vojno vodili politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev na Primorskem, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Kraljevini Italiji. Slovenščina je bila v vseh šolah in javnih ustanovah prepovedana, slovenska osebna imena so na silo spreminjali v italijanska, zapirali in usmrčevali so Slovence. V medvojnem obdobju se je 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorske izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".<ref>{{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013-01-01|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc}}</ref> Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišca, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia_1941_19.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=106|cobiss=}}</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoj slovenskega naroda.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|title=PORAVNAVA VOJNIH KRIVIC CIVILNIM ŽRTVAM VOJNEGA NASILJA 2. SVET.OVNE VOJNE V SLOVENIJI, str. 18,|date=|accessdate=|website=|publisher=Univerya v Ljubljani, Fakulteta za družbene ved|last=Suhadolnik|first=Violeta}}</ref> Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31.oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk..<ref name=":12" /> Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških.<ref name=":12" /> Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz, Ravensbruck.<ref name=":12" /> Iz okraja Dolnja Lendava pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar. == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === :''Glavni članek: [[Protirevolucionarni tabor]]'' Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === ''Glavni članek: [[Kolaboracija na Slovenskem]]''[[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in fašistični komisar Emilio Grazioli 22. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] se je pričela kmalu po okupaciji Slovenije. Že 22. aprila 1941 se je ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]] srečal s fašističnim komisarjem Graziolijem ter mu izjavil: "Priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali ... Hvaležni smo Bogu, ki je Voditelju Velike Italije navdihnil misli velikodušne pravičnosti in uvidevne modrosti, s katero je ... predlagal ustanovitev Ljubljanske pokrajine". 4. maja 1941, dan po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je skupina uglednih Slovencev poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, med podpisanimi sta bila Marko Natlačen in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]]. Nekaj dni zatem je 105 slovenskih županov Mussoliniju poslalo sporočilo, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo". Podobne čestitke je Mussoliniju poslal tudi škofa Rožman, 22. maja pa je v ljubljanski stolnici daroval zahvalno mašo za Mussolinija.[[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti delovali ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] in drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.<ref>{{Cite book|title = To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|last = Kranjc|first = Gregor|publisher = University of Toronto Press|year = 2012|isbn = 978-1442613300|location = Toronto|pages = 61}} </ref> Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulto povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala tudi z Mussolinijem. Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.<ref>{{Cite book|title = To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|last = Kranjc|first = Gregor|publisher = University of Toronto Press|year = 2012|isbn = 978-1442613300|location = Toronto|pages = 62}} </ref> ===Oblikovanje Osvobodilne fronte=== ''Glavni članek: [[Osvobodilna fronta]]''[[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega naroda.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, obleke in drugega materiala. Slovenski komunisti so skupaj z nekaj levo usmerjenimi političnimi skupinami 26. aprila<ref>Datum 27. april, ko se obeležuje dan upora proti okupatorju, je napačen.</ref> 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF). Njene ustanovne skupine so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična partija pa je v njej dobivala vse večjo prevlado. Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vodstvom [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]], ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]]. == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]]. 13. maja je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med partizani in okupatorji. Partizane, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne ...) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, ponavadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|Franc Rozman - Komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico požgali. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. Medtem ko so drugod po Jugoslaviji častniki poražene jugoslovanske vojske organizirali [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] (JVD, bolj znana z nazivom ''četniki''), se četništvo na Slovenskem ni razmahnilo. [[Jaka Avšič]], prvi poveljnik [[Slovenski četniki|slovenskih četnikov]], je že konec 1941 odpadel k OF. Nadomestil ga je [[Karl Novak]], ki pa mu še ni uspelo zbrati nikakršnih vojaških sil, saj mu protikomunistični tabor ni nudil podpore. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:Announcement.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 odvila [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojakov. Po treh dneh hudih bojev se je bataljon umaknil, Nemci pa so vas zasedli. Po bitki so se Nemci vas požgali, pobili 41 moških (skoraj vse moške vaščane) in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa poslali v taborišča. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|right|400px|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941-1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 100 talcev. Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od Kolpe do obrobja Ljubljanskega barja. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale Tomšičeva, Gubčeva, Cankarjeva in Šercerjeva udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Emblem of the Anti-Communist Volunteer Militia.png|sličica|Grb ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] :''Glavni članek: [[Kolaboracija na Slovenskem]]'' Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti,<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013-01-01|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=|page=88|cobiss=}}</ref> Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.<ref name=":9" /> Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr, tisti ki so ovajali sodelavce opdorniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev SLS-a in Slovenske legije, prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. v Šentjoštu, ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišce in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01}}</ref> Le-te so partizani uničevali. Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: PPKM nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezeterji od strani vojnih sodišč.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Chetniks|url=https://books.google.com/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ|publisher=Stanford University Press|date=1975|isbn=978-0-8047-0857-9|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=222|cobiss=}}</ref> Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.<ref>{{harv|Kranjc|2013|p=191}}: " the Stajerska formation led by Jože Melaher (alias Zmagoslav), which by some estimates was 'the only anti-revolutionary military unit that attacked occupiers with arms on a consistent basis"</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba|Varnostno-obveščevalna služba OF]] (VOS) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili<ref name=":8" />), Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanomi<ref name=":8" />) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije<ref name=":8" />) in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03}}</ref>), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskiih enot<ref name=":10" />). Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=98|cobiss=}}</ref> Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zagrebli v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|newspaper=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]]Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.<ref name=":8" /> Sledilo ie podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi MVAC<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI}}</ref> .6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem. Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.<ref name=":2" /> Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=98|cobiss=}}</ref> PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.<ref>{{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013-01-01|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=|page=101|cobiss=}}</ref> Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Vodilno vlogo v PPKM je nosila katoliška [[Slovenska legija]]. Že poleti 1942 se je v PPKM vključil četniški Štajerski bataljon, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in postal operativna enota PPKM. Legija smrti je bila sestavljena iz treh bataljonov: prvi bataljon, pod srbskim kapetanom [[Dobrivoje Vasiljević]]em, so sestavljale vaške straže v Polhograjskih Dolomitih, drugi bataljon, pod kapetanom [[Milan Kranjc|Milanom Kranjcem]], se je nastanil v [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovici]], tretji pa na [[Suhor, Metlika|Suhorju]] v [[Gorjanci]]h. Enote so bile pod neposrednim poveljstvom slovenskih častnikov. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležov in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.<ref name=":103">{{Navedi knjigo|title=The Chetniks|url=https://books.google.com/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ|publisher=Stanford University Press|date=1975|isbn=978-0-8047-0857-9|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=149|cobiss=}}</ref> Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skor vse pobili,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Chetniks|url=https://books.google.com/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ|publisher=Stanford University Press|date=1975|isbn=978-0-8047-0857-9|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=150|cobiss=}}</ref> in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.<ref name=":103" /> Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in s hudo anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi ćetniki so začetkom 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev [[Jaka Avšič|Jake Avšića]] in [[Karl Novak|Karla Novaka]] na srećanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil v partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon|Štajerski baltaljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Ćeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]] je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US}}</ref> Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci takoj izgnali okoli 130 duhovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval.<ref name=":4" /> Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z [[domobranci]]. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" /> Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. 22. aprila 1941 je Rožman obiskal fašističnega visokega komisarja [[Grazioli]]ja ter mu obljubil zvestobo in sodelavanje z italijanskimi fašističnimi oblastmi. Maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil zahvalno mašo za Mussolinija. 12. septembra 1942 je poslal italijanskemu generalu Robottiju pismo, v katerem je Rožman zapisal, da ima italijanska vojska zaradi nepoznavanja jezika težave pri iskanju pripadnikov OF in da bi domačini pri tem bili bolj učinkoviti. Predlagal je sodelovanje pri uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo oboroženih slovenskih enot pod poveljstvom italijanske vojske in pa slovenske tajne policije, ki bi aretirala in fašističnim oblastem predala “nevarne elemente”.<ref name=":2" /> Italijani so na Rožmanov predlog tudi izpustili iz ujetništva nekatere poveljnike jugoslovanske vojske, katerih lojalnost fašistom ni bila vprašljiva. Rožman je kasneje osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hiterju in SS-u ter predlagal Leona Rupnika za vodjo domobrancev. Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical.[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=9780804779241|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=521|cobiss=}}</ref> Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. == Italijanska ofenziva (poletje 1942) == [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu]] ''Glavni članek: [[Roška ofenziva]]'' Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=9780804779241|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=99|cobiss=}}</ref> Fašistične oblasti so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala od sredine julija do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboreženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artiljerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=9780804779241|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=107|cobiss=}}</ref> 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=9780804779241|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=105|cobiss=}}</ref> Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu in drugih fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942-poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|right|400px|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na Osankarici. V boju je padlo 66 borcev, enega so Nemci ujeli živega in ga pozneje ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.<ref>Ferenc 2002, str. 105</ref> === Dolomitska izjava === Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|right|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.|258x258_pik]] 8. septembra 1943 je [[Italijanska kapitulacija|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM. V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno. Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|right|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.|232x232_pik]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. Vrhovni plenum OF je 16. septembra sprejel sklep o priključitvi Primorske svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> Na Primorskem se je v tem obdobju odpor dovolj okrepil, da je bil ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Nastanek slovenskega domobranstva === [[Slika:Prisega.jpg|thumb|Domobranska prisega 20. aprila 1944 na [[Stadion Bežigrad|bežigrajskem stadionu]] v Ljubljani. Drugi z desne Leon Rupnik. ]] Nemci so za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavili generala [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so sprejeli njegovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<blockquote>''… naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu … po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije ... Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila ... Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.''<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitev slovenske domobranske legije|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI/?euapi=1&query=%27keywords=+slovenec:+politi%C4%8Den+list+za+slovenski+narod+(24.9.1943,%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=dlib.si|accessdate=2019-11-26|date=24. september 1943|publisher=Slovenec: političen list za slovenski narod|last=|first=}}</ref></blockquote>Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neporsedno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]].<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=123|cobiss=}}</ref> Najprej so bili domobranci dovoljeni v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Oskrbovali in urili so jih Nemci. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Do aprila 1944 se je število domobrancev povečalo na 13.000. 20. aprila 1944, na [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] rojstni dan, je del domobrancev slovesno prisegel, ''"da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom Vodje Velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval"''. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami. Druge domobranske enote so varovale vojno infrastruktoro (železnice, ceste, vojno industrijo) ki je bila važna Nemcem v borbi proti zaveznikom, lovili aktiviste OF in opravljale policijske zadolžitve. Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in usmrčene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.<ref>{{Navedi splet|title=Nasilje vojnih in povojnih dni, str. 32|url=http://www.sistory.si/11686/42309|website=www.sistory.si|accessdate=2020-05-10|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na Javorovici, ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skor polovica vseh žrtev vojnega in povojneg časa, je poginilo od začetka 1944 do konca vojne, maja 1945. [[Slika:Žrtev Črne roke (4).jpg|sličica|Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]].]]Delovala je posebna domobranska politična policija pod poveljstvom [[Lovro Hacin|Lovra Hacina]]. V Ljubljani je zaprla okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013-01-01|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=|page=135|cobiss=}}</ref> Domobranska policija je delala spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovala v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.<ref name=":5" /> Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni. Primorski domobranci so v eni sami akciji 600 Slovencev, med njimi pisatelja [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]], predali Nemcem, ki so jih nato internirali. V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.rs/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=9780804779241|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=127|cobiss=}}</ref> Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domoborancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24}}</ref> V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Zbor odposlancev slovenskega naroda === Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] v [[Bosna|Bosni]] potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležila tudi slovenska delegacija. === Sodelovanje zahodnih zaveznikov === [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifirana nemška tajna sporočila.<ref>{{Navedi revijo|title=Yugoslavia and the Allies|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Yugoslavia_and_the_Allies&oldid=912973945|journal=Wikipedia|date=2019-08-29|language=en}}</ref> Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref>{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=2011-02|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencov ... so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji"<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref>, tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih sirovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene vglavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znajdli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov Slovenije. Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=978-0-8047-7924-1|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=115|cobiss=}}</ref> == Razmah NOB (1944-1945) == [[Slika:Pohod 14. divizije nad Loko pri Zidanem Mostu.jpg|sličica|400x400_pik|Pohod XIV. divizije na Štajersko.]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelja - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. [[Slika:Partisan killed by Slovene Home Guards.jpg|sličica|Partizanski major Josip Mirtič, žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. S streli so mu zarisali v glavo peterokrako zvezdo.]] Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944-1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|last=Celje|first=Špela Kuralt,|accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> == Zaključne operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945 vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Poveljnik nemških enot v jugovzhodni Evropi general [[Alexander Löhr]] se je 9. maja v [[Topolšica|Topolšici pri Šoštanju]] formalno predal partizanom. V jutranjih urah istega dne so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|newspaper=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24}}</ref> === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorska === Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. [[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]] 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote IX. korpusa in IV. armade osvobodile Primorsko, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še birtanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|newspaper=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23}}</ref> Partizani so se morali nazadnje na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Leon Rupnik, škof Rožman in SS-general Erwin Rösener ob drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu<ref name="#1">{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.rs/books?id=fqUSGevFe5MC&printsec=frontcover&dq=war+and+revolution+in+yugoslavia&hl=sr&sa=X&ved=0ahUKEwi-_f2Bk7fkAhXUoXEKHaAQBQsQ6AEIKjAA#v=snippet&q=alojz%20kuhar&f=false|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=9780804779241|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=128|cobiss=}}</ref> (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]])<ref name="#1"/> in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugih kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20504|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|monarhije]].<ref name=":2" /> Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenahajo boriti.<ref name=":2" /> Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.<ref name=":2" /> 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja izbruhnila [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), poslednja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in v Evropi. Z njo je bilo druge svetovne vojne v Evropi tudi neuradno konec. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=|370x370_pik]] Osvoboditev in zmaga partizanov sta na Slovenskem povzročili val navdušenja. Slovenske partizane so povsod sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === :''Glavni članek: [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji]]'' :''Glej tudi: [[Slovensko povojno begunstvo]]'' Po vojni je nova komunistična oblast izvršila izvensodne poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, Nemcev) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tam so komunisti z njimi obračunali.<ref>{{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013-01-01|isbn=9781442613300|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=|page=15|cobiss=}}</ref> Vida Deželak Barič ocenjuje da je po vojni bilo 13.781 izvensodno pobitih, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot, itd).<ref>{{Navedi splet|title=Nasilje vojnih in povojnih dni, str. 36.|url=http://www.sistory.si/11686/42309|website=www.sistory.si|accessdate=2020-05-11|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Civilistov je bilo 1403, ali 10%. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere pravi da so vglavnem bili člani Kulturbunda in drugih folksdojčerskih organizacij ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.<ref>{{Navedi splet|title=Nasilje vojnih in povojnih dni, str. 35.|url=http://www.sistory.si/11686/42309|website=www.sistory.si|accessdate=2020-05-11|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Koncentracijsko taborišče Teharje|koncentracijsko taborišče v Teharjah]]. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični vojni zločinci, med drugimi [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globocnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo 99.865<ref>[http://www.sistory.si/zrtve Poimenski seznam žrtev Inštituta za novejšo zgodovino], stanje 21. avgusta 2018</ref> ali več kot 6,3 % celotnega prebivalstva. To Slovenijo po deležu žrtev uvršča na tretje mesto na svetu (za [[Poljska|Poljsko]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko Zvezo]]). Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700 <ref name=":13">{{Navedi splet|title=Nasilje vojnih in povojnih dni, str. 33.|url=http://www.sistory.si/11686/42309|website=www.sistory.si|accessdate=2020-05-11|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ali 8% vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90% medvojih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,<ref>{{Navedi splet|title=Nasilje vojnih in povojnih dni, str. 16|url=http://www.sistory.si/11686/42309|website=www.sistory.si|accessdate=2020-05-11|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelovaci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev,<ref name=":13" /> toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.<ref name=":13" /> Po podatkih iz 2012 se Slovenskim partizanom, njihovi [[Varnostno-obveščevalna služba|Varnostno-obveščevalni službi]], [[Jugoslovanska armada|Jugoslovanski armadi]] in ostalim komunističnim akterjem se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev.<ref name="RTV2012-06-10">{{cite web|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=slovenščina|trans-title=The First True Census: 6,5% of the Slovenes died in the War and Post-War Violence|date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak-Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek Rihtar in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ustanovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji - Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji - Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti - Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti - Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani - med vojno |- |1.043 | |Partizani - po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki - bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr.Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor:Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |- |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak-Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=www.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž Švagelj|last=znanost}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10% žrtev, za ostalih 90% žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev. |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov. |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli (Balantič), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG, vendar so to preprečili: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s SZ in nasprotovanje zahodnih sil. Kljub temu je razvoj NOG omogočil vključitev večjega dela Primorske v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina). == Sklici == <references/> == Viri in literatura == {{commonscat|Slovenia in World War II}} * ''Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992'', Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=221408256}} * ''Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945'', Partizanska knjiga, Ljubljana 1978 {{COBISS|ID=4309761}} {{Portal-Vojaštvo}} * ''Slovenski partizani in zavezniki'', Društvo prijateljev Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Ljubljana 2002 {{COBISS|ID=118440960}} * ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom'', samozal., Ljubljana 2009 {{COBISS|ID=246003712}} * ''Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji'', Cankarjeva založba, Ljubljana 1960-1973 {{COBISS|ID=1586433}} *Tone Ferenc: ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943'', Ljubljana 2002 == Zunanje povezave == * Raziskovalni projekt [https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje Napravite mi to deželo nemško ... italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva]. Raziskovalni projekt financira ARRS. * [http://www.sistory.si/zrtve Inštitut za novejšo zgodovino - Imenski seznam smrtnih žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] ll8ip9y9k5qiac43ggpugvz8mjfsq80 Alojz Prašnikar 0 176838 5724893 5055476 2022-07-28T17:48:55Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Alojz Prašnikar''' (tudi '''Alois Praschniker'''), [[Slovenci|slovenski]] [[industrialec]] in [[gradbeništvo|gradbenik]], * [[13. maj]] [[1821]], [[Izlake]], † [[14. januar]] [[1899]], [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]]. == Življenjepis == Alojz Prašnkar izhaja iz stare strojarske družine. V [[Kamnik]]u se je tudi sam izučil strojarstva, se 19 leten poročil s Terezijo Šporn in prevzel lepo [[posestvo]] njene tete v Mekinjah. Podjeten in naravno nadarjen je začel z ženinim sorodnikom Špornom prevzemati manjša gradbena dela, kakor npr. [[restavriranje|restavracijo]] [[cerkev (zgradba)|cerkve]] [[Cerkvi svetega Primoža in Petra nad Kamnikom|sv. Primoža nad Kamnikom]], gradnjo [[cesta|cest]] in [[most]]ov po [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Leta 1857 je prevzel gradnjo raznih objektov kamniške »smodnišnice« (sedaj KIK Kamnik) in njenega več kilometrov dolgega obzidja. Zaradi lažje gradnje je leta 1857 postavil v Mekinjah pri Kamniku [[tovarna|tovarno]] [[portlandski cement|cementa]] (takrat druga taka tovarna v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]) in [[opekarna|opekarno]].<ref name="encslo-str378">Enciklopedija Slovenije, knjiga IV/str. 378, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990</ref>. Bil je graditelj [[železniška proga|železniških prog]] v [[Švica|Švici]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. 14. maja 1889 je skupaj z [[baron]]om [[Oskar Lazarini|Lazarinijem]] pridobil [[koncesija|koncesijo]] za gradnjo prve [[železnica|lokalne železnice]] na [[Kranjska|Kranjskem]]: [[Železniška proga Ljubljana Šiška - Kamnik Graben|Ljubljana (Šiška)–Kamnik]]. Tri dni kasneje je skupaj z Lazarinijem ustanovil delniško družbo »Lokalna železnica Ljubljana - Kamnik« s sedežem na [[Dunaj]]u. Proga je bila dana v redni promet 28. januarja 1891.<ref name="kamnican">Kamničan prvih sto let 1891-1991, Zveza kulturnih organizacij Kamnik, Kamnik 1991</ref> Prašnikar je gradil tudi [[zdravilišče|zdravilišča]]. Tako je v Kamniku 1876 zgradil »Prašnikarjevo kopališče in zdravilišče« t. i. ''Kurhaus''<ref name="kamnican"/>, kjer so zdravili po metodi [[Sebastian Kneipp|Kneippovega zdravljenja]].Še pred tem pa je 1868 kupil ''Medijo'' pri [[Izlake|Izlakah]] in 1877 zgradil prijetno zdravilišče z jamskim kopališčem in plavalnim bazenom s termalno vodo, ki ima temperaturo med 24 in 26 [[°C]]<ref name="encslo-str216">Enciklopedija Slovenije, knjiga IV/str. 216, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990</ref>, današnje [[Medijske toplice]]. Njegov [[Alojzij Prašnikar|sin Alojzij]] (1857-1938) je služboval na Dunaju kot obratni ravnatelj [[Južna železnica|Južne železnice]], [[Kamilo Prašnikar|vnuk Kamilo]] (1884-1949) pa je postal znan avstrijski arheolog. == Glej tudi == * priimek [[Prašnikar]] == Viri == {{refsez}} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|90}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prašnikar, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski industrialci]] [[Kategorija:Izlake]] 35wfnuhd3c47y7htxkfxtnlmktg80p8 Pivovarna Laško 0 180943 5724894 5598302 2022-07-28T17:49:07Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Company | company_name = Pivovarna Laško Union d.o.o. | company_logo = | company_type = [[Družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1825 (Pivovarna Laško d.d.) 1864 (Pivovarna Union d.d.) 2016 (Pivovarna Laško Union d.o.o.) | location = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | key_people = [[Makarenko Olexandr Olexandrovych ]] (direktor) | industry = Proizvodnja piva | products = | revenue = 99,7 milijona [[EUR]]<ref>{{cite web|title=Letno poročilo 2009|url=http://www.pivo-lasko.si/za-investitorje/letno-porocilo/n/letno-porocilo-2009/fd9215f42e//|publisher=Pivovarna Laško|accessdate=2011-03-23}}</ref>(2009) | operating_income = | net_income = | num_employees = 321 ([[2009]]) | homepage = [http://www.lasko.eu [http://www.pivo-union.si }} '''Pivovarna Laško''' je največja pivovarna v Sloveniji s sedežem v [[Laško|Laškem]]. 13. aprila 2015 je s prodajo 51,11% deleža do tedaj največja slovenska pivovarna prešla v roke nizozemskega pivovarskega velikana [[Heineken International]].<ref>{{Navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/lasko-heineken-je-pivovar-po-dusi-heineken-lasko-je-nov-biser-na-nasi-ogrlici/362730|title = Laško: Heineken je "pivovar po duši". Heineken: Laško je "nov biser na naši ogrlici".|date =13.4.2015|accessdate =13.4.2015|website = RTV Slovenija|publisher = |last = |first = }}</ref> Na globalnem trgu je prisotna v 33 državah in sicer s proizvodi pod blagovnimi znamkami: [[Laško pivo|Laško]], [[Bandidos]], [[Export Pils]], [[Oda voda|Oda]] in [[iC Cider]]. Celotna prodaja piva je v letu 2009 obsegala 978.833 hl<ref>{{Navedi splet |title=Letno poročilo 2009|url=http://www.pivo-lasko.si/za-investitorje/letno-porocilo/n/letno-porocilo-2009/fd9215f42e// |publisher=Pivovarna Laško|accessdate=2011-03-23}}</ref>. Začetki poslovanja Pivovarne Laško segajo v leto 1825, ko je medičar in lectar Franz Geyer po navedbah pisnih virov začetnik pivovarstva v Laškem. Pivovarna Laško je v 185 letih obstoja preraslo iz lokalne pivovarne v vodilno proizvajalko piva in z ostalimi podjetji v skupini Pivovarna Laško, v vodilno proizvajalko [[Mineralna voda|mineralnih vod]], naravnih vod in brezalkoholnih pijač na slovenskem trgu. 8.7.2016 sta se Pivovarna Laško in [[Pivovarna Union]] združili v podjetje Pivovarna Laško Union d.o.o. in sta tako 100% prešli v roke holdinga [[Heineken International]]. Sedež podjetja je v [[Ljubljana|Ljubljani]], na Pivovarniški cesti 2. Leta 2021 se je podjetje Heineken odločilo varjenje piva Union prenesti na novo lokacijo, iz Ljubljane v Laško.<ref>{{Navedi splet|title=Varjenje "Uniona" se seli v Laško|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/varjenje-uniona-se-seli-v-lasko/598819|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-06|language=sl}}</ref> == Zgodovina pivovarstva v Laškem<ref>{{Navedi knjigo |last=Jelovšek |first=Edo |title=Zgodovina pivovarništva v Laškem |publisher =Pivovarna Laško |location=Laško |date=1975}}</ref> == Leta 1825 je medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvasorjevem Špitalu (1.lokacija-današnjem hotelu Savinja) uredil obrtno pivovarno, kjer je prvi laški pivovar trinajst let verjetno varil kameno pivo (Steinbier), ki so ga sicer poznali na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Ne ve pa se, ali ni morda znal narediti tudi tehnološko zahtevnejšega bavarskega piva. Leta 1838 je pivovarno kupil Heinrich August Uhlich, ki je laškemu pivu šele dal pravi sloves. Kot lastnik kopališča v [[Rimske Toplice|Rimskih Toplicah]] je svoje pivo gotovo stregel tudi tujim gostom ter ga, zaradi tržaškega porekla, vozil v [[Trst]], trgovsko središče s poznavalci dobre hrane in pijače. Izkazal se je tudi za podjetnega veletrgovca, saj so njegovo pivo pili celo v Aleksandriji in Kalkuti.<ref>{{Navedi knjigo| last=Šetina |first=Gorazd |title=Laško |location=Laško| isbn = }}</ref> [[Slika:Kukčevi_pivovarji_(1898).JPG‎|thumb|right|250px|Pivovarna Laško v času [[Simon Kukec|Simona Kukca]] leta [[1898]]]] Naslednji lastnik Anton Larisch je leta 1867 postavil ob vznožju sv. Krištofa in Šmihela (2.lokacija- bivša Volna) novo pivovarno, ki je bila takrat največja na Spodnjem [[Štajerska|Štajerskem]]. Slovel je po tem, da je osebno nadziral kakovost piva in jo celo izboljšal, povečal pa je tudi zmogljivosti pivovarne. Leta 1889 je pivovarno kupil žalski pivovar [[Simon Kukec]], izrazito slovensko usmerjeni narodnjak. Ker je bil dober organizator, finančnik, gospodarstvenik, povrh pa še posebej naklonjen novostim, velja za najpomembnejšo osebnost v zgodovini laške pivovarne. Uveljavil je novo vrsto piva in prvo pivsko znamko - termalno pivo, ki v svoji izpeljanki živi še danes. S številnimi poskusi je ugotovil, da termalna voda pivu izboljšuje okus. Kot dober podjetnik se je zavedal, da je treba kupce pritegniti z nenavadnimi novostmi. Zato je začel termalno pivo variti kot svetlo in temno, v obeh primerih pa je bilo tudi močnejše od navadnega.<ref>{{Navedi knjigo |last=Roš |first=Franjo |title=Gostilničarska pivovarna v Laškem |publisher=Jugoslovanski biseri |location=Maribor |year=1938 |editor=prof. dr. Fran mišič }}</ref> Kljub uspehom pa je bil konkurenčni boj tako hud in krut, da ga laško pivovarstvo ni zdržalo. Leta 1924 je večino delnic na skrivaj pokupil konkurenčni [[Pivovarna Union|Union]] in čez tri leta je laška pivovarna zvarila zadnje pivo. To je bil konec Kukčevega obdobja, unionska pivovarna pa je na hrvaškem trgu svoje [[pivo]] še naprej predrzno prodajala kot [[laško pivo]]. Zaprtje pivovarne je prizadelo številne Laščane. Zato so pobudniki ideje o ponovnem odprtju pivovarne začeli navduševati gostilničarje in leta 1929 so zastopniki gostilničarskih zadrug sklenili,da bodo v [[Laško|Laškem]] zgradili gostilničarsko-delničarsko pivovarno. Po mnogih zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence so Pivovarno Laško d.d. odprli leta 1938 (3. lokacija- današnja pivovarna)<ref>{{Navedi knjigo |last=Majcen |first=Ciril |title=Gostinstvo, temelj tujskega prometa |publisher =Jugoslovanski biseri |location=Maribor |year=1938}}</ref> Leta [[1944]] so zavezniške bombe, namenjene sicer bližnjemu železniškemu mostu, pivovarno v Laškem porušile do tal. Proizvodnja je znova stekla leta 1946. Od tega leta naprej je vodilna blagovna znamka Pivovarne Laško pivo [[Laško Zlatorog|Zlatorog]]. Za povojno zgodovino razvoja podjetja je bil značilen izreden razvoj, saj je Pivovarna od leta 1960 v treh desetletjih proizvodnjo oziroma prodajo močno povečala. Pred osamosvojitvijo je bila med 28 jugoslovanskimi pivovarnami na 1. mestu. Prodaja piva se je od leta 1950 povečala s 50.000 hektolitrov na več kot 1.350.000 hektolitrov. V tem obdobju je pivovarna močno povečala in utrdila tržni delež, saj je ta na slovenskem trgu porasel s 25{{nbsp}}% na več kot 50{{nbsp}}% delež. [[Slika:Besichtigung Brauerei (9741465390).jpg|thumb|right|250px|Polnilnica steklenic s pivom]] Z osamosvojitvijo je pivovarna izgubila 30-40% trga, saj je bila v glavnem vezana na trge bivše Jugoslavije. Bitka za trg je bila do vstopa v Evropsko unijo, saj je uspela zvišati prodajo tudi naprej izgubljenih jugoslovanskih trgih.<ref>{{Navedi knjigo |author1=Obrežan, L.|author2= Jerovšek, E. |title=Laško skozi čas in zgodovino |date=1983}}</ref>{{cn}} == Blagovne znamke<ref>{{cite web|title=Blagovne znamke|url=http://www.pivo-lasko.si/nc/blagovne-znamke/|publisher=Pivovarna Laško|accessdate=23.3.2011}}</ref> == * [[Laško pivo|Laško]]: [[Laško Zlatorog|Zlatorog]], [[Laško Club|Club]], Light, [[Laško Dark|Dark]], Eliksir, Trim, Malt in Jubilejnik * [[Bandidos]]: Ice, Tequila, Cuba Libre in Sun * Export Pils * iC Cider * [[Oda (voda)|Oda]] == Družbena odgovornost == === Marketing === Pivovarna Laško je po raziskavi OKS ([[Olimpijski komite Slovenije]]) v letu 2006 veljala za enega največjih sponzorjev slovenskega športa<ref>{{cite web|title=Olimpijski marketing:Raziskava leta 2006|url=http://www.olympic.si/index.php?id=191|publisher=OKS|accessdate=2011-03-24}}</ref> Največji izmed sponzoriranih klubov so:<ref>{{cite web|title=Sponzorstva|url=http://www.pivo-lasko.si/podjetje/druzbena-odgovornost/sponzorstva/sport/|publisher=Pivovarna Laško|accessdate=2011-03-23}}</ref> * [[Nogometni klub Maribor]] * [[Rokometni klub Celje]] * [[Košarkarski klub Zlatorog]] * Veslaški klub Bled * Rokometni klub Bosna === Okoljevarstvena prizadevanja === Pivovarna Laško sledi smernicam trajnostnega razvoja, investira v tehnologijo in naprave, ki preprečujejo preobremenjevanje okolja z industrijskimi izpusti. Opredelimo lahko naslednje aktivnosti na področju okoljevarstvenega prizadevanja<ref>{{Navedi splet|title=Okoljevarstvena prizadevanja|url=http://www.pivo-lasko.si/podjetje/druzbena-odgovornost/varovanje-okolja/|publisher=Pivovarna Laško|accessdate=2011-03-23}}</ref>: * Pridobitev obratovalnega dovoljenja za aerobno/anaerobno čistilno napravo v letu 2007. Čistilna naprava učinkovito prispeva k znatnemu zmanjšanju emisij snovi v odpadnih vodah. * Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja IIPC za obrat proizvodnje in polnjenja piva. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je v letu 2009 izdalo dovoljenje za Pivovarno Laško, kar je trden dokaz usmerjenosti v najnovejše ekološko čiste proizvodne tehnologije. * Ukrepi na področju zniževanja porabe sveže vode, ki so bili izvajani s pomočjo projektov [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru|Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor]] in podjetja Johnson Diversey. * Izboljšanje sistema za ločeno zbiranje odpadkov in poostritev nadzora nad odloženimi komunalnimi odpadki v Pivovarni Laško. Izvajajo se tudi letni obratovalni monitoringi izpustov v zrak, vode, hrupa, elektromagnetnega sevanja in pregled ravnanja z odpadki. == Opombe in sklici == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam pivovarn v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Laško Brewery}} * [http://www.pivo-lasko.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.lasko.eu/ Predstavitev izdelkov] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Delniške družbe v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenske pivovarne]] [[Kategorija:Pivovarna Laško|*]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1825]] hutafs4szrmo8vunbmf17eoda304j6z Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji 0 183528 5724895 5700700 2022-07-28T17:49:20Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[arheologija|arheoloških]] najdišč v [[Slovenija|Sloveniji]].''' {{stublist}} {| class="sortable wikitable" |- !Ime nahajališča !Lokacija !Regija !Doba !Opombe |- align="center" |[[Betalov spodmol]] |align="center"|[[Postojna]] |align="center"|[[Notranjska]] |align="center"|[[kamena doba]] |orožje in orodje, ognjišče |- align="center" |[[Jama v Lozi pri Orehku]] |align="center"|[[Orehek, Postojna|Orehek]] |align="center"|[[Notranjska]] |align="center"|[[kamena doba]] |Kamnita sekira in orodje. |- align="center" |[[Herkove jame]] (Herkove peči) |align="center"|[[Radlje ob Dravi]] |align="center"|[[Koroška (pokrajina)|Koroška]] |align="center"|[[kamena doba]] |Slovenski jamski kataster, jama št. 1849.<ref>[http://andrej.mernik.eu/kraj/zanimivosti/herkove_jame/ Spletna stran Andreja Mernika]</ref> |- align="center" | |align="center"|[[Črni kal]] |align="center"|[[Primorska]] |align="center"|[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Parska golobina]] |align="center"|[[Pivka]] |align="center"|[[Notranjska]] |align="center"|[[kamena doba]] |prvi raziskovalec: [[Srečko Brodar]], 1950<br>[[Franc Osole]]: doktorska disertacija (1959)<ref>[http://web.archive.org/20040704061750/www.geocities.com/pivkatour/history.html Parje in njegova okolica]</ref> |- align="center" |[[Njivška jama]] |align="center"|[[Njivice|Njivice pri Radečah]] |align="center"|[[Posavje]] |align="center"|[[kamena doba]] |prvi raziskovalec: [[Srečko Brodar]], [[1934]] |- align="center" |[[Divje babe]] |align="center"|[[Cerkno]] |align="center"|[[Primorska]] |align="center"|[[kamena doba]] |neandrtalčeva piščal, najstarejše (staro 60 000 let) glasbilo v Evropi <ref>[http://www.slovenia.info/si/ogledi/Arheolo%C5%A1ki-park-Divje-babe-poldnevni-izlet.htm?ogledi=221&lng=1 Slovenia.info]</ref><ref>[http://tomonikon.jalbum.net/Slovenija%20v%20prese%C5%BEnikih/slides/Ko%C5%A1%C4%8Dena%20pi%C5%A1%C4%8Dal%20iz%20jame%20Divje%20babe.html Fotografija - Slovenija v presežnikih]</ref> |- align="center" |[[Ajdna nad Potoki]] |[[Jesenice]] |[[Gorenjska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Ajdovska jama pri Nemški vasi]] |[[Krško]] |[[Posavje]] |[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Ajdovski gradec nad Vranjem]] |[[Sevnica]] |[[Posavje]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica]] |[[Bohinjska Bistrica]] |[[Gorenjska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Castra]] |[[Ajdovščina]] |[[Primorska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" | |[[Andrenci]] v Slovenskih goricah |[[Štajerska]] |[[bakrena doba]] | |- align="center" |[[Apnarjeva jama]] |[[Liboje]] |[[Štajerska]] |[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Babja jama]] |[[Dob pri Domžalah]] |[[Gorenjska]] |[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Batuje]] ([[Vipavska dolina]]) |[[Ajdovščina]] |[[Primorska]] |[[staroslovenska doba]] | |- align="center" | |[[Benedikt v Slovenskih goricah]] |[[Štajerska]] | | |- align="center" | |[[Bitnje]] |[[Gorenjska]] | | |- align="center" | |[[Blatna Brezovica]] |[[osrednjeslovenska regija]] |[[bronasta doba]] | |- align="center" | |[[Bled]] |[[Gorenjska]] |[[bronasta doba|bakrena]], [[železna doba]] | |- align="center" |[[Bobovek]] |[[Kranj]] |[[Gorenjska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Bodešče]] |[[Radovljica]] |[[Gorenjska]] | | |- align="center" |[[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva gora (nad Zrečami)]] |[[Zreče]] |[[Štajerska]] |[[bakrena doba|bakrena]], [[železna doba]] | |- align="center" | |[[Brežice]] |[[Posavje]] | | |- align="center" |[[Potočka zijalka]] |[[Olševa]], [[Karavanke]] |[[Štajerska]] |[[kamena doba]] |Šivanka iz kosti živali, nastanek pred 35 000 leti. |- align="center" |[[Arheološko najdišče Rifnik]] |[[Rifnik]] |[[Štajerska]] |[[bakrena doba|bakrena]], [[železna doba|železna]], [[rimska doba]] |<ref>[http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Arheolo%C5%A1ko-najdi%C5%A1%C4%8De-Rifnik.htm?kul_zgod_znamenitosti=8134&lng=1 Arheološko najdišče Rifnik]</ref> |- align="center" |[[Brinjeva gora nad Prevaljami]] |[[Prevalje]] |[[Koroška (pokrajina)|Koroška]] |[[bakrena doba|bakrena]], [[železna doba]] |<ref>Pahič, S. 1981, Brinjeva gora 1953. - Arh. vest. 32, 71-143</ref> |- align="center" |[[Čermožiše]] |[[Žetale]] |[[Štajerska]] |[[bronasta doba]] | |- align="center" |''[[Claudia Celeia]]'' |[[Celje]] |[[Štajerska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Rimska nekropola (Šentjur)|Rimska nekropola]] |[[Šentjur]] |[[Štajerska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |''[[Fluvius Frigidus]]'' |[[Ajdovščina]] |[[Primorska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Prazgodovina|Prazgodovinsko naselje]] |[[Most na Soči]] |[[Primorska]] |[[železna doba]] | |- align="center" |[[Batuje]] |[[Vipavska dolina]] |[[Primorska]] |[[staroslovenska doba]] | |- align="center" |[[Županov spodmol]] |[[Sajevče]] |[[Notranjska]] |[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Roška špilja]] |[[Škocjanske jame]] |[[Kras]] |[[kamena doba]] | |- align="center" |[[Jama pod Predjamskim gradom]] |[[Predjamski grad]] |[[Notranjska]] |[[bakrena doba|bakrena]], [[bronasta doba]] | |- align="center" |''[[Caprae]], Iustinopolis'' |[[Koper]] |[[Primorska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |''[[Aegida]]'' |[[Srmin]] |[[Primorska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |''[[Ad Pirum]]'' |[[Hrušica (planota)|Hrušica]], [[Col]] |[[Goriško]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Legen]] |[[Slovenj Gradec]] |[[Koroška (pokrajina)|Koroška]] |[[bakrena doba|bakrena]] do [[staroslovanska doba]] | |- align="center" |[[Blejski otok]] |[[Bled]] |[[Gorenjska]] |[[staroslovenska doba]] | |- align="center" |''[[Emona]]'' |[[Ljubljana]] |[[Osrednja Slovenija]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Tonovcov grad]] |[[Kobarid]] |[[Posočje]] | | |- align="center" |[[Vače]] |[[Litija]] |[[Zasavje]] |železna doba |Vaška situla, nastanek: 5.st.pr.n.št. |- align="center" |[[Neviodunum]] |[[Drnovo]] |[[Posavje]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Rimsko gomilno grobišče v Brengovi|Rimske gomile]] |[[Brengova]] |[[Štajerska]] |[[rimska doba]] | |- align="center" |[[Javornik (Ravne na Koroškem)|Javornik]], prazgodovinska naselbina |[[Ravne na Koroškem]] |[[Koroška]] |[[železna doba]] | |- |[[Poštela]] |[[Razvanje]] /[[Pohorje]] |[[Štajerska]] |[[železna doba]] | |- |[[Osapska jama]] |[[Osp]] |[[Primorska]] | | |- |[[Simonov zaliv]] |[[Izola]] |[[Primorska]] |[[rimska doba]] | |} ==Reference== {{opombe}} ==Literatura== *[[Andrej Valič|Valič, Andrej]]: ''Časovna in kulturna preglednica arheoloških najdišč Slovenije'', Gorenjski tisk, Kranj, 1994. ==Zunanje povezave== *[http://arkas.zrc-sazu.si/index.php?kaj=home.main ''Arkas'' - Arheološki kataster Slovenije] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Sloveniji|*]] mwbf41fblagmfqbo3ycberdcjdc2s5t Števerjan 0 184253 5724796 5724239 2022-07-28T14:19:58Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | native_name = San Floriano del Collio | official_name = Občina Števerjan<br />Comune di San Floriano del Collio | name = Števerjan | image_skyline = Chiesa_di_San_Floriano_del_Collio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev v Števerjanu | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of San Floriano del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj Občine Števerjan v Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 59 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 35 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(807)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = Bukovje, Jazbine, Klanec, Sčedno, Valerišče, Križišče, Sovenca | mayor_party = | mayor = [[Franca Padovan]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 10,6 | population_footnotes = | population_total = 807 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 276 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Florjan]] | day = 4. maj | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comuni-italiani.it/031/019/}} | footnotes = }} '''Števerjan''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''San Floriano del Collio'') je [[naselje]] in [[občina]] v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]], ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Po podatkih iz leta 2004 je imelo naselje 807 prebivalcev, večina je [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovencev]].<ref name="istat">Demografija in druga statistika: Italijanski statistični institut [[ISTAT]].</ref> Zaradi gričevnate lege in ugodne [[Mikroklima|mikroklime]] v Števerjanu dobro uspeva in obrodi [[vinska trta]], številni tamkajšnji vinarji izvažajo svoja [[vino|vina]] v tujino. V zadnjih desetletjih je Števerjan (kot na splošno Brda) postal slovit kraj za ljubitelje vina. Glede na velikost v Števerjanu deluje veliko število gostinskih lokalov, restavracij in gostiln, ki nudijo tudi prenočišča. ==Zgodovina== Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je tudi Števerjan postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] (razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. == Geografija == Občina Števerjan se nahaja na goriškem, na italijanski strani [[Goriška brda|Goriških brd]], v bližini meje s Slovenijo. V njej se poleg Števerjana nahajajo še zaselki (it. ''frazioni'') Grojna (''Groina'')'','' Ščedno (''Scedina'')'','' Bukovje (''Bucuie'')'','' Križišče (''Bivio'')'','' Sovenca (''Sovenza'')'','' Ašči (''Asci'')'','' Valerišče (''Valerisce'') ter Jazbine (''Giasbana''). Občina Števerjan meji na jugovzhodu na občino [[Gorica]], na jugu na [[Moš, Italija|Moš]], na jugozahodu na [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] in [[Krmin]], na zahodu in severu pa na slovensko občino [[Občina Brda|Brda]]. == Demografija == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:2000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:1199 bar:1931 from: 0 till:1133 bar:1936 from: 0 till:1127 bar:1951 from: 0 till:1041 bar:1961 from: 0 till:924 bar:1971 from: 0 till:818 bar:1981 from: 0 till:884 bar:1991 from: 0 till:835 bar:2001 from: 0 till:821 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:1199 fontsize:XS text: 1199 shift:(-8,5) bar:1931 at:1133 fontsize:XS text: 1133 shift:(-8,5) bar:1936 at:1127 fontsize:XS text: 1127 shift:(-8,5) bar:1951 at:1041 fontsize:XS text: 1041 shift:(-8,5) bar:1961 at:924 fontsize:XS text: 924 shift:(-8,5) bar:1971 at:818 fontsize:XS text: 818 shift:(-8,5) bar:1981 at:884 fontsize:XS text: 884 shift:(-8,5) bar:1991 at:835 fontsize:XS text: 835 shift:(-8,5) bar:2001 at:821 fontsize:XS text: 821 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki: ISTAT </timeline> == Kultura in prireditve == [[Slika:Razglednica Števerjana 1912.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica Števerjana iz 1912 z napisom »ST. FERJAN - FLORIAN pri Gorici«]] V naselju sta aktivni dve kulturni društvi, »F. B. Sedej« (imenovano po slovenskem škofu [[Frančišek Borgia Sedej|Sedeju]]) in »Briški grič«. Števerjan je znan po vsakoletnem [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|»Števerjanskem festivalu«]] [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], ki ga od leta 1971 prireja kulturno društvo F. B. Sedej. V [[Naselje|naselju]] je še živa koledniška tradicija Svetih treh kraljev (6. januarja), ki pri vsaki hiši pojejo [[Koledovanje|koledniške pesmi]] in jo blagoslovijo s kadilom ter napisom na vhodnih vratih.Tudi pustarji si pripravijo svoje vozove in koledujejo v velikih skupinah. Kulturno društvo »Briški grič« pripravlja vsako leto dvo/tro-dnevno prvomajsko praznovanje, ki privablja mnogo ljudi iz okolice kot iz samega Števerjana. Pred kratkim je bil v prostorih društva ustanovljen muzej kmečke obrti »Brincelj«. == Glej tudi == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{kategorija v Zbirki|San Floriano del Collio|Števerjan}} {{Province of Gorizia}} {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 21qycm410jb769h861w8z4001w37f9k 5724797 5724796 2022-07-28T14:22:03Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | native_name = San Floriano del Collio | official_name = Občina Števerjan<br />Comune di San Floriano del Collio | name = Števerjan | image_skyline = Chiesa_di_San_Floriano_del_Collio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev v Števerjanu | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of San Floriano del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj Občine Števerjan v Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 59 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 35 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(807)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = Bukovje, Jazbine, Klanec, Sčedno, Valerišče, Križišče, Sovenca | mayor_party = | mayor = [[Franca Padovan]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 10,6 | population_footnotes = | population_total = 807 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 276 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Florjan]] | day = 4. maj | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comuni-italiani.it/031/019/}} | footnotes = }} '''Števerjan''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''San Floriano del Collio'') je [[naselje]] in [[občina]] v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]], ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Po podatkih iz leta 2004 je imelo naselje 807 prebivalcev, večina je [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovencev]].<ref name="istat">Demografija in druga statistika: Italijanski statistični institut [[ISTAT]].</ref> Zaradi gričevnate lege in ugodne [[Mikroklima|mikroklime]] v Števerjanu dobro uspeva in obrodi [[vinska trta]], številni tamkajšnji vinarji izvažajo svoja [[vino|vina]] v tujino. V zadnjih desetletjih je Števerjan (kot na splošno Brda) postal slovit kraj za ljubitelje vina. Glede na velikost v Števerjanu deluje veliko število gostinskih lokalov, restavracij in gostiln, ki nudijo tudi prenočišča. ==Zgodovina== Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je tudi Števerjan postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] (razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. {{razširi razdelek}} == Geografija == Občina Števerjan se nahaja na goriškem, na italijanski strani [[Goriška brda|Goriških brd]], v bližini meje s Slovenijo. V njej se poleg Števerjana nahajajo še zaselki (it. ''frazioni'') Grojna (''Groina'')'','' Ščedno (''Scedina'')'','' Bukovje (''Bucuie'')'','' Križišče (''Bivio'')'','' Sovenca (''Sovenza'')'','' Ašči (''Asci'')'','' Valerišče (''Valerisce'') ter Jazbine (''Giasbana''). Občina Števerjan meji na jugovzhodu na občino [[Gorica]], na jugu na [[Moš, Italija|Moš]], na jugozahodu na [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] in [[Krmin]], na zahodu in severu pa na slovensko občino [[Občina Brda|Brda]]. == Demografija == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:2000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:1199 bar:1931 from: 0 till:1133 bar:1936 from: 0 till:1127 bar:1951 from: 0 till:1041 bar:1961 from: 0 till:924 bar:1971 from: 0 till:818 bar:1981 from: 0 till:884 bar:1991 from: 0 till:835 bar:2001 from: 0 till:821 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:1199 fontsize:XS text: 1199 shift:(-8,5) bar:1931 at:1133 fontsize:XS text: 1133 shift:(-8,5) bar:1936 at:1127 fontsize:XS text: 1127 shift:(-8,5) bar:1951 at:1041 fontsize:XS text: 1041 shift:(-8,5) bar:1961 at:924 fontsize:XS text: 924 shift:(-8,5) bar:1971 at:818 fontsize:XS text: 818 shift:(-8,5) bar:1981 at:884 fontsize:XS text: 884 shift:(-8,5) bar:1991 at:835 fontsize:XS text: 835 shift:(-8,5) bar:2001 at:821 fontsize:XS text: 821 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki: ISTAT </timeline> == Kultura in prireditve == [[Slika:Razglednica Števerjana 1912.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica Števerjana iz 1912 z napisom »ST. FERJAN - FLORIAN pri Gorici«]] V naselju sta aktivni dve kulturni društvi, »F. B. Sedej« (imenovano po slovenskem škofu [[Frančišek Borgia Sedej|Sedeju]]) in »Briški grič«. Števerjan je znan po vsakoletnem [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|»Števerjanskem festivalu«]] [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], ki ga od leta 1971 prireja kulturno društvo F. B. Sedej. V [[Naselje|naselju]] je še živa koledniška tradicija Svetih treh kraljev (6. januarja), ki pri vsaki hiši pojejo [[Koledovanje|koledniške pesmi]] in jo blagoslovijo s kadilom ter napisom na vhodnih vratih.Tudi pustarji si pripravijo svoje vozove in koledujejo v velikih skupinah. Kulturno društvo »Briški grič« pripravlja vsako leto dvo/tro-dnevno prvomajsko praznovanje, ki privablja mnogo ljudi iz okolice kot iz samega Števerjana. Pred kratkim je bil v prostorih društva ustanovljen muzej kmečke obrti »Brincelj«. == Glej tudi == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{kategorija v Zbirki|San Floriano del Collio|Števerjan}} {{Province of Gorizia}} {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 3ckr5wwl3vgena6cez90um65yi5wx8p 5724798 5724797 2022-07-28T14:22:47Z Shabicht 3554 /* Geografija */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | native_name = San Floriano del Collio | official_name = Občina Števerjan<br />Comune di San Floriano del Collio | name = Števerjan | image_skyline = Chiesa_di_San_Floriano_del_Collio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev v Števerjanu | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of San Floriano del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj Občine Števerjan v Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 59 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 35 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(807)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = Bukovje, Jazbine, Klanec, Sčedno, Valerišče, Križišče, Sovenca | mayor_party = | mayor = [[Franca Padovan]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 10,6 | population_footnotes = | population_total = 807 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 276 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Florjan]] | day = 4. maj | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comuni-italiani.it/031/019/}} | footnotes = }} '''Števerjan''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''San Floriano del Collio'') je [[naselje]] in [[občina]] v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]], ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Po podatkih iz leta 2004 je imelo naselje 807 prebivalcev, večina je [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovencev]].<ref name="istat">Demografija in druga statistika: Italijanski statistični institut [[ISTAT]].</ref> Zaradi gričevnate lege in ugodne [[Mikroklima|mikroklime]] v Števerjanu dobro uspeva in obrodi [[vinska trta]], številni tamkajšnji vinarji izvažajo svoja [[vino|vina]] v tujino. V zadnjih desetletjih je Števerjan (kot na splošno Brda) postal slovit kraj za ljubitelje vina. Glede na velikost v Števerjanu deluje veliko število gostinskih lokalov, restavracij in gostiln, ki nudijo tudi prenočišča. ==Zgodovina== Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je tudi Števerjan postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] (razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. {{razširi razdelek}} == Geografija == Občina Števerjan se nahaja na goriškem, na italijanski strani [[Goriška brda|Goriških brd]], v bližini meje s Slovenijo. V njej se poleg Števerjana nahajajo še [[Zaselek|zaselki (it. ''frazioni'')]] Grojna (''Groina'')'','' Ščedno (''Scedina'')'','' Bukovje (''Bucuie'')'','' Križišče (''Bivio'')'','' Sovenca (''Sovenza'')'','' Ašči (''Asci'')'','' Valerišče (''Valerisce'') ter Jazbine (''Giasbana''). Občina Števerjan meji na jugovzhodu na občino [[Gorica]], na jugu na [[Moš, Italija|Moš]], na jugozahodu na [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] in [[Krmin]], na zahodu in severu pa na slovensko občino [[Občina Brda|Brda]]. == Demografija == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:2000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:1199 bar:1931 from: 0 till:1133 bar:1936 from: 0 till:1127 bar:1951 from: 0 till:1041 bar:1961 from: 0 till:924 bar:1971 from: 0 till:818 bar:1981 from: 0 till:884 bar:1991 from: 0 till:835 bar:2001 from: 0 till:821 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:1199 fontsize:XS text: 1199 shift:(-8,5) bar:1931 at:1133 fontsize:XS text: 1133 shift:(-8,5) bar:1936 at:1127 fontsize:XS text: 1127 shift:(-8,5) bar:1951 at:1041 fontsize:XS text: 1041 shift:(-8,5) bar:1961 at:924 fontsize:XS text: 924 shift:(-8,5) bar:1971 at:818 fontsize:XS text: 818 shift:(-8,5) bar:1981 at:884 fontsize:XS text: 884 shift:(-8,5) bar:1991 at:835 fontsize:XS text: 835 shift:(-8,5) bar:2001 at:821 fontsize:XS text: 821 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki: ISTAT </timeline> == Kultura in prireditve == [[Slika:Razglednica Števerjana 1912.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica Števerjana iz 1912 z napisom »ST. FERJAN - FLORIAN pri Gorici«]] V naselju sta aktivni dve kulturni društvi, »F. B. Sedej« (imenovano po slovenskem škofu [[Frančišek Borgia Sedej|Sedeju]]) in »Briški grič«. Števerjan je znan po vsakoletnem [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|»Števerjanskem festivalu«]] [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], ki ga od leta 1971 prireja kulturno društvo F. B. Sedej. V [[Naselje|naselju]] je še živa koledniška tradicija Svetih treh kraljev (6. januarja), ki pri vsaki hiši pojejo [[Koledovanje|koledniške pesmi]] in jo blagoslovijo s kadilom ter napisom na vhodnih vratih.Tudi pustarji si pripravijo svoje vozove in koledujejo v velikih skupinah. Kulturno društvo »Briški grič« pripravlja vsako leto dvo/tro-dnevno prvomajsko praznovanje, ki privablja mnogo ljudi iz okolice kot iz samega Števerjana. Pred kratkim je bil v prostorih društva ustanovljen muzej kmečke obrti »Brincelj«. == Glej tudi == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{kategorija v Zbirki|San Floriano del Collio|Števerjan}} {{Province of Gorizia}} {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} g3nr19pwjzuyq7dirnpjweoi4qg14e1 5724939 5724798 2022-07-28T19:19:35Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | native_name = San Floriano del Collio | official_name = Občina Števerjan<br />Comune di San Floriano del Collio | name = Števerjan | image_skyline = Chiesa_di_San_Floriano_del_Collio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev v Števerjanu | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of San Floriano del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj Občine Števerjan v Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 59 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 35 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(807)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = Bukovje, Jazbine, Klanec, Sčedno, Valerišče, Križišče, Sovenca | mayor_party = | mayor = [[Franca Padovan]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 10,6 | population_footnotes = | population_total = 807 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 276 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Florjan]] | day = 4. maj | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comuni-italiani.it/031/019/}} | footnotes = }} '''Števerjan''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''San Floriano del Collio'') je [[naselje]] in [[občina]] v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]], ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Po podatkih iz leta 2004 je imelo naselje 807 prebivalcev, večina je [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovencev]].<ref name="istat">Demografija in druga statistika: Italijanski statistični institut [[ISTAT]].</ref> Zaradi gričevnate lege in ugodne [[Mikroklima|mikroklime]] v Števerjanu dobro uspeva in obrodi [[vinska trta]], številni tamkajšnji vinarji izvažajo svoja [[vino|vina]] v tujino. V zadnjih desetletjih je Števerjan (kot na splošno Brda) postal slovit kraj za ljubitelje vina. Glede na velikost v Števerjanu deluje veliko število gostinskih lokalov, restavracij in gostiln, ki nudijo tudi prenočišča. ==Zgodovina== Števerjan se v pisnih virih prvič omenja leta 1181, prav gotovo pa je bil naseljen že v [[Rimski imperij|rimski dobi]]. Zgodovina naselja je bila v srednjem veku povezana s plemiško rodbino [[Dornberg|Dornberžani]], v 15. stoletju pa še z rodbinama Formentini in Tacco. O etnični sestavi prebivalcev, ki so bili skoraj v celoti Slovenci, priča listina iz 12. stoletja, z vrsto slovenskih imen. Za Dornberžani so prišli v Števerjan Formentiniji, in eden od njih, Vinciguerra, je bil ustanovitelj števerjanske veje te rodbine, o čemer priča tudi vzidani grb na severnem pročelju gradu. Njihov grad je bil močno poškodovan v vojnah z Benetkami leta 1508 in 1521. Precej mlajša je plemiška rodbina Tacco, ki se je v Števerjan priselila iz Srednje Italije sredi 18. stoletja. Ta je imela v naselju pravzaprav [[dvorec]], ki so ga leta 1713 močno poškodovali uporni kmetje, med [[Tolminski kmečki upor|Tolminskim puntom]]. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je tudi Števerjan postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] (razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. Števerjan je močno trpel med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko so Italijani že prve dni izselili številne prebivalce v daljni [[Piemont]], drugi pa so se umaknili na avstrijsko stran. Vas je bila med boji močno uničena, tudi Formentinijev grad, ki je bil po vojni ponovno pozidan in je danes spremenjen v gostišče, medtem ko je porušeni grad [[Coroniniji|Coroninijev]], kasneje Tacco, ostal v razvalinah. == Geografija == Občina Števerjan se nahaja na goriškem, na italijanski strani [[Goriška brda|Goriških brd]], v bližini meje s Slovenijo. V njej se poleg Števerjana nahajajo še [[Zaselek|zaselki (it. ''frazioni'')]] Grojna (''Groina'')'','' Ščedno (''Scedina'')'','' Bukovje (''Bucuie'')'','' Križišče (''Bivio'')'','' Sovenca (''Sovenza'')'','' Ašči (''Asci'')'','' Valerišče (''Valerisce'') ter Jazbine (''Giasbana''). Občina Števerjan meji na jugovzhodu na občino [[Gorica]], na jugu na [[Moš, Italija|Moš]], na jugozahodu na [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] in [[Krmin]], na zahodu in severu pa na slovensko občino [[Občina Brda|Brda]]. == Demografija == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:2000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:1199 bar:1931 from: 0 till:1133 bar:1936 from: 0 till:1127 bar:1951 from: 0 till:1041 bar:1961 from: 0 till:924 bar:1971 from: 0 till:818 bar:1981 from: 0 till:884 bar:1991 from: 0 till:835 bar:2001 from: 0 till:821 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:1199 fontsize:XS text: 1199 shift:(-8,5) bar:1931 at:1133 fontsize:XS text: 1133 shift:(-8,5) bar:1936 at:1127 fontsize:XS text: 1127 shift:(-8,5) bar:1951 at:1041 fontsize:XS text: 1041 shift:(-8,5) bar:1961 at:924 fontsize:XS text: 924 shift:(-8,5) bar:1971 at:818 fontsize:XS text: 818 shift:(-8,5) bar:1981 at:884 fontsize:XS text: 884 shift:(-8,5) bar:1991 at:835 fontsize:XS text: 835 shift:(-8,5) bar:2001 at:821 fontsize:XS text: 821 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki: ISTAT </timeline> == Kultura in prireditve == [[Slika:Razglednica Števerjana 1912.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica Števerjana iz 1912 z napisom »ST. FERJAN - FLORIAN pri Gorici«]] V naselju sta aktivni dve kulturni društvi, »F. B. Sedej« (imenovano po slovenskem škofu [[Frančišek Borgia Sedej|Sedeju]]) in »Briški grič«. Števerjan je znan po vsakoletnem [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|»Števerjanskem festivalu«]] [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], ki ga od leta 1971 prireja kulturno društvo F. B. Sedej. V [[Naselje|naselju]] je še živa koledniška tradicija Svetih treh kraljev (6. januarja), ki pri vsaki hiši pojejo [[Koledovanje|koledniške pesmi]] in jo blagoslovijo s kadilom ter napisom na vhodnih vratih.Tudi pustarji si pripravijo svoje vozove in koledujejo v velikih skupinah. Kulturno društvo »Briški grič« pripravlja vsako leto dvo/tro-dnevno prvomajsko praznovanje, ki privablja mnogo ljudi iz okolice kot iz samega Števerjana. Pred kratkim je bil v prostorih društva ustanovljen muzej kmečke obrti »Brincelj«. == Glej tudi == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{kategorija v Zbirki|San Floriano del Collio|Števerjan}} {{Province of Gorizia}} {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 445cfplcxy1hxz4t271y6om3ahmrqvc 5724940 5724939 2022-07-28T19:20:55Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | native_name = San Floriano del Collio | official_name = Občina Števerjan<br />Comune di San Floriano del Collio | name = Števerjan | image_skyline = Chiesa_di_San_Floriano_del_Collio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev v Števerjanu | image_shield = | shield_alt = | image_map = Map of comune of San Floriano del Collio (province of Gorizia, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Položaj Občine Števerjan v Goriški pokrajini | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 59 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 35 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(807)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = Bukovje, Jazbine, Klanec, Sčedno, Valerišče, Križišče, Sovenca | mayor_party = | mayor = [[Franca Padovan]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 10,6 | population_footnotes = | population_total = 807 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 276 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Florjan]] | day = 4. maj | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comuni-italiani.it/031/019/}} | footnotes = }} '''Števerjan''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''San Floriano del Collio'') je [[naselje]] in [[občina]] v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]], ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Po podatkih iz leta 2004 je imelo naselje 807 prebivalcev, večina je [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovencev]].<ref name="istat">Demografija in druga statistika: Italijanski statistični institut [[ISTAT]].</ref> Zaradi gričevnate lege in ugodne [[Mikroklima|mikroklime]] v Števerjanu dobro uspeva in obrodi [[vinska trta]], številni tamkajšnji vinarji izvažajo svoja [[vino|vina]] v tujino. V zadnjih desetletjih je Števerjan (kot na splošno Brda) postal slovit kraj za ljubitelje vina. Glede na velikost v Števerjanu deluje veliko število gostinskih lokalov, restavracij in gostiln, ki nudijo tudi prenočišča. ==Zgodovina== Števerjan se v pisnih virih prvič omenja leta 1181, prav gotovo pa je bil naseljen že v [[Rimski imperij|rimski dobi]]. Zgodovina naselja je bila v srednjem veku povezana s plemiško rodbino [[Dornberg|Dornberžanov]], v 15. stoletju pa še z rodbinama Formentini in Tacco. O etnični sestavi prebivalcev, ki so bili skoraj v celoti Slovenci, priča listina iz 12. stoletja, z vrsto slovenskih imen. Za Dornberžani so prišli v Števerjan Formentiniji, in eden od njih, Vinciguerra, je bil ustanovitelj števerjanske veje te rodbine, o čemer priča tudi vzidani grb na severnem pročelju gradu. Njihov grad je bil močno poškodovan v vojnah z Benetkami leta 1508 in 1521. Precej mlajša je plemiška rodbina Tacco, ki se je v Števerjan priselila iz Srednje Italije sredi 18. stoletja. Ta je imela v naselju pravzaprav [[dvorec]], ki so ga leta 1713 močno poškodovali uporni kmetje, med [[Tolminski kmečki upor|Tolminskim puntom]]. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je tudi Števerjan postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] (razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. Števerjan je močno trpel med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko so Italijani že prve dni izselili številne prebivalce v daljni [[Piemont]], drugi pa so se umaknili na avstrijsko stran. Vas je bila med boji močno uničena, tudi Formentinijev grad, ki je bil po vojni ponovno pozidan in je danes spremenjen v gostišče, medtem ko je porušeni grad [[Coroniniji|Coroninijev]], kasneje Tacco, ostal v razvalinah. == Geografija == Občina Števerjan se nahaja na goriškem, na italijanski strani [[Goriška brda|Goriških brd]], v bližini meje s Slovenijo. V njej se poleg Števerjana nahajajo še [[Zaselek|zaselki (it. ''frazioni'')]] Grojna (''Groina'')'','' Ščedno (''Scedina'')'','' Bukovje (''Bucuie'')'','' Križišče (''Bivio'')'','' Sovenca (''Sovenza'')'','' Ašči (''Asci'')'','' Valerišče (''Valerisce'') ter Jazbine (''Giasbana''). Občina Števerjan meji na jugovzhodu na občino [[Gorica]], na jugu na [[Moš, Italija|Moš]], na jugozahodu na [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] in [[Krmin]], na zahodu in severu pa na slovensko občino [[Občina Brda|Brda]]. == Demografija == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:2000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:1199 bar:1931 from: 0 till:1133 bar:1936 from: 0 till:1127 bar:1951 from: 0 till:1041 bar:1961 from: 0 till:924 bar:1971 from: 0 till:818 bar:1981 from: 0 till:884 bar:1991 from: 0 till:835 bar:2001 from: 0 till:821 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:1199 fontsize:XS text: 1199 shift:(-8,5) bar:1931 at:1133 fontsize:XS text: 1133 shift:(-8,5) bar:1936 at:1127 fontsize:XS text: 1127 shift:(-8,5) bar:1951 at:1041 fontsize:XS text: 1041 shift:(-8,5) bar:1961 at:924 fontsize:XS text: 924 shift:(-8,5) bar:1971 at:818 fontsize:XS text: 818 shift:(-8,5) bar:1981 at:884 fontsize:XS text: 884 shift:(-8,5) bar:1991 at:835 fontsize:XS text: 835 shift:(-8,5) bar:2001 at:821 fontsize:XS text: 821 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki: ISTAT </timeline> == Kultura in prireditve == [[Slika:Razglednica Števerjana 1912.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica Števerjana iz 1912 z napisom »ST. FERJAN - FLORIAN pri Gorici«]] V naselju sta aktivni dve kulturni društvi, »F. B. Sedej« (imenovano po slovenskem škofu [[Frančišek Borgia Sedej|Sedeju]]) in »Briški grič«. Števerjan je znan po vsakoletnem [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|»Števerjanskem festivalu«]] [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], ki ga od leta 1971 prireja kulturno društvo F. B. Sedej. V [[Naselje|naselju]] je še živa koledniška tradicija Svetih treh kraljev (6. januarja), ki pri vsaki hiši pojejo [[Koledovanje|koledniške pesmi]] in jo blagoslovijo s kadilom ter napisom na vhodnih vratih.Tudi pustarji si pripravijo svoje vozove in koledujejo v velikih skupinah. Kulturno društvo »Briški grič« pripravlja vsako leto dvo/tro-dnevno prvomajsko praznovanje, ki privablja mnogo ljudi iz okolice kot iz samega Števerjana. Pred kratkim je bil v prostorih društva ustanovljen muzej kmečke obrti »Brincelj«. == Glej tudi == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{kategorija v Zbirki|San Floriano del Collio|Števerjan}} {{Province of Gorizia}} {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} ktscm71d1kedqmhlacoprp39fyqwgmh 5724941 5724940 2022-07-28T19:21:27Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | native_name = San Floriano del Collio | official_name = Občina Števerjan<br />Comune di San Floriano del Collio | name = Števerjan | image_skyline = Chiesa_di_San_Floriano_del_Collio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev v Števerjanu | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 59 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 35 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(807)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = Bukovje, Jazbine, Klanec, Sčedno, Valerišče, Križišče, Sovenca | mayor_party = | mayor = [[Franca Padovan]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 10,6 | population_footnotes = | population_total = 807 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 276 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Florjan]] | day = 4. maj | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comuni-italiani.it/031/019/}} | footnotes = }} '''Števerjan''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''San Floriano del Collio'') je [[naselje]] in [[občina]] v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]], ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Po podatkih iz leta 2004 je imelo naselje 807 prebivalcev, večina je [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovencev]].<ref name="istat">Demografija in druga statistika: Italijanski statistični institut [[ISTAT]].</ref> Zaradi gričevnate lege in ugodne [[Mikroklima|mikroklime]] v Števerjanu dobro uspeva in obrodi [[vinska trta]], številni tamkajšnji vinarji izvažajo svoja [[vino|vina]] v tujino. V zadnjih desetletjih je Števerjan (kot na splošno Brda) postal slovit kraj za ljubitelje vina. Glede na velikost v Števerjanu deluje veliko število gostinskih lokalov, restavracij in gostiln, ki nudijo tudi prenočišča. ==Zgodovina== Števerjan se v pisnih virih prvič omenja leta 1181, prav gotovo pa je bil naseljen že v [[Rimski imperij|rimski dobi]]. Zgodovina naselja je bila v srednjem veku povezana s plemiško rodbino [[Dornberg|Dornberžanov]], v 15. stoletju pa še z rodbinama Formentini in Tacco. O etnični sestavi prebivalcev, ki so bili skoraj v celoti Slovenci, priča listina iz 12. stoletja, z vrsto slovenskih imen. Za Dornberžani so prišli v Števerjan Formentiniji, in eden od njih, Vinciguerra, je bil ustanovitelj števerjanske veje te rodbine, o čemer priča tudi vzidani grb na severnem pročelju gradu. Njihov grad je bil močno poškodovan v vojnah z Benetkami leta 1508 in 1521. Precej mlajša je plemiška rodbina Tacco, ki se je v Števerjan priselila iz Srednje Italije sredi 18. stoletja. Ta je imela v naselju pravzaprav [[dvorec]], ki so ga leta 1713 močno poškodovali uporni kmetje, med [[Tolminski kmečki upor|Tolminskim puntom]]. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je tudi Števerjan postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] (razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. Števerjan je močno trpel med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko so Italijani že prve dni izselili številne prebivalce v daljni [[Piemont]], drugi pa so se umaknili na avstrijsko stran. Vas je bila med boji močno uničena, tudi Formentinijev grad, ki je bil po vojni ponovno pozidan in je danes spremenjen v gostišče, medtem ko je porušeni grad [[Coroniniji|Coroninijev]], kasneje Tacco, ostal v razvalinah. == Geografija == Občina Števerjan se nahaja na goriškem, na italijanski strani [[Goriška brda|Goriških brd]], v bližini meje s Slovenijo. V njej se poleg Števerjana nahajajo še [[Zaselek|zaselki (it. ''frazioni'')]] Grojna (''Groina'')'','' Ščedno (''Scedina'')'','' Bukovje (''Bucuie'')'','' Križišče (''Bivio'')'','' Sovenca (''Sovenza'')'','' Ašči (''Asci'')'','' Valerišče (''Valerisce'') ter Jazbine (''Giasbana''). Občina Števerjan meji na jugovzhodu na občino [[Gorica]], na jugu na [[Moš, Italija|Moš]], na jugozahodu na [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] in [[Krmin]], na zahodu in severu pa na slovensko občino [[Občina Brda|Brda]]. == Demografija == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:2000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:1199 bar:1931 from: 0 till:1133 bar:1936 from: 0 till:1127 bar:1951 from: 0 till:1041 bar:1961 from: 0 till:924 bar:1971 from: 0 till:818 bar:1981 from: 0 till:884 bar:1991 from: 0 till:835 bar:2001 from: 0 till:821 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:1199 fontsize:XS text: 1199 shift:(-8,5) bar:1931 at:1133 fontsize:XS text: 1133 shift:(-8,5) bar:1936 at:1127 fontsize:XS text: 1127 shift:(-8,5) bar:1951 at:1041 fontsize:XS text: 1041 shift:(-8,5) bar:1961 at:924 fontsize:XS text: 924 shift:(-8,5) bar:1971 at:818 fontsize:XS text: 818 shift:(-8,5) bar:1981 at:884 fontsize:XS text: 884 shift:(-8,5) bar:1991 at:835 fontsize:XS text: 835 shift:(-8,5) bar:2001 at:821 fontsize:XS text: 821 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki: ISTAT </timeline> == Kultura in prireditve == [[Slika:Razglednica Števerjana 1912.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica Števerjana iz 1912 z napisom »ST. FERJAN - FLORIAN pri Gorici«]] V naselju sta aktivni dve kulturni društvi, »F. B. Sedej« (imenovano po slovenskem škofu [[Frančišek Borgia Sedej|Sedeju]]) in »Briški grič«. Števerjan je znan po vsakoletnem [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|»Števerjanskem festivalu«]] [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], ki ga od leta 1971 prireja kulturno društvo F. B. Sedej. V [[Naselje|naselju]] je še živa koledniška tradicija Svetih treh kraljev (6. januarja), ki pri vsaki hiši pojejo [[Koledovanje|koledniške pesmi]] in jo blagoslovijo s kadilom ter napisom na vhodnih vratih.Tudi pustarji si pripravijo svoje vozove in koledujejo v velikih skupinah. Kulturno društvo »Briški grič« pripravlja vsako leto dvo/tro-dnevno prvomajsko praznovanje, ki privablja mnogo ljudi iz okolice kot iz samega Števerjana. Pred kratkim je bil v prostorih društva ustanovljen muzej kmečke obrti »Brincelj«. == Glej tudi == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{kategorija v Zbirki|San Floriano del Collio|Števerjan}} {{Province of Gorizia}} {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} plvb27fwc2a6u1sbeduipigd9lpr6ah 5724942 5724941 2022-07-28T19:24:10Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | native_name = San Floriano del Collio | official_name = Občina Števerjan<br />Comune di San Floriano del Collio | name = Števerjan | image_skyline = Chiesa_di_San_Floriano_del_Collio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev v Števerjanu | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 59 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 35 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(807)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = Bukovje, Jazbine, Klanec, Sčedno, Valerišče, Križišče, Sovenca | mayor_party = | mayor = [[Franca Padovan]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 10,6 | population_footnotes = | population_total = 807 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 276 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Florjan]] | day = 4. maj | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comuni-italiani.it/031/019/}} | footnotes = }} '''Števerjan''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''San Floriano del Collio'') je [[naselje]] in [[občina]] v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]], ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Po podatkih iz leta 2004 je imelo naselje 807 prebivalcev, večina je [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovencev]].<ref name="istat">Demografija in druga statistika: Italijanski statistični institut [[ISTAT]].</ref> Zaradi gričevnate lege in ugodne [[Mikroklima|mikroklime]] v Števerjanu dobro uspeva in obrodi [[vinska trta]], številni tamkajšnji vinarji izvažajo svoja [[vino|vina]] v tujino. V zadnjih desetletjih je Števerjan (kot na splošno Brda) postal slovit kraj za ljubitelje vina. Glede na velikost v Števerjanu deluje veliko število gostinskih lokalov, restavracij in gostiln, ki nudijo tudi prenočišča. ==Zgodovina== Števerjan se v pisnih virih prvič omenja leta 1181, prav gotovo pa je bil naseljen že v [[Rimski imperij|rimski dobi]]. Zgodovina naselja je bila v srednjem veku povezana s plemiško rodbino [[Dornberg|Dornberžanov]], v 15. stoletju pa še z rodbinama Formentini in Tacco. O etnični sestavi prebivalcev, ki so bili skoraj v celoti Slovenci, priča listina iz 12. stoletja, z vrsto slovenskih imen. Za Dornberžani so prišli v Števerjan Formentiniji, in eden od njih, Vinciguerra, je bil ustanovitelj števerjanske veje te rodbine, o čemer priča tudi vzidani grb na severnem pročelju gradu. Njihov grad je bil močno poškodovan že v vojnah z [[Beneška republika|Benetkami]] leta 1508 in 1521. Precej mlajša je plemiška rodbina Tacco, ki se je v Števerjan priselila iz Srednje Italije sredi 18. stoletja. Ta je imela v naselju pravzaprav [[dvorec]], ki so ga leta 1713 močno poškodovali uporni kmetje, med [[Tolminski kmečki upor|Tolminskim puntom]]. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je tudi Števerjan postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] (razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. Števerjan je močno trpel med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko so Italijani že prve dni izselili številne prebivalce v daljni [[Piemont]], drugi pa so se umaknili na avstrijsko stran. Vas je bila med boji močno uničena, tudi Formentinijev grad, ki je bil po vojni ponovno pozidan in je danes spremenjen v gostišče, medtem ko je porušeni grad [[Coroniniji|Coroninijev]], kasneje Tacco, ostal v razvalinah. == Geografija == Občina Števerjan se nahaja na goriškem, na italijanski strani [[Goriška brda|Goriških brd]], v bližini meje s Slovenijo. V njej se poleg Števerjana nahajajo še [[Zaselek|zaselki (it. ''frazioni'')]] Grojna (''Groina'')'','' Ščedno (''Scedina'')'','' Bukovje (''Bucuie'')'','' Križišče (''Bivio'')'','' Sovenca (''Sovenza'')'','' Ašči (''Asci'')'','' Valerišče (''Valerisce'') ter Jazbine (''Giasbana''). Občina Števerjan meji na jugovzhodu na občino [[Gorica]], na jugu na [[Moš, Italija|Moš]], na jugozahodu na [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] in [[Krmin]], na zahodu in severu pa na slovensko občino [[Občina Brda|Brda]]. == Demografija == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:2000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:1199 bar:1931 from: 0 till:1133 bar:1936 from: 0 till:1127 bar:1951 from: 0 till:1041 bar:1961 from: 0 till:924 bar:1971 from: 0 till:818 bar:1981 from: 0 till:884 bar:1991 from: 0 till:835 bar:2001 from: 0 till:821 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:1199 fontsize:XS text: 1199 shift:(-8,5) bar:1931 at:1133 fontsize:XS text: 1133 shift:(-8,5) bar:1936 at:1127 fontsize:XS text: 1127 shift:(-8,5) bar:1951 at:1041 fontsize:XS text: 1041 shift:(-8,5) bar:1961 at:924 fontsize:XS text: 924 shift:(-8,5) bar:1971 at:818 fontsize:XS text: 818 shift:(-8,5) bar:1981 at:884 fontsize:XS text: 884 shift:(-8,5) bar:1991 at:835 fontsize:XS text: 835 shift:(-8,5) bar:2001 at:821 fontsize:XS text: 821 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki: ISTAT </timeline> == Kultura in prireditve == [[Slika:Razglednica Števerjana 1912.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica Števerjana iz 1912 z napisom »ST. FERJAN - FLORIAN pri Gorici«]] V naselju sta aktivni dve kulturni društvi, »F. B. Sedej« (imenovano po slovenskem škofu [[Frančišek Borgia Sedej|Sedeju]]) in »Briški grič«. Števerjan je znan po vsakoletnem [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|»Števerjanskem festivalu«]] [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], ki ga od leta 1971 prireja kulturno društvo F. B. Sedej. V [[Naselje|naselju]] je še živa koledniška tradicija Svetih treh kraljev (6. januarja), ki pri vsaki hiši pojejo [[Koledovanje|koledniške pesmi]] in jo blagoslovijo s kadilom ter napisom na vhodnih vratih.Tudi pustarji si pripravijo svoje vozove in koledujejo v velikih skupinah. Kulturno društvo »Briški grič« pripravlja vsako leto dvo/tro-dnevno prvomajsko praznovanje, ki privablja mnogo ljudi iz okolice kot iz samega Števerjana. Pred kratkim je bil v prostorih društva ustanovljen muzej kmečke obrti »Brincelj«. == Glej tudi == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{kategorija v Zbirki|San Floriano del Collio|Števerjan}} {{Province of Gorizia}} {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 48jr4dcyhijj55t40w3ystrwqhunerl 5724944 5724942 2022-07-28T19:26:40Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | native_name = San Floriano del Collio | official_name = Občina Števerjan<br />Comune di San Floriano del Collio | name = Števerjan | image_skyline = Chiesa_di_San_Floriano_del_Collio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev v Števerjanu | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 59 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 35 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(807)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = Bukovje, Jazbine, Klanec, Sčedno, Valerišče, Križišče, Sovenca | mayor_party = | mayor = [[Franca Padovan]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 10,6 | population_footnotes = | population_total = 807 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 276 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Florjan]] | day = 4. maj | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comuni-italiani.it/031/019/}} | footnotes = }} '''Števerjan''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''San Floriano del Collio'') je [[naselje]] in [[občina]] v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]], ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Po podatkih iz leta 2004 je imelo naselje 807 prebivalcev, večina je [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovencev]].<ref name="istat">Demografija in druga statistika: Italijanski statistični institut [[ISTAT]].</ref> Zaradi gričevnate lege in ugodne [[Mikroklima|mikroklime]] v Števerjanu dobro uspeva in obrodi [[vinska trta]], številni tamkajšnji vinarji izvažajo svoja [[vino|vina]] v tujino. V zadnjih desetletjih je Števerjan (kot na splošno Brda) postal slovit kraj za ljubitelje vina. Glede na velikost v Števerjanu deluje veliko število gostinskih lokalov, restavracij in gostiln, ki nudijo tudi prenočišča. ==Zgodovina== Števerjan se v pisnih virih prvič omenja leta 1181, prav gotovo pa je bil naseljen že v [[Rimski imperij|rimski dobi]]. Zgodovina naselja je bila v srednjem veku povezana s plemiško rodbino [[Dornberg|Dornberžanov]], v 15. stoletju pa še z rodbinama Formentini in Tacco. O etnični sestavi prebivalcev, ki so bili skoraj v celoti Slovenci, priča listina iz 12. stoletja, z vrsto slovenskih imen.<ref>{{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983 |title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=21146112 |pages=177}}</ref> Za Dornberžani so prišli v Števerjan Formentiniji, in eden od njih, Vinciguerra, je bil ustanovitelj števerjanske veje te rodbine, o čemer priča tudi vzidani grb na severnem pročelju gradu. Njihov grad je bil močno poškodovan že v vojnah z [[Beneška republika|Benetkami]] leta 1508 in 1521. Precej mlajša je plemiška rodbina Tacco, ki se je v Števerjan priselila iz Srednje Italije sredi 18. stoletja. Ta je imela v naselju pravzaprav [[dvorec]], ki so ga leta 1713 močno poškodovali uporni kmetje, med [[Tolminski kmečki upor|Tolminskim puntom]]. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je tudi Števerjan postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] (razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. Števerjan je močno trpel med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko so Italijani že prve dni izselili številne prebivalce v daljni [[Piemont]], drugi pa so se umaknili na avstrijsko stran. Vas je bila med boji močno uničena, tudi Formentinijev grad, ki je bil po vojni ponovno pozidan in je danes spremenjen v gostišče, medtem ko je porušeni grad [[Coroniniji|Coroninijev]], kasneje Tacco, ostal v razvalinah. == Geografija == Občina Števerjan se nahaja na goriškem, na italijanski strani [[Goriška brda|Goriških brd]], v bližini meje s Slovenijo. V njej se poleg Števerjana nahajajo še [[Zaselek|zaselki (it. ''frazioni'')]] Grojna (''Groina'')'','' Ščedno (''Scedina'')'','' Bukovje (''Bucuie'')'','' Križišče (''Bivio'')'','' Sovenca (''Sovenza'')'','' Ašči (''Asci'')'','' Valerišče (''Valerisce'') ter Jazbine (''Giasbana''). Občina Števerjan meji na jugovzhodu na občino [[Gorica]], na jugu na [[Moš, Italija|Moš]], na jugozahodu na [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] in [[Krmin]], na zahodu in severu pa na slovensko občino [[Občina Brda|Brda]]. == Demografija == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:2000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:1199 bar:1931 from: 0 till:1133 bar:1936 from: 0 till:1127 bar:1951 from: 0 till:1041 bar:1961 from: 0 till:924 bar:1971 from: 0 till:818 bar:1981 from: 0 till:884 bar:1991 from: 0 till:835 bar:2001 from: 0 till:821 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:1199 fontsize:XS text: 1199 shift:(-8,5) bar:1931 at:1133 fontsize:XS text: 1133 shift:(-8,5) bar:1936 at:1127 fontsize:XS text: 1127 shift:(-8,5) bar:1951 at:1041 fontsize:XS text: 1041 shift:(-8,5) bar:1961 at:924 fontsize:XS text: 924 shift:(-8,5) bar:1971 at:818 fontsize:XS text: 818 shift:(-8,5) bar:1981 at:884 fontsize:XS text: 884 shift:(-8,5) bar:1991 at:835 fontsize:XS text: 835 shift:(-8,5) bar:2001 at:821 fontsize:XS text: 821 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki: ISTAT </timeline> == Kultura in prireditve == [[Slika:Razglednica Števerjana 1912.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica Števerjana iz 1912 z napisom »ST. FERJAN - FLORIAN pri Gorici«]] V naselju sta aktivni dve kulturni društvi, »F. B. Sedej« (imenovano po slovenskem škofu [[Frančišek Borgia Sedej|Sedeju]]) in »Briški grič«. Števerjan je znan po vsakoletnem [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|»Števerjanskem festivalu«]] [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], ki ga od leta 1971 prireja kulturno društvo F. B. Sedej. V [[Naselje|naselju]] je še živa koledniška tradicija Svetih treh kraljev (6. januarja), ki pri vsaki hiši pojejo [[Koledovanje|koledniške pesmi]] in jo blagoslovijo s kadilom ter napisom na vhodnih vratih.Tudi pustarji si pripravijo svoje vozove in koledujejo v velikih skupinah. Kulturno društvo »Briški grič« pripravlja vsako leto dvo/tro-dnevno prvomajsko praznovanje, ki privablja mnogo ljudi iz okolice kot iz samega Števerjana. Pred kratkim je bil v prostorih društva ustanovljen muzej kmečke obrti »Brincelj«. == Glej tudi == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{kategorija v Zbirki|San Floriano del Collio|Števerjan}} {{Province of Gorizia}} {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} o9qrm748g5ebbm6boyogx1j4w6x8ah3 5724945 5724944 2022-07-28T19:27:27Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | native_name = San Floriano del Collio | official_name = Občina Števerjan<br />Comune di San Floriano del Collio | name = Števerjan | image_skyline = Chiesa_di_San_Floriano_del_Collio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev v Števerjanu | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 59 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 35 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(807)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = | frazioni = Bukovje, Jazbine, Klanec, Sčedno, Valerišče, Križišče, Sovenca | mayor_party = | mayor = [[Franca Padovan]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 10,6 | population_footnotes = | population_total = 807 | population_as_of = Dec. 2004 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 276 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Florjan]] | day = 4. maj | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = {{official website|http://www.comuni-italiani.it/031/019/}} | footnotes = }} '''Števerjan''' ([[italijanščina|italijansko]]: ''San Floriano del Collio'') je [[naselje]] in [[občina]] v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija-Julijska krajina|Furlaniji-Julijski krajini]], ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]]. Po podatkih iz leta 2004 je imelo naselje 807 prebivalcev, večina je [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovencev]].<ref name="istat">Demografija in druga statistika: Italijanski statistični institut [[ISTAT]].</ref> Zaradi gričevnate lege in ugodne [[Mikroklima|mikroklime]] v Števerjanu dobro uspeva in obrodi [[vinska trta]], številni tamkajšnji vinarji izvažajo svoja [[vino|vina]] v tujino. V zadnjih desetletjih je Števerjan (kot na splošno Brda) postal slovit kraj za ljubitelje vina. Glede na velikost v Števerjanu deluje veliko število gostinskih lokalov, restavracij in gostiln, ki nudijo tudi prenočišča. ==Zgodovina== Števerjan se v pisnih virih prvič omenja leta 1181, prav gotovo pa je bil naseljen že v [[Rimski imperij|rimski dobi]]. Zgodovina naselja je bila v srednjem veku povezana s plemiško rodbino [[Dornberg|Dornberžanov]], v 15. stoletju pa še z rodbinama Formentini in Tacco. O etnični sestavi prebivalcev, ki so bili skoraj v celoti Slovenci, priča listina iz 12. stoletja, z vrsto slovenskih imen.<ref>{{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983 |title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=21146112 |pages=177}}</ref> Za Dornberžani so prišli v Števerjan Formentiniji, in eden od njih, Vinciguerra, je bil ustanovitelj števerjanske veje te rodbine, o čemer priča tudi vzidani grb na severnem pročelju gradu. Njihov grad je bil močno poškodovan že v vojnah z [[Beneška republika|Benetkami]] leta 1508 in 1521. Precej mlajša je plemiška rodbina Tacco, ki se je v Števerjan priselila iz Srednje Italije sredi 18. stoletja. Ta je imela v naselju pravzaprav [[dvorec]], ki so ga leta 1713 močno poškodovali uporni kmetje, med [[Tolminski kmečki upor|Tolminskim puntom]]. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je tudi Števerjan postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] (razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. Števerjan je močno trpel med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko so Italijani že prve dni izselili številne prebivalce v daljni [[Piemont]], drugi pa so se umaknili na avstrijsko stran. Vas je bila med boji močno uničena, tudi Formentinijev grad, ki je bil po vojni ponovno pozidan in je danes spremenjen v gostišče, medtem ko je porušeni grad [[Coroniniji|Coroninijev]], kasneje Tacco, ostal v razvalinah. <ref>{{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983 |title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=21146112 |pages=177}}</ref> == Geografija == Občina Števerjan se nahaja na goriškem, na italijanski strani [[Goriška brda|Goriških brd]], v bližini meje s Slovenijo. V njej se poleg Števerjana nahajajo še [[Zaselek|zaselki (it. ''frazioni'')]] Grojna (''Groina'')'','' Ščedno (''Scedina'')'','' Bukovje (''Bucuie'')'','' Križišče (''Bivio'')'','' Sovenca (''Sovenza'')'','' Ašči (''Asci'')'','' Valerišče (''Valerisce'') ter Jazbine (''Giasbana''). Občina Števerjan meji na jugovzhodu na občino [[Gorica]], na jugu na [[Moš, Italija|Moš]], na jugozahodu na [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] in [[Krmin]], na zahodu in severu pa na slovensko občino [[Občina Brda|Brda]]. == Demografija == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:2000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:1199 bar:1931 from: 0 till:1133 bar:1936 from: 0 till:1127 bar:1951 from: 0 till:1041 bar:1961 from: 0 till:924 bar:1971 from: 0 till:818 bar:1981 from: 0 till:884 bar:1991 from: 0 till:835 bar:2001 from: 0 till:821 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:1199 fontsize:XS text: 1199 shift:(-8,5) bar:1931 at:1133 fontsize:XS text: 1133 shift:(-8,5) bar:1936 at:1127 fontsize:XS text: 1127 shift:(-8,5) bar:1951 at:1041 fontsize:XS text: 1041 shift:(-8,5) bar:1961 at:924 fontsize:XS text: 924 shift:(-8,5) bar:1971 at:818 fontsize:XS text: 818 shift:(-8,5) bar:1981 at:884 fontsize:XS text: 884 shift:(-8,5) bar:1991 at:835 fontsize:XS text: 835 shift:(-8,5) bar:2001 at:821 fontsize:XS text: 821 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Podatki: ISTAT </timeline> == Kultura in prireditve == [[Slika:Razglednica Števerjana 1912.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica Števerjana iz 1912 z napisom »ST. FERJAN - FLORIAN pri Gorici«]] V naselju sta aktivni dve kulturni društvi, »F. B. Sedej« (imenovano po slovenskem škofu [[Frančišek Borgia Sedej|Sedeju]]) in »Briški grič«. Števerjan je znan po vsakoletnem [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|»Števerjanskem festivalu«]] [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavne glasbe]], ki ga od leta 1971 prireja kulturno društvo F. B. Sedej. V [[Naselje|naselju]] je še živa koledniška tradicija Svetih treh kraljev (6. januarja), ki pri vsaki hiši pojejo [[Koledovanje|koledniške pesmi]] in jo blagoslovijo s kadilom ter napisom na vhodnih vratih.Tudi pustarji si pripravijo svoje vozove in koledujejo v velikih skupinah. Kulturno društvo »Briški grič« pripravlja vsako leto dvo/tro-dnevno prvomajsko praznovanje, ki privablja mnogo ljudi iz okolice kot iz samega Števerjana. Pred kratkim je bil v prostorih društva ustanovljen muzej kmečke obrti »Brincelj«. == Glej tudi == * [[Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda]] == Sklici == {{opombe}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{kategorija v Zbirki|San Floriano del Collio|Števerjan}} {{Province of Gorizia}} {{it-geo-stub}} {{normativna kontrola}} tpzui2gf82iymoxkyzuv7ee5gpq26bc Krajevna skupnost Jarenina 0 185177 5724896 5404327 2022-07-28T17:49:26Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10148421_b4 | latd = 46 |latm = 37 |lats = 44.45 |latNS = N | longd = 15 |longm = 41 |longs = 52.04 |longEW = E |najdisi=Jareninski+Dol,+Jarenina |image= Jareninski Dol pozimi.jpg |prebivalstvo= |nadmorska=280 - 340 |postna=2221 |posta=Jarenina |obcina=Pesnica |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija }} '''Jarenina''' je [[krajevna skupnost]] v [[Občina Pesnica|občini Pesnica]]. Krajevna skupnost obsega območja naselij: [[Jareninski Dol]], [[Jareninski Vrh]], [[Polička vas]], [[Polički Vrh]], [[Vajgen]], [[Vukovski Dol]], [[Vukovski Vrh]]. Dno doline Jareninskega potoka deli naselji Jareninski Vrh na vzhodnem delu in Jareninski Dol na zahodnem delu. Naselje je dolgo 3,5&nbsp;km in se nahaja na cestni povezavi med [[Šentilj]]em in [[Pernica|Pernico]]. Jarenina ima dolgo zgodovinsko preteklost, saj se prvič omeni že v zgodnjem srednjem veku. Jarenina ima svojo pošto, osnovno šolo, vrtec, župnijo, ŠRKD SOKOL, prostovoljno gasilsko društvo, Turistično društvo, Nogometni klub, Tenis klub, KO Rdeči križ, Kulturno umetniško društvo in Društvo upokojencev. == Lega == Jarenina leži na 280 – 340 m nadmorske višine, 15° 41' 52" zemljepisne dolžine in 46° 37' 44" zemljepisne širine. Od mejnega prehoda Šentilj je oddaljena 10&nbsp;km, in 15&nbsp;km od centra mesta Maribor. V starih leksikografskih zapisih so zapisali oddaljenost 2,5 ure od Maribora. == Ime kraja == V starejših zapisih se pojavi prvotno ime naselja kot Jareninski Dol. Kasneje je bilo ime Jarenina v splošni rabi in je bilo tudi uradno ime pred drugo svetovno vojno. Ime Jarenina izhaja iz besede “jarkovina” - nemško “[[Jaring]]” in pomeni krčevino - rigolano površino. V starih cerkvenih zapisih in listinah je kraj Jarenina v latinščini imenovan kot "[[Jeringen]]". == Zgodovina == V zgodnjem srednjem veku med letom 1000 – 1100 so bila večina posestev na današnjem ozemlju Jarenine v lasti grofov. Tako je en del zemljišč imela tudi [[Breže (Koroška)|Brežko]] – [[Seliška]] [[grofica Emma]]. ([[Breže (Koroška)|Breže]] ([[nemško]] [[Friesach]]); [[Selče]] –([[nemško]] [[Zeltschach]] na [[Avstrija|Avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] ). Po tragični izgubi svojega moža in sinov je zgradila stolnico in samostan [[benediktinci|benediktink]] v [[Krka, Avstrija (kraj)|Krki]] ( [[nemško]] [[Gurk]] ). Svoje premoženje je podarila [[solnograd|solnograški]] ( [[nemško]] [[Salzburg]] ) [[nadškofija|nadškofiji]], katera pa je kasneje ta ozemlja podarila benediktinskemu samostanu v [[Admontu]]. Velik del posestev je imel tudi plemič [[Rudolf Wittenszwald]], kateri bi naj dal zgraditi prvotno cerkev na tem prostoru. Med letoma 1131 in 1133 se je udeležil vojne na strani Koroške vojvode proti [[Krka, Avstrija (kraj)|Krškemu]] škofu.Solnograški nadškof [[Konrad I. von Abensber]] ga je zaradi tega izobčil iz cerkve. V opravičilo je [[Rudolf Wittenszwald]] podaril vsa svoja posestva solnograški nadškofiji. 10. Oktobra 1139 je nadškof [[Konrad I.]] podaril velik del posesti, ki jih je tudi imel [[Rudolf Wittenszwald]] Admondskemu samostanu. To je tudi zapisano v listini,kjer so opisana tudi zemljišča na področju Jarenine od izvira Jareninskega potoka do izlitja potoka v reko Pernico, vključno s tedanjo farno cerkvijo. Leto 1139 je prvi uradni zapis Jarenine in Jareninske cerkve in leta 2009 je Jarenina praznovala 870-letnico prve omembe. Gospodarsko in upravno središče jareninskih posesti je bilo na [[Jareninskem dvoru]]. Najprej so jih upravljali laiki in gorski mojstri, kasneje pa je cerkev določila, da jo upravljajo samostanski ljudje. Leta 1160 se Jareninska cerkev prvič omenjena kot župnijska. Iz zapisov iz leta 1202 je nadškof [[Eberhard II.]] samostanu v Admondu znova potrdil pravico do jareninske župnije in odredil, da jo lahko upravljajo samo sveti duhovniki in ne menihi. Jareninska župnija je odigrala pomembno vlogo v na prostoru Slovenskih goric, saj so takrat pod Jareninsko [[dekanija|dekanijo]] spadale župnije: Svečina, Lenart v Slovenskih goricah,Šentilj v Slovenskih goricah, Sp. Kungota, Jakobski dol, Jurij ob Pesnici, Jurij ob Ščavnici in Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Do priključitve Avstrije k nemškemu [[tretji rajh|rajhu]] leta 1939 so bila posestva v sklopu Jareninskega dvora v lasti samostana Admont, nato pa jih je prevzela Mariborska škofija. V času druge svetovne vojne si jih je prilastila nemška vojna uprava, po vojni pa so posestva [[nacionalizacija|podržavili]].Z zakonom o [[denacionalizacija|denacionalizaciji]] pa so bila posestva vrnjena. Občina Jarenina je bila ustanovljena leta 1849 in je sodila v okrajno glavarstvo Maribor, sodni okraj Maribor.Ob ustanovitvi je občina štela 486 prebivalcev in obsegala 3,83&nbsp;km².Zajemala je krajevni okoliš Jareninski Dol in Jareninski Vrh. Leta 1933 je bila priključena občini Pesnica.Pravno osnovo za združitev([[komasacijo]]) je dala Uredba o spojitvi občin v [[Dravska banovina|Dravski banovini]], nato pa je spet leta 1936 postala samostojna občina. Po končanem preoblikovanju je občina Jarenina obsegala krajevne okoliše: Gačnik, Jareninski Dol, Jareninski Vrh, Jelenče, Pesniški Dvor, Polička vas, Polički Vrh, Vajgen, Vukovski Dol in Vukovski Vrh. Leta 1931 je na območju Jarenine živelo 3003 prebivalcev na površini okoli 2490 [[hektar]]jev. Skupno število hiš je bilo 498, od tega je bilo 130 posestniških hiš, 248 hiš kočarjev in 120 najemnikov. Z [[Nacionalsocializem|nacistično]] [[okupacija|okupacijo]] leta 1941 je stara občina Jarenina prenehala delovati,in je bila prilagojena potrebam [[Nacionalsocializem|nacistične]] [[uprava|uprave]]. Območje bivše občine Jarenina se je pokrivalo z območjem okupacijske občine in je prenehalo z delovanjem leta 1945. == Šolstvo == V Jarenini je šola obstajala že vsaj v 17. stoletju. Pouk je takrat, kakor še sredi 18. stoletja, potekal v nemščini, šele v 2. polovici 18. stoletja so začeli z apliciranjem slovenskega jezika. Konec 17. stoletja je v Jarenini učil Andreas Risner, nato Franz Ferdinand Stibler in za njim učitelj Guttmann. Leta 1761 je iz Voličine bil premeščen v Jarenino novi učitelj Jakob Zinauer, po rodu Avstrijec, ki je učil več kot 40 let tam in v podružnici v Sv. Jakobu. Kje je bila šola v 17. in 18. stoletju ni znano, leta 1816 pa bi naj na prostoru mežnarjeve hiše sezidali zgradbo v kateri sta bila tudi dva prostora za pouk oziroma učilnici. Tega leta je postala šola tudi dvorazrednica, leta 1872 trirazrednica, leta 1887 štirirazrednica in leta 1893 petrazrednica. Leta 1882 je tedanja hranilnica odstopila šoli 350 [[seženj|klaftrov]] zemlje za vzgajanje sadnih sadik.Po zaključku šolanja je vsak deček dobil eno ali dve sadiki,ostale pa so lahko kupili izključno samo jareninski kmetje. Leta 1900 je krajevni šolski svet določil, da bo učni jezik v 5. razredu izključno nemški, hkrati pa je tega leta bila sezidana nova šolska zgradba, ki je stala na prostoru sedanje šole. Leta 1905 so poskusno uvedli dvomesečne počitnice meseca julija in avgusta vendar so jih kasneje prestavili na september in oktober. Leta 1930 se je šola preimenovala v [[Slomšek|Slomškovo]] osnovno šolo. Med drugo svetovno vojno je bila šola sedemrazrednica, pouk je potekal izključno v nemškem jeziku. V šolskem letu 1950/51 je bila uvedena nižja gimnazija. V šolskem letu 1957/58 sta se nižja gimnazija in osnovna šola združili v osemletno šolo Jarenina, v šolskem letu 2000/01 pa so na šoli uvedli devetletni program. Leta 2004 so porušili še zadnji del stare šole in leta 2006 slavnostno otvorili sedanjo novo šolo v treh etežah, ki vključuje tudi otroški vrtec.Leta 20011 je šola praznovala 250 obletnico šolstva v Jarenini. ==Jareninski dvor== [[Slika:Jareninski dvor.jpg|thumb|250px|[[Jareninski dvor]]]] Kot je zapisano v listini iz 10. oktobra leta [[1139]], da solnograški nadškof [[Konrad I.]] podeljuje zemljišča na področju Jarenine od izvira Jareninskega potoka do izlitja potoka v reko Pernico, vključno s tedanjo farno cerkvijo Admondskemu samostanu, so takrat tudi Admondski benediktinci dobili takrat tudi Jareninski dvor oz. takrat še verjetno samo stanovanjski objekt in gospodarska poslopja. Večina zemljišč v okolici so bili sadovnjaki in vinogradi. Med letom 1483 in 1491 so bila obnovitvena gradbena dela na objektih kar je tudi zapisano v zapisih. Ob Turških napadih leta 1532 pa so poslopja požgali. Takrat je že omenjen kot Jareninski dvor. Zgradbo so ponovno zgradili med letom 1548 in 1550. Za zaščito pred napadalci so naredili okrog dvorca jarek ter ga napolnili z vodo, vendar so ga kasneje zakopali. V teh poslopjih je bila tudi uprava vseh teh posesti.Upravitelj je bil od srednjega veka dalje po položaju najvišji [[vazal]], ki je služil zemljiškemu gospodu v njegovem imenu. Temeljita prenova dvora je bila med letom 1628 in 1659. V slikovnem zapisu iz leta 1681 je razvidno da je imel dvor dva nadstropja, ter tri stolpe, katerih pa ni več. V novejšem delu je kapela sv. Urbana, ki je prvič pisno omenjena leta 1731.V pritličju so bile kleti in preša, v gornji prostorih pa so živeli upravitelji in osebje. V času upravljanja posestev so Admontski benediktinci skrbno skrbeli, da so v vinogradih delali najboljši viničarji. Tako so lahko viničarji stanovali v hišah ob vinogradih, lastnikom vinogradov pa so plačevali dajatve v pridelku in denarju. Za njihovo delo so vodili posebne računske knjige. V letu 1939 so samostan v Admontu razlastili, posest je prešla v upravljanje Mariborske škofije. Po okupaciji leta 1941 so posest prevzeli predstavniki nemškega rajha. Po koncu druge svetovne vojne je bila posest vrnjena benediktincem, leto kasneje pa ponovno odvzeta, ko so jo podržavili. Po letu 1991 se je, na podlagi Zakona o denacionalizaciji, posest ponovno vrnila. == Krajinski park Jareninski dol== [[Krajinski park Jareninski dol]] je [[Mestna občina Maribor]] razglasila leta 1992. [[Krajinski park]] meri 1533 ha. Njegova naravna vrednota so [[Perniški ribniki]], ki nudijo zavetišče mnogim obvodnim rastlinam in postajališče pticam selivkam. == Sakralni objekti == *[[Cerkev svete Marije, Jareninski Dol|Cerkev sv.Marije]] *Kostnica sv.Mihaela == Znane osebnosti == V Jarenini so se rodile oz. tam živele nekatere znane osebnosti: *[[Peter Drozg]], rojen v Jarenini leta 1734, prvi župnik v [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]] *[[Jakob Lorber]], štajerski glasbenik, skladatelj in [[teozofija|teozof]], obiskoval ljudsko šolo v Jarenini *[[Alfi Nipič]], slovenski pevec *[[Franjo Žebot]], slovenski častnikar in politik, obiskoval fantovsko šolo v Jarenini == Zanimivosti == *100 let stara bukev v Vajgnu *Cesarska lipa, ki raste v centru Jarenine. Posajena je bila v čast petdesetega rojstnega dne cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]] leta 1880. == Glej tudi == *[[Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] == Viri== # Allgemeine Encyklopadie der Wissenschaften und Kunste: in alphabetischer ... Po avtorjih Johann Samuel Ersch,Johann Gottfried Gruber,Leipzig 1837 # Predium illud apud jeringen inferius cum ecclesia et ommnibus suis attinentiis (Wichner Jakob I.,št.15.str245) # Dr. Franc Kos; Zgodovina Slovencev v srednjem veku. Založ. Leonova družba ; Lj.1915 # Studia Historica Slovenica; letnik 1;str 274 (2001) Univerza v Mariboru…Maribor 2001 #Pokrajinski arhiv Maribor, Sig. PAM/0078; A.138 Občine; str 59 #Uredba o spojitvi občin v Dravski banovini (Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine št. 73/1933 z dne 12. 9. 1933). #Križanec, M. Druga svetovna vojna na območju občine Pesnica. Diplomska naloga. Filozofska fakulteta Maribor, 2009 #Pokrajinski arhiv Maribor,SI_PAM/0750 Osnovna šola Jarenina, 1853-1985 #Zgodovinski pregled šolstva, OŠ Jarenina. [http://www.osjarenina.si/informacije/zgodovina.html]. #G. M. Vischer v topografiji (Topographia Ducatus Stiriae, 1681) #Pokrajinski arhiv Maribor, fond Gospoščina Jareninski dvor, škatla 3 #Valerija Kolarič-Iz stavbne zgodovine Jareninskega dvora-Dveri Pax ( Razstava v kapeli sv. Urbana).[http://www.dveri-pax.com/si/o-nas/]. == Zunanje povezave == *[http://www.pesnica.si/index.php?option=com_content&view=article&id=191%3Ajarenina&catid=19%3Akrajevne-skupnosti&Itemid=84&lang=sl Občina Pesnica - krajevna skupnost Jarenina] *[http://www.pesnica.si/index.php?option=com_content&view=article&id=204&Itemid=80&lang=sl Turizem v Jarenini] *[http://www.marijavnebovzeta.si/ Župnija Jarenina] [[Kategorija:Občina Pesnica]] [[Kategorija:Jareninski Dol]] [[Kategorija:Krajevne skupnosti v Sloveniji|Jarenina]] 16ll4tt1phgtp2629rl3t9ucj8z1o9x Anton Zorn 0 189849 5724897 5026259 2022-07-28T17:49:36Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Anton Zorn | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = | nationality = | field = zgodovina Slovencev | work_institution = Inštitut za narodnostna vprašanja | alma_mater = Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Anton Zorn''' (tudi '''Tone Zorn'''), [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], * [[28. junij]] [[1934]], [[Ljubljana]], † [[13. julij]] [[1981]], Ljubljana. == Življenje in delo == Anton Zorn je [[matura|maturiral]] v Ljubljani leta 1953, nato pa 1959 [[diploma|diplomiral]] iz [[zgodovina|zgodovine]] na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelku za zgodovino]] ljubljanske [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]]. Po diplomi je bil krajši čas [[kustos]] [[muzej]]a v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], kjer je urejal gradivo o [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Že septembra 1960 se je zaposlil na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]] v Ljubljani, kjer je delal do smrti. Leta 1968 je uspešno zagovarjal [[doktor]]at z [[disertacija|disertacijo]] ''Politična orientacija koroških Slovencev in boj za mejo 1945-1949''. Do leta 1970 je na Inštitutu tudi vodil oddelek za narodnostna vprašanja ob severni meji. Junija 1972 je dobil naziv znanstvenega sodelavca Filozofske fakultete, leta 1975 pa naziv višjega znanstvenega sodelavca za zgodovino. Zorn se je v raziskovalnem delu posvečal raziskovanju Slovencev od druge polovice 19. stoletja do najnovejšega časa na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] ter tudi na [[Štajerska|Štajerskem]], v [[Prekmurje|Prekmurju]], [[Porabje|Porabju]] in na [[Primorska|Primorskem]]. Lotil se je etničnih vprašanj na Kočevskem ([[Kočevarji]]), pisal je o razširjenosti in strukturi [[Nemci|nemških]] trgovskih in industrijskih obratov na Slovenskem pred [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Je soator več preglednih del, kot [[urednik]] in pisec več razprav je sodeloval pri [[zbornik]]ih, urejal je ''[[Vestnik koroških partizanov]]'' (1974-1981) in vanj tudi pisal. Njegova [[bibliografija]] obsega okoli 400 enot.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Bibliografija == * ''Slovenci v zamejstvu'' {{COBISS|ID=8502273}} * ''Zgodovina Slovencev'' (1979) * ''Koroški plebiscit'' {{COBISS|ID=574494}} * ''Koroška in koroški Slovenci'' (1970) * ''Ljudsko štetje z dne 7. marca 1923 na Koroškem'' {{COBISS|ID=1025748}} == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=877678|avtor=Pleterski Janko|ime=Zorn Anton|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Zorn, Anton}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kustosi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] r0g4l6sgws0ot70x9s3ixe6wraqoxdn Gregor Klančnik 0 191104 5724898 5064738 2022-07-28T17:49:52Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Gregor Klančnik''', [[slovenci|slovenski]] [[gospodarstvo|gospodarstvenik]] in [[športnik]], * [[7. november]] [[1913]], [[Mojstrana]], † [[30. marec]] [[1995]], [[Prevalje]]. [[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|thumb|left|250px|Občni zbor občinskega [[sindikat|sindikalnega]] sveta [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]. Na sliki z leve: Gregor Klančnik, [[Stane Kavčič]], [[Ivo Janžekovič]] in [[Milan Ošlak]]]] Po kocu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je Klančnik [[1947]] končal ''Višjo ekonomsko šolo'' v [[Beograd]]u. Od leta 1936 do 1979 je delal na področju [[metalurgija|črne metalurgije]] na raznih odgovornih mestih, med drugim je bil tudi generalni [[direktor]] ''Združenega podjetja slovenskih železarn''. Njegovo strokovno delo je bilo usmerjeno zlasti v razvoj [[Železarna Ravne|Železarne Ravne]], kjer je bil več let zaposlen kot direktor. Klančnik pa je bil dejaven tudi na športnem području kot [[smučarski skakalec]] in [[smučarski tekač]]. Dejaven pa je bil tudi kot [[alpinist]] in telesnokulturni delavec. V sezoni [[1937]]-[[1938]] je osvojil naslov državnega prvaka v [[klasična kombinacija|klasični kombinaciji]]. V okviru [[Planinska zveza Slovenije|PZS]] je vodil posodobitvi [[Triglavski dom na Kredarici|Triglavskega doma na Kredarici]] ([[1980]]-[[1984]]) in [[Koča pri Triglavskih jezerih|Koče pri Triglavskih jezerih]] ([[1985]]-[[1988]]). Klančnik je objavil okoli 100 publicističnih del iz gospodarstva in telesne kulture. Postal je častni član ''Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije'' in častni občan [[Ravne na Koroškem|Raven na Koroškem]]. Za delo v gospodarstvu in športu je prejel [[Kraigherjevo nagrado|Kraigherjevo]] in [[Bloudkova nagrada|Bloudkovo nagrado]]. == Družina == Gregor Klančnik, rojen kot sin Gregorja st. Klančnika in Helene Janša, se je leta 1940 poročil z grofico Tatjano von [[Auerspergi|Auersperg]] († 2002), Slovenko nemškega izvora, ki je bila hči grofa Alfonza von Auersperga in Cecilije Kunčič. Zakonca sta živela na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. == Viri == {{kategorija v Zbirki}} * {{navedi splet| url=http://www.gore-ljudje.net/informacije/59620/ |title=Gregor Klančnik |work=Gore-ljudje.net |date=7.11.2010 |author=Štupar, Boris |accessdate=13.6.2011}} * {{navedi knjigo |author=Preinfalk, Miha |year=2005 |title=Auerspergi : po sledeh mogočnega tura |publisher=Ljubljana : Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |isbn=961-6500-79-1 |cobiss=219098624 |pages=}} *Oder, Karla (2015): [[Cobiss|Mati fabrika, mesto in dom. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo]]. [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS.SI-ID: 282933248. ISBN 978-961-6775-18-2]]. [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/282933248] *Oder, Karla (2013): [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|<nowiki>Gregor Klančnik, gospodarstvenik in športnik : (7. 11. 1913 - 30. 3. 1995). Jeseniški zbornik. ISSN 1318-7317. - [Št.] 11 (2013), str. 265-289.</nowiki>]] [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/12575796] {{Normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Klančnik, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski smučarski tekači]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Kraigherjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] j5furtnsenzkzb58z6b0tng0ufuea5o Dvojezičnost 0 199015 5724899 5566904 2022-07-28T17:49:59Z Yerpo 8417 /* Dvojezičnost v zamejstvu */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Piran - bilingual signs! (1621587289).jpg|thumb|right|250px|Dvojezični znak v [[Piran]]u]] '''Dvojezičnost''' (ali s tujko ''bilingvizem'') je pripadnost dvema [[kultura]]ma (ali več kulturam), ki se kaže v treh značilnostih <ref>http://www.zrss.si/slovenscina/gradiva/Razvijanje_dvojezicne_zmoznosti_(Albina_Nečak_Lük)_20maj09.pdf</ref>: * obvladanje dveh (ali več) [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], vključno s [[slovnica|slovnico]] in [[besedišče]]m.<ref>Po tej prvi značilnosti se ''dvojezičnost'' tudi imenuje, vendar samo obvladanje dveh jezikov še ni dovolj, čeprav je to danes splošno mnenje. To splošno mnenje je podprto z uglednimi študijami, ki jih pa nikoli ni opravil dvojezični avtor, so torej po navadi "zunanje" obravnavanje problema. Iz tega "zunanjega" vidika je dvojezičnost razložena kot gola sposobnost več ali manj poglobljenega obvladanja dveh ali več jezikov. Že samo upoštevanje dejstva, da danes velika večina svetovnega prebivalstva govori več kot en jezik (tudi narečja se v tem primeru štejejo za jezik), postavlja tako dvojezičnost na isti nivo pogostnosti z recimo barvo polti, postane torej tako posplošen pojem, da se ne obravnava kot kulturno-jezikovni pojav.</ref> * sposobnost uporabe vsakega od jezikov v vsakem slučaju, tudi če dvojezičnež zaradi praktičnosti uporablja en jezik za nekatere funkcije, drugega za druge. * istovetenje z obema jezikoma: dvojezičnež velja za pripadnika obeh jezikovnih skupnosti in obe skupnosti ga sprejemajo kot takega. Popolna dvojezičnost je normalno mogoča le na [[državna meja|obmejnih]] področjih, kjer se stikata dve [[etnična skupina|etniji]], ki istočasno razvijata svojo kulturo. Odločilnega pomena je razumevanje in upoštevanje obeh kultur. Žal so obmejna področja velikokrat le žarišča sovraštva za vse tuje, kar spodbuja podcenjevanje, obrekovanje ali prezir vseh kulturnih prvin, ki bi morale služiti kot povezava. Jezik je v tem primeru samo sredstvo za politične zdrahe. Če bi bila namreč dvojezičnost splošno sprejeta kot povezava med kulturami, bi prišlo do razumevanja sosedovih stališč in obmejni problemi bi se zelo skrčili. ==Dvojezičnost z ozirom na jezik== [[Slika:Bilingual sign Grafton Street Dublin Ireland.jpg|thumb|right|450px|Dublin]] Redna raba dveh (ali več) jezikov ali '''delna dvojezičnost''' je pogost pojav na tistih [[geografija|zemljepisnih območjih]], kjer se stika ali živi pomešano več jezikovnih [[skupnost]]i, ki aktivno ali pasivno obvladajo te jezike. V sedanjem času pa se zaradi šole, daljših potovanj ipd. srečujemo tudi z zemljepisno nestičnimi jeziki (npr. [[Angleščina|angleščino]], [[Španščina|španščino]]). Na področjih, kjer živi več različnih jezikovnih skupnosti, [[človek]]a vsakdanje potrebe silijo, da se sporazumeva tudi s sosedi, ki govorijo drug jezik, zato mora vsaj pasivno obvladati (razumeti) tudi njihov jezik. Drugi jezik mora poleg svojega poznati tudi vsakdo, ki se za dalj časa naseli v kakem tujem jezikovnem okolju ali tja pogosto potuje. Istočasna raba dveh ali več jezikov sicer sama po sebi še ni dvojezičnost. vendar se velikokrat obravnava kot taka in se po mnenju nekaterih avtorjev da različno razvrstiti. Če se jezika '''Y''' nauči samo nekaj posameznikov, ki to znanje posebej potrebujejo, ker se recimo izselijo iz domačega jezikovnega okolja, je to '''posamična (izolirana, individualna) dvojezičnost'''; če pa se jezika '''Y''' nauči zelo veliko pripadnikov, ki sicer govorijo jezik '''X''' in še naprej živijo v domačem okolju, pa je to '''družbena (kolektivna) dvojezičnost'''. Kjer se je mogoče v dveh jezikih sporazumevati v javnosti in po uradnih ustanovah, pa je govora o '''javni (uradni, institucionalni) dvojezičnosti'''. Sporazumevanje med pripadniki raznih jezikovnih skupnosti je mogoče, če se pripadniki vsaj ene skupnosti naučijo še drugega jezika (največkrat se manjšina nauči jezik večine). Temu se pravi '''enostranska kolektivna dvojezičnost'''. Sporazumevanje in celotno družbeno sožitje med pripadniki dveh jezikovnih skupnosti na mešanem območju pa je dosti boljše, če je '''kolektivna dvostranska dvojezičnost''', če se torej tudi pripadniki jezikovne večine v državni skupnosti naučijo na dvojezičnem območju manjšinskega jezika. Delna dvojezičnost je največkrat pasivna (človek vsaj za silo razume tudi drug jezik, govori pa samo materinega). Če znanje drugega jezika ni zadosti dobro, prihaja v drugojezičnih besedilih do vpletanja (interference) prvin prvega jezika (vpliv jezika '''X''' na jezik '''Y'''). Če pa znanje maternega jezika ni zadosti trdno in se le ta pogosto srečuje z drugim jezikom, lahko posamezne drugojezične prvine prodrejo tudi v materni jezik (vpliv jezika '''Y''' na jezik '''X'''). V slednjem primeru s časom nastopi jezikovna asimilacija. ==Dvojezičnost z ozirom na rabo== [[Slika:Basel Bahnhof SBB 06.jpg|thumb|right|250px|Basel]] Dvojezičnost predvideva, da sta oba jezika enako "uporabna". To pomeni, da mora biti govorec sposoben, da v vsakem primeru uporablja brez težav bodisi enega od jezikov kot drugega. Ta sposobnost seveda predpostavlja odlično poznanje obeh jezikov, in sicer ne samo slovnice in besedišča, temveč tudi [[tehnika|tehničnih izrazov]], [[zgodovina|zgodovinskih imen]], [[politika|političnih dogajanj]] in podobno. Za to spretnost je potrebna dolga praksa [[tolmač]]ev in [[prvajalec|prevajalcev]], ki tudi v privatnem življenju stalno uporabljajo dva jezika. Povprečni govorci obeh jezikov v takih dvojezičnežih sploh ne slutijo poznanja drugega jezika. ==Dvojezičnost z ozirom na identifikacijo== [[Slika:Picswiss FR-13-25.jpg|thumb|right|250px|Friburg]] Dvojezično istovetenje ali identifikacija je občutek pripadnosti dvema skupnostma in enakovredni odnos do obeh. To pomeni poznanje dveh kultur, pomeni razumevanje različnih miselnosti, pomeni upoštevanje sosedovih potreb enako kot svojih. Istovetenje z dvema kulturama pomeni vzporedno rast obeh. Kulturna dvojezičnost je stalno ažuriranje dveh kultur. Naj bo za primer [[Slovenija|slovensko]]-[[italija]]nsko obmejno področje. Tu sta [[narodna manjšina|manjšini]] normalno poučeni o lokalnih dogajanjih in istočasno strogo povezani z matico. Prebivalci so torej dvojezični, a ne zaradi znanja dveh jezikov, temveč vsled globokega poznanja dveh kultur, ki jim dovoljuje, da se z obema istovetijo. Nasprotno ne govorimo o kulturni dvojezičnosti na primer za slovenske izseljence v [[Amerika|Ameriko]]. Tu ne gre za stik med dvema enakopravnima etnijama, ki imata isto pravico do bivanja na določenem ozemlju, temveč za vključitev skupine tujcev v obstoječo populacijo. Čeprav so se zelo vztrajno trudili za ohrano slovenstva, ameriški Slovenci niso dvojezični, ker je bila povezava z matično kulturo prekinjena, ostala jim le je ena, pridobljena, kultura. ==Dvojezičnost javnih organov== Na področjih, kjer se prepleta več kultur, se je v sodobnih časih uveljavila uradna dvojezičnost, to je priznanje oblasti, da je potrebna raba več jezikov v uradnih listinah in v občevanju s posamezniki. V naših krajih ne gre za novost, saj je bil podoben odnos do raznih etnij že ustaljen v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. A zaradi sovraštva, ki ga je zanetila [[prva svetovna vojna]], sta bili strpnost in sodelovanje popolnoma pozabljena in tudi dvojezičnost je bila vključena med negativne lastnosti propadlih imperijev. [[Fašizem]] je prvi predstavil dvojezičnost kot sovražnikovo orožje proti domači kulturi, kar je pozneje sprejela tudi povojna propaganda. Minila so desetletja, preden je bilo možno spregovoriti o "uradni dvojezičnosti", medtem ko je drugod po [[Evropa|Evropi]], kamor fašistična miselnost ni prodrla, ta proces potekal hitreje. O uradni dvojezičnosti je govora, ko [[država|države]] sklenejo dvostransko obvezne sporazume, z [[zakon]]sko uredbo v obeh državah, za zaščito in ohrano dveh kultur na delu svojega ozemlja, natančneje za zaščito drugojezičnih manjšin v mejah države.<ref>{{fr}} [http://www.coe.int/t/dg4/linguistic/Source/Guide_Main_Beacco2007_FR.doc Guide pour l'élaboration des politiques linguistiques éducatives en Europe]</ref> To pomeni enakopravnost manjšinskega jezika v javnosti in pred oblastmi ([[policija]], [[sodišče]]), vključno z uradnimi zapisniki, arhivi, razglasi in objavami zakonskih predpisov. Glavni vidni posegi oblasti v tem smislu so tudi vzdrževanje drugojezičnih [[šola|šol]], podpora manjšinskim kulturnim ustanovam ([[društvo|društva]], [[tisk]], [[televizija]]), uvedba dvojezičnih [[prometna signalizacija|prometnih znakov in tabel]]. == Dvojezičnost v Sloveniji == [[Slika:Taschentuchtag - Laibach - Mehrsprachiges Plakat 1917.jpg|sličica|250px|Dvojezični poziv na dobrodelno akcijo zbiranja tkanin za »vojne invalide in vojaške otroke« [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], izdan 15. junija 1917 s strani takratnega [[Ljubljana|ljubljanskega]] župana [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]]]] V Sloveniji pripadniki slovenske jezikovne skupnosti prihajajo na zemljepisnem obrobju slovenskega prostora v stik z [[Italijanščina|italijanščino]], [[Furlanščina|furlanščino]], [[Nemščina|nemščino]], [[Madžarščina|madžarščino]] in [[Hrvaščina|hrvaščino]]. Do začetka [[20. stoletje|20. stoletja]] so se z nemščino pogosto srečevali ne samo na severu slovenskega ozemlja, temveč po vseh pomembnejših krajih tudi v notranjosti, ker je bila nemščina državni (uradni) jezik stare [[Avstro-Ogrska|avstrijske monarhije]] in je po naših krajih živelo precej nemškega uradništva, plemstva, vojaštva itd. Prebivalci so se z rojaki sporazumevali v maternem jeziku, v odnosih z oblastmi pa v uradnem. Bili so dvojezični, v kolikor pripadniki dveh enot s pravico do bivanja na istem prostoru, to je slovenskega naroda in avstrijske oblasti. Pozneje, v sklopu bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]], je bila večina Slovencev dvojezična, v kolikor so bili prebivalci istočasno slovenskega porekla in administrativno povezani s centralno oblastjo. Danes so Slovenci večinoma dvojezični, ker dobro obvladajo nemščino ali angleščino ali oboje, vendar gre le za poznanje tujih jezikov in ne za njihovo vključitev v vsakdanjost. Dvojezične so le skupine sestavljene iz mešanih družin, ki so v sodobni družbi že normalen pojav. Otrok, ki ima starša z različnima maternima jezikoma, ima pravico, da zna ali vsaj pozna oba jezika, saj mu to omogoča, da spozna širšo družino in svojo kulturno dediščino. Vendar navadno ni lahka odločitev, če naj se otrok odrašča ob dveh jezikih. Dvojezičnost družino bogati, lahko pa prinese tudi kakšno težavo. Danes je dvojezičnost v Sloveniji uradna na mešanih območjih predvsem na [[Slovenska obala|Obali]] ([[slovenščina|slovensko]]) - [[italijanščina|italijanska]] in v delu [[Prekmurje|Prekmurja]] (slovensko - [[madžarščina|madžarska]]). [[Ustava Republike Slovenije]] v 11. členu določa, da je na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina <ref>11. člen Ustave Republike Slovenije (uradni jezik v Sloveniji) določa: »Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.«</ref>. Zaradi varstva pravic narodnih skupnosti tudi zakoni s področja kulture, [[izobraževanje|izobraževanja]], [[zdravstvo|zdravstvene]] dejavnosti, [[lekarna|lekarniške]] dejavnosti, [[kmetijstvo|kmetijstva]], [[sodišče|sodišč]], [[tožilec|tožilstva]], [[policija|policije]], [[občilo|medijev]] itd. izrecno določajo poslovanje s strankami tudi v jeziku narodnih skupnosti. Za delovna mesta javnih uslužbencev, ki morajo na podlagi zakona kot uradni jezik uporabljati tudi jezik narodne skupnosti, se kot pogoj določi tudi znanje tega jezika.<ref>17. člen ZJU</ref> == Dvojezičnost v zamejstvu == [[Slika:Slovenian minority office Trieste.jpg|thumb|right|250px|Trst]] Dvojezičnost obstaja med Slovenci v [[Italija|Italiji]], v [[Avstrija|Avstriji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]. Govorci tamkajšnjih večinskih jezikov, to je [[Italijani]], nemško govoreči [[Avstrijci]] ter [[Madžari]], so se do nedavnega le v manjši meri učili slovenščine. Hkrati je na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]<ref>http://www.hak-tak.at/index.php/si/</ref> treba ugotoviti naraščajoče število otrok, ki se slovenščine niso naučili doma od staršev, a so prijavljeni k dvojezičnemu pouku ali obiskujejo gimnazije s slovenskim poučnim jezikom. Na [[Tržaška pokrajina|Tržaškem]] se problematika komplicira z vpisovanjem italijanskih otrok v slovenske šole zaradi prenaseljenosti italijanskih razredov in neustreznosti njihovih prostorov, kar seveda ne vpliva pozitivno na izvedbo slovenskega učnega programa. Med odraslimi je pa vedno več Italijanov – ali italijanskih otrok slovenskih staršev, ki se začnejo učiti slovenščino, a malokdo uspešno zaključi študij. V [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]] in [[Trbiž|Trbiškem kotu]] upada vsako zanimanje za dvojezično kulturo. V [[Prekmurje|Prekmurju]] je bila funkcionalna dvojezičnost v šolah izvedena že leta 1959, kar se v sosednjem [[Porabje|Porabju]] na Madžarskem ni zgodilo. Splošni povzetek dejanskega stanja je za vse zamejstvo negativen. Čeprav najmlajša generacija ponekod išče sledove za "slovenskimi koreninami" in se skuša ponovno uveljaviti kot dvojezična skupnost, so dvojezičneži vse manj številni in uresničuje se tako imenovani ''kodni preklop'' (code switching), to je postopno vnašanje tujih izrazov v manjšinski jezik, kar vodi v jezikovno [[asimilacija|asimilacijo]].<ref>Kaucic-Basa, M.: ''Kje Slovenci govorijo slovensko in s kom? Izbira jezika manjsine in jezik soseske'' v The International Journal of the Sociology of Language, Berlin - New York, 1997</ref> V pesnitvi <nowiki>''</nowiki>Balada o veseli dvojezičnosti<nowiki>''</nowiki> prikaže avtor [[Bojan-Ilija Schnabl]] na igriv pesniški način, kako se otroka v [[Koroška (zvezna dežela)|koroškem]] okolju enostavno lahko uči več jezikov.<ref>{{Cite book|title = Balada o veseli večjezičnosti|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava|year = 2010|isbn = 978-3-85435-634-9|location = Celovec|pages = 127-130|work = Koroški koledar 2011}}</ref> ==Dvojezičnost v Evropi== [[Slika:Bilingual Breton Catholic school Carhaix.jpg|thumb|right|250px|Britanja]] [[Slika:Schaessburg-Ortsschild 2016.JPG|thumb|right|250px|Segešvar]] V Evropi, domovini velikega števila etnij, je mnogo dvojezičnih področij. Nam najbližja so naša obmejna področja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko (slovenščina/italijanščina-[[nemščina]]-madžarščina), pa tudi [[Istra]] in del [[Dalmacija|Dalmacije]] (italijanščina/slovenščina-[[hrvaščina]]). V Italiji je omeniti tudi [[Dolina Aoste|Dolino Aoste]] (italijanščina/[[francoščina]]-nemščina), [[Trentinsko - Zgornje Poadižje|Zgornje Poadižje]] (italijanščina/nemščina) in [[Sardinija (dežela)|Sardinijo]] (italijanščina/[[sardinščina]]). [[Francija]] priznava delno dvojezičnost na [[Korzika|Korziki]] (francoščina/[[korziščina]]) in v [[Bretanja|Bretanji]] (francoščina/[[bretonščina]]), [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] v [[Wales]]u ([[angleščina]]/[[valižanščina]]) in na [[Škotska|Škotskem]] (angleščina/[[škotska gelščina]]), [[Nemčija]] na meji s [[Poljska|Poljsko]] in [[Češka|Češko]] (nemščina/[[lužiščina]]), [[Nizozemska]] v [[Frizija|Friziji]] ([[nizozemščina]]/[[frizijščina]]). V [[Transilvanija|Transilvaniji]] ([[Romunija]]) se normalno uporabljajo tri jeziki ([[romunščina]], madžarščina in nemščina). V [[Španija|Španiji]] je najti popolno dvojezičnost v [[Baskija|Baskiji]] ([[španščina]]/[[baskovščina]]), medtem ko je v [[Katalonija|Kataloniji]] moderna španščina popolnoma prevladala nad [[katalonščina|katalonščino]]. Podobno se je asimilirala tudi nemška manjšina v [[Alzacija|Alzaciji]], kjer je sicer [[alzaščina]] enakopraven jezik s francoščino, vendar njegova raba hitro izumira. Tudi na [[Irska|Irskem]] je [[irska gelščina|gelščina]] uradni jezik skupaj z angleščino in je obvezen šolski predmet, vendar je v vsakdanjem pogovornem jeziku skoraj odsotna, vidna je le v strogo dvojezičnih prometnih tablah. [[Slika:Panneaux indicatifs à Bruxelles J1.jpg|thumb|right|250px|Bruselj]] Za popolnoma dvojezični ozemlji, kjer se je raba več jezikov enostavno vključila v lokalno kulturo in postala njen sestavni del, veljata [[Švica]] s štirimi uradnimi jeziki in [[Regija Bruselj]]. Omembe vredno je, da se v [[Bruselj|Bruslju]] poleg francoščine in nizozemščine večkrat uporablja tudi angleščina, predvsem zaradi stalne prisotnosti predstavnikov držav iz vse Evrope, kar ''de facto'' postavlja Bruselj med tro-jezična mesta. ==Dvojezičnost izven Evrope== Od krajev, ki so se naravno vključili v dvojezičnost, je značilen predvsem [[Novi Brunswick]] (angleščina in francoščina) v [[Kanada|Kanadi]]. Gotovo je veliko področij na drugih celinah, kjer prebivata dve etniji in bi se torej morala obravnavati kot dvojezična, vendar ni razpoložljivih študij v tem smislu. To je pripisati predvsem dejstvu, da je sama dvojezičnost še relativno mlad pojem, ki ga evropski strokovnjaki le nekaj desetletij proučujejo. ==''Turistična'' dvojezičnost== [[Slika:Maroc arabe français.png|thumb|right|250px|Marok]] Danes postaja vse bolj normalna dvojezičnost, ki izhaja iz politične in ekonomske [[globalizacija|globalizacije]]. Ta je razvidna na primer na turističnih tablah, ki so napisane v jezikih najpogostejših obiskovalcev in običajno v angleščini kot povezovalnem jeziku. Tu ne gre za pravo dvojezičnost, ker na teh področjih normalno ne prebivajo dvojezičneži, temveč je uporaba drugega jezika ali angleščine le v pomoč turistom. Sem spadajo recimo opisi razstavnih predmetov v [[muzej]]ih, napisi na [[spomenik]]ih, identifikacijske table pred javnimi ustanovami in opozorilne table v primeru nevarnosti. Dvojezičnost je na široko v rabi tudi v deželah, ki ne uporabljajo naše [[pisava|pisave]], na primer [[Japonska]], [[Kitajska]] ali [[Arabski svet|arabske dežele]]. To ne pomeni, da tamkajšnji prebivalci govorijo angleško ali francosko, temveč da je v svetovnem merilu tisti kraj ali pojem bolje znan z angleškim oziroma francoskim imenom. ==Sklici in opombe== {{sklici|1}} == Viri == * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 4, [[DZS]], Ljubljana, 2006 * ''Slovenski jezik 4'', Zavod SR Slovenije za šolstvo, Založba Obzorja Maribor, 1985 * http://www.zrss.si/slovenscina/gradiva/Razvijanje_dvojezicne_zmoznosti_(Albina_Necak_Luk)_20maj09.pdf * Bhatia T., Ritchie W.C:. ''The Handbook of Bilingualism'', Oxford 2004, ISBN 978-0-631-22735-9. * Burck, C.: ''Multilingual Living'', Basingstoke 2007, ISBN 978-0-230-55433-7. * [http://www.cal.org/content/download/1803/19986/file/AGlobalPerspectiveonBilingualism.pdf A Global Perspective on Bilingualism and Bilingual Education (1999), G. Richard Tucker, Carnegie Mellon University] {{kategorija v Zbirki|Bilingualism}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezikoslovje]] [[Kategorija:Dvojezičnost]] hyweez2a3l44sblaw51afskc0k6ge3z Dušica Kunaver 0 199048 5724900 5417358 2022-07-28T17:50:14Z Yerpo 8417 /* Ljudska pripoved pod lipo domačo */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dušica Kunaver''', samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine v pokoju, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica] poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov, * [[1937]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Rodila se je leta 1937 v Ljubljani, sicer njen rod prihaja iz [[Kras]]a. Njen oče je bil Kraševec, a se je pred [[fašizem|fašizmom]] umaknil v Ljubljano, mati pa je bila Ložanka. Bila je zelo domoljubno vzgojena, saj je bil njen oče [[Maistrovi borci|Maistrov borec]], član [[Osvobodilna fronta|OF]], udeležen pa je bil tudi v [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] in [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, prav tako študij angleščine in ruščine. Ves čas je bila izredna študentka, saj doma niso imeli denarja, da bi ji lahko omogočili nemoten študij. V času študija je bila zaposlena v izvozni firmi. Po diplomi se je zaposlila kot [[učiteljica]] angleščine na osnovni šoli; tako je delala od leta 1967 pa do leta 1987. Poleg poučevanja na osnovni šoli je bila nekaj časa honorarno zaposlena v srednji šoli (približno 7 let). Njena poklicna pot je torej izpopolnjena s poučevanjem angleščine in oblikovanjem izvirnih učnih gradiv. Iz svojih izkušenj je napisala tudi več priročnikov, namenjenih pedagogom. Njen mož je bil eden najbolj znanih slovenskih [[alpinist]]ov in [[Himalaja|himalajskih]] pionirjev, [[Aleš Kunaver]]. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Vlasta (zdravnica), Brigita (slavistka in umetnostna zgodovinarka) in Primož (strojnik). Aleš je 2. novembra 1984 tragično umrl med fotografiranjem [[Julijske Alpe|Julijcev]] iz helikopterja, doma pa je ostalo veliko njegovih zapiskov, fotografij in filmov. Iz te bogate dediščine je Dušica Kunaver v samozaložbi izdala več knjig s področja [[alpinizem|alpinizma]]. Danes je Dušica Kunaver v pokoju, a je kljub temu zelo aktivna: izvaja predavanja na različnih šolah, kjer razlaga o slovenskem ljudskem izročilu, o tehnikah učenja in o angleščini, predava tudi na univerzah za tretje življenjsko obdobje, na večernih šolah, kmečkim aktivom žena, ... Pripravlja tudi predavanja za turistične delavce, saj je, kot sama pravi, velika škoda, da se naša dežela, ki je tako bogata na naravnih in kulturnih vrednotah, bolj ne uveljavi v turizmu. == Književni opus Dušice Kunaver == Njen književni opus danes obsega že več kot 70 del, katera so razdeljena na štiri glavna področja: * slovensko ljudsko izročilo * alpinizem * pedagogika * angleščina Poleg naštetega pa je objavila tudi nekaj 100 člankov v različnih časopisih in revijah. === Slovensko ljudsko izročilo in etnologija === Za zbiranje ljudskega gradiva jo je navdušil njen oče. Zaradi tega spoznanja je začela sistematično zbirati gradivo iz slovenskega ljudskega slovstva, vendar brez misli, da ga bi kdaj objavila. Ker pa se je v tem času nabralo toliko gradiva in na stotine izpisov iz knjig se je odločila svoje delo z lističev razvrstiti v različne knjige in ga tako tudi objaviti. Gradiva je bilo toliko, da ni vedela, kje začeti in kako ga razdeliti po tematikah. Na koncu se je odločila za razpored gradiva glede na osnovne elemente ljudskega izročila: [[voda]], [[kruh]], [[les]] in [[kamen]]. Poleg pripovedk zelo intenzivno zbira tudi šege letnega kroga (od januarja do decembra) in življenjskega kroga (od rojstva do smrti). V področju slovenskega ljudskega izročila najdemo [[ljudske pesmi]], [[pripovedka|pripovedke]], [[rek]]e in [[legenda|legende]]. Od leta 1996 je v [[samozaložba|samozaložbi]] izdala že več kot 16 del na to tematiko. Dušici Kunaver nekateri pravijo tudi ''romantična etnologinja''. Izdala je knjižice, ki postopno odkrivajo slovenske korenine: *''Slovenska pesem v besedi in glasbi'' (1984), *''Slovenske pesmi, šege in panjske končnice'' (1990), *''Slovenska dežela v pripovedi in sliki'' (1991), *''Pisanica rdeča - ljubezen goreča'' (1991) *''Dober dan, kruh'' (1991) *''Legenda o Krasu'' (1993) *''Slovensko narodno izročilo'' (1993) '''Zbirka knjig Pod lipo domačo:''' *''Čar vode'' (1995), *''Živali zlatorogovega kraljestva'' (1996), *''Nepisani zakoni pod lipo domačo'' (1996), *''Čar lesa'' (1996), *''Živali pod streho domačo'' (1996), *''Čarodejna moč rastlin'' (1996), *''Ljudske modrosti v pregovorih'' (1996), *''Slovenska preteklost v ljudskem izročilu'' (1997), *''Erazem in Predjama v pripovedi in resnici'' (1997), *''Slovenske ljudske noše od pomladi do pomladi'' (1997), *''Vilenica'' (1998), *''Matematik Jurij Vega - od pastirja do barona'' (1999), *''Slovenske bajke in pripovedke'' (1999), *''Čar kruha'' (1999), *''Med in medeni kruhki'' (1999), *''Slovenske rečenice'' (1999), *''Prevoz v slovenskem ljudskem izročilu'' (1999), *''Grbi slovenskih krajev'' (1999), *''Čar kamna'' (2000), *''Šege in pesmi pod lipo domačo'' (2003), *''Zlatorog'' (2003), *''Najlepši slovenski miti in legende'' (2004), *''Ljubljana v ljudski kroniki'' (2004), *''Slovenske šege o božiču in novem letu'' (2005), *''15 slovenskih otroških ljudskih pesmi'' (2005), *''Ali je kaj trden most'' : ''najlepše igre iz otroške zakladnice'' (2006) *''Pod Šmarno goro - nekoč'' (2006), *''Sol v slovenskem ljudskem izročilu'' (2006), *''Slovenske šege o božiču in novem letu'' (2007), *''7 slovenskih ljudskih junakov'' (2007), *''Bled v ljudski pripovedi'' (2008), *''Slovenske velikonočne šege'' (2008), *''Ljudska pripoved pod lipo domačo'' (2008). V knjigi ''Šege in pesmi pod lipo domačo'' je združila slovenske [[ljudska šega|ljudske šege]] in pesmi s pripadajočim notnim zapisom], celotna knjižica pa ni objavljena samo v slovenščini, temveč je prevedena tudi v angleščino. V tej knjigi so šege in z njimi povezane pesmi razporejene v letnem krogu; združen je praznik Božiča z božičnimi pesmimi, kresovanje s pripadajočimi pesmimi ipd. Slovensko ljudsko izročilo pozna tri najpomembnejše duhove, katerim je Dušica Kunaver dala prednost pri oblikovanju gradiv; to so lesni, vodni in žitni duh. Vsakemu je Dušica posvetila svojo knjigo (''Čar vode'', ''Čar lesa'', ''Čar kruha''). Ti trije duhovi spremljajo človeka od rojstva do smrti: :''rodiš se v leseni zibelki - položijo te v leseno krsto :krstijo te z vodo - po smrti te poškropijo z vodo :kruh pa je najpomembnejša 'osebnost' vseh praznikov'' ==== Slovenske bajke in pripovedke ==== Zbirka ''Slovenske bajke in pripovedke'' združuje del slovenskega ljudskega izročila v obliki nekakšne ljudske kronike. Te bajke in pripovedke so dolga leta prehajale iz roda v rod in ohranjale v sebi ljudsko dušo ter ostale dragocen dokument za razlaganje pravil življenja v davnih dneh. Preberemo lahko o tem, kako so velikani gradili slovenske gore, kako so gorske vile oblikovale slovenska jezera, kako so v tolmunih slovenskih rek skrivajo povodni možje ... Besedila, zbrana v tej knjigi, je zbrala Dušica Kunaver, za [[ilustracija|ilustracije]] pa je poskrbel [[Matjaž Schmidt]]. Knjiga je izšla leta [[1999]] v samozaložbi. Pripovedi so razdeljene v več sklopov, glede na tematiko v posameznem besedilu. Ti sklopi so: *'''Velikani''' (Ajdi, Zlata ribica in velikan - kako je nastalo mesto Ribnica, [Velikan Gorjan v Poljanski dolini, Trije bratje in gorjanska vila, Ajdovska deklica v Crngrobu) *'''Zmaji''' (Celovški zmaj], Lintvern pod Zaplano pri Vrhniki, Kako je nastala gora Babji zob pri Bledu) *'''Povodni možje''' (Kako je nastalo Cerkniško jezero, Ribniško jezero na Pohorju, Gestrin v Muri) *'''Vile, žal žene, žalke, žarkžene''' (Kako je nastalo Blejsko jezero, Istrski pastirček, Vilenica (pripovedka), Žalik žene v skalovju pri Svečah, Kako je Črnomelj dobil ime, Kako je Solčava dobila ime) *'''Škrati''' (Gorski škrat v Rožu na Koroškem, Škrat v Logarski dolini) *'''Kaznovana krutost graščakov''' (Veronika s kamniškega Malega gradu, Kanjski grad, Grad v Hodišah, Žusemski graščak) *'''Turki''' (Kamniško sedlo - Jermanova vrata, Boltarjev Tilen izpod Šmarne gore, Turki na Šmarni gori) *'''Zakladi''' (Zaklad v Jetrbenku pri Medvodah, Zlati vir v Kamniških planinah, Veliki Rogatec, 'Zlati oltarji' v dražgoški cerkvi, [Zaklad na Laškem gradu) *'''Kmetova iznajdljiovst''' (Vragov jez v Braniku, Skala sredi trga v Gorici) ==== Čar kamna ==== Avtorica dela ''Čar kamna'' je Dušica Kunaver s soavtorji: [[Silvo Fatur]], [[Darinka Kozinc]], [[Brigita Lipovšek]], [[Stane Mesar]], [[Ivan Pertot]], [[Anton Ramovš]], [[Andreja Senegačnik]], [[Peter Skoberne]], [[Srečko Šajn]], [[Maja Štembal Capuder]], [[Jože Vesel]] in [[Davorin Vuga]]. Za [[risba|risbe]] v knjigi sta poskrbela [[Ivan Pertrot]] in [[Adriano Janežič]], so pa tudi iz strejših publikacij. Knjiga je izšla leta [[2000]] v samozaložbi Dušice Kunaver in sodi v zbirko ''Pod lipo domačo''. V knjigi ''Čar kamna'' najdemo združeno ljudsko in strokovno znanje o slovenskem kamnu. Pripoved o kamnu je zgrajena kronološko in prinaša spomine, ki so jih posamezna obdobja zgodovine pustila in zapisovala v naš kamen. Človek ima že od prazgodovine opravka s kamnom. Živel je v [[jama]]h, iz kamna je izdeloval enostavno [[orodje]] ... V svojih bivališčih je pustil tudi pomembne ostanke; eden takšnih krajev je [[Potočka zijalka]] na pobočju [[Olševa|Olševe]]. S kamnom so živeli tudi v rimskih časih, veliko ljudi se je ukvarjalo s [[kamnoseštvo]]m, od koder izhajajo tudi mnogi [[spomenik]]i, [[žrtvenik]]i, [[nagrobnik]]i in druga kamnita zapuščina. Mnoge kamnine, še posebno [[apnenec]], pa je na površju oblikovala že narava, kar vidimo predvsem v jamah našega kraškega sveta. In zaradi vseh takšnih naravnih znamenitosti so ljudje o tem začeli tudi plesti razne pripovedi. Knjiga ''Čar kamna'' je razdeljena na 11 poglavij, od katerih vsako obravnava drugačno tematiko v zvezi s slovenskim kamnom, poglavja pa so tudi nastala pod peresi različnih avtorjev. ''1. poglavje:'' Nastanek in vrste slovenskega kamna govori o geografskih dejstvih, o tem, kaj se je v preteklosti dogajalo z Zemljo in kakšne so bile posledice burnega dogajanja, ki so vidne tudi na Slovenskem. ''2. poglavje:'' Govorica kamna; kamen je zapisal tudi prve zgodbe iz zgodovine človeštva, saj je bil človeku prebivališče, orodje ... Obstajajo številni kamni nenavadnih oblik z vklesanimi znaki, ki jih je oblikoval človek. ''3. poglavje:'' Kamen v ljudski kroniki. To poglavje je v celoti delo Dušice Kunaver. Govori o nastanku gora in zgodovini kamna skozi oči ljudskih množic, ki so si vse to razlagale po svoje. Ljudske pripovedi razkrivajo, da so tako visoke gore zgradili velikani, ki naj bi v naših krajih živeli pred prihodom našega ljudstva. ''4. poglavje:'' Kamnite znamenitosti *naravni mostovi v [[Rakov Škocjan|Rakovem Škocjanu]] (po ljudskem verovanju jih je zgradil hudič) *korita, katerih večino najdemo v [[Soča|Soči]] in njenih pritokih, po ljudskem verovanju naj bi bil za nastanek korit kriv hudič. Kar 14 divjih skalnatih sotesk se sicer imenuje Pekel; eden izmed njih je Borovniški pekel, ki pa nima le peklenskega imena, ampak se ob enem od slapov dviga tudi skalni samotar z imenov Hudičev zob, kot dokaz, dad je tu nekdaj res gospodaril hudič) *podori *naravne kamnite trdnjave ([[Predjamski grad]]) *gradovi, katerih ime vsebuje besedo 'kamen', 'skala', 'peč', ... - še danes jih je izredno veliko, nekoč pa jih je bilo še več. To so npr. [[Grad Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]], Dvorec Kamen v [[Novo mesto|Novem mestu]], grad in dvori Kamnica, gradič Skalnica v bližini [[Jelšane|Jelšan]], ... *v kamen zapisano življenje stare slovenske vasi (središče vasi je bila dostikrat vaška [[lipa]], pod njo pa je stalo toliko kamnov, kolikor je bilo v vasi domačij. Pod krošnjo lipe v [[Vrba|Vrbi]] še danes stoji 16 kamnov. ''5. poglavje:'' Od krstnega kamna do kamnitega nagrobnika Človek je v večini naših pokrajin iz kamna zgradil domačijo, kjer je morala biti klet vedno kamnita. Vodo si je našel v kamnitem vodnjaku sredi vasi, moko si je mel z mlinskim kamnom, koso si je nabrusil z brusnim kamnom. Na kamnih pod vaško lipo so gospodarji odločali o dogajanju na vasi. Na vaškem pokopališču so kamni ohranjali spomin na življenja ljudi, h krstnemu kamnu so nesli otroka. Po ljudskem izročilu naj bi kamen v zibelki varoval otroke pred moro. Ta šega izhaja iz zgornje [[Gorenjska|Gorenjske]] ([[Dovje]], [[Mojstrana]]). Vaški otroci so se igrali najrazličnejše igre s kamni, npr. ristanc, kamenčkanje, ali je kaj trden most ... Razdalje so ljudje merili z lučaji kamna, globino pa z merjenjem čara odmeva kamna, ki so ga vrgli v jamo. ''6. poglavje:'' Kamniti podzemni biseri Najrazličnejša geografska dejstva o našem slikovitem podzemnem svetu se prepletajo z zbranim ljudskim izročilom. Gre za razlike med resnično razlago o nastanku jamskega sveta in ljudskimi pripovedmi, s katerimi so si razlagali te pojave. ''7. poglavje:'' Kamnita dediščina Krasa ''8. poglavje:'' Kamnolomi naravnega kamna nekoč in dane ''9. poglavje:'' Kamnine in izdelki sedanjih kamnolomov ''10. poglavje:'' Pripovedi kamnarjev ''11. poglavje:'' Harmonija kamna v slovenskem parlamentu ==== Čar vode ==== [[Slika:carvode.jpg|thumb|right| Naslovnica knjige ''Čar vode'' (1996), Foto: www.kunaver.com]] ''Čar vode'' je knjiga iz zbirke ''Pod lipo domačo''. Izšla je leta [[1996]] v samozaložbi Dušice Kunaver. Knjiga je v celoti posvečena vodi v slovenskem ljudskem izročilu, torej najdemo v njej pripovedke našega ljudstva, ki si je na svoj način razlagalo vodne pojave. [[Voda]] je sopotnica človeka na vsakem koraku in je tudi v preteklosti krojila [[usoda|usodo]] ljudstev in narodov, saj so vse stare kulture nastale ob rekah ali na obalah morij. Pripovedi, zbrane v knjigi ''Čar vode'' so povzete iz različnih virov. Nekatere so zapisane v izvirni, druge v skrajšani obliki. Razdeljene so v 15 osnovnih poglavij, ponekod so ta razdeljena tudi na podpoglavja: ''1. poglavje:'' Voda – prebivališče skrivnostnih bitij Po ljudskem izročilu so v slovenskih vodah živela razna skrivnostna bitja, od katerih ima v knjigi vsako svoje podpoglavje: *velikani (Velikan na Kuclju, Gora Špik in potok Martuljek) *vile (Skrivnostno jezero], Dobra vila v dolini Soče, Rojenice v Lipljenški jami *škrati (Izvirki 'Kadi v soteski Rajnik) *povodni mož (Kako je nastalo Cerkniško jezero, Bohinjsko jezero, Ribniško jezero, Gestrin v Muri, Povodni mož v Sorici, Povodni mož v Krki pri Novem mestu) *zmaj (Zmaj v Preserskem jezeru, Zmaj v jezeru v Matkovem kotu, Jezero v Olševi, Zmaj na Konjiški gori, Zmaj v Postojnski jami) [[Jezero|Jezera]], [[potok]]e, [[studenec|studence]], [[reka|reke]] in [[tolmun]]e so v davnih dneh oblikovala ta skrivnostna bitja. Tako so [[Blejsko jezero]] napolnile lepe vile, [[Cerkniško jezero]] je nastalo po nasvetu povodnega moža, prav tako [[Ribniško jezero]] na [[Pohorje|Pohorju]]. Potok Martuljek naj bi bil ostanek hudobnega velikana Ledenca, breg reke Poljanščice pa je oblikoval velikan, ki je živel na Kuclju. ''2. poglavje:'' Voda – kazen za človekovo objestnost Kot kazen za človekov napuh in prevzetnost ter nemoralno ravnanje je v mnogih narodih zapisan vesoljni potop. Vendar vesoljni potop ni vedno potreben, saj zadostuje že, če dolino zalijejo valovi … ''3. poglavje:'' Voda – prinašalka zdravja Kar nekaj slovenskih zdravilnih vrelcev je po ljudskem verovanju dobilo svojo zdravilno moč od skrivnostnih bitij. Tako so Radensko slatino menda skuhale čarovnice, čateško zdravilno vodo pa je pokazal Čatež (kozlu podoben skrivnostni prebivalec naših gozdov). ''4. poglavje:'' Voda – prinašalka kruha Človek si je nekdaj zamišljal, da je bil sam del narave; nasprotno kot danes, ko smo ljudje dvignjeni nad naravo. Zato se je tudi pogovarjal z vodo, reko, vetrom, oblaki, kot s sebi enakimi bitji. Voda pa je človeku prinesla tudi žitno seme, katerega je potreboval za hrano za preživetje (Kruh v Dravi, Kruh v Celjskem jezeru). ''5. poglavje:'' Voda – prinašalka zlata [[Zlato]] in druge rudnine naj bi v naše kraje prinesla voda – zlato naj bi prinesel studenec Zlatenik na Bovškem, prav tako je zlato za slavne [[Dražgoše|dražgoške]] zlate [[oltar]]je prinesla voda. ''6. poglavje:'' Voda – rešiteljica pred zakletvami Zlobni in kruti graščaki si po smrti niso zaslužili mirnega spanja, temveč so se še stoletja plazili po gradu kot koče in prosili kakšnega pastirčka, naj jih reši prekletstva. In marsikateremu pastirčku bi to res uspelo, če bi se tistega dne, ko se je srečal z zakleto dušo, umil z vodo ali pa vsaj z roso namočil obraz. (Grad Žamerk, Ukleti graščak pohorskega gradu, Zakleta kraljična v Reki, Zakleta deklica na Gradišču, Stara žena na ruševinah Šaleškega gradu, Grof Ulrik v vodnjaku na Celjskem gradu, Deklica na Goriškem gradu pri Velenju, Veronika s kamniškega Malega gradu) ''7. poglavje:'' Voda – obramba proti Turkom (Jez pri Železni kaplji) ''8. poglavje:'' Voda – obramba proti žandarjem Vojni ubežniki v [[Logarska dolina|Logarski dolini]] so se znali spretno skrivati pred žandarji, pri tem pa jim je pomagal domiselno izdelan sistem medsebojnega obveščanja, v katerega je bil vključen tudi šum slapov. (Vojaški ubežniki v Logarski dolini) ''9. poglavje:'' Voda – naravna meja Če so ljudje gradili [[most]] je to vodnega duha vedno močno razvnelo, saj so s tem prekinili naravno mejo. Vodnega duha je bilo nato potrebno pomiriti z raznimi darovi. Pod zgrajenim mostom so kasneje stanovali povodni možje, na mostu pa so se zbirale čarovnice, zato imajo mnogi mostovi na enem koncu [[kapela|kapelico]]. (Vragov jez ob Vipavi, Gonja ob Dravi, Kamniti most v Škofji Loki) ''10. poglavje:'' Reka – osebnost Človek se je nekdaj istovetil z naravo, bil je njej enak. Ogovarjal jo je in jo smatral kot sebi enakovredno bitje. Tudi reka je bila zanj osebnost z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. (Drava, Sava, Soča, Sava pri Crngrobu) ''11. poglavje:'' Voda – prinašalka sreče, zdravja in blagostanja v šegah slovenske vasi Voda je igrala veliko vlogo ob različnih praznikih in obredih: *ob novem letu (novoletni darovi za vodo, da bi tudi naslednje leto ostala čista in da bi je bilo dovolj) *ob pustu (v mnogih krajih še danes zažigajo Pusta ali kurenta, ali pa ju mečejo v vodo, kar pomeni konec zime) *na Gregorjevo, 12. marca (to je praznik tržiških čevljarjev, ki so na ta dan vrgli luč v vodo, da jim ni bilo treba več delati ob luči, saj je bil dan že dovolj dolg) *ob Veliki noči (na veliko soboto naj bi imela voda zdravilno in čarodejno moč) *na binkoštno nedeljo (mnoga dekleta so se na binkoštno jutro umivala z roso, ki naj bi imela čarodejno moč – prinašala je lepoto in zdravje) *ob kresu (tudi kresna voda naj bi prinašala zdravje, lepoto in srečo) … ''12. poglavje:'' Voda v pregovorih ''13. poglavje:'' Voda v pesmih ''14. poglavje:'' Čar vode – če je ni To poglavje prinaša pripoved pisateljičinega očeta, Andreja Zlobca. Govori o pričetku [[Soška fronta|Soške fronte]], med katero so vojaki pokradli vodo, zato je bilo težko za vse ljudi, še posebej za ranjence, ki so želeli le kapljico vode, da bi si rešili življenje. Od vsepovsod se je slišalo: »Vode, wasser, viz, voda, voda, voda!« Težko je bilo tudi zato, ker je bila najbližja reka Soča že pod [[Italija|Italijo]], manjše rečice pa so imele suhe struge. Nato pa so Avstrijci razstrelili ljudi in zgradili [[vodovod]], po katerem je voda prvič pritekla spomladi leta [[1916]] in teče še danes. ''15. poglavje:'' Čar vode – danes Avtorica v zadnjem poglavju opominja na razliko v človekovem odnosu do vode danes in nekoč. Potrebno se je zavedati, da življenje na Zemlji vendar izhaja iz vode, zato bi jo morali bolj ceniti in spoštovati, ne pa da v usahlih strugah gledamo stare štedilnike in vrečke, v iskanju za čisto vodo pa ni dovolj iti le do naše morske obale, temveč dlje, v skrite morske kotičke in na otoke. Človek bi se v svojem življenjskem tempu moral kdaj tudi ustaviti, pogledati v preteklost in prisluhniti pripovedim preteklih rodov. ==== Čar kruha ==== ''Čar kruha'' je zbirka, ki nas opominja, da je nekega dne človek ugotovil, da [[lov]] ni edini način preživetja, zato je postal [[poljdelestvo|poljedelec]]. Ob tem je človek potreboval tudi več znanja; zanimal se je za zvezde, letne čase, za čas setve in čas žetve. Velika prelomnica je bila iznajdba stroja za obdelovanje žitnih polj leta [[1831]], ki je povzročila lažje obdelovanje večjih površin, katerih z ročnim delom ne bi zmogli obdelati. Knjiga je izšla leta [[1999]] v samozaložbi Dušice Kunaver. Kruh je imel v vseh praznikih osrednjo obredno vlogo. Obilna pojedina s slavnostnimi kruhi ob letnih praznikih in življenjskih prelomnicah je prastara obveznost, ki naj bi zagotovila rodovitnost poljem in srečo ljudem. Ko je človek pričakoval novo leto in druge pomembne praznike, je na pragu domačije sprejemal obhodnike (kolednike, pustne šeme ...), ki so v hišo prinašali zdravje in srečo. Obvezno je bilo darilo obhodnikom, ki je obdarilo tudi darovalca samega, npr. pustni krofi so darovalcu prinašali dobro letino, velikonočni kruhi pa blagoslov v hišo. Kruh ob obredih pa je imel še eno vlogo: vsaj takrat je izbrisal razlike med revnimi in bogatimi ter med sitimi in lačnimi. Pomembno vlogo pa je imel tudi v življenju vsakega posameznika. Ob rojstvu so z darovanjem kruha vilam rojenicam poskušali izprositi srečno usodo otroku. Fant je s kosom kruha odhajal k vojakom, dražgoški kruhek mu je izpovedal dekletovo ljubezen in lectovo srce je dekletu prineslo odgovor fanta. Svatovska pogača je ženinu in nevesti zagotavljala srečen zakon. Gospodar pa je vse življenje vsak delovni dan in ob praznikih ob kruhu zbral svojo družino. ==== Ljudska pripoved pod lipo domačo ==== Knjiga ''Ljudska pripoved pod lipo domačo'' sodi v zbirko knjig ''Pod lipo domačo''. Izšla je leta [[2008]] v samozaložbi Dušice Kunaver. V knjigi so zbrane ljudske pripovedi, ki govorijo o preteklosti Slovencev, o slovenskem narodu skozi zgodovino. V teh pripovedih seveda ne moremo najti zgodovinske resnice, najdemo pa dogodke, ki so se resnično zgodili, ljudstvo pa jih je po svoje obarvalo in dodalo svoja stališča. Knjiga ima 8 poglavij, ki se razlikujejo po časovnem okviru. Vsako poglavje ima svoje mesto v zgodovini: ''1. poglavje:'' Starodavne trgovske poti Poglavje obravnava zgodovinsko obdobje [[prazgodovina|prazgodovine]] - naselitev [[Ljubljana|Ljubljane]] v [[kamena doba|kameni dobi]] ([[mostiščarji]]), [[bronasta doba|bronasti dobi]] in [[železna doba|železni dobi]] ([[Iliri]] in [[Kelti]]) ter kasneje ob napadih [[Rimljani|Rimljanov]], ko je mesto dobilo [[obzidje]] in postalo rimsko vojaško taborišče. Po napadu vojskovodje [[Atila|Atile]] v [[5. stoletje|5. stoletju]] je [[Emona]] izginila iz zgodovine za naslednjih 500 let. Znova se je pojavila leta [[1144]] kot nova naselbina z imenom [[Luwigana]], iz česar je nastalo ime Ljubljana. (Ljubljanski zmaj) ''2. poglavje:'' Preseljevanje narodov (Ajdovo zrno) ''3. poglavje:'' Velikani so zgradili naše gore (Špik v Martuljkovi skupini, Skala Igla pri Solčavi, Velikan Hrust in Šmarna gora, Babji zob na Jelovici) ''4. poglavje:'' Spomini na pogansko dobo (Čatež - iskalec vode, Žalik žene v Lučah, Vile v jami Vilenica, Vile so oblikovale Blejsko jezero, Povodni mož v Bohinjskem jezeru, Povodni mož v Cerkniškem jezeru, Ajdovska deklica v Prisanku, Zlatorog) Kljub temu, da je v boju zmagalo krščanstvo, pa je v srcih ljudi ostalo zasidrano poganstvo. Zato so gozdovi, reke, jezera in gore še vedno v ljudski pripovedi naseljeni z vilami, škrati, povodnimi možmi in drugimi čarobnimi bitji poganstva. ''5. poglavje:'' Krščanski vplivi (Kako je nastal Kras, Gospod ustvari oves, Radenci) V [[8. stoletje|8.]] in [[9. stoletje|9. stoletju]] je na naših tleh dokončno prevladalo krščanstvo. Po tem obdobju so v ljudske pripovedi namesto čarobnih bitij poganstva začeli vstopati Bog Stvarnik, Mati božja in svetniki. ''6. poglavje:'' Tuji fevdalci (Erazem Lueger Predjamski, Grad Turjak) V 8. stoletju je na slovenskih tleh zagospodarilo tuje [[plemstvo]] in pri tem je ostalo naslednjih dvanajst stoletij. Večina ljudskih pripovedi tega časa govori o tragiki življenja slovenskih tlačanov, vendar je bilo med mnogimi osovraženimi fevdalci tudi nekaj izjem. ''7. poglavje:'' Turški vpadi (Turki na Šmarni gori, Šmarnogorski zvon zvoni ob pol dvanajstih, Jermanova vrata - Kamniško sedlo) Kruti časi za slovenske kmete so prišli med [[15. stoletje|15.]] in [[17. stoletje]]m, ko so Turki pustošili polja, praznili hiše in odpeljali otroke kmetov v suženjstvo. ''8. poglavje:'' Ljudski junaki (Peter Klepec, Miklova Zala, Lepa Vida, Martin Krpan) V težkih časih turških vpadov je ljudstvo iskalo in našlo upanje ter varnost pri ljudskih junakih: * dobrosrčen, močan, pogumen in drzen Peter Klepec * lepa in pogumna Miklova Zala, Korošica, ki je tvegala beg iz turškega suženjstva. Iz [[Turčija|Turčije]] se je skupaj s stricem podala na dolgo in nevarno pot čez ves [[Balkanski polotok|Balkan]], ki je spadal pod Turčijo, vse do rodne [[Koroška (pokrajina)|Koroške]]. Srečno se je vrnila v [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]] in zaradi svoje zvestobe do moža in ljubezni ustvarila najlepši lik slovenske žene. * Lepa Vida, katera ne predstavlja le ene slovenske ženske, temveč mnogo mladih deklet in mater, katere je revščina prisilila, da so odšle za zaslužkom v Egipt, doma pa so pustile otroke in može * mogočni in pravični [[Kralj Matjaž]], ki je bil Slovenec, ustoličen na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]], živel je na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] in bil vedno pripravljen pomagati siromakom. Matjaž je bil vodja kmečkega punta leta [[1478]]. A v času bojev s fevdalci so na Koroško prodrli Turki. Matjaževi borci so se umaknili do Kokovega ob Ziljici, fevdalci pa so se povezali s Turki in tako ustvarili močno vojsko. Ta združena vojska je nato porazila Matjaževe puntarje. Večna želja ljudstva je bila, da bi si zadnji Matjaževi borci izborili pot iz obkoljene soteske, bežali po dolini [[Drava|Drave]], [[Peca]] pa bi jim odprla svoje skale in jih sprejela v svoje varstvo. In še danes bi bili tam na varnem. Kralj Matjaž pa še danes spi pod goro Peco, a ko so mu bo brada sedemkrat ovila okrog kamnite mize, se bo prebudil in v našo deželo se bo spet vrnila pravičnost in dobrosrčnost. Kralj Matjaž torej ni mrtev, saj pravičnost in upanje nikoli ne umreta. ==== Blejska Dobrava, Lipce, Kočna nekoč in danes ==== Knjiga z naslovom ''Blejska Dobrava, Lipce, Kočna nekoč in danes'' govori o kraju v bližini [[Jesenice|Jesenic]], Blejski Dobravi, in dveh okoliških vasicah, Lipcah in Kočni. Kraj je star približno 800 let in je danes izhodišče za [[Blejski Vintgar]]. Nastala je v vrtcu na Blejski Dobravi, kjer so se otroci lotili zbiranja starih pripovedi, pregovorov, pesmi in šeg svojega kraja. Ob pomoči staršev, vzgojiteljic Mire Muhar in Janje Debeljak, pisateljice Dušice Kunaver in organizatorja publikacije Francija Šifrerja, je otrokom ta naloga uspela. Izšla je leta [[1998]]. V slovenskem prostoru je takšna kronika, ki bi jo pripravil vrtec, nekaj edinstvenega. V publikaciji lahko preberemo podatke o kroniki kraja, kaj se je tu v preteklosti dogajalo, poleg tega pa tudi mnogo starih šeg in običajev, ki so jih zbrali otroci, npr.: * kako so na praznik svetih treh kraljev po vasi hodili koledniki Gašper, Miha in Boltežar in prepevali koledniške pesmi, pri vsaki hiši pa so dobili nekaj denarja * kako je bila za pusta tipična [[maškara]] v tem kraju t. i. ''ta svamnata'' (ta slamnata), ki je prišla v hišo in se tam otresla slame, tako da je imela gospodinja po odhodu maškare dovolj dela s pospravljanjem * kako so se otroci ob velikonočnih praznikih igrali igre s pirhi] * kako so prebivalci tega kraja že od nekdaj, pa še tudi danes, pasli krave na planinah Klek, na Poljanah in na Repečnikovem rutu * kako so na binkoštno nedeljo žegnali polja * kako je bilo včasih na [[26. december|26. decembra]] na Blejski Dobravi žegnanje konj, ki so prihajali od blizu in daleč. Žegnanje je bilo pred vaško cerkvijo, ki je posvečena sv. Štefanu. Ta šega je dandanes zopet obujena. * kako so imeli otroci [[28. december|28. decembra]] vedno navsezgodaj pokonci, saj je bil to dan, imenovan ''tepežkanje'', ko so imeli pravico našeškati s palico svoje starše Zbrali pa so tudi razne reke o tem, kako so ljudje s teh krajev včasih napovedovali vreme ter različne recepte iz ljudske medicine, značilne jedi, značilne narečne besede ... === Alpinizem === Eno od poglavij prizadevanj Dušice Kunaver je tudi objavljanje alpinistične dediščine njenega pokojnega moža [[Aleš Kunaver|Aleša Kunaverja]], ki je vodil vzpon slovenskega alpinizma v svetovni vrh. Književni opus Dušice Kunaver na področju alpinizma obsega naslednja dela: *''Aleš Kunaver'' (1988), *''Od Triglava do treh vrhov sveta'' (1994), *''S Triglava na vrhove sveta'' (2000), v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice *''Nepal v mitih, legendah in praznovanjih'' (2004), *''Čopov steber - dvakrat prvič'' (2005), *''Trisul - varuh boginje'' (2006), *''Makalu - prvič prvi v Himalaji'' (2006), *''Lhotse - južna stena''(2006), *''Dežela šerp 1962'' (2007). === Angleščina === Dušica Kunaver je poenostavila temelje angleške slovnice in poskusila pouk angleščine obogatiti s kulturnim ozadjem obeh jezikov. Tako je poskrbela za prevod slovenskih šeg in pripovedi v angleščino. Njena dela na področju angleščine so: *''Poskusno gradivo za pouk angleščine za 7. razred'' (1983), *''Poskusno gradivo za pouk angleščine za 8. razred'' (1983), *''Erasmus Lueger Predjamski'' (1988), *''Peter Klepec'' (1988), *''Vilenica'' (1988), *''Sedem stebrov angleščine na mislenih vzorcih'' (1990), *''Korak v anglo-ameriški svet'' (1990), *''Angleščina za vsakdanjo rabo'' (1991), *''Angleščina po mavrični bližnjici - preglednica'' (1993), *''Sestavljam angleško in slovensko poslovno pismo'' (1993), *''Grammar in songs'' (1994), *''Slovnica na miselnih vzorcih'' (1995), *''Angleške besede - naredim jih sam'' (1995), *''Angleške legende'' (1995), *''Ameriške ljudske pesmi'' (1995), *''Angleška slovnica na šolskem odru'' (1995), *''Slovene folk tales'' (1998), *''Mavrične stopnice do angleščine'' (1998), *''Angleško poslovno pismo - vzorčni stavki'' (1999), *''Temelji angleščine ob miselnih vzorcih, pripovedih in pesmih'' (2000), *''Mavrične stopnice do angleščine - video'' (2001), *''Mavrična formula'' (2001), *''Mavrična sestavljanka'' (2001), *''Mavrične pesmi v angleščini - CD'' (2002), *''Mavrične vaje iz angleščine'' (2003), *''Mavrična angleščina na grafoskopu'' (2003), *''Mavrična piramida'' (2003), *''Mavrična angleščina v pregovorih'' (2005), *''A glimpse into the history of Ljubljana'' (2005), *''Slovenian customs and songs'' (2006), *''Slovenian folk tales'' (2007), *''Angleške besede - naredim jih sam'' (2007), *''Učni komplet mavrična angleščina (7 gradiv)'' (2008). *''Basic European grammar in seven rainbow colours: synoptic table for English language'' (2017) === Pedagogika === Med njenimi deli najdemo prav tako nekaj knjig, ki govorijo o tehniki učenja: *''Otrok - dom - šola'' (1991), *''Mlademu učitelju na pot'' (1992), *''Učim se učiti'' (1993), *''Most do antike'' (1994), *''Vrabčja šola lepega vedenja'' (1994), *''Z lepim vedenjem v lepše čase'' (1996), *''Učim se poučevati'' (2008). == Nagrade in priznanja == * priznanja zavoda za šolstvo in andragoškega centra (2002) * nagrada Republike Slovenije na področju šolstva za življenjsko delo (1995) == Viri == * Kunaver, Dušica, (1999). ''Slovenske bajke in pripovedke''. Ljubljana: samozaložba D. Kunaver * Blejska Dobrava: Vrtec vzgojno-varstvene organizacije Jesenice (1998). ''Blejska Dobrava, Lipce, Kočna nekoč in danes'' * Kunaver, Dušica, (1996). ''Čar vode''. Ljubljana: samozaložba D. Kunaver * Kunaver, Dušica, (1999). ''Čar kruha''. Ljubljana: samozaložba D. Kunaver * Kunaver, Dušica, s soavtorji, (2000). ''Čar kamna''. Ljubljana, samozaložba D. Kunaver * Kunaver, Dušica, (2008). ''Ljudska pripoved pod lipo domačo''. Ljubljana, samozaložba D. Kunaver * 12 Slovenian folktales = 12 slovenskih ljudskih pripovedi / [priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek ; prevedli Dušica Kunaver in Mimi Marinšek Čadež * ''Drobci skupnih evropskih korenin: ljudske pravljice in pripovedi'' (2015) (zbrali in za mladino priredili Dušica Kunaver in Mojca Razbornik) * Legende treh rek : Ljubljanica, Soča, Sava ((zbrali in za mladino priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek) == Zunanje povezave == * http://www.kunaver.com * http://www.tvu.acs.si/priznanja/2002 * http://www.gore-ljudje.net/novosti/8833/ {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kunaver, Dušica}} [[Kategorija:Rojeni leta 1937]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Dušica Kunaver|*]] 485on87w3nq4y7s3enhfdsmkw0p089p Turki na Šmarni gori 0 199473 5724902 4906207 2022-07-28T17:50:51Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki Pripovedka '''[[Turki]] na [[Šmarna gora|Šmarni gori]]''' je bila izdana v zbirki Slovenske bajke in pripovedke, ki je izšla leta [[1999]] v samozaložbi [[Dušica Kunaver|Dušice Kunaver]], katera je tudi uredila zbirko oz. zbrala gradivo. == Zgodovinsko ozadje == [[Turški vpadi]] na slovensko ozemlje so potekali v [[15. stoletje|15.]] in [[16. stoletje|16. stoletju]]. Današnje ozemlje [[Slovenija|Slovenije]] je bilo takrat razdeljeno na [[Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]], [[Goriška|Goriško]] in mesto [[Trst]] (dežele v okviru [[habsburška monarhija|habsburške monarhije]]). Prvič so vdrli oktobra [[1408]] v [[Bela krajina|Belo krajino]], o čemer je poročal tudi [[Janez Vajkard Valvasor]]. Ti vpadi so trajali približno 200 let. Kasneje so vpadi sledili vsako leto. Ker so napadali s [[Hrvaška|Hrvaške]], so najbolj trpeli južni deli slovenskega ozemlja, [[Bela krajina]], [[Kras]] in [[Kočevsko]]. Turški vpadi pa so se leta [[1593]] z zmago notranjeavstrijskih in hrvaških čet nad Turki pri [[Sisak|Sisku]] končali. Turki so požigali vasi, pobijali ljudi, mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v janičarje, ostale ljudi, ki so bili dovolj močni pa so odpeljali v suženjstvo, kradli so živino ter pridelke, denar ... === Ljudstvo v obdobju vpadov Turkov === V obdobju turških vpadov so bile vasi na milost in nemilost izpostavljene sovražniku. [[Graščak]]i so se skrivali v [[grad]]ovih, [[meščan]]i za [[mestno obzidje|mestnimi obzidji]], [[kmet]]om pa je bila edino zatočišče vaška [[cerkev (zgradba)|cerkvica]]. Ti stari zidovi okrog cerkva (imenovane [[utrdba|utrdbe]] oz. [[tabor]]i) pomenijo edinstven spomenik slovenske ljudske arhitekture. Zdijo se zelo majhni, a so vzdržali približno 300 let turških vpadov in stojijo še danes. == Vsebina pripovedke == [[Šmarna gora]] je po davni ljudski pripovedi kup kamenja, katerega je hudobni velikan Hrust nametal za fantom, ki ga je skušal ubiti. Menda se je kasneje ta velikan na mestu, kjer je danes sedlo med Šmarno goro in [[Grmada|Grmado]], sam pogreznil v kup kamenja. Po drugi pripovedki pa je sedlo med hriboma nastalo takrat, ko je ajdovska deklica, velikanka, ki je živela v crngrobskem gozdu, stopila na vrh Šmarne gore in ta se je pod njeno težo vdrl. Šmarna gora in Grmada sta veliko vlogo v zgodovini slovenskega ljudstva odigrali tudi v času vpadanja Turkov. Grmada je prav v tem času dobila ime, saj so na njej zakurili kres oz. grmado, ki je vso Gorenjsko opozarjala na nevarnost. Na vrhu Šmarne gore pa je bilo okrog cerkve močno obzidje, ki je nudilo varnost kmetom. V vsem času niso Turki niso nikoli premagali tabora na Šmarni gori. Toda neke sobote je bila nevarnost, da bi se to le zgodilo, zelo velika. Ko so Turki drveli proti vrhu gore je nenadoma nastal velik vihar in pred vrsto Turkov na konjih se je pojavil mož v beli obleki z ognjenim mečem v rokah. Prestrašeni Turki so zbežali z gore, hvaležni kmetje pa so v spomin na ta čudež na mestu, do kamor so Turki prišli, zgradili kapelico sv. Sobote. [[Kategorija:Dela Dušice Kunaver]] [[Kategorija:Dela leta 1999]] ldgp003riflk3bla5uvnxrajtijz631 Bloudkova nagrada 0 201499 5724903 5649004 2022-07-28T17:50:56Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Bloudkova nagrada''' je najvišje državno priznanje [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki jo od leta [[1965]] podeljuje ''Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj'' za dosežke na področju [[šport]]a. Imenovana so po velikem športnem delavcu in [[funkcionar]]ju [[Stanko Bloudek|Stanku Bloudku]]. Poleg Bloudkovih nagrad, ki so najbolj cenjene, se podeljujejo tudi [[Seznam prejemnikov Bloudkove plakete|Bloudkove plakete]]. ==Dobitniki Bloudkovih nagrad== {| class="wikitable" font-size:95%" ! Za leto ! Dobitnik ! Področje |- ! rowspan="11"|1965 | [[Marjan Božič]] | Projektiranje športnih objektov |- | [[Miroslav Cerar|Miro Cerar]] | [[Gimnastika]] |- | [[Rudolf Cvetko]] | [[Sabljanje]] |- | [[Ante Gnidovec]] | Razvoj [[alpsko smučanje|alpskega smučanja]] |- | [[Fedor Gradišnik]] | Razvoj [[atletika|atletike]] |- | [[Jelica Vazzaz]] | [[Gimnastika]] |- | [[Atletsko društvo Kladivar Celje]] | Razvoj [[atletika|atletike]] |- | [[Planinski vestnik]] | [[Planinstvo]] |- | [[Plavalni klub Ljubljana]] | [[Plavanje]] |- | [[Smučarski klub Enotnost]] | [[Alpsko smučanje]] |- | [[TVD Partizan Železničar]] | [[Gimnastika]], [[odbojka]], [[alpsko smučanje|smučanje]] in [[sankanje]] |- ! rowspan="9"|1966 | [[Ivo Daneu]] | [[Košarka]] |- | [[Fedor Košir]] | [[Planinstvo]] |- | [[Leopold Krese]] | Organizacijsko delo v športu |- | [[Stane Pelan]] | [[Tenis]], [[namizni tenis]] in [[alpsko smučanje|smučanje]] |- | [[Drago Ulaga]] | Strokovno delo v športu |- | [[Košarkarski klub Union Olimpija|Akademski košarkarski klub Olimpija]] | [[Košarka]] |- | [[Hokejski klub Acroni Jesenice|Hokejski klub Jesenice]] | [[Hokej na ledu]] |- | [[Odbor Po poteh partizanske Ljubljane]] | Obujanje tradicije [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in spodbujanje rekreacije |- | [[TVD Partizan Maribor I]] | Športni uspehi in delo z mladimi |- ! rowspan="7"|1967 | [[Boris Gregorka]] | [[Gimnastika]] |- | [[Stanko Lorger]] | [[Atletika]] |- | [[Vasja Pirc]] | [[Šah]] |- | [[Zoran Polič]] | Publicistično delo v telesni kulturi |- | [[Miha Potočnik]] | Razvoj [[Planinstvo|planinstva]] in [[alpinizem|alpinizma]] |- | [[Tvd Partizan Narodni dom]] | Športni uspehi in delo z mladimi |- | [[ŽŠD Maribor]] | Množično vključevanje občanov |- ! rowspan="6"|1968 | [[Ciril Hočevar]] | Življenjsko delo v športu |- | [[Gregor Klančnik]] | [[Alpsko smučanje|smučanje]] in [[planinstvo]] |- | [[Avgust Pohar]] | [[Alpsko smučanje]] |- | [[Drago Stepišnik]] | Delo v telesni kulturi |- | [[Miro Steržaj]] | [[kegljanje]] |- | [[TVD Partizan Kočevje]] | Delo z mladimi in športna dejavnost |- ! rowspan="5"|1969 | [[Danilo Dougan]] | Organizacijsko delo v športu |- | [[Vlado Gorišek|Vlado]] in [[Janez Gorišek]] | Izgradnja [[Letalnica bratov Gorišek|Planiške velikanke]] |- | [[Avgust Likovnik]] | Organizacijsko delo v [[kegljanje|kegljanju]] |- | [[Športno društvo Branik]] | Uspehi v tekmovalnem in množičnem športu |- | [[TVD Partizan Kovinar]] | Delo z mladimi in športna dejavnost |- ! rowspan="5"|1970 | [[Joža Čop]] | [[Planinstvo]] in [[alpinizem]] |- | [[Boris Kristančič]] | [[Košarka]] |- | [[Miloš Stergar]] | [[Gimnastika]] |- | [[Alojz Šef]] | [[Športna medicina]] |- | [[Smučarsko društvo Jesenice]] | [[Alpsko smučanje]] |- ! rowspan="6"|1971 | [[Tone Bučer]] | [[Planinstvo]] |- | [[Tine Orel]] | [[Planinstvo]] |- | [[Marko Rožman]] | Strokovno in organizacijsko delo v športu |- | [[Tomaž Šavnik]] | [[Gimnastika]] |- | [[Namiznoteniški klub Olimpija]] | [[Namizni tenis]] |- | [[Občinski sindikalni svet Celje]] | Vključevanje delovnih ljudi v športno-rekreacijsko dejavnost |- ! rowspan="5"|1972 | [[Niko Belopavlovič]] | Razvoj [[Alpsko smučanje|smučanja]] |- | [[Karel Jug]] | Razvoj šolske telesne vzgoje in kulture |- | [[Jože Šater]] | Vsestranska aktivnost na področju telesne kulture |- | [[Viktor Šenica]] | [[Gimnastika]] |- | [[Gorska reševalna zveza Slovenije|Gorska reševalna služba Slovenije]] | Izredno požrtvovalno delo pri reševanju v gorah |- ! rowspan="6"|1973 | [[Jože Beslič]] | Uveljavitev šole v naravi |- | [[Vinko Jelovac]] | [[Košarka]] |- | [[Ljubo Jovan]] | Razvoj športne rekreacije |- | [[Nataša Urbančič]] | [[Atletika]] |- | [[Jože Vild]] | Razvoj telesne kulture |- | [[Športno društvo Fužinar]] | Razvoj telesne kulture na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] |- ! rowspan="5"|1974 | [[Slavko Demšar]] | Dolgoletno delo v telesni kulturi |- | [[Joža Glonar|Jože Glonar]] | Plodno delo v telesni kulturi |- | [[Aleš Kunaver]] | [[Planinstvo]] in [[alpinizem]] |- | [[Jože Švigelj]] | [[Alpsko smučanje]] |- | [[Športno društvo Triglav]] | Dvajsetletno uspešno delo v občini |- ! rowspan="7"|1975 | [[Stane Lavrič]] | Uspešno delo v invalidskem športu |- | [[Vlado Mišica]] | [[Športno strelstvo]] |- | [[Krešimir Petrović]] | [[Sociologija športa]] |- | [[Jože Štrafela]] | Vsestransko organizacijsko in strokovno delo v športu |- | [[JAHO VI|VI. Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava]] | [[Alpinizem]] - osvojitev gore [[Makalu]] |- | [[Odbor Po poteh partizanske Jelovice]] | Obujanje tradicije [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in spodbujanje rekreacije |- | [[Telesnokulturna skupnost Ravne]] | Telesnokulturna dejavnost |- ! rowspan="5"|1976 | [[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] | Organizacijsko delo in dosežke pri gradnji športnih objektov |- | [[Mima Jaušovec]] | [[Tenis]] |- | [[Cvetka Klančnik - Belin]] | [[Jadralstvo]] |- | [[Atletski klub Olimpija]] | Tekmovalni dosežki v [[atletika|atletiki]] |- | [[TVD Partizan Maribor – Studenci]] | Amatersko delo v telesni vzgoji in športni rekreaciji |- ! rowspan="5"|1977 | [[Jože Gogala]] | [[Hokej na ledu|Hokej]] in [[drsanje]] |- | [[Jože Malič]] | Dolgoletno delovanje v športu |- | [[Jože Šturm]] | Pedagoško in znanstveno delo v telesni kulturi |- | [[Konjeniški klub Ljutomer]] | Razvoj [[konjeništvo|konjeništva]] |- | [[Telesnokulturna skupnost Novo mesto]] | Uresničevanje novih usmeritev v telesni kulturi |- ! rowspan="6"|1978 | [[Janez Gabršek]] | Strokovno in organizacijsko delo v [[atletika|atletiki]] |- | [[Ada Klanjšek]] | Dolgoletno uspešno delo v športu |- | [[Borut Petrič]] | [[Plavanje]] |- | [[Drago Požar]] | Razvoj množičnosti v športu in izgradnja športnih objektov |- | [[Športno društvo Slovan]] | Preobrazba športnega življenja v širšem območju [[Ljubljana|Ljubljane]] |- | [[Šolsko športno društvo Simon Jenko]] | Uspešno delo v šolskem športu |- ! rowspan="7"|1979 | [[Vlado Dernač]] | Organizacijsko delo v invalidskem športu |- | [[Ružica Kovačič]] | Vsestransko delo na področju [[gimnastika|gimnastike]] |- | [[Bojan Križaj]] | [[Alpsko smučanje]] |- | [[Ivan Križnar]] | Strokovno in organizacijsko delo v telesni kulturi |- | [[Jugoslovanska alpinistična odprava – Everest 79]] | [[Alpinizem]] - osvojitev [[Mount Everest|najvišje gore sveta]] po novi smeri |- | [[Plavalni klub Triglav]] | Strokovno in organizacijsko delo, vrhunski športni dosežki |- | [[Poveljstvo ljubljanskega armadnega območja]] | Uresničevanje sodobne vloge telesne kulture pri nas |- ! rowspan="5"|1980 | [[Jože Geršak]] | Organizacijsko in strokovno delo v športu |- | [[Marijan Skušek]] | Strokovno in organizacijsko delo v [[atletika|atletiki]] |- | [[Delovna organizacija Elan]] | Razvojno delo, prispevek k množičnosti telesne kulture in športa |- | [[Planinsko društvo Kamnik]] | Uspešno delo v slovenskem planinskem gibanju |- | [[Zveza letalskih organizacij Slovenije]] | Uveljavitev letalskega športa v Sloveniji, vrhunski dosežki |- ! rowspan="7"|1981 | [[Drago Petrič]] | Strokovno in trenersko delo v [[plavanje|plavanju]] |- | [[Marko Račič]] | Dolgoletno delo v [[atletika|atletiki]] |- | [[Miloš Rutar]] | Razvijanje pridobitev in vrednot [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] na področju [[apsko smučanje|smučarskega športa]] |- | [[Miro Vesel]] | Organizacijsko in strokovno delo v invalidskem športu |- | [[Anton Videnšek]] | Tekmovalni uspehi v [[letalsko modelarstvo|letalskem modelarstvu]] |- | [[TVD Partizan Gaberje]] | Uspešno delo v športu s strokovno zasnovanim programom |- | [[OZD Železarna Ravne]] | Načrtna telesnokulturna dejavnost delavcev in drugih krajanov |- ! rowspan="8"|1982 | [[Vinko Cajnko]] | Življenjsko delo v športu |- | [[Ljuban Jakše]] | Organizacijsko delo v [[šah]]u |- | [[Stane Koblar]] | Delo v [[Slovenska planinska zveza|Planinski]] in [[Slovenska smučarska zveza|Smučarski]] zvezi |- | [[Darjan Petrič]] | [[Plavanje]] |- | [[Boris Strel]] | [[Alpsko smučanje]] |- | [[Tone Vogrinec]] | Trenersko delo in vodenje [[alpsko smučanje|alpske smučarske]] reprezentance [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] |- | [[Alpski letalski center Lesce - Bled]] | Razvoj [[športno letalstvo|športnega letalstva]] in [[športno padalstvo|padalstva]] |- | [[Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana]] | Vzgojno, izobraževalno in raziskovalno delo na področju športa |- ! rowspan="10"|1983 | [[Janez Aljančič]] | Uspešno delo predvsem pri gradnji športnih objektov |- | [[Marjan Lenarčič]] | 30-letno organizacijsko delo v športu |- | [[Srečko Masle]] | [[Kajak in kanu (šport)|Kanu na divjih vodah]] |- | [[Draga Mislej]] | Dolgoletno uspešno delo v športu |- | [[Janez Pavčič]] | Dolgoletno vsestransko delo v športu |- | [[Bojan Polak|Bojan Polak - Stjenka]] | Dolgoletno vsestransko delovanje v športu |- | [[Smučarski klub snežinka]] | Velik prispevek k razvoju [[alpsko smučanje|smučanja]] |- | [[Šolski center za telesno vzgojo Ljubljana]] | Pomembno delo pri vzgoji strokovnih kadrov |- | [[TVD Mozirje]] | Stoletno delovanje |- | [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji]] | Razmah športa med zamejskimi Slovenci |- ! rowspan="10"|1984 | [[Jure Franko]] | [[Alpsko smučanje]] |- | [[Filip Gartner]] | Uspešno strokovno vodenje moške [[alpsko smučanje|alpske smučarske]] reprezentance |- | [[Janko Grošelj]] | Vsestransko delo v športu, zlasti v [[atletika|težkoatletskih]] panogah. |- | [[Franc Knez]] | [[Alpinizem]] |- | [[Dušan Novak]] | Dolgoletno delo v športu, zlasti v [[namizni tenis|namiznem tenisu]] |- | [[Mitja Prešeren]] | Pomembno organizacijsko in strokovno delo, zlasti v [[plavanje|plavanju]] |- | [[Dušan Senčar]] | Uspešno organizacijsko in strokovno delo v [[alpsko smučanje|smučarskem]] športu |- | [[Dagmar Šuster]] | Ustvarjalno organizacijsko delo v športu |- | [[Stane Urek]] | Propagandna dejavnost in strokovno delo v telesni kulturi |- | [[Padalska ekipa ALC (Dušan Intihar, Darko Svetina, Roman Božič, Benjamin Šmid, Branko Mirt) ]] | [[Športno padalstvo|Padalstvo]] |- ! rowspan="10"|1985 | [[Janez Kocijančič]] | Organizacijsko delo v smučarski organizaciji |- | [[Ernest Nagy]] | Več kot 50-letno delo v športu |- | [[Bruno Parma]] | [[Šah]] |- | [[Janez Ponebšek]] | Uspešno organizacijsko in strokovno delo v [[atletika|atletiki]] |- | [[Draga Stamejčič|Draga Stamejčič - Pokovec]] | [[Atletika]] |- | [[Rajko Šugman]] | Uspešno družbeno politično, organizacijsko in strokovno delo v športu |- | [[Karlo Vončina]] | 40-letno uspešno delo pri razvoju množične telesne kulture |- | [[Janez Zemljarič]] | Uspešno vodstveno in organizacijsko delo v telesni kulturi |- | [[Organizacijski komite Planica]] | [[Smučarski skoki]] in [[Smučarski poleti|poleti]] |- | [[Slovensko planinsko društvo Trst]] | Uspešen razvoj planinstva in telesnokulturne dejavnosti med zamejskimi Slovenci |- ! rowspan="8"|1986 | [[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] | Dolgoletno delo v športu, športnem novinarstvu in publicistična dejavnost |- | [[Adolf Klojčnik]] | Dolgoletno pedagoško, organizacijsko in znanstveno delo v športu |- | [[Rok Petrovič]] | [[Alpsko smučanje]] |- | [[Dušan Povrh]] | Organizacijsko in strokovno delo v [[atletika|atletiki]], prispevek k razvoju športnega filma |- | [[Ljubica Vučetič - Zavrnik]] | Strokovno delo v [[športna medicina|športni medicini]] |- | [[Odprava Cerro Torre 1985/1986]] | Prvenstveni [[alpinizem|alpinistični vzpon]] v [[Patagonija|Patagoniji]] |- | [[Organizacijski komite FIS Bohinj]] | Prispevek pri razvoju [[alpsko smučanje|smučanja]] in ohranjanje tradicije [[tek na smučeh|smučarskega teka]] |- | [[ŠD Partizan Gorje]] | Dosežki v organizaciji športne rekreacije krajanov |- ! rowspan="7"|1987 | [[Rajmond Debevec]] | [[Športno strelstvo]] |- | [[Cveto Pavčič]] | Tekmovalni dosežki in strokovno ter organizacijsko delo v športu |- | [[Bojan Pavletič]] | Razvoj telesne kulture med Slovenci na Tržaškem |- | [[Ciril Praček]] | Dolgoletno uspešno delo v [[alpsko smučanje|smučanju]] in [[alpinizem|alpinizmu]] ter publicistiki |- | [[Mateja Svet]] | [[Alpsko smučanje]] |- | [[Pavla Trogar]] | Uspehi na področju množičnega športa, strokovno in organizacijsko delo |- | [[SSK Elektrotehna Ilirija]] | [[Smučarski skoki]] |- ! rowspan="8"|1988 | [[Matjaž Debelak]] | [[Smučarski skoki]] |- | [[Jože Fišer]] | Dolgoletno uspešno organizacijsko in strokovno delo v športu |- | [[Tilka Gajšek]] | Prispevek k razvoju [[odbojka|odbojke]] in [[košarka|košarke]] v Sloveniji |- | [[Beno Hvala]] | Delovanje v športu in velik prispevek k razvoju športnega programa na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] |- | [[Janez Krušic]] | Velik prispevek k razvoju [[gorništvo|gorništva]] in [[alpinizem|alpinizma]] |- | [[Sadik Mujkič|Sadik Mujkić]] in [[Bojan Prešern|Bojan Prešeren]] | [[Veslanje]] |- | [[Primož Ulaga]] | [[Smučarski skoki]] |- | [[Smučarska skakalna reprezentanca Jugoslavije]] <br> <small>([[Matjaž Debelak]], [[Primož Ulaga]], [[Miran Tepeš]], [[Matjaž Zupan]])</small> | [[Smučarski skoki]] |- ! rowspan="6"|1989 | [[Tomo Česen]] | [[Alpinizem]] |- | [[Milan Dolenc]] | [[Konjeništvo]] |- | [[Miloš Janša]] in [[Stanko Slivnik]] | [[Veslanje]] |- | [[Andrej Jelenc]] | [[Kajak in kanu (šport)|Kanu na divjih vodah]] |- | [[Leopold Krajnčič]] | Organizacijsko delo na mnogih toriščih telesne kulture |- | [[Uredništvo športnih oddaj Radia Ljubljana]] | 40-letni ustvarjalen prispevek k razvoju športa v Sloveniji |- ! rowspan="5"|1990 | [[Anton Franzot]] | Dolgoletno aktivno delovanje v [[hokej na ledu|hokeju na ledu]] |- | [[Tugo Klasinc]] | Več kot 50-letno delovanje v športu |- | [[Niko Vrabl]] | Organizacijsko in strokovno delo v športu |- | [[Jure Zdovc]] | [[Košarka]] |- | [[TVD Partizan Narodni dom]] | [[Ritmična gimnastika]] |- ! rowspan="6"|1991 | [[Tjaša Andrée-Prosenc]] | [[Umetnostno drsanje]] in [[kotalkanje]] |- | [[Nataša Bokal]] | [[Alpsko Smučanje]] |- | [[Lojze Gorjanc]] | Dolgoletno in uspešno delo s smučarskimi skakalci in organizacija smučarskega sklada |- | [[Milan Jerman]] | Organizacijsko delo v slovenski in jugoslovanski [[atletika|atletiki]] |- | [[Franci Petek]] | [[Smučarski skoki]] |- | [[Rokometni klub Celje|Rokometni klub Celje Pivovarna Laško]] | [[Rokomet]] |- ! rowspan="7"|1992 | [[Iztok Čop]] in [[Denis Žvegelj]] | [[Veslanje]] |- | [[Jože Javornik]] | Organizacijsko delo v [[smučarski skoki|smučarskih skokih]] |- | [[Marika Kardinar]] | [[Kegljanje]] |- | [[Roman Lešek]] | Organizacijski, strokovni in tekmovalni dosežki v [[atletika|atletiki]] |- | [[Marko Prezelj]] in [[Andrej Štremfelj]] | [[Alpinizem]] - osvojitev gore [[Kangčenzenge]] |- | [[Četverec brez krmarja]] <br><small>([[Milan Janša]], [[Jani Klemenčič|Janez Klemenčič]], [[Sašo Mirjanič]], [[Sadik Mujkič|Sadik Mujkić]])</small> | [[Veslanje]] |- | [[Revija Šport]] | 40-letno izhajanje in dognano obravnavanje strokovnih in teoretičnih vprašanj športa |- ! rowspan="6"|1993 | [[Slavko Brinovec]] | Dolgoletno in uspešno delo v športu |- | [[Franc Fingušt]] | Dolgoletno delo v [[zgodovina avtomobila|avtomobilističnem športu]] |- | [[Igor Majcen (plavalec)|Igor Majcen]] | [[Plavanje]] |- | [[Lojze Mikolič]] | Uspešno trenersko delo v [[strelstvo|strelstvu]] |- | [[Ekipa kanuistov 3 x C-1 slalom]]<br><small>([[Simon Hočevar]], [[Jože Vidmar]], [[Boštjan Žitnik]])</small> | [[Kajak in kanu (šport)|Kanu na divjih vodah]] |- | [[Organizacijsko odbor Zlate lisice]] | Uspešna izvedba mednarodnih [[alpsko smučanje|smučarskih]] tekmovanj |- ! rowspan="4"|1994 | [[Britta Bilač]] | [[Atletika]] |- | [[Štefan Ošina]] | Življenjsko delo v športu |- | [[Aljaž Pegan]] | [[Gimnastika]] |- | [[Trenerska ekipa smučarske reprezentance]]<br> <small>{{nowrap|([[Tomaž Cerkovnik]], [[Pavel Grašič]], [[Marko Jurjec]], [[Jaro Kalan]], [[Stojan Puhalj]])}}</small> | [[Alpsko smučanje]] |- ! rowspan="3"|1995 | [[Brigita Bukovec]] | [[Atletika]] |- | [[Silvo Kristan]] | Življenjsko delo v športu |- | [[Pavle Šegula]] | Življenjsko delo v [[planinstvo|planinstvu]] |- ! rowspan="4"|1996 | [[Jure Kastelic]] | Strokovno delo z vrhunskimi športniki |- | [[Viktor Krevsel]] | Dosežki pri pedagoškem, strokovnem in znanstveno-raziskovalnem delu |- | [[Tone Praček]] | Izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa |- | [[Andraž Vehovar]] | [[Kajak in kanu (šport)|Kajak na divjih vodah]] |- ! rowspan="3"|1997 | [[Franci Čop]] | Tekmovalno, strokovno in organizacijsko delo v [[Alpsko smučanje|alpskem smučanju]] |- | [[Primož Peterka]] | [[Smučarski skoki]] |- | [[Leon Štukelj]] | Življenjsko delo v športu |- ! rowspan="3"|1998 | [[Metod Klemenc]] | Življenjsko delo v športu |- | [[Tomaž Čopi]] in [[Mitja Margon]] | [[Športno jadranje|Jadranje]] |- | [[Smučarski klub Tržič]] | Izjemen prispevek k razvoju [[alpsko smučanje|smučanja]] pri nas |- ! rowspan="5"|1999 | [[Gregor Cankar]] | [[Atletika]] |- | [[Branko Elsner]] | Življenjsko delo v [[nogomet]]u |- | [[Tomaž Humar]] | [[Alpinizem]] |- | [[Marjan Jemec]] | Življenjsko delo v športu |- | [[Luka Špik]] | [[Veslanje]] |- ! rowspan="4"|2000 | [[Jože Hladnik]] | Življenjsko delo na področju športne vzgoje in [[atletika|atletike]] |- | [[Davo Karničar]] | Smučarski spust z [[Mount Everest]]a |- | [[Špela Pretnar]] | [[Alpsko smučanje]] |- | [[Janko Strel]] | Izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa |- ! rowspan="3"|2001 | [[Martina Čufar]] | [[Športno plezanje]] |- | [[Zvone Zanoškar]] | Življenjsko delo v športu |- | [[Rokometni klub Krim|Rokometni klub Krim ETA Neutro Roberts]] | [[Rokomet]] |- ! rowspan="5"|2002 | [[Jolanda Čeplak]] | [[Atletika]] |- | [[Janez Matoh]] | Izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa |- | [[Miha Terdič]] | [[Kajak in kanu (šport)|Kajak na divjih vodah]] |- | [[Andrej Škufca]] in [[Katarina Venturini]] | [[Športni ples]] |- | [[Smučarska skakalna reprezentanca Slovenije]]<br><small>([[Damjan Fras]], [[Robert Kranjec]], [[Peter Žonta]], [[Primož Peterka]])</small> | [[Smučarski skoki]] |- ! rowspan="5"|2003 | [[Dejan Košir]] | [[Deskanje na snegu]] |- | [[Tomislav Levovnik]] | Izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa |- | [[Peter Mankoč]] | [[Plavanje]] |- | [[Mitja Petkovšek]] | [[Gimnastika]] |- | [[Ludvik Ravnik]] | Življenjsko delo v športu |- ! rowspan="3"|2004 | [[Milan Amer]] | Življenjsko delo v športu, posebej [[kegljanje|kegljanju]] |- | [[Vasilij Žbogar]] | [[Športno jadranje|Jadranje]] |- | [[Urška Žolnir]] | [[Judo]] |- ! rowspan="4"|2005 | [[Rok Benkovič]] | [[Smučarski skoki]] |- | [[Davor Mizerit]] in [[Matej Prelog]] | [[Veslanje]] |- | [[Raša Sraka]] | [[Judo]] |- | [[Jože Mešl]] | Izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa |- ! rowspan="3"|2006 | [[Irena Avbelj]] | [[Športno padalstvo]] |- | [[Lucijan Kozlovič]] | Življenjsko delo v športu |- | [[Božidar Marinič]] | Življenjsko delo v športu |- ! rowspan="3"|2007 | [[Marcel Djurdjevič]] | Življenjsko delo in izjemen prispevek k razvoju [[rokomet]]a |- | [[Petra Majdič]] | [[tek na smučeh|smučarski tek]] |- | [[Stane Trbovc]] | Življenjsko delo v športu |- ! rowspan="4"|2008 | [[Primož Kozmus]] | [[atletika]] |- | [[Jože Okoren]] | Uspešno delo v invalidskem športu |- | [[Stane Papež]] | Življenjsko delo v [[rokomet]]u |- | [[Adi Vidmajer]] | Življenjsko delo v [[atletika|atletiki]] in [[planinstvo|planinstvu]] |- ! rowspan="4"|2009 | [[Sara Isaković|Sara Isakovič]] | [[Plavanje]] |- | [[Peter Kauzer]] | [[Kajak na divjih vodah]] |- | [[Branko Oblak|Brane Oblak]] | [[Nogomet]] |- | [[Evgen Titan]] | Življenjsko delo na področju športa v [[Prekmurje|Prekmurju]] |- ! rowspan="5"|2010 | [[Tina Maze]] | [[Alpsko smučanje]] |- | [[Dejan Zavec]] | [[Boks]] |- | [[Lucija Polavder]] | [[Judo]] |- | [[Rolando Pušnik]] | [[Rokomet]] |- | [[Milan Kneževič]] | Življenjsko delo na področju [[šah]]a |- ! rowspan="4"|2011 | Smučarska skakalna reprezentanca Slovenije<br><small>([[Robert Kranjec|Robi Kranjec]], [[Peter Prevc]], [[Jurij Tepeš]] in [[Jernej Damjan]])</small> | [[Smučarski skoki]] |- | [[Slavko Ivezič]] | Izjemen prispevek k razvoju slovenskega rokometa |- | [[Meta Zagorc]] | Izjemen prispevek k razvoju slovenskega plesa |- | [[Janko Popovič]] | Življenjsko delo v športu |- ! rowspan="4"|2012 | Biatlonska mešana štafeta<br><small>([[Andreja Mali]], [[Teja Gregorin]], [[Klemen Bauer]] in [[Jakov Fak]])</small> | [[Biatlon]] |- | [[Franjo Izlakar]] | [[Atletika]] |- | [[Marjan Fabjan]] | [[Judo]] |- | [[Mina Markovič]] | [[Plezanje]] |- ! rowspan="4"|2013 | [[Rudi Hiti]] | izjemen prispevek k razvoju športa |- | [[Rok Marguč]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Peter Vilfan]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Srečko Remih]] | življenjsko delo v športu |- ! rowspan="3"|2014 | [[Žan Košir]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Peter Prevc]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Miklavž Sever]] | življenjsko delo v športu |- ! rowspan="3"|2015 | [[Marta Bon]] | izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa |- | [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Rudi Zavrl]] | življenjsko delo v športu |- ! rowspan="4"|2016 | [[Jelko Gros]] | izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa |- | [[Srečko Katanec]] | izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa |- | [[Martin Steiner]] | življenjsko delo v športu |- | [[Tina Trstenjak]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- ! rowspan="4"|2017 | [[slovenska košarkarska reprezentanca]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[slovenska rokometna reprezentanca]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Benjamin Savšek]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Ilka Štuhec]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- ! rowspan="4"|2018 | [[Jakov Fak]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Janja Garnbret]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Drago Bunčič]] | življenjsko delo v športu |- | [[Adolf Urnaut]] | življenjsko delo v športu |- ! rowspan="5"|2019 | [[Primož Roglič]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Eva Terčelj]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Milan Žvan]] | izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa |- | [[Vladimir Čermak]] | življenjsko delo v športu |- | [[Boris Kutin]] | življenjsko delo v športu |- ! rowspan="4"|2020 | [[Tadej Pogačar]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Slovenska rokometna reprezentanca]] iz leta 2004 | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Marjeta Kovač]] | življenjsko delo v športu |- | [[Polonca Sladič]] | življenjsko delo v športu |- ! rowspan="4"|2021 | [[Ema Klinec]], [[Nika Križnar]], [[Špela Rogelj]] in [[Urša Bogataj]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Slovenska košarkarska reprezentanca]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Anamarija Lampič]] | vrhunski mednarodni športni dosežek |- | [[Peter Ozmec]] | življenjsko delo v športu |} ==Viri== * [https://www.gov.si/teme/bloudkova-priznanja/ www.gov.si] * [http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/nagrade/pdf/Bloudek_40let.pdf Dobitniki 1965-2004] [[Kategorija:Slovenska športna priznanja in nagrade]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1965]] ifhb3i7r2sstrp4jfr428kbasft5mqi Pesniški dvor 0 201775 5724904 5270179 2022-07-28T17:52:18Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Pesniški dvor | image = PesniskiDvor.jpg | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Pesniški Dvor]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = nkd | designation1_offname = Pesniški Dvor - Dvorec PesniškiDvor 13 | designation1_date = | designation1_number = 7770 <ref>{{RKD|7770}}</ref> | občina = Pesnica }} [[Slika:226 Pößnitzhöfen — Pesnicki dvor - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumb|right|250px|Pesniški dvor leta 1830, J.F.Kaiser]] '''Pesniški dvor''' je [[dvorec]] v bližini kraja [[Pesnica pri Mariboru|Pesnica]] pri [[Maribor]]u. Prvič je bil omenjen okoli leta 1190. Prvi lastniki so ga uporavljali do konca [[15. stoletje|15. stoletja]]. Dvorec je nato večkrat menjal lastnika. Leta 1832 ga je kupil šentpavelski samostan na [[Koroška (vojvodina)|Koroški]] in ga obdržal do leta 1935. Nato je prešel v roke mariborskega [[Agrokombinat]]a in bil sedež uprave. Dvorec s pripadajočimi [[posest]]vi ima že dolgo tradicijo. Ko je prišlo v roke šentpavelskega [[samostan]]a, je postalo pomembno za regionalno [[gospodarstvo]]. Prvenstveno je bil namenjen proizvodnji [[jabolko|jabolk]], ki so jih konec [[19. stoletje|19. stoletja]] izvažali po [[železnica|železnici]] na [[Dunaj]]. Danes je posestvo v slabem stanju, saj ni bilo redno vzdrževano. [[Dvorec]] sicer varuje spomeniško varstvo, vendar obstaja nevarnost, da se bo podrl. Gospodarsko poslopje je v boljšem stanju, le da je prazno, brez opreme. Danes je dvorec naseljen, v njem živijo tri družine. == Glej tudi == * [[Pesniški Dvor]] (naselje) == Sklici== {{Sklici}} ==Viri == *Krajevni leksikon, IV. knjiga, 1980, stran 239 *Raziskovalna naloga Pesniška sprehajalna pot, 2003, stran 25 {{castle-stub}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Pesniški dvor]] [[Kategorija:Pesniški Dvor]] 6jfk2sq0qu570to6ue9zyib8u91d4ap Erich Prunč 0 207798 5724905 5414658 2022-07-28T17:52:24Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Erich Prunč''' (pesniški psevdonim '''Niko Darle'''), [[Koroški Slovenci|koroško-slovenski]] [[jezikoslovec]], slavist, [[literarni zgodovinar]], [[pesnik]] in [[prevajalec]], * [[15. oktober]] [[1941]], [[Celovec]], † [[28. maj]] [[2018]], [[Gradec]]. == Življenje == Rodil se je kot dvanajsti otrok kmečke družine v [[Straža vas|Straži vasi]] pri [[Škocjan v Podjuni|Škocjanu]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Ljudsko šolo je obiskoval v Škocjanu, gimnazijo v semenišču na Plešivcu pri [[Celovec|Celovcu]]. Študiral je [[slavistika|slavistiko]], [[jezikoslovje]] in [[filozofija|filozofijo]] na univerzah v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Gradec|Gradcu]], kjer je leta 1968 doktoriral z disertacijo o izposojenkah v slovenskem knjižnem jeziku. V letih 1965−1988 je bil asistent na [[Inštitut za slavistiko|Inštitutu za slavistiko]] in lektor na [[Inštitut za izobraževanje prevajalcev in tolmačev|Inštitutu za izobraževanje prevajalcev in tolmačev]] v Gradcu. Od leta 1988 je bil redni profesor in predstojnik tega inštituta. Bil je med pobudniki [[Koroški kulturni dnevi|Koroških kulturnih dnevov]] (skupaj s člani ljubljanske univerze so prirejali vsakoletno osrednjo koroško kulturno-znanstveno prireditev) in predsednik [[Krščanska kulturna zveza|Krščanske kulturne zveze]]. Prizadeval si je za normalizacijo odnosov med slovenskimi strankami na Koroškem, opozarjajoč na škodljive posledice enostranskih ideoloških opredelitev. Bil je predsednik Avstrijske študijske komisije za izobraževanje prevajalcev in tolmačev in podpredsednik združenja [[CIUTI]] (Conférence Internationale d'Instituts Universitaires des Traducteurs et Interprètes). Raziskoval je zgodovino slovenskega jezika, jezikovne stike ter teoretična in praktična vprašanja [[prevodoslovje|prevodoslovja]]. Leta 2007 je postal dopisni član [[SAZU]]. == Delo == V gimnazijskih letih je urejal dijaški list [[Kres]]. Po končani maturi (leta 1962) je kot [[režiser]] in [[igralec (umetnik)|igralec]] ustanovil [[Oder Mladje]], s katerim je poskušal modernizirati [[slovenska gledališka dejavnost na Koroškem|slovensko gledališko dejavnost na Koroškem]], 1965. pa je pri [[Janežičev sklad|Janežičevem skladu]] izdal pesniško zbirko ''Tihožitja'' {{COBISS|ID=966913}}. Za njegovo [[lirika|liriko]] sta značilni stroga pesniška oblika in z mitološko motiviko izpovedano [[koroško slovenstvo]]. Kot študent je imel posebne oddaje na [[Koroški radio|Koroškem radiu]], začel je zbirati [[narečje|narečno]] gradivo ter z videoposnetki dokumentirati govorne položaje. Iz te dejavnosti sta se razvila ideja in koncept za raziskovalni projekt [[Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten]]. Leta 1990 je prejel [[Tischlerjeva nagrada|Tischlerjevo nagrado]]. Raziskoval je starejše obdobje slovenskega jezika in literature, [[večjezičnost]], bil je [[translatologija|translatolog]] in [[dialektologija|dialektolog]]. Kot jezikoslovec je leta 1967 zagovarjal disertacijo ''Notranje prevzeto v slovenskem knjižnem jeziku. Poizkus tipologije prevzemnih tvorb v slovenščini'' ter pripravil temeljno razpravo ''Prispevek k poznavanju virov za Gutsmanov slovar''. V središču Prunčevega dela je bila v letih 1982−1987 izdaja raziskovalnega projekta ''Inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem'' pri [[Avstrijska akademija znanosti in umetnosti|Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti]] v več knjigah. Tu je dokončno izoblikoval koncept [[slovar]]ja, pravila za oblikovanje gesel ter za standardiziranje in urejanje razpoložljivega dialektološkega gradiva in kartoteke. Bil je tudi glavni urednik prvih treh knjig te edicije. To so ''Ključ'', ''Slovar A−B'' in ''C−Dn''. Leta 1987 se je iz dela o koroških narečjih umaknil. Vse to delo pri Inventarizaciji … je spremljalo še veliko število študij, med drugim izdaja korespondence ''Jarnik-Kopitar'' v letih 1970, 1971, 1974, 1981, 1983. Leta 1984 se je habilitiral s kritično izdajo del [[Urban Jarnik|Urbana Jarnika]]. Posebna prireditev tega dela je njegova knjiga ''Urban Jarnik: pesmi in prevodi'' (2002), ki je dopolnjena z obširnimi opombami, komentarji in kazali. Ker za slovenistično profesuro (zaradi preusmeritve [[graška slavistika|graške slavistike]] vstran od [[slovenistika|slovenistike]]) ni bilo sistemske možnosti, se je Prunč preusmeril na [[prevajalstvo]] in v Gradcu kot predstojnik izdelal najprej znanstveno infrastrukturo inštituta (predvsem knjižnice, dokumentacije, kadra), študentom pa nudil večinoma razmnožene učne pripomočke. Enajstim jezikovnim smerem inštituta je dodal še znakovni jezik. Posebno pozornost zasluži njegova knjiga ''Uvod v prevodoslovje'', ki je od leta 1993 doživela 5 izdaj in se uporablja na nemških univerzah, prevedena pa je tudi v hrvaščino. == Bibliografija == ; Znanstvene publikacije * ''Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten.'' Graz: Institut für Slawistik der Universität, 1980. {{COBISS|ID=6095360}} * ''V spomin Urbana Jarnika (1784−1844)'' (soavtor). Celovec, Ljubljana, Maribor: Sadjarsko društvo Slovenije, 1984. {{COBISS|ID=29142017}} * ''Einführung in die Translationswissenschaft.'' Graz: Institut für Translationswissenschaft, 2001. {{COBISS|ID=20294498}} * ''Urban Jarnik: pesmi in prevodi.'' Celovec: Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, 2002. {{COBISS|ID=123160832}} * ''Entwicklungslinien der Translationswissenschaft.'' Berlin: Frank&Timme, 2007. {{COBISS|ID=512296832}} ; Uredniško delo * Zbornik predavanj: ''Koroški kulturni dnevi.'' Maribor: Obzorja, 1973. {{COBISS|ID=1924381}} * ''[[Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten]]'' (sourednik pri nem. slovarju). Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1982−2007. {{COBISS|ID=16146945}} * ''Pontes Slavici: Festschrift für Stanisslaus Hafner zum 70. Geburtstag'' (sourednik). Graz: Akademische Druck, 1986. {{COBISS|ID=29202688}} * ''Materialien zur Geschichte der Slawistik in der Steiermark'' (sourednik). Graz: Institut für Slawistik der Universität, 1987. {{COBISS|ID=22446337}} * ''Electronics&translation'' (sourednik). Graz: Selbstverlag, 1994. {{COBISS|ID=3336034}} * ''Beyond equivalence=Onkraj ekvivalence.'' Graz: Institut für theoretische und angewandte Translationswisenschaft, 2005. {{COBISS|ID=30338146}} ; Prevodi * Nace Šumi: ''Ljubljana.'' Belgrad: ''Jugoslovenska revija'', 1975. {{COBISS|ID=2168723}} * Jože Pogačnik: ''Möglichkeiten und Grenzen der komparativen Jugoslawistik.'' Graz: Akademische Druck, 1985. {{COBISS|ID=6848822}} ; Izbrane razprave * Aus der Kopitarkorrespondenz (Briefe Urban Jarniks an Bartholomäus Kopitar). Wiesbaden: L. Reichert Verlag, 1970. 72−91. {{COBISS|ID=1578355}} * Predromantični narodno-kulturni koncepti v koroški Carinthii. ''JiS 16'' (1970/71). {{COBISS|ID=242975488}} * Umreti nočejo, živeti ne znajo: razmišljanja o plebiscitnem letu. ''Dialogi 6'' (1970). {{COBISS|ID=513155724}} * Prispevek k poznavanju virov za Gutsmanov slovar. ''Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi'' (ur. B. Paternu). Ljubljana: FF, 1980. 209−265. * Urban Jarnik − tekstologische Grundlagen und lexikologische Untersuchung seiner Sprache. Graz, 1983. {{COBISS|ID=37242624}} * Kapelški pasijon. ''Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi.'' Ljubljana: FF, 1989. 191−208. {{COBISS|ID=8322304}} * Handkejev prevod Lipuševega romana »Zmote dijaka Tjaža«. ''SSJLK 27.'' Ljubljana: FF, 1991. 149−168. {{COBISS|ID=38019840}} * Kopitar in Jarnik. ''Obdobja 15.'' Ljubljana: FF, 1996. 185−195. {{COBISS|ID=1366324}} * Slovenščina in enakopravnost v mednarodni komunikaciji. Ljubljana: SDS, 1997. 547−557. {{COBISS|ID=6944354}} ; Vir * Jože Toporišič: ''Erich Prunč''. ''Letopis SAZU'' 58 (2008). 128−130. {{COBISS|ID=28306989}} == Zunanje povezave == TradDok: prevodi v slovenščino (projekt Deutsch-slowenische/kroatische Übersetzung 1848-1918 Ericha Prunča – zahteva prijavo) [http://buedo22.uni-graz.at/] == Glej tudi == * [[seznam avstrijskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam koroških pesnikov]] * [[seznam prevodoslovcev]] * [[seznam jezikoslovcev]] * [[seznam dopisnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam dialektologov]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prunč, Erich}} [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Umrli leta 2018]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Prevodoslovci]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Častni senatorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] a3zlcqskg1uzkzogm6dh5ldppm8jwv1 Marcos Tavares 0 207835 5724948 5695565 2022-07-28T20:19:41Z Noogometni urejevalec 197048 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox football biography | name = Marcos Tavares | fullname = Marcos Magno Morales Tavares | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 176 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[NK Maribor|Maribor]] | clubnumber = 9 | youthyears1 = |youthyears1 = 1993-1997 |youthclubs1 = [[Sport Club Internacional|Internacional]] |youthyears2 = 1997-2002 |youthclubs2 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]] | years1 = 2003 |clubs1 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]] |caps1 = 1 |goals1 = 0 | years2 = 2004 |clubs2 = [[Kedah FA]] |caps2 = |goals2 = 11 | years3 = 2005 |clubs3 = [[Clube Atlético Paranaense|Atlético Paranaense]] |caps3 = 0|goals3 = 0 | years4 = 2005-2006 |clubs4 = [[Kedah FA]] |caps4 = |goals4 = 14 | years5 = 2006 |clubs5 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]] |caps5 = 0 |goals5 = 0 | years6 = 2006–2007 |clubs6 = [[Porto Alegre Futebol Clube|Porto Alegre]] |caps6 = |goals6 = | years7 = 2007 |clubs7 = [[APOEL F.C.|APOEL]] |caps7 = 5 |goals7 = 0 | years8 = 2008–2022 |clubs8 = [[NK Maribor|Maribor]] |caps8 = 435 |goals8 = 159 | nationalyears1 = 2000 |nationalteam1 = Brazilija U16 |nationalcaps1 = 1 |nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2000–2001 |nationalteam2 = Brazilija U17 |nationalcaps2 = 9 |nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2004 |nationalteam3 = Brazilija U20 |nationalcaps3 = 4 |nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2004-2005 |nationalteam4 = Brazilija U21 |nationalcaps4 = 5 |nationalgoals4 = 4 | nationalyears5 = 2007 |nationalteam5 = Brazilija U23 |nationalcaps5 = 1 |nationalgoals5 = 0 |nationality=Brazilian}} '''Marcos Magno Morales Tavares''', [[brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[30. marec]] [[1984]], [[Porto Alegre]], [[Brazilija]]. Tavares je upokojeni brazilski nogometaš in je nazadnje igral za [[NK Maribor]] v [[1. SNL]]. Igral je tudi za mlajše selekcije brazilske nogometne reprezentance. Leta 2013 je prejel slovensko državljanstvo. Kot je po navadi v Braziliji, se je tudi Tavares prvih nogometnih veščin naučil na ulici. Preden je začel s profesionalno kariero, je šel skozi nogometni šoli Gremia in Internacionala v rodnem Porto Alegru. V želji po hitrejšem razvoju je odšel v Malezijo, kjer je v sezoni 2002/2003 igral za ekipo Kedah FA. Po tej sezoni se je Tavares vrnil v Brazilijo, kjer je zaigral za Clube Atlético Paranaense. Po eni sezoni se je ponovno vrnil v Malezijo k Kedah FA, s katerim je postal državni prvak, Tavares pa je bil prvi strelec ekipe s 25 zadetki. Po letu in pol v Kedah FA ga je opazil Roberto de Assis Moreira (brat slovitega brazilskega nogometaša Ronaldinha), lastnik Porto Alegre Futebol Clube in ga pripeljal v svoj klub. Čeprav je dosegel nekaj zadetkov, je bila konkurenca v klubu preprosto prevelika in premočna, Malezijska liga pa premalo poznana s strani nogometnega sveta, zato se je odločil, da svojo nogometno pot nadaljuje v Evropi. Tako je odšel v ciperski APOEL FC. Kmalu po prihodu je zadel na nekaj tekmah Ciperskega pokala, v prvenstvu pa je zaigral le na 4 tekmah, na katerih ni dosegel zadetka. Ker sodelovanje med ciperskim klubom in igralcem ni bilo na pričakovani ravni, je Tavares klub januarja 2008 zapustil. V času, ko je igral na Cipru, je spoznal Niltona Fernandesa, ki ga je predstavil [[Zlatko Zahovič|Zlatku Zahoviču]], športnemu direktorju NK Maribora. Nova sezona v slovenskem prvenstvu se je hitro približevala in Tavares je imel le eno priložnost, da prepriča Zahoviča. Tavares jo je dobro izkoristil in kmalu podpisal pogodbo z [[NK Maribor]]. Tavares se je v Sloveniji dobro znašel in v sezoni 2008/2009 postal državni prvak z Mariborom. Bil je tudi prvi strelec kluba ter drugi strelec lige v tej sezoni. Dosegel je 15 zadetkov in bil zaradi svojega tehničnega znanja, kvalitete ter discipline razglašen za najboljšega igralca v slovenski Prvi ligi v sezoni 2008/2009. Prav tako je tega leta prejel naziv Guest Star 2008 na področju športa, nagrado za najbolj prepoznavno tujo osebnost v Sloveniji. V sezoni 2009/2010 je Maribor postal slovenski pokalni prvak, Tavares pa v finalni tekmi dosegel dva zadetka. V sezoni 2010/2011 je Tavares odlično igral v kvalifikacijah za Ligo Evropa ter dosegel 4 zadetke, a je Maribor vseeno ostal na zadnji stopnički pred uvrstitvijo v Ligo Evropa. V sezoni 2010/2011 je Tavares postal prvi strelec prve slovenske lige in bil med najbolj zasluženimi za mariborsko deveto šampijonsko zvezdico. Navijači in soigralci so mu nadeli vzdevek Tava, kar se navezuje na njegov priimek. Marcos Tavares je bil tudi kapetan ekipe iz Maribora velik ljubljenec mariborskih navijačev in legenda kluba. Svoje življenje je posvetil v vero v Boga in ustanovil društvo "Jezus je pot". Prav iste besede ga poganjajo naprej še danes. Bori se za svojo družino, vero in prijatelje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.marcostavares.si Uradna spletna stran] * {{PrvaLiga|81804}} {{NK Maribor squad}} {{Najboljši strelci Prve slovenske nogometne lige}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Tavares, Marcos}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Brazilski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Grêmia]] [[Kategorija:Nogometaši Porto Alegreja FC]] [[Kategorija:Nogometaši APOEL F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Paranaense]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] b5qju0j0798hjq2htqd4afre441o6p1 Vatroslav Oblak 0 208100 5724906 5014455 2022-07-28T17:52:30Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vatroslav Ignacij Oblak''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], * [[15. maj]] [[1864]], [[Celje]], † [[15. april]] [[1896]], Celje, [[Slovenija]]. == Življenjepis == Oblak, sin podobarja [[Ignacij Oblak|Ignacija Oblaka]], je ljudsko šolo obiskoval v Celju, [[gimnazija|gimnazijo]] od 1874 v Celju, ponavljal je 1., 2. in 4. razred, pozneje pa dobro napredoval. Po končanem 7. razredu je zbolel za [[Tuberkuloza|sušico]] in za eno leto prenehal z učenjem; jeseni 1885 je vstopil v 8. razred v Celju, bil pa 26. novembra izključen iz vseh [[Avstrija|avstrijskih]] gimnazij, ker je sošolce nagovoril, da so cesarsko [[himna|himno]] peli v slovenščini, zato se je nato preselil v [[Zagreb]], kjer je 1886 maturiral. Na jesen je odšel na [[Dunaj]], kjer je študiral slovansko [[filologija|filologijo]] in [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]]. Dne 11. marca 1891 je bil promoviran za [[doktor]]ja, dobil isto leto od dunajske univerze Linsbergovo štipendijo in v novembru odpotoval v [[Makedonija (regija)|Makedonijo]], kjer je največ časa preživel v [[Solun]]u, da bi tam proučeval makedonska [[narečje|narečja]]. Ker so ga [[Turki]] imeli za vohuna, so ga v začetku marca 1892 zaprli, ga po posredovanju avstrijskega [[konzul]]a izpustili; moral pa je nemudoma zapustiti Makedonijo in Turčijo. Po kratkem bivanju na Dunaju in v Celju je maja 1892 odpotoval na [[Dalmacija|dalmatinske]] [[otok]]e študirat [[čakavščina|čakavsko narečje]]; na Jadranu se je mudil nekako do konca avgusta. Po vrnitvi se je potegoval za slovenski [[lektor]]at v [[Gradec|Gradcu]], se junija 1893 v Gradcu habilitiral za jugoslovansko filologijo; v zimskem semestru 1893/1894 je začel predavati. Jeseni 1895 se mu je zdravje močno poslabšalo, tako da je že težko predaval. Dne 12. marca 1896 ga je [[Flozofska fakulteta v Gradcu|graška filozofska fakulteta]] predlagala za [[profesor|izrednega profesorja]] slovanske filologije s posebnim ozirom na slovenščino, toda imenovanja ni več dočakal.<ref>[http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/ ''Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja.'' Ljubljana: SAZU, 2009]</ref> == Delo == Po vpisu na univerzo je začel objavljati v znanstvenem [[časopis]]u ''Archiv für slaviche Philologie'' in v manj kot 10 letih napisal okoli 150 [[članek|člankov]] in razprav. Proučeval je [[zgodovina|zgodovino]] [[slovenščina|slovenskega jezika]] in njegova narečja ([[Koroška (pokrajina)|Koroška]], [[Bela krajina]], [[Prekmurje]], [[Vipavska dolina]]), narečja [[hrvaščina|hrvaškega jezika]], zlasti čakavščino (otok [[Lastovo]]), [[makedonščina|makedonska]] in [[bolgarščina|bolgarska]] narečja. Na področju južnoslovanske dialektologije je postal mednarodno priznan stokovnjak. Da bi dokazal makedonski izvor stare [[Cerkvenoslovanščina|cerkvene slovanščine]], v nasprotju s [[Kopitar]]jevo in [[Miklošič]]evo [[Panonska teorija|panonsko teorijo]], je 1891/1892 raziskoval narečja severno od Soluna in o njih napisal obsežno razpravo ''Macedonische Studien'', ki je eno temeljnih del o makedonskih narečjih. Oblak je v zgodovini slovenskega jezika in [[Dialektologija|dialektologiji]] prvi predhodnik [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]]. Obravnaval je [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] slovenskih [[protestanti|protestantov]] 16. stoletja. Spremljal je tudi vse raziskovalno dogajanje v [[slavistika|slavistiki]] ter v delu ''Archiv für slavische Philologie'' in drugod objavil na desetine ocen in kritičnih razprav.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Oblak, Vatroslav}} [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Gradcu]] rbykddhq7kwn4oj63q7ywf9d6nxs4d3 Domicijan Koroški 0 208127 5724907 5685442 2022-07-28T17:52:49Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik |name=Sveti Domicijan |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[5. februar]] |venerated_in=[[rimskokatoliška Cerkev]] |image= <!-- WD --> |imagesize=230px |caption=Domicijan upodobljen na freski iz leta 1429, samostanska cerkev v Millstattu na Koroškem |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=[[Karantanija|Karantanski]] [[knez]] (?) |beatified_date= |beatified_place= |beatified_by= |canonized_date=obdobje pred [[Papež Aleksander III.|Aleksandrom III.]]<br>1171 si je ta papež pridržal pravico do beatifikacije in kanonizacije<br>[[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] |canonized_place= |canonized_by= |attributes=malika meče v Millstattsko jezero |patronage=[[Karantanija]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]], zlasti Millstatt<br>kroti [[nevihta|nevihte]]<br>pomirja [[vročina|vročino]]<br>priprošnjik v mnogih drugih zadevah |major_shrine=''Cerkev Kristusa Odrešenika in Vseh svetnikov'' pri [[benediktinci|benediktinskem]] samostanu v Millstattu |suppressed_date= |issues= }} '''Domicijan Koroški''' (morda '''Domislav''' ali pa '''Tuitianus'''), legendarni [[vojvoda]] [[Karantanija|Karantanije]] iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], [[svetnik]], * [[8. stoletje]], † [[802|okoli 802]]. == Izročilo == [[Slika:Millstatt Domitian Statue See.jpg|thumb|right|150px|Domicijanov kip sredi Millstattskega jezera]] [[Slika:Domitian von Kaernten Reliquienschrein 01.JPG|thumb|right|150px|Romanski sarkofag z relikvijami Sv. Domicijana]] [[File:Millstatt Valvasor.jpg|thumb|150px|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjev]] pogled na ''Mülstatt'' [[1688]].]] Prvotno, še pogansko ime kneza Domicijana, v izročilu ni ohranjeno. Predkrščansko obliko ''Domislav'' predvideva ugledni celovški arheolog [[Franz Glaser|Glaser]]. Najdemo jo tudi v študiji o karantanskih imenih, ki jo je izdal profesor slavistike [[Otto Kronsteiner]] <ref>Otto Kronsteiner: ''Die Alpenslawischen Personennamen''. Österreichische Gesellschaft für Namenforschung, 1975.</ref> Domicijan naj bi bil po legendi naslednik tretjega krščanskega vojvode [[Karantanija|Karantanije]], [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunka]] († okoli 785). V najpomembnejšem viru za obravnavanje zgodovine Karantanije, latinskem delu [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]], se njegovo ime sicer ne omenja, kot Valtunkovi nasledniki pa so navedeni vojvode [[Pribislav]], [[Semika]], [[Stojmir]] in [[Etgar]]. Leta 1907 je zgodovinar [[Robert Eisler]] v svojem delu z naslovom ''Legenda o svetem karantanskem vojvodi Domicijanu'' kot prvi zatrdil, da je Domicijan pravzaprav le izum [[benediktinci|benediktinskih]] menihov millstattskega samostana iz 12. stoletja, ki so legendo uporabljali pri spreobračanju poganskega slovanskega prebivalstva v krščanstvo. To mnenje mnogokrat povzemajo tudi drugi avtorji, nekateri drugi zgodovinarji pa zavzemajo stališče, da je Domicijan v resnici živel in da legenda o njem in o nastanku millstattskega samostana temelji na resničnih dogodkih. To mnenje temelji na najnovejših arheoloških izkopavanjih na več krajih na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], o katerih poročata in objavljata iz njih izhajajoče sklepe zlasti avstrijska arheologa [[Franz Glaser]] in [[Franz Nikolasch]].<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Symbole/K%C3%A4rnten_Domitianverehrung|title=Die Verehrung des hl. Domitian (Auszug aus einem Vortrag beim Jubiläumsfest der Jesuiten in Kärnten, Millstatt, 16. September 2006)|accessdate=2014-12-06|author= Franz Nikolasch}}</ref> == Legenda o nastanku millstattskega samostana == Po legendi naj bi bilo [[Millstattsko jezero]] v 8. stoletju precej večje kot danes in naj bi segalo vse do okoliških hribov. Na eni od vzpetin nasproti današnjega Millstatta naj bi stalo slovansko gradišče, kjer je prebival Domicijan, poganski vojvoda Karantanije. Domicijan je imel sina, ki se je nekega dne, kljub očetovi prepovedi in vetrovnemu vremenu, podal s čolnom na jezero. Ko se sin do naslednjega jutra ni vrnil in je vojvoda na jezeru opazil prevrnjeni čoln, je naročil svojim podanikom, naj preusmerijo vode iz jezera in ga praznijo vse dokler ne bodo našli sinovega trupla. Zavezal se je, da bo na kraju, kjer bodo našli truplo, zgradil cerkev in se v njej tudi sam spreobrnil h krščanstvu. Na zahodu jezera so podaniki odstranili cel grič, ki je ločil jezero od reke [[Lieser]], tako da je gladina vode upadla in so po nekaj dneh našli mrtvega sina. Domicijan naj bi se dal takrat krstiti in poleg groba svojega sina zgradil krščansko cerkev. Po spreobrnitvi naj bi ukazal zbrati tisoč kipov slovanskih bogov in boginj ({{jezik-la|mille statuae}}) in jih vreči v jezero. Okoli cerkve pa je kasneje postopoma zrasel kraj, ki mu danes pravimo Millstatt in katerega ime naj bi izviralo iz legende o Domicijanu in latinskega izraza za tisoč kipov, ki jih je ukazal uničiti v jezeru. Lingvisti sicer to razlago, ki temelji na ljudski etimologiji, zavračajo, saj naj bi kraj dobil ime po bližnjem potoku).<ref>[http://www.sagen.at/texte/sagen/oesterreich/kaernten/Graber/enstehung_millstatt.html Der heilige Domitian und die Entstehung von Millstatt]</ref> == Legenda o svetem Domicijanu == {| |- ! Latinsko besedilo<ref>Nikolasch, 1993, 42.</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Constat itaque beatum Domicianum ducem quondam Quarantane terre extitisse, ut in epitaphio tumbe illius in lapide ita exaratum invenimus »In nomine Patris et Fiìii et Spirìtus Sancti. Hic requiescit beatus Domitianus dux, primus fundator huius ecclesie, qui convertit istum populum ad christianitatem ab infidelitate«. Ad hec sub quo tempore conversatus fuerit, ibidem continebatur, sed negligencia et vicio antiquorum abolita sunt. Hic cum baptizatus a sancto Rudberto fuisset, ut quidam asserunt, sive ab aliquo successorum suorum, quibus magis favemus, locum adiit Milstatensem et culturam illic demonum non modicam invenit, quemadmodum etymologia nominis loci illius liquido ostendit. Milstat enim a mille statuis nomen accepit, quas ibidem populus errore delusus antiquo coluit, quas ille felix exemplo Bonifacii pape destruxit et eliminata omni spurcicia demonum ecclesiam, que primitus mille demonibus fuit addicta, in honore omnium sanctorum post modum consecrari fecit. Qui cum bona conversacione et felici consumacione cursum vite sue, prout modo merita ipsius declarant, sine querela coram deo et hominibus expleret, venerabile corpus eius in edicula iuxta maiorem ecclesiam est reconditum.</blockquote> | <blockquote>In tako je znano, da je nekoč bival blaženi Domicijan dux karantanskega ozemlja, kakor smo našli v napisu na njegovem grobu tako vklesano v kamen »V imenu očeta in sina in svetega duha. Tu počiva blaženi dux Domicijan, prvi ustanovitelj te cerkve, ki je spreobrnil to ljudstvo h krščanstvu iz nevere«. K temu je bilo prav tam dodano, v katerem času je živel, vendar so bile (te besede) uničene zaradi nemarnosti in napake starih. Ko ga je krstil sveti Rupert, kot nekateri dodajajo, ali pa nekdo od njegovih naslednikov, čemur smo bolj naklonjeni, je prišel v milštatski kraj in tam našel nezmerno čaščenje malikov, kar povsem jasno kaže izvor onega krajevnega imena. Milstat je namreč dobil ime po tisoč kipih, katere je prav tam častilo ljudstvo, ki je bilo prevarano s starodavno zmoto, katere je oni blaženec uničil po vzgledu [[papež Bonifacij IV.|papeža Bonifacija]] in dal, ko je odstranil vse praznoverje malikov, cerkev, ki je bila prvotno prisojena tisoč malikom, kmalu nato posvetiti v čast vseh svetih. In ko je ta brez obtožbe pred bogom in ljudmi dopolnil tek svojega življenja, v katerem se je dobro obnašal in (ga) srečno končal, kakor kažejo prav njegove zasluge, so shranili njegovo častivredno telo v kapelo poleg glavne cerkve.</blockquote> |} === Zgodovinsko jedro legende === <blockquote>Znano je, da je nekoč bival vojvoda Domicijan. Potem, ko je bil krščen, je prišel v Milštatski kraj in tam našel čaščenje malikov, katere je uničil in dal, ko je odstranil vse praznoverje malikov, cerkev, ki je bila prvotno prisojena malikom, kmalu nato posvetiti v čast vseh svetih. In ko je ta brez obtožbe pred Bogom in ljudmi dopolnil tek svojega življenja, v katerem se je dobro obnašal in ga srečno končal, so shranili njegovo častivredno telo v kapelo poleg glavne cerkve.<ref>{{navedi splet|url=http://iza.zrc-sazu.si/pdf/Pleterski/Pleterski_ZC_1994_48_3.pdf|title=Andrej Pleterski, Ecclesia demonibus addicta (Povedka o poganskem svetišču v Millstattu)|accessdate=2014-12-03|publisher=Zgodovinsko društvo v Mariboru}}</ref></blockquote> === Pomembna najdba === Nagrobna plošča nosi latinski napis, po poskusu rekonstrukcije koroškega zgodovinarja Franza Glaserja: {| |- ! Latinsko besedilo<ref>Kahl, s. 107.</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> HIC•QVIESCIT•DOMITIANVS•DVX• QVI•KAROLI•IMP•TEMPORIBUS• PAGANITATEM•DEVICIT• ET•POPVLVM•AD FIDEM CONVERTIT </blockquote> | <blockquote> Tukaj počiva vojvoda Domicijan, ki je v času cesarja Karla premagal poganstvo in privedel ljudstvo k veri. </blockquote> |} 1992 je v Millstattu je sredi načrtnih arheoloških izkopavanj nenadoma prišel na dan kos prvotne plošče z delom napisa, ki je bila nekoč postavljena nad njegovim grobom in jo najdemo v njegovem življenjepisu. Na tej krhotini najdemo iz zgoraj omenjenega besedila dele tehle besed: ''quescit Domicianus, Karoli imp., paganita.'' Napis je rekostruiral in vanj vstavil najdene črke že omenjeni arheolog Franz Glaser. == Domicijanov kult, kapela in spomenik == Zgodovinar [[Crescens Lajos Dedek|Dedek]] <ref>Crescens Lajos Dedek (1862-1933) madžarski duhovnik, zgodovinar in svetopisec</ref> omenja v svojem ''Življenju svetnikov'' za dan 5. februarja naslednje: {| |- ! Madžarski izvirnik <ref>{{navedi knjigo|author=C. L. Dedek|title= Szentek élete I|page=158}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>E napon ünneplik meg Európában: Sz. ''Domitiánt'', Karinthia herczegét és nejét ''Máriát'', meg sz. ''Hildegardis Agatha'' őrgrófnőt, † 1024 Karinthiában. </blockquote> | <blockquote>Tega dne slavijo v Evropi <ref>poleg v knjigi za ta dan opisane ''[[sveta Agata|svete Agate]]'' ter ''Svetega Pavla Mikija in drugih [[Japonski mučenci|Japonskih mučencev]]''</ref><ref>{{cite web|url=https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/21-sv-pavel-miki-in-drugi-japonski-mucenci |title=Sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci † 1597 god: 6. februar|publisher=Radio Ognjišče|date=6. februar 2020|accessdate=2. maj 2020}}</ref>): Svetega ''Domicijana'', koroškega vojvoda in njegovo ženo ''Marijo'', ter sveto ''[[Liharda Kamenska|Hildegardo Agato]]'' mejno grofico, † 1024 na Koroškem. </blockquote> |} Javno češčenje Domicijana se je začelo najkasneje v 12. stoletju in doseglo vrhunec v 15. stoletju. Na njegovem grobu naj bi se dogajali razni čudeži. Poročalo se je o raznih uspešnih [[procesija|nabožnih procesijah]] z nošenjem Domicijanovih relikvij, pa tudi o nekem tatu, ki se je s svojim plenom zatekel na priljubljeni romarski kraj, a je tam ohromel in ga ni mogel več zapustiti. Ljudstvo je pripovedovalo, da lahko Domicijan ukroti divjanje millstattskega jezera med nevihtami in da še posebej pomaga pri vročičnih obolenjih. Od leta 1405 dalje je v Millstattu znano Domicijanovo bratstvo, leta 1441 pa naj bi bili po izročilu posmrtni ostanki Domicijana, njegove žene Marije in njunih (neimenovanih) sinov prenešeni v zakristijo millstattskega samostana. Kult Sv. Domicijana je predvsem močno spodbujal [[red svetega Jurija|red sv. Jurija]]. Ljudskemu patronu so postavili marmorni nagrobnik. Ko so leta 1478 [[Osmani]] med ropanjem samostana poškodovali nagrobni kamen, je bil grob obnovljen z uporabo druge, verjetno še starejše in nedotaknjene nagrobne plošče. Češčenje svetega Domicijana kot deželnega zavetnika Koroške je nagnilo [[jezuiti|jezuitskega]] patra Mathiasa Riebererja, da je leta 1761 sklenil zaprositi v Rim za uradno potrditev kulta. Zdi se, da je ravnal na svojo roko mimo jezuitskega vodstva. Pri pogajanjih so sodelovali notranje-avstrijski škofje [[Salzburg|salzburške]], [[Krška škofija|krške]], [[Gradec|sekovske]], [[Mariborska nadškofija|lavantinske]], [[Ljubljanska nadškofija|ljubljanske]] in [[Goriška nadškofija|goriške]] škofije z ustrezno prošnjo, kakor tudi cesarski dvor in [[Marija Terezija]], ne pa tudi uradni predstavniki reda. Ko pa podjetje ni uspelo, to pravzaprav ni imelo vpliva na Domicijanovo češčenje; njegova upravičenost – tudi v smislu kanoničnega papeškega priznanja – je podana v dejstvu, da sega v čase pred [[papež Aleksander III.|papežem Aleksandrom III.]] (1159-1181), ki si je 1171 pridržal postopek za beatifikacijo in kanonizacijo in da torej kake papeške potrditve pravzaprav niti ne potrebuje; ker so ga v tistem času častili kot svetnika, mu pripada tudi danes častni naziv "sveti".<ref name="#1"/> Danes se posmrtni ostanki nahajajo v Domicijanovi kapeli samostanske cerkve v Millstattu. Tam je mogoče videti grob in nekatere relikvije. Kapela in samostanska cerkev sta strokovno obnovljeni in v izredno dobrem stanju. Sarkofag z relikvijami pa je danes žal v samostanskem [[muzej]]u, ki je trenutno nedostopen obiskovalcem (2015). Domicijan ima še danes posebno mesto v katoliški cerkvi na Koroškem. V njegovo čast se v Domicijanovi kapeli vsakega 5. februarja opravljajo spominske molitve. 23. junija 2007 pa je bilo v spomin na svetega Domicijana tradicionalno, že 25. ''»Srečanje treh dežel«'' prav v Millstattu.<ref>{{navedi splet|url=http://aktualno.rkc.si/index.php/content/display/5910|title=25. srečanje treh dežel|accessdate=2014-12-31|publisher=Služba za informatiko pri SŠK}}</ref> Na podstavku sredi millstattskega jezera danes stoji tudi 4,20 m visoka plastika italijanskega avtorja Giorgia Igne. Predstavlja Domicijana v trenutku, ko meče v jezero poganskega malika. == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Millstatt am Millstaetter See und Reißeck 08112015 8850.jpg|Pogled na Milštatsko jezero od JV z [[Millstatt]]om in [[Reißeck]]om; File:Millstatt am See.jpg|Pogled na mesto Millstatt iz ptičjega vidika; File:Milstat01 grad.jpg|Millstatt – grad in samostan s ''[[cerkev (stavba)|Cerkvijo]] Kristus Odrešenika in Vseh svetnikov''; File:Milstat43 jezero.jpg|Pogled na skrivnostno – za marsikoga usodno Milštatsko jezero; File:Milstat29 lipa.jpg|Tisočletna [[lipa]] – priča [[Slovenci|slovenske]] navzočnosti; File:Milstat05 napis-1070 Stiftkirche.jpg|Napis na Romarski cerkvi; File:Milstat08 freska-vhod.jpg|[[Freska]] pozdravlja romarje ob vhodu v cerkev; File: Milstat35 hodnik.jpg|Eden od križnih hodnikov nekdanjega [[benediktinci|benediktinskega]] [[samostan]]a; File:Milstat39 soncna ura.jpg|[[Sončna ura]] je štela ne le sončne ure, ampak tudi stoletja; File:Milstat18 Brezmadezna-kip.jpg|[[Jezuiti]] so širili češčenje [[Marijino brezmadežno spočetje|Marije - Brezmadežne]]; File:Milstat36 mozej.jpg|Domicijanove [[relikvije]] se nahaja jo v [[muzej]]u; File:Milstat20 Domislav-zavetnik.jpg|Domicijan je zavetnik Koroške dežele; File:Milstat14 stare orgle.jpg|Starodavne [[orgle]] so svirale nekdaj številnim [[romar]]jem; File:Milstat06 grb.jpg|Milštatski grb spominja na nekdanje malike; File:Milstat48 strop.jpg|Pogled v cerkvi proti [[orgle|orglam]]; File:Milstat03 Socutna.jpg|[[Sočutna]] [[Sveta Marija|Marija]] pričakuje romarje; File:Milstat19 Domislav-nagrobnik.jpg |Domicijanov nagrobnik; File:Milstat23 Domislav-podoba.jpg|Domicijanova podoba; File:Milstat22 Beati-Domitiani.jpg|Prekrasna [[barok|baročna]] Domicijanova [[kapela]] File:Milstat15 Domislav-oltar1.jpg|Oltar svetega Domicijana v njegovi kapeli; File:Milstat24 Domitiani-miracula.jpg|Njegovi priprošnji se pripisujejo mnogi čudeži ; File:Milstat16 Domislav-picture.jpg|svetnikova podoba; File:Domislav6 freska.jpg|Starodavna [[freska]]; File:Milstat27 karolinski okras.jpg|Okras iz časov [[Karel Veliki|Karla Velikega]]; File:Millstatt Karolinger Flechtwerksteine.jpg|Pleterski okras iz prve - karolinške cerkve iz 8.9. stoletja. File:Milstat28 karolinski pleter.jpg |Okras iz karolinške dobe v obliki pleterja; File:Milstat33 Bokukbasi Osman.jpg|Različni romarji so se Domicijanu priporočali v svojih stiska, tudi [[muslimani]]; ta romar je tukaj tudi umrl.<ref>Napis v nemščini: „Für immer bleibt auf dieser Welt dieses Grab des Pilgers Bökükbasi Osman, Sohn des Ibrahim, für seine Seele. Amen.” Sammlung Felix v. Luschan (“Za vedno ostaja na tem svetu ta grob romarja Osmana Bökükbasi-ja, sina Ibrahima, za njegovo dušo, Amen.” Zbirka Felix v. Luschan)</ref> </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Seznam svetnikov]] == Nadaljnje branje == * Robert Eisler: ''Die Legende vom heiligen Karantanerherzog Domitianus''. V: Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung 28, Innsbruck 1907, S. 52–116. * {{navedi knjigo |author=Hans-Dietrich Kahl |year=1999 |title=''Der Millstätter Domitian. Abklopfen einer problematischen Klosterüberlieferung zur Missionierung der Alpenslawen Oberkärntens'' |publisher= Thorbecke, Stuttgart|isbn=3799567569 |cobiss=16002349 |pages=}} * Franz Nikolasch: **''Domitian von Millstatt – eine Erfindung des 12. Jahrhunderts?'' V: [[Carinthia (Zeitschrift)|Carinthia]] I (180), Celovec 1990 **''Domitian von Millstatt – Erfindung oder Wirklichkeit?'' V: Carinthia I (191), S. 103–141, Celovec 2001 **''Die römischen Akten zur Kultanerkennung des Domitian von Millstatt''. V: Carinthia I (194), S. 321–366, Celovec 2004 **''Das Grab des hl. Domitian von Millstatt und die Translation seiner Reliquien''. V: Carinthia I (196), S. 191–226, Celovec 2006 *Crescens Lajos Dedek: ''Szentek élete I'', Kiss János, Budapest 1900. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Domitian von Kärnten}} ;{{ikona de}} *[http://www.sagen.at/texte/sagen/oesterreich/kaernten/graber/enstehung_millstatt.html Der heilige Domitian und die Entstehung von Millstatt] *[http://www.landesmuseum.at/pdf_frei_remote/CAR_103_23_0088-0094.pdf Der Millstättersee und die Domitian-Legende. Von Josef Lorber, Seeboden-Graz, März 1912] *[http://web.deskline.net/millstatt/de/show_infrastructure/KTN/c55bc345-0b89-4b4f-a2a2-2bb59832328c/domitian_pilgerweg_millstatt?AspxAutoDetectCookieSupport=1 Domitian Pilgerweg Millstatt] *[http://www.burgstaller.co.at/sprachen/iframe_domitian.htm Der Sagenhafte Domitian] *[http://www.stiftsmuseum.at/museum/abteilungen/domitian-von-millstatt Domitian von Millstatt] *[http://www.oberkaernten.info/millstaettersee/millstatt/domitianpilgerweg/ Domitian Pilgerweg] *[http://austria-forum.org/af/Heimatlexikon/Erfundender_heiliger_Domitian Der erfundene heilige Domitian. Der angebliche Gründer von Millstatt] *[http://www.millstatt.at/index.php?id=309 Wer war Domitian?] {{Karantanski vladarji}} {{Slovenski svetniki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Domicijan Koroški}} [[Kategorija:Karantanski knezi]] [[Kategorija:Slovenski blaženi]] 3a58jq9h7k8vchvpbt336p9uco5q1pg Andrej Šuster 0 209922 5724908 5365866 2022-07-28T17:52:56Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Andrej Šuster | image = | caption = | birth_date = | birth_place = Drabosinje | death_date = | death_place = Umbar | other_names = Drabosnjak | known_for = bukovnik | occupation = kmet }} '''Andej Šuster-Drabósnjak''', [[Ljudsko slovstvo|ljudski dramatik]], pesnik in [[bukovništvo|bukovnik]], * [[6. maj]] [[1768]], [[Drabosinje]] (Drabosenig) pri [[Kostanje, Koroška|Kostanjah]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], † [[22. december]] [[1825]], [[Umbar]] (Umberg), Koroška. == Življenje == Andrej Šuster je bil sin Magdalene in kmeta Petra in je bil med tremi sestrami in dvema bratoma najmlajši. O njegovi mladosti vemo zelo malo. Ni znano ali je obiskoval šolo. Po smrti cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] je bila na Koroškem ustanovljena ljudska šola in Jožef II. je vpeljal obvezno šolanje za dečke v starosti od 6 do 12 let. Takrat pa je bil Šuster star že 12 let. Možno je tudi, da je obiskoval nemško šolo v Vrbi. Živel je ob narodnostni meji in se je dobro naučil obeh jezikov, zato je lahko prevajal tudi težja besedila. Ko je bil star 25 let, je prevzel domačo kmetijo in se 23. septembra 1793 poročil z Nežo Weiss; rodilo se jima je enajst otrok. Šuster, ki se je kmetovanju le delno posvečal, si je pomagal s tiskom in razpečavanjem svojih in tujih knjig, jih razvažal in prodajal. Na kmetiji je imel preprosto tiskarno, kjer je tiskal svoja dela. Večji del se jih je ohranilo v rokopisih. Iz neznanih vzrokov so mu na ovadbo prijatelja vso zalogo zaplenili. Šusterja so menda tudi zaprli. Ob koncu življenja si ni več opomogel iz denarnih težav. Še pred 1824 so mu zlicitirali Drabosnjakovino, vdajal se je tudi pijači, a se je rešil. Šuster se je ukvarjal s poslikavami panjev (panjskih končnic) in bil je tudi urar – samouk. Po življenjskem polomu je iskal tolažbe v branju [[Sveto pismo|Sv. pisma]], premišljevanju [[Jezus Kristus|Kristusovega]] trpljenja in [[Sveta Marija|Marijine]] žalosti. Umrl je kot podnajemnik pri svojem poročenem prvorojencu Gregorju. Šuster je med koroškimi Slovenci prirejal predstave s svojo igralsko skupino, vnemal smisel za igranje in med rojaki budil narodno zavest. Prebiral je, kar mu je prišlo v roke, med drugim tudi naše [[protestantizem|protestante]], pisati pa je začel vsaj že leta 1793. Šusterjeva dramska besedila so se pogosto uprizarjala in tako po [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhartu]] ohranjala kontinuiteto slovenskega gledališča. Šuster je bil menda srednje postave, gladko obrit, pri delu je nosil črtaste platnene hlače, srajco in širok klobuk. Kot šaljivec je bil priljubljen v družbi, rad je tudi prerokoval iz kart in dlani. V [[Kostanje, Koroška|Kostanjah]] je zdaj njemu posvečen ''Muzej Drabosnjakov dom''. == Šusterjeva poetika == Andrej Šuster je bil [[bukovništvo|bukovnik]], to so bili v 18. in 19. stol. nešolani literarno delujoči ljudje. Bukovniške drame se zgledujejo po baročnem vzorcu verske ali duhovne drame, ki izhaja iz srednjeveških latinskih dialogih in latinski igri. Od 10. stol. dalje so namreč po cerkvah ob uprizarjali liturgične dramske dialoge ob [[Jezus Kristus|Jezusovem]] rojstvu, trpljenju in vstajenju. Bukovniška besedila tako vsebujejo naslednje sestavine: apokrifne molitve in obredna besedila, nabožno in ljudsko pesem, splošno znane biblijske motive, razširjene s prirejevalčevimi posegi. Ohranila so se v obliki t. i. ljudske knjige, verskih iger, moralizirajočih in poučnih verzifikacij, mističnih spisov ipd. Drabosnjak je pisal v [[bohoričica|bohoričici]], v domačem narečju svojega rojstnega kraja, v katerem se mešata [[rožansko narečje|rožanska]] in [[ziljsko narečje|ziljska]] govorica. Na začetku se je uveljavljal kot ljudski pesnik, v poznejših delih pa se približuje knjižnemu jeziku, kar posebno kaže njegov ''[[Marijin pasijon]]''. Ta raznolikost je posledica dejstva, da njegova besedila niso rezultat povsem samostojnega ustvarjanja, ampak so nastajala v večji ali manjši odvisnosti od nemških in slovenskih predlog. Številne izposojenke iz nemščine so povsem naraven rezultat večstoletnega sožitja koroških Slovencev z nemškim narodom v isti deželi. Drabosnjak je v besedilih, namenjenih odru, jezik približal sprejemniku. Da je bil v tem uspešen potrjuje odmevnost, ki so jo ta dela doživljala in jo doživljajo še danes. Najmanj je predeloval in spreminjal vzorce obrednega jezika. Pripisujejo mu tudi zasluge za vpliv na slovensko ljudsko gledališko kulturo na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], ki jo je Drabosnjak enakopravno pridružil nemški. Drabosnjak se je zavedal pomena dramskih besedil, njihove poučno-moralne nujne prisotnosti v [[krščanstvo|krščanski]] vaški kulturi in se s tem približal [[razsvetljenstvo|razsvetljenskim]] prizadevanjem. Besedila je želel z zapisom in tiskom ohraniti, s tem pa opozarja, da se obdobje aktivnega kontinuiranega ustnega izročila končuje, ter da na nek način mineva tudi čas verskega in duhovnega gledališča. V pesništvu je uporabljal predvsem preproste [[knittelverz]]e. == Vplivi na Šusterja == Kot bukovnik je napisal ''Unteršberg al bukeli od Matjaža inu od testah žounirjou kateri u Bolšpuergi pod Zamlo spo katere se je zgueduo vtam lete M. D. CCI.'' To delo je prevod iz nemške ljudske knjige o [[Friderik I. Barbarossa|Frideriku Barbarossi]]. ''[[Marijin pasijon]]'' je Šuster priredil po nemški predlogi [[Martin Cochem|Martina Cochema]] ''[[Das Grosse Leben Christi]]''. Predgovor je verjetno izviren. Iz nemškega jezika v koroško govorico je prav tako prevedel ''Pasijon'' ter ''Izgubljenega sina'', katerega predloga pa še ni najdena. == Predstavitev najpomembnejših del == [[Slika:Andrej Šuster - Pasion tu je popisvanie od terpleinia Jesusa Kristusa inu niegove shalostne matare Marie Deviza.pdf|sličica|page=5|''Pasion tu je popisvanie od terpleinia Jesusa Kristusa inu niegove shalostne matare Marie Deviza'' (1811)]] Njegov pesniški, dramski in bukovniški opus je ohranjen deloma v tisku, deloma v rokopisnih [[avtograf]]ih in v številnih poznejših prepisih, ki so se širili po Koroškem. Največjo popularnost je Drabosnjak dosegel s svojimi prevodi oz. priredbami verskih iger: ''[[Pasijonska igra]]'', ''Božična igra'', ''[[Izgubljeni sin]]'', ''Aman in Estera'', ''Egiptovski Jožef'' in ''Bogati mož''. To so primeri ljudske dramatike, ki so nastali pod vplivom nemških kmečkih iger v alpskih deželah. ===Zber petih različnih pesnitev=== V tisku je izšlo najprej pet njegovih pesmi z naslovom Zber petih različnih pesnitev (pred 1811): Ena lepa celu nova latania od tah hudah žen, Očitna spued, Ena, ki naj pomaga, da človek ne pride v pekel, Pesem od napitah bratov, Rajmi od mlinarjev. To so [[parodija|parodije]], moralna navodila in [[satira|satire]]. V njih se Šuster posmehuje ženskam, pijancem, krčmarjem in mlinarjem ter parodično oponaša cerkvene molitvene obrazce. V ''Zberu petih različnih pesnitev'' in v pesnitvi ''Svovenji OBAC'' Šuster prikazuje nezdrave plati družinskega in družbenega življenja, ki ju je prikazal na humoren način. ===Marijin pasijon=== Leta 1811 je natisnil prevod [[Martin Cochem|Cochemove]] nabožne povesti v prozi ''Marijin pasijon''. To delo je edino ohranjeno Drabosnjakovo besedilo, ki so ga prebirali na Koroškem tiskanega in v rokopisnih prepisih vse do danes. Marijin pasijon je parafraza [[Jezus Kristus|Kristusovega]] trpljenja, poudarjena pa je perspektiva [[Sveta Marija|Marijinega]] trpljenja, v katero je vpleten motiv Marijine in Jezusove ljubezni. ===Svovenji OBAC=== Okoli 1818 je izdal ''Svovenji OBAC'' (abeseda). Gre za obširno poučno pesnitev z abecednim [[akrostih]]om, v kateri kritično prikazuje življenje kmetov in duhovnikov ter slabe socialne razmere na deželi. V tej pesnitvi prihaja do izraza Drabosnjakova vraževernost. ===Izgubljeni sin=== ''Izgubljeni sin'' prikazuje sinovo razuzdano življenje v tujini. Nastopita tudi hudič in angel. Sin začuti domotožje po očetovi hiši, predvsem pa se kesa, ker je odšel in se na koncu tudi vrne. Znana biblijska motivika se prepleta še z realističnimi posvetnimi prizori v gostilniškem okolju, ki vsebujejo vlačugo, goljufijo in krajo. Osrednja snov v ''Izgubljenem sinu'' je torej svetopisemska [[prilika]] iz [[evangelij]]a po Luku. Igra spominja na baročno oblikovano dramo (motiv domotožja po očetovi hiši oz. nebesih, hrepenenje po večnem in vrnitvi). Drabosnjak je ''Izgubljenega sina'' napisal v rožanskem govorjenem jeziku. ===Pastirska igra=== ''Pastirska igra'' prikazuje angelsko oznanjenje Mariji, zapoved cesarja Avgusta, iskanje prenočišča, pastirce ob hlevčku, obisk treh kraljev, beg v Egipt, nastop neevangelijskega morilca ter na koncu tudi pomor nedožnih otrok. Biblijska zgodba je prepletena z vložki z vsakdanjo tematiko, znanimi iz božičnih [[koledovanje|koled]]. Nastopajo npr. potepuh, gostilničar, pastir, ki šiva, pastirji, ki pojejo itd. Prikazuje torej evangelijsko poročilo o Kristusovem rojstvu in poklonitvi treh kraljev. Je kot koledniški prizor, igran v božičnem času po hišah. To Šusterjevo besedilo se v celoti ne ujema z nobenim znanim nemškim besedilom, verjetno ga je priredil po svoje, tematsko razširil s prizori bega v Egipt in pokola nedolžnih otrok ter z napadom razbojnika na sveto družino, ko je bila na poti v Egipt. ===Pasijon ali Komedija od celiga grenkiga terplenja ino smerti Jezusa Kristusa našiga ljubiga Gospoda=== Najobsežnejši je njegov ''Pasijon ali Komedija od celiga grenkiga terplenja ino smerti Jezusa Kristusa našiga ljubiga Gospoda'', kjer je zasnova tridelna. Prvi del prikazuje [[Judež]]evo izdajstvo ter prizor pred [[Poncij Pilat|Pilatom]], ko naložijo Kristusu križ na rame, drugi del je križev pot in sprevod ljudi do bližnjega griča, tretji del pa prikazuje križanje na vrhu griča. ===Šusterjeva avtografa=== *''Anu žavostno ino vsmilenja vrie(dno) Djanje per tam roistv(i) Jesusa Krist(usa)'' 1814 *apokrifni molitvenik, v katerem so med drugim združeni avtografi 3 knjižic: Molitoune bukvice za sakidanje potriebe, Buqvice svetiga križa ali od Kristusoviga terplenja inu niegove svete smerti in Bukvice od Andreija Drabosnjaka ===Šusterjeva bukovniška besedila=== *''Prerokovanje od tega Ebekšuštarja'' (18. st.) *''Unteršberg al Bukeli od Marjaža'' (18. st.) *''Ena liepa historia od te liepe Magdalene in pa od ta Edelpetra v ani provinciji v Švajci'' (ok. 1885) ==Seznam del== pesnitve: *Svovenji OBAC (1818) *''Zber petih različnih pesnitev'' (pred 1818) dramska dela: *''Pastirska igra (b. l.). ali Božična igra'' *''Pasijon ali Komedija od celiga grenkiga terplenja ino smerti Jezusa Kristusa našiga ljubiga Gospoda'' (1818) *''Komedija ali Igra od zgublaniga sina'' (1877) *''Marijin pasijon ali Pasion tu je popisvanie od terpleinia Jesusa Kristusa inu niegove shalostne matare Marie Deviza'' (1811) ==Prevod== Igra ''Izgubljeni sin'' je prevedena v francoščino; prevedla jo je [[Sidonija Jeras]]: [[Le Livre slovène]], 1970. ==Viri in literatura== *''Enciklopedija Slovenije'', Š–T str. 167. Ur. Marjan Javornik, Ljubljana 1999: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=17411}} *[[Herta Maurer-Lausegger|Maurer Lausegger, Herta]]. ''Pastirska igra in Izgubljeni sin''. Celovec 1992: Mohorjeva družba. {{COBISS|ID=30846720}} * {{SloBio|id=677694 |avtor=[[Niko Kuret|Kuret, Niko]] |ime=Šuster, Andrej |vir=SBL}} *– – ''Marijin pasijon''. Celovec 1990: Mohorjeva družba. {{COBISS|ID=23046144}} *''Zgodovina slovenskega slovstva'', 425–426. Ur. Lino Legiša, Alfonz Gspan, Milko Matičetov idr., Ljubljana 1956: Slovenska matica. {{COBISS|ID=621313}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šuster, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski bukovniki]] [[Kategorija:Slovenski nabožni pisatelji]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] r1tzaq43o094hfxz6prlnm36ajeb2p0 Pomeni imen asteroidov: 19001–20000 0 210712 5724909 4610733 2022-07-28T17:53:01Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 19001 do 20000, ki jim je [[Središče za male planete]] dodelilo številko in so pozneje dobili tudi [[poimenovanje astronomskih teles|uradno ime]] v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] “Slovarjem imen malih planetov” (“Dictionary of Minor Planet Names”). Izvor nekaterih imen je pojasnjen tudi v Okrožnicah centra za male planete (“Minor Planet Circulars” ali MPC). Kadar se pojasnilo najde tudi v reviji “[[Nebo in teleskop]]” (Sky and Telescope) (S&T), je to navedeno. Pregled pojasnjuje izvor oziroma pomen imen asteroidov, ki ga je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU). Nekateri asteroidi imajo imajo dodatno pojasnilo o izvoru imena, ki pa vedno ni popolnoma zanesljivo (oznaka “†” ali “‡“). Pojasnilo o izvoru imena, ki je označeno z * je potrebno preveriti ali poiskati še v “Slovarju imen malih planetov”. {| border=0 cellpadding=5 align=”center” ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="001"| 19001–19100 |- | [[19002 Tongkexue]] || {{mp|2000 RD|61}} || TongKe Xue, nagrajenec (drugo mesto na projektih iz računalništva) na [[Intel]]ovem ‘‘[[Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]]'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19003 Erinfrey]] || {{mp|2000 RL|61}} || Erin Lynn Frey, nagrajenec (četrto mesto na projektu za zemeljske in vesoljske znanosti) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19004 Chirayath]] || {{mp|2000 RU|62}} || Ved Chirayath, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19005 Teckman]] || {{mp|2000 RY|64}} || Megan Elizabeth Teckman, nagrajenka (četrto mesto na njenem projektu za zemeljske in vesoljske znanosti) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19007 Nirajnathan]] || {{mp|2000 RD|68}} || Niraj Rama Nathan, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19008 Kristibutler]] || {{mp|2000 RV|70}} || Kristin L. Butler, nagrajenka (četrto mesto za njen tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19009 Galenmaly]] || {{mp|2000 RF|72}} || Galen Daniel Maly, nagrajenec (četrto mesto za njegov tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19017 Susanlederer]] || {{mp|2000 RH|93}} || Susan M. Lederer, [[Američani|ameriška]] planetarna znanstvenica in asistentka profesorja [[fizika|fizike]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19017 †] |- | [[19019 Sunflower]] || 2000 SB || [[Observatorij Sunflower]] [http://www.astromax.org/a4-news/a01-mar.PDF †] |- | [[19022 Penzel]] || {{mp|2000 SR|44}} || [[Edgar Penzel]], [[Nemci|nemški]] učitelj astronomije, ustanovitelj Observatorija Rodewisch [http://www.sternwarte-drebach.de/Archiv/aktuelles2001.html †] |- | [[19023 Varela]] || {{mp|2000 SH|111}} || Elizabeth Van Cortlandt Varela, nagrajenka (četrto mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19025 Arthurpetron]] || {{mp|2000 SC|117}} || Arthur Joseph Petron, nagrajenec (četrto mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19029 Briede]] || {{mp|2000 SR|205}} || Paul Briede, nagrajenec (četrto mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19034 Santorini]] || 2554 P-L || [[Santorini]], skupina [[vulkan]]skih [[otok]]ov v [[Egejsko morje|Egejskem morju]] * |- | [[19079 Hernández]] || 1967 KC || [[José Hernández]] (1834 – 1886), [[Argentinci|argentinski]] [[gavč|gaučo]] [[pesnik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19079 †] |- | [[19080 Martínfierro]] || 1970 JB || [[Martín Fierro]], izmišljeni [[Argentinci|argentinski]] junak v pesmih [[José Hernández|Joséja Hernándeza]] (1834 – 1886) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19080 †] |- | [[19081 Mravinskij]] || {{mp|1973 SX|2}} || [[Evgenij Mravinskij]], [[Rusi|ruski]] [[dirigent]]* |- | [[19082 Vikchernov]] || 1976 QS || * |- | [[19096 Leonfridman]] || {{mp|1979 TY|1}} || [[Leon Fridman]]? * |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="101"| 19101–19200 |- | [[19119 Dimpna]] || {{mp|1981 SG|3}} || sveta [[Dimpna]] iz [[Geel]]a (?)* |- | [[19120 Doronina]] || {{mp|1983 PM|1}} || * |- | [[19126 Ottohahn]] || 1987 QW || [[Otto Hahn]] (1879 – 1968), [[Nemci|nemški]] [[kemik]] in dobitnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] * |- | [[19127 Olegefremov]] || {{mp|1987 QH|10}} || [[Oleg Efremov]]? * |- | [[19129 Loos]] || {{mp|1988 AL|1}} || [[Adolf Loos]] (1870 – 1933), [[Avstrijci|avstrijski]] [[arhitekt]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=19129 †] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19129 ‡] |- | [[19130 Tytgat]] || {{mp|1988 CG|2}} || [[Edgard Tytgat]], [[Belgijci|belgijski]] [[ekspresionizem|ekspresionistični]] [[slikar]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19130 †] |- | [[19136 Strassmann]] || {{mp|1989 AZ|6}} || [[Fritz Strassmann]] (1902 – 1980), [[Nemci|nemški]] [[kemik]] * |- | [[19139 Apian]] || {{mp|1989 GJ|8}} || [[Peter Apian]], [[Nemci|nemški]], [[astronom]], [[matematik]] in [[kartograf]] |- | [[19140 Jansmit]] || {{mp|1989 RJ|2}} || [[Jan Smit (paleontolog)|Jan Smit]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[geolog]] in [[paleontolog]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19140 †] |- | [[19148 Alaska]] || {{mp|1989 YA|5}} || država [[Alaska]], [[Združene države Amerike|ZDA]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19148 †] |- | [[19149 Boccaccio]] || {{mp|1990 EZ|2}} || [[Giovanni Boccaccio]] (1313 – 1375), [[Italijani|italijanski]] pisatelj in [[pesnik]]* |- | [[19155 Lifeson]] || {{mp|1990 SX|3}} || [[Alex Lifeson]] (Aleksandar Živojinović) (rojen 1953), [[Kandčani|kanadski]] [[kitarist]] in soustanovitelj skupine [[Rush (skupina)|Rush]] ter prejemnik [[Orden Kanade|Ordena Kanade]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19155 †] |- | [[19162 Wambsganss]] || {{mp|1990 TZ|1}} || [[Joachim Wambsganss]], [[Nemci|nemški]] [[astrofizik]]* |- | [[19173 Virginiaterése]] || {{mp|1991 GE|2}} || Virginia Terése Bogdanovich, [[Američani|ameriška]] ljubiteljska [[astronom]]ka, ki je pomagala pri organizaciji arhiva fotografskih plošč na Observatoriju Palomar pri 1,2 m Schmidt-Oschinovem teleskopu [http://pr.caltech.edu/periodicals/336/articles/Volume%203/05-29-03/plate-glass.html †] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19173 †] |- | [[19178 Walterbothe]] || {{mp|1991 RV|2}} || [[Walther Wilhelm Georg Bothe]] (1891 – 1957), [[Nemci|nemški]] [[fizik]], [[matematik]], [[kemik]] in [[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec]] * |- | [[19182 Pitz]] || {{mp|1991 TX|2}} || * |- | [[19183 Amati]] || {{mp|1991 TB|5}} || [[Amati]], družina izdelovalcev [[violina|violin]] * |- | [[19185 Guarneri]] || {{mp|1991 TL|13}} || [[Guarneri]], družina izdelovalcev [[violina|violin]] * |- | [[19189 Stradivari]] || {{mp|1991 YE|1}} || [[Antonio Stradivari]] (1644 – 1737), [[Italijani|italijanski]] izdelovalec violin * |- | [[19190 Morihiroshi]] || {{mp|1992 AM|1}} || * |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="201"| 19201–19300 |- | [[19208 Starrfield]] || 1992 RW || [[Sumner Starrfield]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[19224 Orosei]] || {{mp|1993 RJ|3}} || [[Roberto Orosei]], [[Italijani|italijanski]] [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19224 †] |- | [[19226 Peiresc]] || {{mp|1993 RA|8}} || [[Nicolas-Claude Fabri de Peiresc]], [[Francozi|francoski]] mirovni sodnik, [[astronom]], [[starinoslovec]], [[zgodovinar]] in prirodoslovec * |- | [[19234 Victoriahibbs]] || {{mp|1993 VC|1}} || * |- | [[19243 Bunting]] || {{mp|1994 CD|9}} || John Bunting, na [[Škotska|Škotskem]] rojen [[Avstralci|avstralski]] [[geolog]], ki je udkril udarno strukturo Yarrabubba v zahodni [[Avstralija|Avstraliji]] |- | [[19251 Totziens]] || {{mp|1994 RY|1}} || ''Tot ziens!'', [[Nizozemci|nizozemski]] izraz za 'Nasvidenje'; odkritje je bilo opravljeno kmalu po srečanju [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] leta [[1994]] v [[Haag]]u [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] |- | [[19258 Gongyi]] || {{mp|1995 FT|20}} || mesto [[Gongji]], provinca [[Henan]], [[Ljudska republika Kitajska]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19258 †] |- | [[19263 Lavater]] || {{mp|1995 OH|10}} || [[Johann Kaspar Lavater]], [[Švicarji|švicarski]] [[pesnik]] in [[fiziognomik]] * |- | [[19268 Morstadt]] || 1995 UZ || [[Rafael Morstadt]], [[Čehi|češki]] [[matematik]] ali [[Vicenc Morstadt]], [[Čehi|češki]] [[slikar]] in sodnik * |- | [[19287 Paronelli]] || {{mp|1996 DH|1}} || Fede Paronelli, [[Italijani|italijanski]] [[filozof]] in [[astronom]], predavatelj na Planetriju Hoepli [http://www.brera.mi.astro.it/sormano/full_citations.html †] |- | [[19290 Schroeder]] || {{mp|1996 JR|1}} || * |- | [[19291 Karelzeman]] || 1996 LF || [[Karel Zeman]] (1910 – 1989), [[Čehi|češki]] [[film]]ski [[režiser]] * |- | [[19293 Dedekind]] || 1996 OF || [[Richard Dedekind]] (1831 – 1916), [[Nemci|nemški]] [[matematik]]* |- | [[19294 Weymouth]] || 1996 PF || * |- | [[19298 Zhongkeda]] || {{mp|1996 SU|4}} || [[Zhongguokeda]], Kitajska univerza znanosti in tehnologije [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19298 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="301"| 19301–19400 |- | [[19310 Osawa]] || {{mp|1996 VF|1}} || * |- | [[19318 Somanah]] || {{mp|1996 XB|2}} || [[Radhakhrishna Dinesh Somanah]], [[Mauricijci|mauricijski]] profesor fizike in astrofizike ter eden izmed prvih začetnikon profesionalne astronomije na [[Mauritius]]u [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19318 †] |- | [[19349 Denjoy]] || {{mp|1997 CF|22}} || * |- | [[19364 Semafor]] || {{mp|1997 SM|1}} || * |- | [[19367 Pink Floyd]] || {{mp|1997 XW|3}} || [[Pink Floyd]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[rock]] skupina * |- | [[19379 Labrecque]] || {{mp|1998 BR|7}} || * |- | [[19383 Rolling Stones]] || {{mp|1998 BZ|32}} || [[Rolling Stones]], [[Angleži|angleška]] [[glasba|glasbena]] skupina (rock & roll skupina) * |- | [[19384 Winton]] || {{mp|1998 CP|1}} || [[Nicholas Winton]] (rojen 1909), rešitelj 669 [[Judje|judovskih]] otrok [http://planetky.astro.cz/detail.phtml?number=19384 †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=19384 ‡] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19384 +] |- | [[19395 Barrera]] || {{mp|1998 EP|1}} || * |- | [[19397 Lagarini]] || {{mp|1998 ER|3}} || * |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="401"| 19401–19500 |- | [[19407 Standing Bear]] || {{mp|1998 FG|11}} || [[Luther Standing Bear]] iz skupine Oglala band of Sioux* |- | [[19410 Guisard]] || {{mp|1998 FW|14}} || * |- | [[19411 Collinarnold]] || {{mp|1998 FJ|22}} || Collin David Arnold, nagrajenec (četrto mesto za tehnični projekt) na [[Intel]]ovem ‘‘[[Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]]'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19413 Grantlewis]] || {{mp|1998 FB|30}} || Grant Allen Lewis, nagrajenec (četrto mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19415 Parvamenon]] || {{mp|1998 FC|34}} || Parvathy Rama Menon, nagrajenka (četrto mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19416 Benglass]] || {{mp|1998 FM|34}} || Benjamin William Glass, nagrajenec (četrto mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19417 Madelynho]] || {{mp|1998 FG|40}} || Madelyn Meng-Ling Ho, nagrajenka (četrto mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19419 Pinkham]] || {{mp|1998 FO|49}} || Brian Edward Pinkham, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19420 Vivekbuch]] || {{mp|1998 FB|54}} || Vivek Paresh Buch, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19421 Zachulett]] || {{mp|1998 FD|56}} || Zachary Frank Hulett, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19423 Hefter]] || {{mp|1998 FD|58}} || Jonathan S. Hefter, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19424 Andrewsong]] || {{mp|1998 FH|61}} || Andrew Joshua Song, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19425 Nicholasrapp]] || {{mp|1998 FW|61}} || Nicholas Dorian Rapp, nagrajenec [[Intel]]ovem ‘‘[[Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]]'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) in dobitnik nagrade Intelove fundacije za dosežk (Intel Foundation Achievement Award) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19426 Leal]] || {{mp|1998 FP|65}} || Eddy Leal, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19428 Gracehsu]] || {{mp|1998 FU|66}} || Grace Hsu, nagrajenka (četrto mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19429 Grubaugh]] || {{mp|1998 FD|69}} || Daniel Boyd Grubaugh, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19430 Kristinaufer]] || {{mp|1998 FO|69}} || Kristina Ann Ufer, nagrajenka (četrto mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19433 Naftz]] || {{mp|1998 FG|72}} || Douglas Calvin Naftz, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19434 Bahuffman]] || {{mp|1998 FD|75}} || Benjamin Allen Huffman, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19436 Marycole]] || {{mp|1998 FR|76}} || Mary Elizabeth Cole, nagrajenka (četrto mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19437 Jennyblank]] || {{mp|1998 FQ|79}} || Jennifer Renee Blank, nagrajenka (četrto mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19438 Khaki]] || {{mp|1998 FF|83}} || Shirin Khaki, nagrajenka (četrto mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19439 Allisontjong]] || {{mp|1998 FB|91}} || Allison Krystle Weili Tjong, nagrajenka (četrto mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19440 Sumatijain]] || {{mp|1998 FN|103}} || Sumati Kumari Jain, nagrajenka (četrto mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19441 Trucpham]] || {{mp|1998 FJ|105}} || Truc Thanh Pham, nagrajenka (četrto mesto za gerontološki projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19442 Brianrice]] || {{mp|1998 FM|106}} || Brian Todd Rice, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19443 Yanzhong]] || {{mp|1998 FE|109}} || Yan Zhong, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19444 Addicott]] || {{mp|1998 FT|109}} || Charles Michael Addicott, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19446 Muroski]] || {{mp|1998 FX|113}} || Megan Elizabeth Muroski, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19447 Jessicapearl]] || {{mp|1998 FD|114}} || Jessica Pearl Swartz, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19448 Jenniferling]] || {{mp|1998 FJ|122}} || Jennifer Shui-Ming Ling, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19450 Sussman]] || {{mp|1998 FF|125}} || Gene Everett Sussman, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19452 Keeney]] || {{mp|1998 FX|125}} || Chelsea Ray Keeney, nagrajenka (četrto mesto za medicinski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19453 Murdochorne]] || {{mp|1998 FM|126}} || Richard Murdoch in Kenneth Horne, [[Britanci|britanska]] komedijanta * |- | [[19454 Henrymarr]] || {{mp|1998 FX|127}} || Henry Louis Marr, nagrajenec (četrto mesto za skupinski medicinski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19456 Pimdouglas]] || {{mp|1998 HU|5}} || * |- | [[19457 Robcastillo]] || {{mp|1998 HE|6}} || [[Roberto Castillo]] (rojen 1957), [[Čilenci|čilski]] [[astronom]], upravljavec teleskopa in naprav na [[Zelo velik teleskop|Zelo velikem teleskopu]] (Very Large Telescope) v [[Čile|Čilu]] * |- | [[19458 Legault]] || {{mp|1998 HE|8}} || [[Thierry Legault]], [[Francozi|francoski]] ljubiteljski [[astronom]]* |- | [[19461 Feingold]] || {{mp|1998 HZ|16}} || Samantha Megan Feingold, nagrajenka (četrto mesto za skupinski medicinski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19462 Ulissedini]] || {{mp|1998 HE|20}} || [[Ulisse Dini]], [[Italijani|italijanski]] [[matematik]] and politician* |- | [[19463 Emilystoll]] || {{mp|1998 HY|29}} || Emily Erin Stoll, nagrajenec (četrto mesto za skupinski medicinski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19464 Ciarabarr]] || {{mp|1998 HZ|29}} || Ciara Ann Barr, nagrajenka (četrto mesto za skupinski medicinski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19465 Amandarusso]] || {{mp|1998 HA|32}} || Amanda Maria Russo, nagrajenka (četrto mesto za skupinski medicinski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19466 Darcydiegel]] || {{mp|1998 HQ|34}} || Darcy Renee Diegel, nagrajenka (četrto mesto za skupinski medicinski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19467 Amandanagy]] || {{mp|1998 HU|39}} || Amanda Mychal Nagy, nagrajenka (četrto mesto za skupinski medicinski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19473 Marygardner]] || {{mp|1998 HE|60}} || Mary Melissa Gardner, nagrajenka (četrto mesto za projekt iz biologoje) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19475 Mispagel]] || {{mp|1998 HA|91}} || Heather Michelle Mispagel, nagrajenka (četrto mesto za projekt iz biologoje) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19476 Denduluri]] || {{mp|1998 HQ|94}} || Aditya Krishna Denduluri, nagrajenec (četrto mesto za projekt iz biologoje) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19477 Teresajentz]] || {{mp|1998 HB|95}} || Teresa Lorraine Jentz, nagrajenka (četrto mesto za projekt iz biologoje) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19478 Jaimeflores]] || {{mp|1998 HY|96}} || Jaime Eduardo Flores, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19484 Vanessaspini]] || {{mp|1998 HF|121}} || Vanessa Anne Spini, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19487 Rosscoleman]] || {{mp|1998 HO|124}} || Ross Andrew Coleman, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19488 Abramcoley]] || {{mp|1998 HW|125}} || [[Abram Levi Coley]], nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19496 Josephbarone]] || {{mp|1998 KC|32}} || Joseph Michael Barone, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19497 Pineda]] || {{mp|1998 KN|32}} || Maria Luisa Pineda, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19500 Hillaryfultz]] || {{mp|1998 KF|49}} || Hillary Anne Fultz, nagrajenka (četrto mesto za projekt iz zoologije) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="501"| 19501–19600 |- | [[19504 Vladalekseev]] || {{mp|1998 LL|2}} || [[Vladmimir Alekseev]], [[Rusi|ruski]] [[fizik]], ki je vodil radar na povšini Zemlje med raziskavo dogodka v [[Tunguska|Tunguski]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19504 †] |- | [[19517 Robertocarlos]] || {{mp|1998 SK|164}} || [[Roberto Carlos Braga]],[[Brazilci|brazilski]] pop pevec [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19517 †] |- | [[19518 Moulding]] || {{mp|1998 VZ|13}} || [[Erin Louise Moulding]], nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19521 Chaos]] || {{mp|1998 WH|24}} || [[Chaos]]* |- | [[19523 Paolofrisi]] || {{mp|1998 YX|3}} || [[Paolo Frisi]] (1728 – 1784), [[Italijani|italijanski]] [[astronom]]* |- | [[19524 Acaciacoleman]] || {{mp|1998 YB|7}} || * |- | [[19528 Delloro]] || {{mp|1999 GB|1}} || [[Aldo Dell'Oro]], [[Italijani|italijanski]] [[astronom]] [http://www.gamp-pt.net/citazioni.htm] |- | [[19531 Charton]] || {{mp|1999 GM|32}} || Heather Anne Charton, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19533 Garrison]] || {{mp|1999 GM|35}} || Carly Beth Garrison, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19535 Rowanatkinson]] || {{mp|1999 HF|3}} || [[Rowan Sebastian Atkinson]], [[Britanci|britanski]] [[komedijant]] in igralec * |- | [[19539 Anaverdu]] || {{mp|1999 JO|14}} || * |- | [[19542 Lindperkins]] || {{mp|1999 JL|27}} || Lindsay Prentice Perkins, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19543 Burgoyne]] || {{mp|1999 JR|30}} || Nicole Burgoyne, nagrajenka (četrto mesto za projekt v biologiji) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta [[2003]][http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19544 Avramkottke]] || {{mp|1999 JN|33}} || Avram Kottke, dobitnik nagrade [[Intelov fond za dosežke|Intelovega fonda za dosežke]] v letu [[2003]] (Intel Foundation Achievement Award) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19547 Collier]] || {{mp|1999 JP|57}} || Theresa Collier, dobitnica nagrade ‘‘Intelovega fonda za dosežke’’ v letu [[2003]] (Intel Foundation Achievement Award) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19550 Samabates]] || {{mp|1999 JP|61}} || Samantha Lee Bates, finalistka na [[Izziv kanala Discovery mladim znanstvenikom|Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom]] v letu [[2003]] (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19551 Peterborden]] || {{mp|1999 JL|62}} || Peter Young Borden, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19563 Brzezinska]] || {{mp|1999 JB|124}} || Bogna Natalia Brzezinska, finalistka na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19564 Ajburnetti]] || {{mp|1999 JP|126}} || Anthony James Burnetti, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19568 Rachelmarie]] || {{mp|1999 KY|14}} || Rachel Marie Clements, finalistka (za projekt o botaniki in zoologiji) na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19570 Jessedouglas]] || {{mp|1999 LH|6}} || Jesse Douglas, [[Američani|ameriški]] [[matematik]]* |- | [[19572 Leahmarie]] || {{mp|1999 LE|11}} || Leah Marie Crowder, finalistka (za projekt o botaniki in zoologiji) na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19573 Cummings]] || {{mp|1999 LW|13}} || Ian Douglas Cummings, finalist (za projekt o računalništvu) na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19574 Davidedwards]] || {{mp|1999 LQ|21}} || David Kitzmiller Edwards V, , finalist (za projekt o okojevarstvu) na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19575 Feeny]] || {{mp|1999 LB|22}} || Dana Anne Feeny, finalistka (za projekt o okojevarstvu) na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19577 Bobbyfisher]] || {{mp|1999 LP|26}} || Bobby Drake Fisher, finalist (za projekt o botaniki in zoologiji) na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19578 Kirkdouglas]] || 1999 MO || [[Kirk Douglas]], [[Američani|ameriški]] igralec * |- | [[19582 Blow]] || {{mp|1999 NL|4}} || [[Graham Blow]], [[Nova Zelandija|novozelandski]] [[astronom]]* |- | [[19584 Sarahgerin]] || {{mp|1999 NZ|6}} || Sarah H. Gerin, finalistka na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19585 Zachopkins]] || {{mp|1999 NU|7}} || Zachary Harvey Hopkins, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19587 Keremane]] || {{mp|1999 NG|11}} || Sravya Ramadugu Keremane, finalistka (za njen projekt iz biokemije, medicine, zdravstva in mikrobiologije) na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19589 Kirkland]] || {{mp|1999 NZ|14}} || Tyler Hollis Kirkland, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19591 Michaelklein]] || {{mp|1999 NW|21}} || Michael Aaron Klein, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19593 Justinkoh]] || {{mp|1999 NZ|29}} || Justin Koh, finalist (za njen projekt iz biokemije, medicine, zdravstva in mikrobiologije) na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19595 Lafer-Sousa]] || {{mp|1999 NW|31}} || Luis Lafer-Sousa, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19596 Spegorlarson]] || {{mp|1999 NX|31}} || Spencer Gordon Larson, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19597 Ryanlee]] || {{mp|1999 NJ|32}} || Ryan Thomas Lee, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19598 Luttrell]] || {{mp|1999 NL|39}} || Jeffrey Michael Luttrell, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19599 Brycemelton]] || {{mp|1999 NX|40}} || Bryce Michael Melton, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="601"| 19601–19700 |- | [[19602 Austinminor]] || {{mp|1999 NK|42}} || Austin Lee Minor, finalist (za okoljevarstveni projekt) na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19603 Monier]] || {{mp|1999 NF|48}} || Elizabeth Nicole Monier, finalistka (za njen projekt iz biokemije, medicine, zdravstva in mikrobiologije) na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19612 Noordung]] || 1999 OO || Hermann Noordung, [[psevdonim]] [[Herman Potočnik|Hermana Potočnika]], [[fSlovenci|slovenski]] [[inženir]] in začetnik [[kozmonavtika|kozmonavtike]], prvi, ki je opisal vesoljsko postajo v geostacionarni orbiti in njeno uporabo v knjigi ''Das Problem der Befahrung des Weltraums – der Raketen-motor'' (1928) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19612 †] |- | [[19614 Montelongo]] || {{mp|1999 OV|1}} || Michael John Montelongo, finalist (projekt v biologiji in zoologiji) na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19617 Duhamel]] || {{mp|1999 PH|1}} || [[Jean-Marie Constant Duhamel]], 19th-century [[Francozi|francoski]] [[matematik]] (uporabna matematika) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=12617 †] |- | [[19618 Maša]] || {{mp|1999 PN|3}} || Maša Kandušer, [[Slovenci|slovenska]] oseba, ki je dala navdih za imenovanje asteroida [http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/Poimenovanja.pdf †] |- | [[19619 Bethbell]] || 1999 QA || Beth Bell, odkriteljeva hčerka [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=12619 †] |- | [[19620 Auckland]] || 1999 QG || [[Auckland]], New Zealand [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=12620 †] |- | [[19625 Ovaitt]] || {{mp|1999 RT|11}} || [[Elena Kurtz Ovaitt]], finalistka na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19629 Serra]] || {{mp|1999 RV|31}} || [[Guy Serra]], [[Katalonci|katalonski]] [[astrofizik]] in svetovalec pri odkriteljevem doktoratu [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=12629 †] |- | [[19630 Janebell]] || {{mp|1999 RT|33}} || Jane Bell, žena odkritelja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=12630 †] |- | [[19631 Greensleeves]] || {{mp|1999 RY|38}} || Greensleeves, tradicionalna angleška ljudska pesem iz 17. stoletja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=12631 †] |- | [[19633 Rusjan]] || {{mp|1999 RX|42}} || [[Édvard Rúsjan]], [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]] in [[pilot]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=12633 †] |- | [[19637 Presbrey]] || {{mp|1999 RU|48}} || Scott Thomas Presbrey, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19638 Johngenereid]] || {{mp|1999 RH|57}} || John Gene Reid, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19640 Ethanroth]] || {{mp|1999 RP|89}} || Ethan Michael Roth, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19643 Jacobrucker]] || {{mp|1999 RA|95}} || Jacob Jeffrey Rucker, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19652 Saris]] || {{mp|1999 RC|117}} || Patrick J. G. Saris, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19656 Simpkins]] || {{mp|1999 RA|122}} || Taylor Simpkins, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19658 Sloop]] || {{mp|1999 RM|125}} || Katie Michelle Sloop, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19660 Danielsteck]] || {{mp|1999 RQ|129}} || Daniel D'Andrea Steck, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19662 Stunzi]] || {{mp|1999 RG|132}} || Joseph Robert Stunzi, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19663 Rykerwatts]] || {{mp|1999 RU|133}} || Ryker H. Watts, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19664 Yancey]] || {{mp|1999 RV|135}} || Bryan D. Yancey, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19676 Ofeliaguilar]] || {{mp|1999 RY|166}} || [[Ofelia Aguilar]], mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19678 Belczyk]] || {{mp|1999 RO|168}} || Pamela Belczyk, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19679 Gretabetteo]] || {{mp|1999 RF|179}} || Greta Betteo, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19694 Dunkelman]] || {{mp|1999 RX|230}} || * |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="701"| 19701–19800 |- | [[19704 Medlock]] || {{mp|1999 TU|8}} || * |- | [[19707 Tokunai]] || {{mp|1999 TZ|12}} || * |- | [[19718 Albertjarvis]] || {{mp|1999 VF|2}} || [[Albert Jarvis]]? * |- | [[19719 Glasser]] || {{mp|1999 VB|9}} || * |- | [[19721 Wray]] || {{mp|1999 VW|11}} || * |- | [[19727 Allen]] || {{mp|1999 XS|2}} || [[Clabon Walter Allen]], [[Britanci|britanski]] [[fizik]], strokovnjak za Sonce [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19727 †] |- | [[19730 Machiavelli]] || {{mp|1999 XO|36}} || Niccolò Machiavelli (1469 – 1527), [[italijani|italijanski]] (florentinski) [[diplomat]], [[politik]] in [[filozof]] * |- | [[19738 Calinger]] || {{mp|2000 AS|97}} || Manetta Calinger, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19741 Callahan]] || {{mp|2000 AN|141}} || Diane Callahan, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19754 Paclements]] || {{mp|2000 CG|95}} || Pauline Clements, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19758 Janelcoulson]] || {{mp|2000 GH|100}} || Janel Opal Coulson, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19762 Lacrowder]] || {{mp|2000 JQ|57}} || Lee Ann Crowder, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19763 Klimesh]] || 2000 MC || * |- | [[19766 Katiedavis]] || {{mp|2000 OH|4}} || Katie Davis, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19768 Ellendoane]] || {{mp|2000 OX|14}} || Ellen Doane, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19769 Dolyniuk]] || {{mp|2000 OP|18}} || William Dolyniuk, mentor finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19775 Medmondson]] || 2000 PY || Matthew Edmondson, mentor finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19776 Balears]] || {{mp|2000 PA|5}} || [[Balearski otoki]] * |- | [[19778 Louisgarcia]] || {{mp|2000 QE|29}} || Louis Garcia, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19783 Antoniromanya]] || {{mp|2000 QF|71}} || oče [[Antonio Romañá]], [[držba Jezusova]] (Antonio Romañá Pujó), [[Španci|španski]] [[matematik]] in [[astronom]], pred upokojitvijo je bil 30 let direktor Observatorija del Ebro (Observatori de l'Ebre) [http://www.astrogea.org/asteroides/romanya/ †] [http://www.astrogea.org/prensa/news2.html ‡] |- | [[19787 Betsyglass]] || {{mp|2000 QV|114}} || Betsy Glass, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19788 Hunker]] || {{mp|2000 QV|116}} || Roxanne Hunker, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19789 Susanjohnson]] || {{mp|2000 QP|149}} || Susan Johnson, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="801"| 19801–19900 |- | [[19801 Karenlemmon]] || {{mp|2000 RZ|64}} || Karen Lemmon, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19806 Domatthews]] || {{mp|2000 SX|11}} || Donna Matthews, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19808 Elainemccall]] || {{mp|2000 SN|85}} || Elaine McCall, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19809 Nancyowen]] || {{mp|2000 SC|86}} || Nancy Owen, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19810 Partridge]] || {{mp|2000 SP|112}} || Mary Partridge, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19811 Kimperkins]] || {{mp|2000 SY|114}} || Kimberly Perkins, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19813 Ericsands]] || {{mp|2000 SF|121}} || Eric Sands, mentor finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19815 Marshasega]] || {{mp|2000 ST|127}} || Marsha Sega, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19816 Wayneseyfert]] || {{mp|2000 SO|128}} || Wayne Seyfert, mentor finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19817 Larashelton]] || {{mp|2000 SK|145}} || Lara Shelton, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19818 Shotwell]] || {{mp|2000 SB|150}} || Gary Shotwell, mentor finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19820 Stowers]] || {{mp|2000 ST|153}} || Josh Stowers, mentor finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19821 Caroltolin]] || {{mp|2000 SU|154}} || Carol Tolin, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19822 Vonzielonka]] || {{mp|2000 SK|169}} || Beverley vonZielonka, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19826 Patwalker]] || {{mp|2000 SX|192}} || Pat Walker, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19833 Wickwar]] || {{mp|2000 SA|230}} || Steve Wickwar, mentor finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19835 Zreda]] || {{mp|2000 SQ|252}} || Grazyna Zreda, mentorica finalistu na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu [[2003]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2003.html †] |- | [[19848 Yeungchuchiu]] || 2000 TR || * |- | [[19855 Borisalexeev]] || {{mp|2000 UE|6}} || Boris Alexeev, finalist na [[Intelovo iskanje znanstvenih talentov|Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search) leta [[2004]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[19857 Amandajane]] || {{mp|2000 UC|11}} || * |- | [[19860 Anahtar]] || {{mp|2000 UB|52}} || Melis Nuray Anahtar, finalistka na Intelovem iskanju znanstvenih talentov leta [[2004]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[19861 Auster]] || {{mp|2000 US|79}} || Craig Louis Auster, finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov leta [[2004]] [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="901"| 19901–20000 |- | [[19912 Aurapenenta]] || {{mp|1955 RE|1}} || iz izraza AURA penenta, ob 50. obletnici (''penenta'' pomeni 50 v moderni [[grščina|grščini]]) [[Zveza univerz za raziskave in astronomijo|Zveze univerz za raziskave in astronomijo]] (Association of Universities for Research in Astronomy ali AURA) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19912 †] |- | [[19913 Aigyptios]] || {{mp|1973 SU|1}} || [[Aigiptij]] (Aigyptios), oče junaka [[Antifos]]a, spremljevalca [[Odisej]]a [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19913 †] |- | [[19914 Klagenfurt]] || {{mp|1973 UK|5}} || mesto [[Klagenfurt]], dežela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]], [[Avstrija]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19914 †] |- | [[19915 Bochkarev]] || {{mp|1974 RX|1}} || [[Nikolaj Genadievič Bočkarev]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19915 †] |- | [[19916 Donbass]] || {{mp|1976 QH|1}} || [[Donetski bazen]] ([[fukrajinščina|ukrajinsko]] Донецький басейн), ekonomsko in kulturno področje v vzhodni [[Ukrajina|Ukrajini]] * |- | [[19955 Hollý]] || {{mp|1984 WZ|1}} || [[Ján Hollý]] (1785 – 1849), [[Slovaki|slovaški]] [[pesnik]], [[prevajalec]] in katoliški [[duhovnik]] [http://planetky.astro.cz/detail.phtml?number=19955 †] |- | [[19969 Davidfreedman]] || 1988 PR || [[David A. Freedman]], [[Američani|ameriški]] [[statistik]], leta [[2003]] je dobil nagrado Carty, ki jo podeljuje [[Nacionalna akademija znanosti Združenih držav Amerike]] (United States National Academy of Sciences) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19969 †] |- | [[19970 Johannpeter]] || {{mp|1988 RJ|3}} || * |- | [[19980 Barrysimon]] || {{mp|1989 WF|2}} || * |- | [[19981 Bialystock]] || {{mp|1989 YB|6}} || mesto [[Bialystock]], [[Poljska]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19981 †] |- | [[19982 Barbaradoore]] || 1990 BJ || * |- | [[19992 Schönbein]] || {{mp|1990 TS|9}} || [[Christian Friedrich Schönbein]] (1799 – 1868), [[Nemci|nemški]] [[kemik]] [http://www.tayabeixo.org/biografias/oct_2q/oct_2q.htm †] |- | [[19993 Günterseeber]] || {{mp|1990 TK|10}} || [[Günter Seeber]], [[Nemci|nemški]] [[geodet]], imenovanje asteroida ob njegovi upokojitvi [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=19993 †] |- | [[19994 Tresini]] || {{mp|1990 TJ|15}} || [[Domenico Tresini]], [[Švicarji|švicarski]] [[arhitekt]], ki je oblikoval središče [[Sankt Petersburg]]a in Poletni dvorec [[Peter Veliki|Petra velikega]] * |- | [[20000 Varuna]] || {{mp|2000 WR|106}} || [[hinduizem|hindujski]] (Vedski) bog [[Varuna]], ki je naredil in podpira nebo in Zemljo [http://groups.yahoo.com/group/mpml/message/3157 †] |} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[Seznam asteroidov (19001-19250)]]<br>[[Seznam asteroidov (19251-19500)]]<br>[[Seznam asteroidov (19501-19750)]]<br>[[Seznam asteroidov (19751-20000)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov : 18001–19000|18001–18000]]| after=[[Pomeni imen asteroidov : 20001–21000|20001–21000]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|019001–0020000]] puje6evxgyh4czp01zjvwz7neabba5q Olševa 0 212003 5724910 5638024 2022-07-28T17:53:07Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Olševa | other_name = {{jezik-de|Ouschewa}} | photo = {{slika d|Q12797917|270px}} | photo_caption = Olševa, z zahodnega grebena Raduhe | elevation_m = 1929 | elevation_ref = | prominence_m = 590 | prominence_ref = <ref name="peakbagger">{{cite web|url=http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=14048|title=Govca - peakbagger.com|publisher=peakbagger.com|accessdate=17 February 2015}}</ref> | listing = | map = Alps | map_caption = Lega v Alpah | label_position = | location = [[Slovenija]] | range = [[Karavanke]] | coordinates = {{koord novi|46|26|59.280|N|14|41|22.920|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = | type = | age = | last_eruption = | first_ascent = | easiest_route = }} '''Olševa''' ([[nemščina|nemško]] ''Ouschewa'') je [[greben]]ska [[gora]] v vzhodnih [[Mežiško-Solčavske Karavanke|Mežiško-Solčavskih]] [[Karavanke|Karavankah]] ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]]. Njen greben je nekdaj ločeval zgodovinski pokrajini [[Koroška (pokrajina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. Poleg glavnega vrha, 1929 m visoke '''Govce''', so v 5&nbsp;km dolgem enakomerno razpotegnjenem grebenu še vrhovi '''Obel kamen''' na zahodnem robu, ter '''Gladki vrh''' in '''Lepi vrh''', slednji leži na vzhodnem robu grebena Olševe. Približno 200 metrov pod vrhom Oblega kamna se nahaja [[kamena doba|kamenodobno]] [[seznam arheoloških najdišč v Sloveniji|arheološko najdišče]] [[Potočka zijalka]]. Na najvišji vrh Olševe vodi preko zahodnega oziroma vzhodnega grebena več poti z izhodiščema v Solčavi (mimo [[Podolševa|Podolševe]], južni pristopi z zahodno, srednjo in vzhodno varianto) in [[Železna Kapla-Bela|Železni Kapli]] (mimo cerkvice sv. Lenarta ali Šmarjete, severozahodna pristopa). Vzhodni pristop iz smeri [[Koča v Grohotu pod Raduho|Koče v Grohotu]] pod [[Raduha|Raduho]] čez prelaz ''Spodnje Sleme'' (1084 m nmv) je tudi del [[razširjena Slovenska planinska pot|razširjene]] [[Slovenska planinska pot|Slovenske planinske poti]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Olševa}} * [http://www.hribi.net/gora/govca_olseva/11/673 Hribi.net] * [http://www.first-logarska.si/potocka_zijalka.php Stalna razstava o Potočki zijalki - Gostišče in muzej Firšt, Logarska dolina] {{Karavanke}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Gore v Karavankah]] [[Kategorija:Karavanke]] [[Kategorija:Alpska Slovenija]] [[Kategorija:Tisočaki]] ff8715qtbd1plqnx8r80pgk5yaauaga Valentin Inzko 0 214880 5724911 5551962 2022-07-28T17:53:12Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Valentin Inzko |order = [[Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino]] |term_start = 26. marec 2009 |term_end = 31. julij 2021 |predecessor = [[Miroslav Lajčák]] |successor = [[Christian Schmidt]] |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |spouse = [[Bernarda Fink]] |religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] }} {{drugipomeni2|Valentin Inzko}} '''Valentin Inzko''' (íncko), [[Avstrijci|avstrijski]] diplomat [[Slovenci|slovenske]] narodnosti, * [[22. maj]] [[1949]]. Inzko je od leta 2009 do 2021 opravljal vlogo visokega predstavnika za [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]].<ref>{{cite web|url=http://www.ohr.int/pic/default.asp?content_id=43178|title=Ambassador Valentin Inzko Appointed As The Next High Representative|publisher=Office of the High Representative and the EU Special Representative|date=2009-03-13|accessdate=2009-03-13}}</ref><ref>http://news.xinhuanet.com/english/2009-03/27/content_11083488.htm</ref> ==Življenje== Valentin Inzko (tudi Zdravko Inzko<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1990). Knjiga 4. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>) se je rodil v [[Slovenci|slovenski]] družini v [[Celovec|Celovcu]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Njegov oče, [[Valentin Inzko (učitelj)|Valentin Inzko starejši]], je bil znan kulturni in politični predstavnik [[slovenska manjšina|slovenske manjšine]] na Koroškem. Valentin mlajši je obiskoval dvojezično šolo na [[Sveče|Svečah]] v občini [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]]. Po končani slovenski srednji šoli v [[Celovec|Celovcu]] leta 1967, se je vpisal na Univerzo v Gradcu, kjer je študiral [[pravo]] in [[Filologija|filologijo]]. Med letoma 1972 in 1974 je obiskoval Diplomatsko akademijo na [[Dunaj]]u. Leta 1974 je začel delati na avstrijskem zunanjem ministrstvu. Med letoma 1982 in 1986 je delal kot tiskovni predstavnik na avstrijskem konzulatu v [[Beograd]]u. Nato je odšel v [[Mongolija|Mongolijo]] in na [[Sri Lanka|Sri Lanko]] v okviru avstrijske misije pri [[Združeni narodi|Združenih narodih]]. Zaradi domotožja se je leta 1990 vrnil in do leta 1996 delal kot kulturni ataše v [[Praga|Pragi]]. V letih 1996 in 1999 je bil avstrijski veleposlanik v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Leta 2005 ga je avstrijski predsednik imenoval za avstrijskega veleposlanika v Sloveniji. Marca 2009 je postal sedmi [[Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino]]. Inzko je tako postal že drugi [[Koroški Slovenci|koroški Slovenec]] po [[Wolfgang Petritsch|Wolfgangu Petritschu]] na tem mestu. Poleg slovenščine in nemščine tekoče govori še [[Hrvaščina|hrvaščino]] in rusko in češko.<ref>http://news.uk.msn.com/uk/article.aspx?cp-documentid=15048981</ref>{{Dvomljivo}} Med drugim je prevedel delo [[Václav Havel|Václava Havla]] ''[[Življenje v resnici]] '' in ''[[Moč brezmočnih]]'' v slovenščino.<ref>http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2203257896324544&rec=10&sid=1</ref> Junija 2010 je bil izvoljen za predsednika [[Narodni svet koroških Slovencev|Narodnega sveta koroških Slovencev]]. Poročen je z [[Argentina|argentinsko]] Slovenko, operno pevko [[Bernarda Fink|Bernardo Fink Inzko]]. ==Viri== {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Inzko, Valentin}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Avstrijski diplomati]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] [[Kategorija:Avstrijski rimokatoličani]] 8zriah054ianer263lxkvrk1z7ffdqs Barbo Waxensteini 0 217329 5724912 5634496 2022-07-28T17:53:39Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{redirect|Barbo}} {{Infopolje Družina |coat of arms = File:Barbo logo.png |image_size = 250px |caption = Grb rodbine Barbo Waxenstein <ref name = preinfalk/> |predikat=von Waxenstein |country=[[Slika:Carniola coat of arms.png|20px]] [[Kranjska]],<br /> [[Slika:Unknow escutcheon-sl.svg|20px]] [[Primorska]],<br /> [[Slika:Wappen Herzogtum Kärnten.png|20px]] [[Koroška (vojvodina)|Koroška]],<br /> {{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] |region={{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]],<br /> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]],<br /> {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Hrvaška]] ([[Istra]]) |estates = [[Dvorec Dob]]<br>[[Barbova graščina]]<br>[[Beneška palača, Rim|Beneška palača]]<br>[[Grad Šabec]]<br>[[Kožljak|Grad Kožljak]] |founded=pred 734 |titles = * [[Baron]] Barbo von Waxenstein * [[Grof]] Barbo von Waxenstein * [[Papež]] |members=Pietro Barbo ([[papež Pavel II.]]) |}} '''Rodbina Barbo''' (tudi ''Barbo zu/von Waxenstein'') je [[kranjska]] (kasneje [[Slovenci|slovenska]]) plemiška rodbina, ki izhaja iz [[Italija|Italije]]. Rodbina Barbo izvira iz [[Benečija|Benečije]] (v zgodovinopisju velja za beneško [[patriciji (plemstvo)|patricijsko]] rodbino<ref name = enciklopedija/>), od koder je svoje družinske veje širila v današnjo [[Habsburška monarhija|Avstrijo]]. Domnevno izhaja iz časa [[Klavdij I.|Klavdijcev]], rodu znanega [[rim]]skega cesarja [[Neron]]a, ki je vladal pred 2000 leti.<ref name="BelaKrogla">{{navedi knjigo|last=Barbo|first=Robert|title=Bela krogla|publisher=Satura|date=1935}}</ref> Prvič se je v zgodovinskih zapisih rodbina Barbo pojavila ob naselitvi v [[Parma|Parmi]], v 8. stoletju v [[Benetke|Benetkah]] (izumrla leta 1740) in v 15. stoletju v [[Istra|Istri]]. Leta 1547 so se naselili v istrskem gradu [[Grad Kozljak|Kozljak]] ({{jezik-de|Waxenstein}}) pri [[Plomin]]u, kar predstavlja začetek uporabe teritorialnega predikata Waxenstein ''[váksenštajn]''. Rodbina je bila leta 1622 povišana v [[baron]]ski, leta 1674 pa v [[grof]]ovski stan.<ref name="ozvald">Branko Ozvald, "Slovenska modra kri", ''Nedeljski dnevnik'', 23. april 2000, s. 24.</ref> V 16. stoletju so se naselili na [[Dolenjska|Dolenjskem]], kjer so posedovali več posesti, med njimi: [[Grad Rakovnik]] (od 1665 do 1943), [[Grad Radeljca|Radeljca]], [[Grad Podsreda|Podsreda]], [[Grad Pobrežje|Pobrežje]], [[Grad Prestranek|Prestranek]], nekaj dvorcev kot so [[Dvorec Slatna|Slatna]] in [[Dvorec Dob|Dob]], graščino [[Graščina Kot|Kot]] in druge.<ref name="pdf">{{PDF-povezava|[http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/vodnik/vodnik3.pdf Vodnik po fondih in zbirkah arhiva Republike Slovenije]|2454&nbsp;KB}}</ref> Rodbina Barbo obstaja še danes. == Zgodovina == Približno v času [[papež]]evanja [[Papež Pavel II.|Petra Barbo]] se je od glavne beneške linije odcepila kranjska veja, ki se je najprej naselila v beneški Istri, kasneje pa v habsburški Istri, kjer so imeli v lasti okoli 20 [[grad]]ov. Prvi Barbo na [[Kranjska|Kranjskem]] se je imenoval [[Blancus Barbo|Blancus]] in je bil lastnik istrskega gospostva Klana. S tem, ko se je njegov vnuk Janez Bernardin poročil z istrsko plemkinjo Marto Moise pl. Moisevich, je postal leta 1518 imetnik še enega istrskega gospostva, imenovanega [[Grad Kozljak|Kozljak]] ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Kožljak'', {{jezik-de|Waxenstein}}, včasih tudi ''Wachsenstein''). Od takrat so bili člani rodbine na Kranjskem poznani pod imenom Barbo von Waxenstein. Bernardinov sin Kastelan (umrl 1549) se je že leta 1534 imenoval »gospod Waxensteinski« ({{jezik-de|Herr zu Waxenstein}}). Rodbina se je hitro povzpela med [[plemstvo|plemiško]] elito. Do druge polovice 16. stoletja se je že toliko razvejila, da se je razdelila na tri glavne veje (rakovniška, gotniška in paška) in več stranskih linij. V letih od 1622 do 1651 so vse tri veje dosegle naziv [[baron]]ov, leta 1674 pa je bila vsa družina povišana med [[grof]]e. Poleg naziva ''grof Barbo Waxenstein'' so imeli naziv baronov še na [[Grad Gotnik|Gotniku]], Pazu in [[Grad Čušperk|Čušperk]]u, naziv gospodov pa na Kiselštajnu, [[Grad Rakovnik|Rakovniku]] in [[Grad Dragomelj|Dragomlju]].<ref name="preinfalk">Miha Preinfalk, »Plemiške rodbine na Slovenskem«, ''Gea'' 18 (marec 2008), s. 66.</ref> === Gotniška linija === Linija, imenovana po gradu Gotnik je bila krajša od ostalih dveh. Izumrla je leta 1621 s [[Franc Jurij Barbo|Francem Jurijem]].<ref name="enciklopedija">{{navedi knjigo|title=Enciklopedija Slovenije|publisher=Mladinska knjiga|date=1987|chapter=A-Ca}}</ref><ref name="Majda" /> === Paška linija === Ena od glavnih linij se je imenovala po [[Paz]]u, [[mesto|mestu]] in gospostvu, ki leži v neposredni bližini [[Grad Kozljak|grada Kozljak]]. Najbolj razvpit član paške linije je bil [[Sebald Barbo]] v zadnji četrtini 16. stoletja. Bil je v večnih sporih s stricem Francem in njegovimi sinovi. Maja leta 1573 je v neki krčmi na [[Vrhnika|Vrhniki]] po naključju srečal bratranca Kastelana. Prišlo je do hudega prepira in skupaj z ostrim nožem je [[Kastelan Barbo]] obležal v mlaki krvi. Sebald je bil nato več mesecev zaprt v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Zaradi Franca, očeta umorjenega Kastelana, se je sojenje kar nekaj časa vleklo in nazadnje je bil Sebald obtožen na smrt z obglavljenjem. Kazni se mu je uspelo izogniti ob pomoči žene Ane Marije Lamberg in cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II]]. Bil je pomiloščen, dobil je denarno kazen, povrh vsega pa je moral do konca življenja na lastne stroške služiti na eni od obmejnih postojank. Kazen mu ni ravno koristila, saj je leta 1589 umoril svojo ženo. Obglavljen je bil marca istega leta. {{več slik | footer = Grb papeža [[Papež Pavel II.|Pavla II.]] V matrici papeškega grba je grb rodbine Barbo Waxenstein. | image1 = C o a Paulo II.svg | alt1 = Grb papeža Pavla II. V matrici papeškega grba je grb rodbine Barbo Waxenstein. | width1 = 180 | image2 = Pietrobarbo.jpg | alt2 = papež Pavel II. | width2 = 128 }} Njegova smrt je vplivala tudi na njegove sinove. Janez Ludvik Barbo je bil umorjen v Galignanu v [[Istra|Istri]], Bernardin pa je zaradi zadolževanja in grdega vedenja med študijem v [[Tübingen]]u moral za zapahe. Reševal ga je [[Primož Trubar]] s pismom [[Kranjski deželni dvorec|kranjskim deželnim stanovom]] junija 1583. Paška linija se je v moški liniji izčrpala sredi 18. stoletja s smrtjo [[Karel Hanibal Barbo|Karla Hanibala]], ki je bil [[kanonik]] v [[Bavarska|bavarskem]] Passauu.<ref name="preinfalk" /> === Rakovniška linija=== [[Slika:Grad Rakovnik.PNG|280px|thumb|left|[[Grad Rakovnik]]<ref name="steklasa" />]] Vse ostale veje so po moški strani izumrle do sredine 18. stoletja. Ostala je le veja, imenovana po [[Grad Rakovnik|gradu Rakovnik]] pri [[Šentrupert|Šentrupertu na Dolenjskem]], ki je bil od druge polovice 17. stoletja v lasti [[Maksimilijan Valerij Barbo Waxenstein|Maksimilijana Valerija Barbo Waxensteina]] in njegovih potomcev, dokler ni bil s strani partizanov požgan v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].<ref name="objekti_trebnje">{{navedi knjigo|last=Jakič|first=Ivan|title=Grajski objekti na območju občine Trebnje|publisher=Občina Trebnje|date=1994}}</ref> Rakovniška veja grofov Barbo je bila zlasti v 19. stoletju zelo povezana s [[Slovenci|slovenskim]] življenjem in je dala nekaj za slovensko zgodovino pomembnih mož. [[Dizma Barbo Waxenstein]] (1737–1802) je bil tajnik in direktor [[Kranjska kmetijska družba|Kranjske kmetijske družbe]], katere glavna naloga je bila pospeševanje in razvoj [[kmetijstvo|kmetijstva]]. Dizmov pravnuk je bil [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]], ki je imel sina Jožefa Antona. Bil je ravno tako [[politik]] in poslanec veleposesti v [[kranjski deželni dvorec|kranjskem deželnem zboru]]. Jožef Anton se je v nasprotju z očetom zavzemal bolj za nemške interese, čeprav je bil vzgojen v slovenskem duhu in je bil že v mladosti član [[Sokol (društvo)|Sokola]]. Razlog za to je najverjetneje njegova mati Roza Sternberg, ki Slovencem ni bila naklonjena. Kljub postopnem izginjanju plemiškega načina življenja se je močno oklepal pravil, ki mu jih je narekovalo njegovo poreklo.<ref name="preinfalk" /><ref name="BelaKrogla" /> Leta 1904 se je zapletel v prepir s poslancem [[Katoliška narodna stranka|Katoliške narodne stranke]], [[Ivan Šusteršič|Ivanom Šusteršičem]], in da bi opral svojo omadeževano viteško čast, je grof slovenskega poslanca izzval na dvoboj. Afera je bila mesec dni zelo odmevna, a se je v grofovo nezadovoljstvo polegla brez pištol.<ref>Rok Stergar, »Dr. Ivan Šusteršič proti grofu Jožefu Antonu Barbu-Waxensteinu : Dvoboj, ki ga ni bilo«, v ''Zbornik Janka Pleterskega'', ur. Oto Luthar in Jure Perovšek (Ljubljana, 2003), s. 203–212.</ref> Grof Jožef Anton Barbo Waxenstein je po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ostal v [[Slovenija|Sloveniji]]. Iz prvega zakona je imel sina [[Robert Barbo Waxenstein|Roberta]], v drugem pa so se mu rodile tri hčerke. Najmlajša je imela največjo smolo v življenju. V drugo je bila poročena z avstrijskim grofom [[Felix Logothetti|Felixom Logothettijem]] ter imela sina Deodata. Živeli so na [[grad Dob|gradu Dob]], nedaleč od Rakovnika, ki je bil ravnotako v lasti družine Barbo. Konec leta 1942 je bila v gradu nastanjena italijanska posadka, zato je grad napadla skupina [[partizani|partizanov]] in ga zažgala. V spopadih je izgubila življenje večina italijanskih branilcev gradu in tudi graščaki Logothettiji. Danes na mestu gradu stoji [[zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|zapor]].<ref name="preinfalk" /> == Pomembne osebnosti == [[Slika:Maks Valerij Grof Barbo Sentrupert.jpg|thumb|170px|Nagrobnik Maksa Valerija Barbo Waxensteina v cerkvi v [[Šentrupert]]u]] Člani rodbine so v zgodovini zavzemali zelo visoke politične, kulturne, vojaške in cerkvene položaje: * [[Papež Pavel II.|Peter Barbo]], eden najznamenitejši član rodbine Barbo v poznem srednjem veku. Med letoma 1464 in 1471 je bil papež Pavel II. Njegov pečatni prstan obstaja še danes in je v lasti potomke Livie Barbo Reden.<ref>Livia Barbo Reden, hči [[Robert Barbo Waxenstein|Roberta Barbo Waxensteina]].</ref> * [[Janez Barbo]] (16. stoletje), pičanski [[škof]] * [[Franz Engelbert Barbo Waxenstein]], [[škof]] * [[Franc Barbo Waxenstein]], sodelavec in prijatelj [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]], pisca prve slovenske knjige. Zasluge ima pri prevajanju [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v [[slovenščina|slovenščino]]. Leta 1566 je postal kapitan [[Reka, Hrvaška|Reke]]. Jurij, brat Franca Barbo je ustanovitelj šentruperske veje, katere zadnji moški potomec je bil [[Robert Barbo Waxenstein|grof Robert Barbo]].<ref name="BelaKrogla" /> * [[Maksimilijan Valerij Barbo Waxenstein]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] je bil deželni in državni [[poslanec]] med letoma 1867 in 1879. Bil je izrazit slovenski [[Nacionalizem|nacionalist]]. * [[Robert Barbo Waxenstein]] je bil pisatelj, pesnik in filozof. Je avtor [[roman]]a [[Bela krogla]], v katerem opisuje svoje plemiško in [[igra na srečo|hazardersko]] življenje. * [[Jošt Vajkard Barbo Waxenstein]] Že leta 734 je bil Pietro Barbo predsednik ob volitvi [[beneški dož|beneškega doža]] (vladarja republike), leta 1204 pa je Piantaleone Barbo (avtor grba) postal poslanik pri cesarju Konstantinu v [[Istanbul|Carigradu]]. Drugi istega imena je bil v 14. stoletju poslanik pri avstrijskih vojvodah in ogrskem kralju. Četrt tisočletja pred [[Habsburžani]] je postal Pietro Barbo Centranigo [[beneški dož]]. Leta 1397 pa je beneški admiral Giacomo Barbo premagal ladjevje milanskega in leta 1404 ferarskega vojvode ter zavzel otok [[Ciper]].<ref name="BelaKrogla" /><ref name="ozvald" /> Mnogi od Barbov so zasedli tudi najvišje cerkvene položaje. Hieronim je postal leta 1400 kardinal, Peter leta 1464 papež Pavel II., ki je tiskal prve knjige, njegov brat [[:en:Marco Barbo|Marko Barbo]] leta 1470 oglejski patriarh itd. Zanimivo je, da je bila postavljena pod vlado tega patriarha tudi cerkev v Šentrupertu na Dolenjskem, kjer se je rodbina Barbo naselila šele kasneje in v kateri je postavljena njihova [[župnijska cerkev sv. Ruperta, Šentrupert|grobnica]]. Beneški admiral Nikolaj Barbo je bil poročen s sestro papeža Evgena IV. - tako je njun sin postal omenjeni papež Pavel II. Nikolajev brat Blancus je z naselitvijo v gradu Kozljak ustanovitelj kranjske veje rodu, njegov pravnuk Janez pa je postal škof v [[Pićan]]u pri [[Pulj]]u.<ref name="BelaKrogla" /><ref name="ozvald" /> == Vpliv danes == [[Slika:Grb Občine Šentrupert splet.jpg|thumb|160px|Grb občine Šentrupert]] Eno izmed področij, ki jih je družina Barbo močno zaznamovala je [[Šentrupert]] na Dolenjskem. 14. junija 2006 se je Šentrupert odcepil od tedanje občine [[Trebnje]] in postal samostojna [[Občina Šentrupert]]. S tem se je pojavila potreba po lastnem grbu in zastavi, katere pa na javnem natečaju niso pridobili, saj se ni obnesel. 15. aprila 2010 so občinski svetniki sprejeli grb in zastavo, ki jim jo je predlagal [[Aleksander Hribovšek]]. Občinski grb temelji na grbu [[sveta Ema Krška|svete Eme Krške]], ki so ji ga posthumno, več stoletij kasneje fiktivno dodelili in pa na grbu družine Barbo. Sestoji iz zlatega leva na modrem polju, ki v desni šapi drži srebrn krajec.<ref name="pdf_grb">{{PDF-povezava|[http://www.sentrupert.si/Portals/0/dogodki/%C5%A0entrupert%20DOS.pdf Dokument občinskih simbolov občine Šentrupert]|2360&nbsp;KB}}</ref> == Posesti == Rodbina Barbo je imela v lasti mnoge [[grad]]ove, [[dvor]]ce, [[gospostvo|gospostva]] in ostala poslopja:<ref name = enciklopedija/><ref name="pdf" /><ref name="Majda">{{navedi knjigo|last=Smole|first=Majda|title=Graščine na nekdanjem Kranjskem|publisher=Državna založba Slovenije|date=1982}}</ref><ref name="objekti_trebnje" /><ref>{{navedi knjigo|last=Jakič|first=Ivan|title=Vsi slovenski gradovi|publisher=Državna založba Slovenije|date=1997}}</ref> [[Slika:Robert grof Barbo.jpg|thumb|left|160px|[[Robert Barbo Waxenstein|Robert grof Barbo Waxenstein]]<ref name="BelaKrogla" />]] [[Slika:Bela krogla.JPG|thumb|left|155px|Roman [[Bela krogla]] [[Robert Barbo Waxenstein|Roberta Barbo Waxensteina]]]] === Gradovi === *<u>'''[[Grad Gotnik]] (''Gutenegkh'')'''</u> - Leta 1551 sta od gospodov [[Sara, gospodje|Sara]] kupila grad Jurij in Franc Barbo. Leta 1580 je postal lastnik Karel Franc pl. Barbo. V začetku 17. stoletja je Gotnik prejel deželnoknežji fevd Jurij pl. Steinberg. *<u>'''[[Grad Kozljak]] (''Waxenstein'')'''</u> - Cesar Maksimilijan je leta 1518 podelil grad v fevd Juriju Moysseju. Njegova sestra in dedinja Marta se je poročila z Janezom Bernardom pl. Barbo in mu Kozljak prinesla za doto. Grad je bil nato v lasti Barbov več generacij. Jurij, ki je postal utemeljitelj rakovniške linije Barbov, je Kozljak prepustil mlajšemu bratu Francu, ki je bil tudi lastnik gospostva Gotnik. Franc je imel dva sinova, Kastelana in Krištofa. Kastelan je bil leta 1573 umorjen na [[Vrhnika|Vrhniki]], ko je potoval na deželni zbor v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Ker je bil brez otrok, mu je sledil mlajši brat Krištof; po njegovi smrti leta 1607, sta obe gospostvi pripadli njegovemu sinu Francu, ki je umrl leta 1621 kot zadnji od gotniške linije Barbov. Gospostvo Kozljak je pripadlo pasberškim Barbom. Zebaldov pravnuk Franc Karel grof Barbo ga je leta 1692 prodal Francu Ferdinandu knezu [[Auerspergi|Auerspergu]]. *[[Grad Škrljevo]] (''Grailach'') - Grad je imela od leta 1585 v lasti Ana Wernegkh, poročena z Rudolfom grofom Barbo Waxensteinom. Leta 1613 ga je prodala Janezu Ruessu pl. Ruessensteinu. *[[Grad Belaj]] (''Waxenstein'') - Po [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] so bili prvotni lastniki gradu gospodje Barbo. Franc Karel grof Barbo je gospostvo leta 1666 prodal [[Auerspergi|Auerspergom]]. *[[Grad Čušperk]] (''Zobelsberg'') - Volf Engelbert grof Auersperg je gospostvo leta 1652 prodal Bernardinu grofu Barbo, ki je umrl leta 1677. Gospostvo je prevzel njegov sin Ernest Gotlib grof Barbo, ki pa je umrl leta 1684. *[[Grad Dragomelj]] (''Dragembel'') - Volf Engelbert grof Auersperg je leta 1669 ponovno sklenil posel (kot pri gradu Čušperk) in grad prodal svojemu svaku Bernardinu grofu Barbo. Njegov sin Vajkard Ferdinand grof Barbo ga je leta 1699 prodal Volfu Sigmundu baronu Stroblhofu. *[[Grad Kompolje]] pri Gornjih Ravnah (''Gimpelhof'') - V 17. stoletju je bil lastnik gradu Janez Krištof baron Barbo, ki ga je leta 1651 ali 1657 prodal Juliju Henriku baronu Apfaltrerju. *[[Grad Kostanjevica]] (''Landstrass'') - Vid pl. Moscon je leta 1636 grad zastavil Andreju Danijelu grofu Barbo, ki je bil praproščak kranjske deželne konjenice in je ostal imetnik gospostva do svoje smrti leta 1639. Njegova vdova Katarina ga je dala v zakup svojima sinovoma baronu Janezu Krištofu in grofu Bernardu. Bernard grof Barbo je leta 1652 zamenjal Kostanjevico z Volfom Engelbertom grofom Auerspergom za gospostvo Čušperk. *<u>'''[[Grad Luknja]] (''Luegg'')'''</u> - Gospostvo je od [[Galli|Gallov]] prešlo na rodbino Barbo s poroko Andreja Danijela grofa Barbo in Katarine Gall leta 1624. Njun sin Janez Jurij Maksimilijan grof Barbo z [[Moravče|Moravč]] je podedoval gospostvo Luknja in ga sporazumno s svojo ženo Elizabeto, rojeno baronico Egkh, postopoma leta 1646, 1647 in 1649 prodal Francu Gašperju baronu Brennerju. V last Barbov je ponovno prišel 6. avgusta 1738, ko je Luknjo od grofa Gallenberga kupil vnuk Maksimilijana Valerija grofa Barbo, Jožef Viljem. Ta je grad zapustil svojemu mlajšemu sinu Evgenu, ki je prevzel dediščino 25. februarja 1786. Evgen, ki ni bil poročen, je v oporoki napisani 10. septembra 1801 določil za svojega naslednika Vincenca barona Schweigerja pl. Lerchenfelda; oporoka je bila izvršena 3. avgusta 1813. [[Slika:Josip Barbo.PNG|177px|thumb|right|[[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein|Josip grof Barbo Waxenstein]]<ref name = steklasa>{{navedi knjigo|last=Steklasa|first=Ivan|title=Zgodovina župnije Šentrupert na Dolenjskem|date=1913}}</ref>]] *<u>'''[[Grad Rakovnik]] pri [[Mirna|Mirni]] oz. [[Šentrupert]]u (''Kroissenbach'')'''</u> - Janez Adam baron Gall je gospostvo leta 1665 prodal Maksimilijanu Valeriju grofu Barbo. Po njegovi smrti 16. oktobra leta 1699 je gospostvo podedoval njegov sin Andrej Danijel, ki je umrl pred letom 1752 in gospostvo zapustil svojemu sinu Joštu Vajkardu. Tako se je lastništvo gradu prenašalo iz roda v rod vse do leta 1943, ko so grad požgali [[partizani]]. *[[Grad Pobrežje]] blizu Adlešičev (''Freithurn'') - Leopold grof Purgstall je leta 1738 gospostvo zastavil Andreju Danijelu grofu Barbo. Leopoldov sin Janez Krstnik je grofu Barbo leta 1743 prepustil grad v popolno last. Od grofa Barbo je gospostvo leta 1752 kupil Jožef Leopold pl. Bonazzi. *[[Grad Tržič]] pri Bistrici (''Neuhaus'') - Okoli 1695 je dobil Vajkard Ferdinand grof Barbo grad v zakup. Umrl je leta 1710 kot lastnik gospostva. *[[Grad Krško]] (''Gurckfeld'') - Volf Herbert Barbo grof Waxenstein je leta 1702 podedoval grad od grofice Katarine Elizabete Auersperg skupaj s Francem Adamom Ursinom grofom Blagajem in Ditrihom grofom Auerspergom. Slednji je leta 1705 kupil deleža svojih sodedičev in tako postal edini lastnik gospostva. *[[Grad Podsreda]] (''Hörberg'') - Grad je podedovala grofica Eleonora Barbo leta 1701. Po njeni smrti je grad podedovala njena hči baronica Marija Apfaltrer leta 1731. Nato je grad leta 1787 pridobil baron Franc Lazzarini. *[[Grad Prestranek]] (''Pröstranegg'') - V lasti ga je imel Bernardin grof Barbo od okoli 1656 do 1669, ko ga je prodal Andreju Bernardinu baronu Oberburgu in njegovi ženi Katarini. *[[Grad Radeljca]] (''Radelstein'') - [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] pravi, da so Radeljco šele v 17. stoletju sezidali Barbi, vendar je ta podatek najverjetneje napačen, saj obstajajo viri, ki nakazujejo, da so bili pred njimi lastniki tudi [[Sauraui]] in [[Galli]].<ref name = Majda/> Sicer pa je bilo gospostvo od 7. januarja 1871 v lasti Valeske grofice Barbo pl. Waxenstein. Prodala ga je 14. maja 1898 ljubljanskemu trgovcu Karlu Kavšku. *[[Graščina Kot]] pri [[Mirna|Mirni]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] (''Winckel'') - Po letu 1685 je imel graščino v lasti Maksimilijan Valerij Barbo, ki jo je leta 1696 prodal baronu Volfu Engelbertu Gallu. [[Slika:Barbo manor.jpg|thumb|left|246px|[[Barbova graščina, Vesela gora|Barbova graščina]] na [[Vesela Gora|Veseli gori]]]] === Dvorci === *[[Dvorec Litija]] (''Litey'') - Po [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] je bila lastnica dvorca do konca 17. stoletja Ivana Kordula grofica Barbo, rojena Apfaltrer. Od nje ga je podedoval Bernardin baron [[Apfaltrerji|Apfaltrer]]. *[[Dvorec Matena]] blizu Iga (''Höfflein'') - Od Krištofa Portnerja je gospostvo leta 1617 kupil Bernard baron Barbo. Leta 1652 je postal lastnik Janez Sigfrid Portner. V last Barbov je prišel spet leta 1676, ko ga je podedovala Marija Izabela Auersperg, ki se je poročila z Gotlibom grofom Barbom. Leta 1679 ga je prodala Marku Antonu baronu Tauffererju. *[[Dvorec Moravče]] (''Moräutsch'') - Okoli 1630 se je Katarina Gall poročila z Andrejem Danijelom grofom Barbom in mu prinesla gospostvo za doto. Po njegovi smrti leta 1639 je gospostvo pripadlo njegovemu najstarejšemu sinu Janezu Juriju Maksimilijanu, ki je umrl leta 1649. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] pravi, da je lastnik nato postal njegov najstarejši brat Janez Herbert, vendar ostali viri nakazujejo, da ta podatek morda ni točen. Maksimilijanov naslednik naj bi bil njegov edinec Franc Herbert. Le-ta je bil v času, ko je podedoval dvorec še mladoleten. Njegov stric po očetu, Valerij grof Barbo, stotnik deželne konjenice, je bil njegov varuh in si je po njegovi polnoletnosti z njim delil gospostvo, ki sta ga leta 1677 zastavila Vajkardu Eberhardu baronu Busetu, leta 1679 pa prodala Karlu baronu Valvasorju. Baron Valvasor je moral gospostvo Moravče nato iz neznanega razloga vrniti Maksimilijanu Valeriju grofu Barbo, saj so mu bili s fevdnim pismom leta 1684 priznani vsi fevdi, pripadajoči gospostvu Moravče. [[Slika:Barbo-mansion-Ljubljana.JPG|thumb|right|185px|[[Barbova palača, Ljubljana]]]] *[[Dvorec Slatna]] (''Slateneg'') - Jurij Krištof Otto baron Ottheimb je leta 1692 gospostvo odstopil Mariji Izabeli baronici Wernegkh, vdovi Barbo Wachsensteinovi, ki je umrla leta 1694. Sledil ji je njen sin iz drugega zakona z Ernestom Gotlibom grofom Barbom, Ernest Sigmund. Po njegovi smrti ga je podedoval njegov sin Leopold Eberhard, ki je bil poročen z Ano baronico Wintershofen, vendar je umrl leta 1753 brez moških potomcev. *[[Dvorec Novi grad]] v Peščeniku, Turn pri Višnji gori ali Višnje (''Weichselbach'') - Alojz baron Taufferer je 23. avgusta 1788 gospostvo prodal Julijani grofici Barbo za 23.698 goldinarjev. Z izročilno pogodbo z dne 10. septembra 1793 je Julijana izročila gospostvo svojemu vnuku Alojzu baronu Tauffererju mlajšemu s pogojem, da ji bo od 1. oktobra 1793 pa do njene smrti nakazoval vsakega pol leta znesek 530 goldinarjev.<ref name = Majda/> *[[Dvorec Dvorice]] ali [[Dvorec Čatež|Čatež]] (''Dvoritzhof'') - Leta 1759 sta sklenila kupno pogodbo za Čatež, Jošt Vajkard Anton grof Barbo in Anton Medard pl. Wiederkehr. *<u>'''[[Dvorec Dob]] v Straži (''Aich'', ''Wazenberg''), blizu [[grad Rakovnik|Rakovnika]]'''</u> - Dob je kupil Jošt Vajkard Barbo grof Wachsenstein leta 1740 in ga združil s svojim gospostvom [[Grad Rakovnik|Rakovnik]] pri [[Mirna|Mirni]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. V njihovi lasti je ostal vse do leta 1942, ko je bil požgan s strani [[Partizani|partizanov]]. === Gospostva === *[[Gospostvo Klana]] ali [[Nova Kračina]] (''Khlan'', ''Klano'') - Rodbina Barbo ga je imela v lasti v začetku 16. stoletja. *<u>'''[[Gospostvo Paz]], grofija (''Passberg'')'''</u> - Gospostvo je bilo v lasti baronov Barbo. Od leta 1601 do 1624 ga je imel v lasti Bernard baron Barbo pl. Waxenstein. Pravnuk Bernardovega brata Sigmunda, Franc Karel, ki je bil leta 1674 povzdignjen v grofa, je leta 1666 prodal gospostvo bratoma Janezu Vajkardu I. knezu Auerspergu in Volfu Engelbertu grofu Auerspergu. Leta 1692 je bila ponovno sklenjena kupna pogodba med Francem Karlom grofom Barbom in Janezom Vajkardom knezom Auerspergom, ki je nato gospostvo Paz inkorporiral v pazinsko grofijo. *[[Gospostvo Padež]] (''Padesch'') - Leta 1760 sta za to gospostvo sklenila kupno pogodbo Jošt Vajkard grof Barbo ter Janez Jožef Čop. === Ostala poslopja === * [[Barbova graščina, Vesela gora]] – Zgrajena je bila leta 1768 na mestu nekdanje manjše cerkvene hiše za potrebe stalnega prebivanja veselogorskega duhovnika, med večjimi romanji pa je služila tudi kot prenočišče. Po letu 1825 je prešla v last družine Barbo, ki si je v njej uredila bivališče. * [[Barbova palača, Ljubljana]] – Največje delo arhitekta [[Matija Persky|Matije Perskija]]. Zgrajena po naročilu [[Jošt Vajkard Barbo Waxenstein|Jošta Vajkarda Barbo Waxensteina]]. == Genealoški pregled == Spodnje družinsko drevo prikazuje moške potomce rodbine Barbo (približno od leta 1400 dalje):<ref name = enciklopedija/><ref name = BelaKrogla/><ref name="pope">{{navedi knjigo|last=Williams|first=George L.|title=Papal Genealogy|publisher=McFarland Company, Inc.|date=1998}}</ref> {{familytree/start|style=font-size:84%;line-height:100%;}} {{familytree | | | | | | | | | |,|-|-|-|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree | | | | | | | | |Nikolaj|y|Polissena| | |Blancus||Blancus=Blancus Barbo|boxstyle_Blancus=background-color: #afa;|Nikolaj=Nikolaj Barbo; beneški admiral|boxstyle_Nikolaj=background-color: #afa;|Polissena=Polissena Condulmer|Gabriele=Gabriele Condulmer, 1388-1447 ([[papež Evgen IV.]])|boxstyle_Gabriele=background-color: #aaf;}} {{familytree | | | | | | | | | | | |!| | | | | | |!|}} {{familytree |||||||||| |Pavel| | | | |Kastelan|Kastelan=Kastelan Barbo|Pavel=Pietro Barbo, 1417-1471 ([[papež Pavel II.]])|boxstyle_Pavel=background-color: #aaf;}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | |DAD|y|MOM|DAD=Johann Bernardin Barbo|MOM=Marta Moysse}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | |,|-|-|^|-|-|.|}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | |Kastelan| | | |Johann|Kastelan=Kastelan, u. 1549; gospod v Kožljeku|Johann=Johann, u. 1549; škof v Pićanu|boxstyle_Johann=background-color: #aaf;}} {{familytree ||||||| | | | | | |,|-|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree ||||||| | | | | |Jurij| | |Franc| | | | | | | | |Bernardin|Jurij=Jurij|Franc=Franc, u.1583|Bernardin=Bernardin}} {{familytree |||||,|-|-|-|-|-|-|-|^|.| | | |)|-|-|-|.| | | | | | |!|}} {{familytree ||| |Rudolf||||| | |Johann| |Kastelan| |Krištof| | | | |Sebald|Rudolf=Rudolf, u. pred 1619|Johann=Johann, u. pred 1596|Kastelan=Kastelan, u. 1573|Krištof=Krištof, u. 1607|Sebald=Sebald, u. 1589}} {{familytree ||| | |!||||| | | | | | | | | | | | |!| | | | |,|-|^|-|.|}} {{familytree ||| |Andrej||||| | | | | | | | | | |Franc| | |Bernardin| |Sigmund|Andrej=Andrej Danijel, u. 1639|Franc=Franc Jurij, u. 1621, '''Konec gotniške linije'''|Bernardin=Bernardin|Sigmund=Sigmund|boxstyle_Franc=background-color: #faa;}} {{familytree ||,|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.| | | | | | | | | |,|-|-|-|+|-|-|.|}} {{familytree |Johann||`|-|Bernardin| | | | | | |Maks| | | | | | | |Valerij| |Ludvik| |Jurij|Johann=Johann Jurij Maksimilijan, u. 1649; imetnik [[dvorec Moravče|Moravč]]|Bernardin=Bernardin, u. 1677; imetnik [[grad Čušperk|Čušperka]]|Maks=Maksimilijan Valerij, u. 1699; '''rakovniška linija'''|Valerij=Valerij|Ludvik=Ludvik Ambrož|Jurij=Jurij|boxstyle_Maks=background-color: #afa;}} {{familytree | |!||| | | |)|-|-|-|.| | | |,|^|-|-|.| | | | | | |!|}} {{familytree |Franc||| |Ernest| |Ferdi| |Andrej| |Jošt| | | | |FrancK|Franc=Franc Johann Herbert, u. 1684|Ernest=Ernest Gottlieb, u. 1694; imetnik [[dvorec Slatna|Slatne]]|Ferdi=Ferdinand Vajkard, u. 1710; imetnik [[grad Tržič|Tržiča]]|Andrej=Andrej Danijel, 1673-1752|Jošt=Jošt Bernardin, 1665-1735|FrancK=Franc Karel, u. 1701}} {{familytree ||| | | | | |!| | | |!| | | |!| | | |!| | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | |Ernest| |Wolfgang| |Jošt| |Jožef| | | | |Wolfgang2|Ernest=Ernest Sigmund|Wolfgang=Wolfgang Ferdinand Vajkard|Jošt=Jošt Vajkard Anton, 1702-1775|Jožef=Jožef Viljem, 1709-po 1785|Wolfgang2=Wolfgang Eberhard, 1656-1730}} {{familytree ||| | | | | |!| | | | | | | |!| | |,|^|-|-|.| | | |!|}} {{familytree ||| | | | |Leopold| | | |Marija|'| |Hubert| |Evgen| |Karel|Leopold=Leopold Eberhard, u. 1753; '''Konec slatenske linije'''|Marija=Marija Dizma Maksimilijan, 1737-1812|Hubert=Hubert, 1742-1800|Evgen=Evgen, 1748-1813|Karel=Karel Hanibal, 1686-1751; '''Konec paške linije'''|boxstyle_Leopold=background-color: #faa;|boxstyle_Karel=background-color: #faa;}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Vajkard|Vajkard=Vajkard Jošt Johann, 1767-1811}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Dizma|Dizma=Dizma Venčeslav Oto Karel, 1801-1848}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Jožef|Jožef=[[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein|'''Jožef Emanuel, 1825-1879''']]}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Marija|-|Nadaljevanje|Marija=Marija Jožef Anton, 1863 - 1930|Nadaljevanje='''''Nadaljevanje rakovniške veje do danes'''''|boxstyle_Nadaljevanje=border-color: green;}} {{familytree/end}} == Glej tudi == * [[Barbo (priimek)]] * [[Barbova graščina, Vesela gora]] * [[Barbova palača, Ljubljana]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[:en:Marco Barbo|Marko Barbo]] {{ikona en}} :* [[seznam papežev]] :* [[seznam papežev (grafični prikaz)#1254.E2.80.931503|seznam papežev (grafični prikaz)]] * [[Robert Barbo Waxenstein]] * [[grad Rakovnik]] == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|House of Barbo}} * [http://maps.google.com/maps/ms?source=s_q&hl=en&geocode=&g=trstenik&ie=UTF8&hq=trstenik+pri+mirni+loc:&radius=15000.000000&split=1&msa=0&msid=100367758003161947615.00047e685ed26869b88dc&z=9 Lokacije posesti] * [http://www.gradovi.jesenice.net/ Slovenski gradovi] * [http://www.sentrupert.si/ Občina Šentrupert] * [http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=24809 Arhiv Republike Slovenije] * [http://www.grboslovje.si/novice/article_2010_05_24_0004.php Grboslovje.si] &nbsp; {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Barbo Waxensteini|*]] i5q11tw8dg7zczbhu5113ddcvwvsndr Hotel Korošica 0 217502 5724913 1912904 2022-07-28T17:53:49Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Hotel Korošica''' v [[Dravograd]]u je prvi hotel na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] s štirimi zvezdicami.{{cn}} Leži v Dravogradu v središču treh dolin in tako omogoča hiter dostop do vseh pomembnejših gospodarkskih subjektov in turističnih točk Koroške, Mislinjske in Dravske doline. ==Zunanje povezave== * [http://www.korosica.si Uradna spletna stran] {{hotel-stub}} [[Kategorija:Dravograd]] [[Kategorija:Hoteli v Sloveniji|Korošica]] fyuia06itzdz6js5qloe6li8297xvzc Gwyneth Paltrow 0 217835 5724938 5644786 2022-07-28T18:57:49Z 2003:E1:172C:9900:94AA:1E36:174E:3B9A Dodana vsebina; Chris Martin [2003-2016], saj sta takrat prekinila zvezo. wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | name = Gwyneth Paltrow | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = Gwyneth Kate Paltrow<ref>Po državi Kalfornija. ''California Birth Index, 1905–1995''. Center za zdravstveno statistiko, kalifornijski oddelek za zdravstvene usluge, Sacramento, Kalifornija. Najdeno na http://www.familytreelegends.com/records/39461</ref> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | othernames = | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1990–danes | spouse = [[Chris Martin]] (2003–2016; 2 otroka) | awards = glej [[#Filmografija|Filmografija]] }} '''Gwyneth Kate Paltrow''' [ˈɡwɪnɨθ ˈpɑːltroʊ], [[Američani|ameriška]] [[filmska igralka|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter [[pevka]], * [[27. september]] [[1972]], [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Gwyneth Paltrow se je prvič spoznala z igranjem, ko je leta 1990 začela igrati v gledališču, v letu 1991 pa se je začela pojavljati v filmih. Najprej so jo opazili v filmih, kot so ''[[Sedem (film)|Sedem]]'' (1995), ''Emma'' (1996), v katerem je igrala glavno vlogo, in ''Sliding Doors'' (1998). Zaslovela je z vlogo v filmu ''[[Zaljubljeni Shakespeare (film)|Zaljubljeni Shakespeare]]'' (1998), za katerega si je prislužila [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v kategoriji za »najboljšo igralko«, [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko - Film ali komedija« in dve nagradi [[Screen Actors Guild Award]], prvo v kategoriji za »izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi - Film«, drugo pa v kategoriji za »izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu«. Od takrat je upodobila glavne vloge v filmih, kot so ''[[Nadarjeni gospod Ripley (film)|Nadarjeni gospod Ripley]]'' (1999), ''[[Ljubezen je slepa]]'' (2001) in ''Proof'' (2005), za katero si je zaslužila zlati globus v kategoriji za »najboljšo igralko v dramskem filmu«. Leta 2008 je posnela najuspešnejši film v svoji karieri, film o [[superjunak]]u, naslovljen kot ''[[Iron Man (film)|Iron Man]]'', s svojo vlogo [[Pepper Potts]] pa je nadaljevala tudi v nadaljevanju filma, ''[[Iron Man 2]]'' (2010). Od leta 2005 dalje je Gwyneth Paltrow tudi obraz dišav Estée Lauder's Pleasures. Poročena je z glavnim pevcem [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[Coldplay]], [[Chris Martin|Chrisom Martinom]]. Skupaj imata dva otroka. == Zgodnje življenje == Gwyneth Kate Paltrow se je rodila v [[Los Angeles]]u, [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]] mami [[Blythe Danner]], [[igralec (umetnik)|igralkaigralki]] in očetu [[Bruce Paltrow|Bruceu Paltrowu]], [[film]]skemu in [[televizijski direktor|televizijskemu direktorju]], [[scenarist]]u ter [[producent]]u. Njen oče je [[Aškenazi|aškenaski]] [[Jud]] z [[Rusi|ruskimi]] koreninami, njena mama pa je bila vzgojena kot [[kvekerji|kvekerka]] v [[Penisilvanija|Penisilvaniji]] z [[Nizozemci|nizozemskimi]] predniki.<ref name="brown">{{cite news|last=Brown|first=Johnathan|url=http://news.independent.co.uk/uk/this_britain/article357033.ece|title=Drugi otrok Chrisa in Gwyneth je dojenček Moses|publisher=The Independent|date=11. april 2006 | location=London}}</ref><ref>Davis, Ivor. [http://www.jewishfamily.com/culture/profiles/gwyneth_paltrow_and.txt ''Gvinith Paltrow in njene judovske korenine'']. Jewish Family.com.</ref><ref name="heart">{{cite news|url=http://film.guardian.co.uk/interview/interviewpages/0,,1695582,00.html|title=Kje je vaše srce? |publisher=The Guardian|date=27. januar 2006 | location=London | first=Emma | last=Brockes | accessdate=4. maj 2010 }}</ref><ref>{{cite news|title=Gwyneth Paltrow se zresni glede svojih judovskih korenin |url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/sfgate/detail?blogid=7&entry_id=2398|work=San Francisco Chronicle |date=3. januar 2006 | first=Karen | last=Reardanz}}</ref> Njen pra-dedek po očetovi strani, katerega ime je bilo »Paltrowicz« je bil [[rabin]] iz [[Nowogród]]a, [[Poljska]].<ref>[http://www.obozylaudera.lauder.lodz.pl/raport_nowogrod_ang.html Fundacija Lauder]</ref> Gwyneth Paltrow je bila vzgojena v [[Santa Monica, Kalifornija|Santa Monici]], [[Kalifornija]] kjer se je šolala na šoli Crossroads School, preden se je preselila in začela hoditi na šolo The Spence School, privatno dekliško šolo v [[New York]]ju, [[New York (zvezna država)|New York]]. Kasneje je v [[Santa Barbara, Kalifornija|Santa Barbari]] na [[Univerza Kalifornije, Santa Barbara|univerzi Kalifornije]] študirala [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]], preden je študij opustila, da bi se osredotičila na igranje. Ima mlajšega brata, igralca [[Jake Paltrow|Jakea Paltrowa]], in je sestrična igralke [[Katherine Moennig]] in kongresnice [[Gabrielle Giffords]] (AZ-08). je »posvojena hči« mesta [[Talavera de la Reina]] ([[Španija]]), v katerem je pri petnajstih preživela leto kot študentka na izmeni in kjer se je naučila [[španščina|španščine]].<ref>Seal, Mark. [http://americanwaymag.com/aw/travel/celebrated.asp?archive_date=6/15/2004 ''Mahnjeni na Madrid'']. American Way. 15. junij 2004.</ref><ref>[http://www.uktv.co.uk/?uktv=standarditem.index&aID=527911 ''Profil: Gwyneth Paltrow'']. uktv.co.uk.</ref> Gwyneth Paltrow je bila v otroštvu prijateljica z [[Maya Rudolph|Mayo Rudolph]], danes prepoznavno po svojem delu za oddajo ''[[Saturday Night Live]]''.<ref>[http://www.allamericanspeakers.com/speakers/Maya-Rudolph/1887 ''Življenjepis Maye Rudolph'']. All American Speakers.com.</ref> Gwyneth Paltrow se je večkrat udeležila tabora Brown Ledge Camp v [[Colchester, Vermont|Colchestru]], [[Vermont]], ki je poznan kot priznan tabor za učenje igranja. == Kariera == === Zgodnja kariera: 1990–1996 === Gwyneth Paltrow je prvič kot poklicna igralka zaigrala v [[gledališče|gledališču]] leta 1996. Naslednje leto je zaigrala v svojem prvem filmu, ''Shout'' (1991), kjer je poleg nje igral tudi [[John Travolta]]; naslednje leto se je pojavila v filmu ''[[Kapitan Kljuka (film)|Kapitan Kljuka]]'' (1991), kjer je odigrala vlogo mlajše Wendy. Gwyneth Paltrow je nato imela manjše vloge v filmih ''Malice'' (1993) in ''Flesh and Bone'' (1993). Nato je dobila manjšo vlogo v filmu ''[[Sedem (film)|Sedem]]'' poleg [[Brad Pitt|Brada Pitta]] in [[Morgan Freeman|Morgana Freemana]], za katerega je bila nominirana za nagrado [[Satellite Award]]. Film je bil komercialno uspešen in tudi kritiki so ga v glavnem hvalili. Leta 1996 je zaigrala Emmo v filmu ''Emma'', katerega glavno prizorišče je bilo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], za vlogo pa se je Gwyneth Paltrow naučila popolnega angleškega naglasa. === Leta priznane kariere: 1998–2003 === [[Slika:GwynethPaltrowTIFF00 adj.jpg|thumb|upright|Gwyneth Paltrow na [[Toronto International Film Festival|filmskem festivalu]] v [[Toronto|Torontu]] leta 2000]] Leta 1998 je Gwyneth Paltrow zaigrala v filmu ''[[Zaljubljeni Shakespeare (film)|Zaljubljeni Shakespeare]]'', kjer je upodobila ljubezen [[William Shakespeare|Williama Shakespearea]], ki ga je zaigral [[Joseph Fiennes]]. Film je zalužil več kot 100 milijonov [[ameriški dolar|$]] samo v Združenih državah Amerike in s tem filmom si je Gwyneth Paltrow prislužila pozornost kritikov. Revija ''[[Entertainment Weekly]]'' je komentirala: »Najboljše vsega skupaj pa je Gwyneth Paltrow, ki je, končno, dobila priložnost za igranje v filmu, ki si jo zasluži.«<ref>{{cite news|title=Ocena filma ''Zaljubljeni Shakespeare'' |url=http://www.ew.com/ew/article/0,,286069,00.html|publisher=Entertainment Weekly|author=Owen Gleiberman|date=11. december 1998 }}</ref> Revija ''[[New York Times]]'' je njeno upodobitev Viole opisala kot: »Gwyneth Paltrow, v svojem prvem enkratnem, izpopolnjenem nastopu, herojinjo upodobi tako, da vsem jemlje dih, ona sama pa se zdi povsem resnična v luči dobrega scenarija.«<ref>{{cite news|title=Shakespeare je videl psihiatra? |url=http://movies.nytimes.com/movie/review?res=9B05E4D9103AF932A25751C1A96E958260&partner=Rotten%20Tomatoes|publisher=The New York Times|author=Janet Maslin|date=11. december 1998 }}</ref> Film ''Zaljubljeni Shakespeare'', ki je bil nagrajen z mnogimi nagradami,<ref>{{cite news|title=Globusi za ''Shakespearea'' in ''Ryana'' |url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9D02EED61439F936A15752C0A96F958260|publisher=The New York Times|author=James Sterngold|date=25. januar 1999 }}</ref><ref name="nyt-oscars99">{{cite news|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=980DE6DE1131F931A15750C0A96F958260|title=''Zaljubljeni Shakespeare'' ima »najboljšo sliko«, vendar je Spielberg tudi »najboljši režiser« |publisher=The New York Times|date=22. marec 1999 |author=Bernard Weinraub}}</ref> je Gwyneth Paltrow nagrado [[Screen Actors Guild]] v kategoriji za »izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi - Film«<ref>{{cite web|url=http://www.sagawards.org/5_award_rec|title=5. podelitev nagrad Screen Actors Guild Award - Nagrajenci |publisher=Screen Actors Guild Awards |accessdate=8. januar 2008 |date=7. marec 1999 |archiveurl=http://web.archive.org/web/20080907174509/http://www.sagawards.org/5_award_rec |archivedate=10. februar 2012}}</ref> in [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v kategoriji za »najboljšo igralko« ter mnoge druge nagrade.<ref name="nyt-oscars99" /> V letu 1999 je Gwyneth Paltrow zaigrala v filmu ''[[Nadarjeni gospod Ripley (film)|Nadarjeni gospod Ripley]]'', ki je zaslužil 80 milijonov $ in v glavnem prejel pozitivne ocene s strani filmskih kritikov. Leta 2000 je v filmu ''[[Pari (film)|Pari]]'' pokazala tudi svoje pevske sposobnosti, ki ga je režiral njen oče, [[Bruce Paltrow]], v njem pa je igral tudi njen so-pevec, [[Huey Lewis]]. Istega leta je poleg [[Ben Affleck|Bena Afflecka]] zaigrala v [[romantična drama|romantični drami]] ''Bounce'', kjer je imela vlogo Abby Janello. Nato je kot Margot Tenenbaum postala članica igralske zasedbe filma ''[[Veličastni Tenenbaumi]]'' (2001). Istega leta je poleg [[Jack Black|Jacka Blacka]] zaigrala v [[komedija|komediji]] ''[[Ljubezen je slepa]]'', kjer je zaigrala obe vlogi, suho in debelo Rosemary, za upodobitev druge pa je morala nositi posebno oblikovano obleko, ki jo je naredila za več kot deset kilogramov težjo, in veliko ličil. === Trenutni projekti: 2004–danes === [[Slika:GwynethSensuousLaunch2008.jpg|thumb|left|upright|Gwyneth Paltrow ob izidu parfuma Estée Lauder's Sensuous, julij 2008]] Odkar je prejela oskarja za film ''Zaljubljeni Shakespeare'', je uspeh filmov Gwyneth Paltrow upadel.<ref>{{cite news|url=http://www.telegraph.co.uk/arts/main.jhtml?xml=/arts/2004/07/30/bfgrit30.xml|title=Prekletstvo z oskarjem nagrajene »najboljše igralke« |publisher=Daily Telegraph|date=30. julij 2004 |author=David Gritten | location=London}}</ref> Dejala je, da je čutila neopremljen pritisk glede izbire vlog v filmu, zaradi česar je izbirala slabe filme,<ref>{{cite news|last=Zeidler|first=Sue|title=Je prejetje oskarja blagoslov ali prekletstvo?|url=http://www.film.com/news/story/entertainmentoscarscursedc/13303376|publisher=Film.com|date=30. januar 2007 }}</ref> nanjo pa so pritiskali tudi njeni vrstniki, ki so verjeli, da je to, da prejmeš oskarja, na nek način, prekletstvo.<ref>{{cite news|last=Soden|first=Blair|title=Je prejetje oskarja blagoslov ali prekletstvo?|url=http://abcnews.go.com/Entertainment/Oscars2007/Story?id=2902805&page=1|publisher=ABC News|date=25. februar 2007 }}</ref> V reviji ''[[The Guardian]]'' je dejala, da se je osredotočila na svojo filmsko kariero zaradi ljubezni do filmov in denarja: filmi ''Veličastni Tenenbaumi'', ''Proof'' in ''Sylvia'' so spadali v prejšnje kategorije, medtem ko sta bila filma ''[[Stevardese letijo v nebo]]'' in ''Ljubezen je slepa'' uspešnejša..<ref name="heart" /> Kot mlada mama, Gwyneth Paltrow med letoma 2004 in 2007 ni posnela veliko filmov. Leta 2005 se je kot mlada protagonistka, matematičarka in hči Catherine pojavila v filmu ''Proof''. Film je temeljil na istoimenski [[gledališka igra|gledališki igri]], v kateri je Gwyneth Paltrow tudi igrala glavno vlogo leta 2002, ko so igro izvajali v gledališču [[Donmar Warehouse]] v [[London]]u. Leta 2006 je imela manjši vlogi v filmih ''[[Življenje na robu (film)|Življenje na robu]]'' in ''[[Zloglasen (film)|Zloglasen]]'', za katerega je zapela svojo različico pesmi [[Cole Porter|Colea Porterja]], »[[What Is This Thing Called Love?]]«. Leta 2008 se je kot [[Pepper Potts]], Starkova najbližja prijateljica in nekakšna simpatija njegovega prijatelja pojavila v filmu ''[[Iron Man (film)|Iron Man]]''. Pepper Potts je postala opaznejši lik v filmu, ko je kot poslovna parnerica vodje podjetja [[Stark Industries]] nadomestila [[Obadiah Stane|Obadiaha Stanea]].<ref>[http://popwatch.ew.com/popwatch/2009/07/this-weeks-cover-iron-man-2.html Naslovnica za ta teden: 'Iron Man 2'' z ekskluzivnimi fotografijami! | PopWatch Blog | EW.com]</ref> Film je postal najbolje prodajani film v njeni karieri, saj je zaslužil več kot 585 milijonov $ po vsem svetu. Gwyneth Paltrow, pravi, da je bila navdušena, ker se je pojavila v dobičkonosnem projektu, vendar naj bi jo prekosil [[Robert Downey, Jr.]], glavni igralec iz filma, in režiser filma, Jon Favreau. Spominja se kontroverznosti z Robertom Downeyjem, Jr.: [[Slika:Gwyneth Paltrow 2012.jpg|thumb|upright|right|Gwyneth Paltrow na [[oskar (filmska nagrada)|84. podelitvi oskarjev]], 2012]] {{Navedek|Robert me je poklical in mi rekel: 'To bo pa še zabavno in rezultat bo dober!' In potem mi je rekel: 'Si ne želiš biti v filmu, ki si ga bo ogledalo veliko ljudi?' In jaz sem mu odvrnila: 'Uau! Le kako bi se počutila?' In imel je prav. Trženje filmov ne bi smelo biti izvajanje nadležnega opravila; namen tega bi moralo biti deljenje z drugimi ljudmi.}} Leta 2010 je nadaljevala s svojo vlogo iz filma ''Iron Man'', v nadaljevanju filma, ''[[Iron Man 2]]''. Istega leta je posnela muzikal s [[country]] glasbo, ''[[Country Strong]]'', za [[soundtrack]] tega filma pa je tudi zapela pesem »Country Strong«.<ref>http://us99country.radio.com/2010/12/15/photo-gallery-country-strong-premiere/ ''Country Strong'' se začne predvajati v Hollywoodu</ref> Pesem je izšla na country radijih že v avgustu 2010.<ref>[http://www.empireonline.com/news/story.asp?NID=26407 Gwyneth Paltrow pravi: »Ljubezen, ne razočaraj me.«] Empire. 3. december 2009.</ref> Leta 2010 je prvič zaigrala tudi v [[televizijska serija|televizijski seriji]], in sicer, ko se je pojavila v [[Fox]]ovi uspešni glasbeni seriji ''[[Glee (serija)|Glee]]'', kjer je zaigrala učiteljico, ki je nadomestila lik [[Matthew Morrison|Matthewa Morrisona]], Willa, ko je ta zbolel. Za svojo vlogo v tej seriji je skupaj z [[Lea Michele|Leo Michele]] zapela pesem »[[Nowadays]]« iz muzikala ''[[Chicago (muzikal)|Chicago]]'' in pesem [[Cee Lo Green]], »[[Fuck You!|Forget You]]«, zraven pa še pesmi »[[Singin' in the Rain (pesem)|Singin' In the Rain]]« in [[Rihanna|Rihannino]] skupaj z Matthewom Morrisonom, [[Mark Salling|Markom Sallingom]] in [[Chris Colfer|Chrisom Colferjem]] v epizodi.<ref>{{cite web|url=http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2010/11/glee-peek-gwyneth-paltrow-matthew-morrison-share-an-umbrella-1.html|title=Odlomek iz epizode serije ''Glee'': Gwyneth Paltrow in Matthew Morrison si delita dežnik |last=Nguyen|first=Hahn|date=5. november 2010 |work=[[Zap2it]]|publisher=[[Tribune Media Services]]|accessdate=5. november 2010 }}</ref> Potrjeno je, da se bo kot del igralske zasedbe pojavila v virusnem trilerju [[Steven Soderbergh|Stevena Soderbergha]], ''Contagion''.<ref>[http://www.bloody-disgusting.com/news/19133 Bo prihajajoči film ''Contagion'' vključeval tudi Gwyneth Paltrow?!]</ref> == Ostali projekti == Gwyneth Paltrow je ustvarjalna ambasadorka projekta [[Save the Children]], ki skuša povečati ozaveščenost o [[svetovni dan pljučnice|svetovnem dnevu pljučnice]].<ref>{{cite web|url=http://www.savethechildren.org/newsroom/2009/pneumonia-day.html|title=Vodniki za otroško zdravje ljudi skličejo skupaj za svetovni dan boja proti pljučnici, zapostavljenega ubijalca |date=7. april 2009 |publisher=savethechildren.org|accessdate=27. november 2009 }}</ref> Je tudi članica dobrodelne organizacije [[Robin Hood Foundation]], ki se bori proti revščini v [[New York]]ju. Februarja 2009 je Gwyneth Paltrow prejela nominacijo za [[Grammy]]ja za svoje delo za otroke, ko je brala klasične medvedje zgodbe [[Bill Martin, Jr.|Billa Martina, Jr.]] Gwyneth Paltrow se je prvič začela ukvarjati z glasbo leta 2000, ko je za film ''[[Pari (film)|Pari]]'' posnela svojo verzijo pesmi [[Smokey Robinson|Smokeyja Robinsona]], »[[Cruisin' (pesem)|Cruisin']]«. Pesem so kritiki sprejeli pozitivno in izšla je tudi kot singl. Pesem je pristala na prvem mestu glasbene lestvice v [[Avstralija|Avstraliji]], medtem ko je izročitev Gwyneth Paltrow klasike [[Kim Carnes]], »[[Bette Davis Eyes]]«, dosegla tretje mesto. Leta 2006 je za film ''[[Zloglasni (film)|Zloglasni]]'' zapela pesem »What Is This Thing Called Love?«. 27. septembra leta 2006 je nastopila poleg [[rap]]erja [[Jay-Z]]-ja na njegovem koncertu [[Royal Albert Hall]]. Zapela je del refrena njegove pesmi »[[Song Cry]]« iz albuma ''[[The Blueprint|Blueprint]]''.<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/5388228.stm|title=''Gwyneth Paltrow v duetu z Jay-Z-jem'' |publisher=BBC News|date=28. september 2006 }}</ref> V intervjuju je dejala, da bi koncert z veseljem obiskala tudi sama, le nastopati si ni želela. Povedala je: »Sem velika oboževalka Jay-Z-ja. Je moj najboljši prijatelj.«<ref>[http://www.accesshollywood.com/news/ah1804.shtml ''Gwyneth se Jay-Z-ju pridruži na odru kot del rojstnodnevnega presenečenja'']. Access Hollywood. 29. september 2006.</ref> Maja leta 2005 je Gwyneth Paltrow postala obraz parfuma [[Estée Lauder Inc.|Estée Lauder's]] Pleasures. 17. avgusta 2008 je v [[Chicago|Chicagu]] podpisovala stekleničke dišav podjetja, 17. julija 2008 pa je s še tremi drugimi modeli iz podjetja parfum Lauder's Sensuous promovirala [[New York]]u.<ref>{{cite news|title=Gwynethin pojav za dišave Estee Lauder |url=http://style.popcrunch.com/gwyneths-estee-lauder-appearance/|publisher=Style Crunch|date=17. avgust 2007 }}</ref> Podjetje Estée Lauder je doniralo minimalno 500.000 $ od prodaje dišav iz kolekcije »Pleasures Gwyneth Paltrow« za raziskovanje [[rak na prsih|raka na prsih]].<ref>{{cite news|title=Gwyneth Paltrow preko podjetja Estee Lauder izda dišavo »Pleasures Delight« |url=http://www.perfumista.net/entry/gwyneth-paltrow-launches-estee-lauders-pleasures-delight/|work=Perfumista.net|date=23. avgust 2007 }}</ref> Leta 2006 je postala obraz [[Koreja|korejskega]] modnega branda, [[Bean Pole International]]. V oktobru 2008 je podpisala pogodbo s [[PBS]]-jevo televizijsko serijo ''[[Španija … spet na cesti]]'' z [[Mario Batali|Mariom Batalijem]], ki je v oddaji prikazoval hrano in kulturo [[Španija|Španije]].<ref>{{cite news|title=Gwyneth Paltrow bo posnela špansko televizijsko oddajo |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7026273.stm|accessdate=6. december 2007 |date=3. oktober 2007 |publisher=BBC}}</ref> V septembru 2008 je začela objavljati tedenske novice njenega življenjskega sloga, Goop, ki so bralce spodbujale k »negovanju njihovega notranjega vidika«. Naslov spletne strani so incijalke njenega prvega in zadnjega imena.<ref>[http://www.nytimes.com/2009/02/22/fashion/22gwyneth.html?_r=1 Morris, Bob. »Martha, Oprah … Gwyneth?« ''The New York Times'', Sunday. 22. februar 2009.]</ref> Vsak teden se pismo osredotoči na akcijo in pisma se uvrščajo v naslednje kategorije: narediti (Make), oditi (Go), dobiti (Get), storiti (Do), biti (Be) in videti (See). Iz bloga so se norčevali spletna stran [[E-Online]],<ref>{{cite news|title=Negovanje notranjega vidika s serijo pisem ''GOOP'' od Gwyneth Paltrow |url=http://uk.eonline.com/uberblog/b30480_nourish_your_inner_self_with_gwyneth.html|work=www.eonline.net|date=23. september 2008 }}</ref> [[revija]] ''Vanity Fair'',<ref>{{cite news|title=Craig Rjavo od Gwyneth Paltrow - vanityfair.com |url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2009/09/vanities-paltrow200909|work=www.vanityfair.com|date=11. avgust 2009 }}</ref> revija ''The Independent''<ref>{{cite news|title=Če iščete ohlapnost v vaših besedah, enostavno vprašajte Gwyneth |url=http://www.independent.co.uk/news/world/americas/if-yoursquore-looking-for-gobbledygoop-just-ask-gwyneth-946465.html|work=The Independent |location=London|date=30. september 2008 | first=Guy | last=Adams | accessdate=4. maj 2010 |archiveurl=http://web.archive.org/web/20090217235532/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/if-yoursquore-looking-for-gobbledygoop-just-ask-gwyneth-946465.html|archivedate=2009-02-17}}</ref> in britanska revija ''Daily Mirror''.<ref>{{cite news|title=Kaj, za vraga, namerava Gwyneth Paltrow storiti s svojo spletno stranjo, imenovano »Goop«? |url=http://www.mirror.co.uk/celebs/news/2009/01/14/what-on-earth-is-gwyneth-paltrow-thinking-with-her-website-goop-115875-21041537/|work=www.mirror.co.uk|date=14. januar 2009 }}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:GwynethPaltrowByRichardYaussi2010.jpg|thumb|left|upright|Gwyneth Paltrow ob sprejemu svoje zvezde na [[Hollywood Walk of Fame]], december 2010]] V svojih zgodnjih dvajsetih je bila Gwyneth Paltrow pol leta zaročena z igralcem [[Brad Pitt|Bradom Pittom]], s katerim je hodila od decembra 1994 do maja 1997.<ref>[http://www.people.com/people/gwyneth_paltrow Celebrity Central / 25 najboljših zvezdnikov: Gwyneth Paltrow]</ref> Zaroko so preklicali, saj, kot pravi ona, še ni bila pripravljena na zakon, kasneje pa je menila, da je zaradi tega prizadela Brada Pitta, saj naj bi bila v njenem življenju v tistem času »takšna zmeda«.<ref>{{cite news|url=http://sixtyminutes.ninemsn.com.au/article/259104/gwyneth-in-love|title=Zaljubljena Gwyneth |publisher=Msn.com|date=19. oktober 2003 }}</ref> Gwyneth Paltrow je od takrat imela resna razmerja tudi z drugimi zvezdniki, kar jo je naučilo, da mora podrobnosti o svojem romantičnem življenju skrivati pred mediji; reviji ''Biography'' je dejala: »Povem stvari o razmerju [z Bradom Pittom], ki so se mi zdele napačne že, ko sem jih izrekla.«<ref>{{cite news|last=Clehane|first=Diane |title=Pred eleganco |url=|publisher=Biography|date=Oktober 2000 }}</ref> Gwyneth Paltrow je imela z eno prekinitvijo vmes triletno razmerje z igralcem [[Ben Affleck|Benom Affleckom]] od leta 1997 do leta 2000. Najprej sta prijateljevala od novembra 1997 do januarja 1999.<ref name="Affleck">{{cite news|last=McClurg|first=Jocelyn |title=Paltrowova se razgovori o Benu, bum |url=|publisher=USA Today|date=9. oktober 2001 }}</ref> Kmalu po njunem razhodu ga je Gwyneth Paltrow prepričala da bi skupaj sodelovala pri filmu ''Bounce'';<ref>{{cite news|last=Lidz|first=Frank |title=Ben Affleck šokira: Za slavo bi hudiču prodal dušo |url=http://www.nytimes.com/2000/09/10/movies/film-ben-affleck-shocker-i-bargained-with-devil-for-fame.html?scp=7&sq=affleck&st=cse&pagewanted=3|publisher=New York Times|date=10. september 2000 }}</ref> med snemanjem filma sredi leta 1999 je par ponovno pričel hoditi, dokler se nista dokončno razšla oktobra 2000.<ref name="Affleck" /> Gwyneth Paltrow pravi, da je revije o slavnih nehala brati leta 1999.<ref>{{cite news|last=MacKenzie|first=Drew |title=Gwyneth pri tridesetih |url=http://www.thefreelibrary.com/GWYNETH+AT+THIRTY%3b+She+has+dated+Ben+Affleck%2c+been+jilted+by+Brad...-a091952131|publisher=The Mirror|date=24. september 2002 }}</ref> Do prvega razhoda z Benom Affleckom leta 1999 je bila prijateljica z [[Winona Ryder|Winono Ryder]]. Oktobra leta 2000 je Gwyneth Paltrow spoznala [[Chris Martin|Chrisa Martina]], glavnega pevca [[Britanci|britanske]] [[rock]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[Coldplay]] v zaodrju po nastopu njegovega banda. Spoznala sta se samo tri tedne po smrti njenega očeta, [[Bruce Paltrow|Brucea Paltrowa]]. Poročila sta se 5. decembra 2003 z obredom v hotelu v [[Kalifornija|južni Kaliforniji]].<ref name=HiscockTele>{{cite news|url= http://www.telegraph.co.uk/arts/main.jhtml?view=DETAILS&grid=&xml=/arts/2008/04/30/bfpaltrow130.xml|title= Gwyneth Paltrow: Spet sem tu - in to naravnost obožujem |accessdate= 25. maj 2008 |author= Simon Hiscock|date= 30. april 2008 |work=Daily Telegraph |location=London, UK}}</ref> 14. maja 2004 je par dobil svojega prvega otroka, hčerko Apple Blythe Alison Martin. Gwyneth Paltrow je nenavadno prvo ime svoje hčere v oddaji ''[[The Oprah Winfrey Show|Oprah]]'' razložila: »Zvenelo je tako sladko in v mislih mi je pričaralo tako ljubko podobo - saj veste, jabolka so tako sladka in zdrava in vse skupaj je kar svetopisemsko - in menila sem, da zveni tako ljubko in … čisto! Rekla sem si: 'Popolno!'«<ref>{{cite news|url=http://www.hellomagazine.com/film/2004/08/27/gwynethpaltrow/|title=Gwyneth Oprah pove skrivnost imena Apple |publisher=HelloMagazine.com |date=27. avgust 2004 |accessdate=21. avgust 2006 }}</ref> Otrokova botra sta [[Simon Pegg]] in član glasbene skupine Chrisa Martina, [[Jonny Buckland]].<ref>{{cite news|title=Chris Martin - Martin + Paltrowova imenujeta Pegga za botra njunega otroka |url=http://www.contactmusic.com/news.nsf/article/martin%20paltrow%20name%20pegg%20as%20godfather_1043099|publisher=Contact Music.com|date=9. september 2007 }}</ref> Njun drugi otrok, fantek, imenovan Moses Bruce Anthony Martin, se je rodil 8. aprila 2006 v porodnišnici v [[New York]]ju, Mount Sinai Hospital.<ref name="boy">{{cite news|url=http://www.people.com/people/article/0,,1175007,00.html |title=Gwyneth Paltrow ima fantka |publisher=People|date=10. april 2006 }}</ref> Prvo ime svojega sina je pojasnila s pesmijo, naslovljeno kot »Moses«, ki jo je njen mož napisal zanjo pred njuno poroko.<ref name="boy" /> Gwyneth Paltrow je, ko je postala mama, zmanjšala količino svojega dela.<ref>{{cite news|title=Na poti je drugi otrok za Gwyneth in Chrisa |url=http://www.hellomagazine.com/film/2006/01/13/gwynethpaltrow/|publisher=Hello!|date=13. januar 2006 }}</ref> Po smrti svojega očeta<ref name="depression" /> in rojstvu drugega otroka je tudi bolehala za [[Velika depresivna motnja|depresijo]]. Gwyneth Paltrow svoj prosti čas preživlja v [[New York]]u ali [[Belsize Park]]u v [[London]]u, in sicer v hiši, ki jo je kupila od [[Kate Winslet]].<ref name=HiscockTele /> Vsak dan se ukvarja z [[joga|jogo]] in redno telovadi s svojo zasebno trenerko, Tracy Anderson<ref name=HiscockTele /> ter je do rojstva svojih otrok sledila [[makrobiotika|makrobiotični dieti]]. Reviji ''[[People (revija)|People]]'' je leta 2005 povedala, da »nisem več tako stroga, kot sem bila včasih. Zdaj vsake toliko pojem nekaj sira ali bele moke, še vedno pa verjamem v neoluščeno zrnje in ne jem sladkorja.«<ref name="depression">{{cite news|url=http://www.people.com/people/article/0,,1063489,00.html|title=Gwyneth Paltrow: Borila sem se z depresijo |publisher=People|date=19. maj 2005 }}</ref> Gwyneth Paltrow je prijateljica [[glasbenik|glasbenice]] [[Madonna|Madonne]]<ref name="beers" /> in [[modni oblikovalec|modnega oblikovalca]] [[Valentino (modni oblikovalec)|Valentino]]. Decembra 2006 je Gwyneth Paltrow na internetu sporočila za ''Notícias Sábado'', dodatku k [[Portugalska|portugalski]] reviji ''[[Diário de Notícias]]'' ob koncu tedna, da meni, da so Britanci bolj cilivizirani in inteligentnejši od Američanov.<ref>[http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/12/04/gwyneth_paltrow_says_british_people_are_/ ''Gwyneth Paltrow pravi, da so Britanci inteligentnejši & bolj civilizirani, kot Američani'']. Star Pulse.com. 4. december 2006.</ref> Gwyneth Paltrow je te besede zanikala, reviji ''People'' pa je povedala, da sploh nikoli ni opravila intervjuja s portugalsko revijo, namesto tega pa je na tiskovni konferenci v [[Španija|Španiji]] v [[španščina|španščini]] poskušala reči, da ima [[Evropa]] »starejšo kulturo« in da Američani »živijo za svoje delo«.<ref>{{cite news|url=http://www.people.com/people/article/0,26334,1565719,00.html|title=Gwyneth Paltrow: Ponosna sem na to, da sem Američanka |publisher=People|author=Julie Jordan|date=4. december 2006 }}</ref> Revija ''Diário de Notícias'' je napisala, da članek, ki so ga objavlili 2. decembra 2006, temelji na citatih Gwyneth Paltrow v angleščini, ki jih je podala preko interneta,<ref name="heart" /><ref name="beers">Beers, Cathy. [http://www.nationalledger.com/cgi-bin/artman/exec/view.cgi?archive=7&num=10219&printer=1 ''Gwyneth Paltrow obožuje Madonno, žali Ameriko - Ponovno'']. National Ledger.com. 2. december 2006.</ref> čeprav je igralka sama dejala, da so si njene besede narobe razlagali in leta 2007 je povedala: »Obožujem Ameriko in sem Američanka čez in čez.«<ref name="Catherine Hong 2007">{{Cite journal | title= Gwyneth Paltrow | author= Catherine Hong | publisher=W magazine | date= September 2007| url= http://www.wmagazine.com/celebrities/2007/09/gwyneth_paltrow?currentPage=1| accessdate=November 18, 2008 | postscript= <!--None--> }}</ref> == Filmografija == === Filmi === {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | rowspan=2 | 1991 | ''Shout'' | Rebecca | |- | ''[[Kapitan kljuka (film)|Kapitan kljuka]]'' | [[Wendy Darling|Mlajša Wendy Darling]] | |- | rowspan=3 | 1993 | ''Deadly Relations'' | Carol Ann Fagot | |- | ''Malice'' | Paula Bell | |- | ''Flesh and Bone'' | Ginny | |- | 1994 | ''Mrs. Parker and the Vicious Circle'' | Paula Hunt | |- | rowspan=4 | 1995 | ''Higher Learning'' | Študentka | Nedokončano |- | ''[[Jefferson v Parizu]]'' | [[Patsy Jefferson]] | |- | ''[[Sedem (film)|Sedem]]'' | Tracy Mills | Nominirana — [[Saturn Awards|Saturn Award za najboljšo stransko igralko]] |- | ''[[Mesečina in Valentino]]'' | Lucy Trager | |- | rowspan=3 | 1996 | ''Hard Eight'' | Clementine | |- | ''The Pallbearer'' | Julie DeMarco | |- | ''Emma'' | Emma Woodhouse | [[Satellite Awards|Satellite Award za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija]] |- | rowspan=6 | 1998 | ''[[Iz preteklosti]]'' | Sarah Orne Jewett | voice |- | ''Sliding Doors'' | Helen Quilley | [[Florida Film Critics Circle Awards|Florida Film Critics Circle Award za najboljšo igralko]] <small>(tudi za ''[[Zaljubljeni Shakespeare]]'')</small><br />[[Russian Guild of Film Critics Awards|Russian Guild of Film Critics Award za najboljšo tujo igralko]]<br />[[San Diego Film Critics Society Awards|San Diego Film Critics Society Award za najboljšo igralko]] <small>(tudi za ''[[Zaljubljeni Shakespeare]]'')</small> |- | ''[[Velika pričakovanja (film, 1998)|Velika pričakovanja]]'' | [[Estella Havisham|Estella]] | |- | ''[[Plemenita kri (film, 1998)|Plemenita kri]]'' | Helen Baring | |- | ''[[Popolni umor]]'' | Emily Bradford Taylor | [[Blockbuster Entertainment Awards|Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko]] |- | ''[[Zaljubljeni Shakespeare]]'' | Viola De Lesseps | [[Academy Awards|Academy Award za najboljšo igralko]]<br />[[Empire Awards|Empire Award za najboljšo igralko]]<br />[[Florida Film Critics Circle Awards|Florida Film Critics Circle Award za najboljšo igralko]] <small>(tudi za ''Sliding Doors'')</small><br />[[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija<br />[[Kansas City Film Critics Circle Awards|Kansas City Film Critics Circle Award za najboljšo igralko]]<br />[[Las Vegas Film Critics Society Awards|Las Vegas Film Critics Society Award za najboljšo igralko]]<br />[[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši poljub]] <small>(skupaj z [[Joseph Fiennes|Josephom Fiennesom]])</small><br />[[San Diego Film Critics Society Awards|San Diego Film Critics Society Award za najboljšo igralko]] <small>(tudi za ''Sliding Doors'')</small><br />[[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi - Film]]<br />[[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu]]<br />Nominirana — [[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšo igralko v glavni vlogi]]<br />Nominirana — [[Blockbuster Entertainment Awards|Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko]]<br />Nominirana — [[Chicago Film Critics Association Awards|Chicago Film Critics Association Award za najboljšo igralko]]<br />Nominirana — [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši ženski nastop]]<br />Nominirana — [[Online Film Critics Society Awards|Online Film Critics Society Award za najboljšo igralko]]<br />Nominirana — [[Satellite Awards|Satellite Award za najboljšo igralko - Glasbeni muzikal ali komedija]]<br />Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro igralke]]<br />Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za najprivlačnejšo ljubezensko sceno]] <small>(skupaj z Josephom Fiennesom)</small> |- | 1999 | ''[[Nadarjeni gospod Ripley (film)|Nadarjeni gospod Ripley]]'' | Marge Sherwood | Nominirana — [[Blockbuster Entertainment Awards|Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko]] |- | rowspan=3 | 2000 | ''The Intern'' | Ona | Nedokončano |- | ''[[Pari (film)|Pari]]'' | Liv | |- | ''Bounce'' | Abby Janello | [[Blockbuster Entertainment Awards|Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko]]<br />Nominirana — [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši poljub]] <small>(skupaj z [[Ben Affleck|Benom Affleckom]])</small> |- | rowspan=3 | 2001 | ''The Anniversary Party'' | Skye Davidson | |- | ''[[Veličastni Tenenbaumi]]'' | Margot Tenenbaum | Nominirana — [[Phoenix Film Critics Society Awards|Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo igralsko zasedbo]]<br />Nominirana — [[Satellite Awards|Satellite Award za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija]] |- | ''[[Ljubezen je slepa (film)|Ljubezen je slepa]]'' | Rosemary Shanahan | Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro igralke]] |- | rowspan=3 | 2002 | ''Searching for Debra Winger'' | Ona | [[Dokumentarni film]] |- | ''[[Austin Powers v Zlatotiču]]'' | Gwyneth Paltrow kot Dixie Normous v ''Austinpussy'' | |- | ''[[Possession (film, 2002)|Possession]]'' | Maud Bailey | |- | rowspan=2 | 2003 | ''[[Stevardese letijo v nebo]]'' | Donna Jensen | |- | ''Sylvia'' | [[Sylvia Plath]] | |- | 2004 | ''[[Nebeški kapitan in svet prihodnosti]]'' | Polly Perkins | Nominirana — [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši poljub]] <small>(skupaj z [[Jude Law|Judeom Lawom]])</small> |- | 2005 | ''Proof'' | Catherine | Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Dramski film |- | rowspan=3 | 2006 | ''[[Zloglasni (film)|Zloglasni]]'' | Kitty Dean | |- | ''[[Ljubezen in ostale neprilike]]'' | Hollywood Jacks | |- | ''[[Življenje na robu (film)|Življenje na robu]]'' | Hope Finch | |- | 2007 | ''[[Sanje (film)|Sanje]]'' | Dora | |- | rowspan=2 | 2008 | ''[[Iron Man (film)|Iron Man]]'' | Virginia »Pepper« Potts | Nominirana — [[Saturn Awards|Saturn Award za najboljšo igralko]]<br />Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro igralke]] |- | ''[[Ljubimki (film)|Ljubimki]]'' | Michelle | Nominirana — [[Independent Spirit Awards|Independent Spirit Award za najboljšo žensko igralko v glavni vlogi]] |- | rowspan=2 | 2010 | ''[[Iron Man 2]]'' | Virginia »Pepper« Potts | Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro igralke v znanstveni fantastiki]]<br />Nominirana — [[Scream Awardss|Scream Award za najboljšo igralko v znanstveni fantastiki]] |- | ''[[Country Strong]]'' | Kelly Canter | |- | rowspan=1 | 2011 | ''Contagion'' | Beth Emhoff | ''Pre-produkcija'' |- |} === Televizija === {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | 2008 | ''[[Španija … spet na cesti]]'' | Ona | |- | 2010 | ''The Marriage Ref'' | Ona | |- | 2010–danes | [[Glee (serija)|''Glee'']] | Holly Holliday | Producenti serije ''Glee'' so se odločili, da bodo Gwyneth Paltrow<br />prepustili stransko vlogo v seriji potem,<br /> ko je podala izstopajoč nastop v<br /> epizodi »The Substitute«, as a guest star <br /> ki je bila velika uspešnica. |- | 2010 | ''How To Be Indie'' | Shakara Filanga | |} == Diskografija == === Singli === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan="2" | Leto ! rowspan="2" | Singl ! colspan="7" | Dosežki na lestvicah ! rowspan="2" | Certifikacije ! rowspan="2" | Album |- style="font-size:smaller;" ! width="35"| [[Billboard Hot 100|ZDA]]<br /><ref name=hot100>{{cite web|url=http://www.billboard.com/#/charts/hot-100?chartDate=2010-12-04&order=gainer|title=Lestvica Hot 100 ob koncu tedna 4. decembra 2010 (največji skok) |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=28. november 2010 }}</ref> ! width="35"| [[Adult Contemporary (glasbena lestvica)|ZDA-AC]]<br /><ref name=ac>{{cite web|url=http://www.billboard.com/#/charts/adult-contemporary?chartDate=2000-12-16|title=Lestvica ''Adult Contemporary Top 10'' ob koncu tedna 16. decembra 2000. |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=2. avgust 2010 }}</ref> ! width="35"| [[Hot Country Songs|ZDA<br />Country]]<br /><ref name=countrystrong>{{cite web|url=http://www.billboard.com/#/song/original-soundtrack/country-strong/22852843|title=Gwyneth Paltrow - Zgodovina dosežkov pesmi »Country Strong« |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=24. november 2010 }}</ref> ! width="35"| [[Australian Recording Industry Association|Avstralija]]<br /><ref name=AUS>{{cite web|url=http://www.australian-charts.com/search.asp?search=Gwyneth+Paltrow&cat=s|title=australian-charts.com - Portal glasbene lestvice Avstralije |publisher=australian-charts.com|accessdate=29. november 2010 }}</ref><ref>{{cite web|url=http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Glee+Cast|title=Diskografija igralske zasedbe serije ''Glee'' |publisher=australian-charts.com. Hung Medien |accessdate=29. november 2010 }}</ref> ! width="35"| [[Canadian Hot 100|Kanada]]<br /><ref name=can100>{{cite web|url=http://www.billboard.com/charts#/charts/canadian-hot-100?chartDate=2010-12-04&order=gainer|title=Lestvica Canadian Hot 100 za konec tedna 4. decembra 2010 (največji skok) |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=28. november 2010 }}</ref> ! width="35"| [[Irish Singles Chart|Irska]]<br /><ref>{{cite web|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Glee+Cast|title=Diskografija igralske zasedbe serije ''Glee'' |publisher=irish-charts.com. Hung Medien|accessdate=24. november 2010 }}</ref> ! width="35"| [[Recording Industry Association of New Zealand|Nova Zelandija]]<br /><ref name=NZ>{{cite web|url=http://charts.org.nz/search.asp?search=Gwyneth+Paltrow&cat=s|title=charts.org.nz - Portal glasbene lestvice Nove Zelandije |publisher=charts.org.nz|accessdate=11. oktober 2010 }}</ref> |- | rowspan="2" | 2000 | align="left" | »[[Cruisin' (pesem)#Gwyneth Paltrow and Huey Lewis version|Cruisin]]'« <small>(skupaj z [[Huey Lewis|Hueyjem Lewisom]])</small> | — | 1 | — | 1 | — | — | 1 | align="left" | * [[Australian Recording Industry Association|Avstralija]]: 2&krat; Platinasta<ref name="ARIA">{{cite web|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2001.htm|title=Lestvice ARIA - Dodatki - Singli leta 2001 |publisher=[[ARIA Charts]]|accessdate=11. oktober 2010 }}</ref> | rowspan="2" | ''[[Pari (film)#Glasba iz filma|Pari]]'' <small>(soundtrack)</small> |- | align="left" | »[[Bette Davis Eyes]]« | — | — | — | 3 | — | — | — | align="left" | * AUS: Platinum<ref name="ARIA" /> |- | rowspan="4" | 2010 | align="left" | »Country Strong« | 122 | — | 35 | — | — | — | — | | ''[[Country Strong (film)|Country Strong]]'' <small>([[soundtrack]])</small> |- | align="left" | »[[Fuck You!|Forget You]]« <small>(skupaj z [[Diskografija igralske zasedbe serije Glee|igralsko zasedbo serije ''Glee'']])</small> | 11 | — | — | 24 | 12 | 33 | — | | ''[[Glee: The Music, Volume&nbsp;4]]'' |- | align="left" | »[[Chicago (muzikal)#Glasbene točke in analize|Nowadays / Hot Honey Rag]]« <small>(z igralsko zasedbo serije ''Glee'')</small><ref>{{cite web|url=http://itunes.apple.com/ie/album/nowadays-hot-honey-rag-glee/id402818846|title=»Nowadays / Hot Honey Rag« (izvedba igralske zasedbe serije ''Glee'') [skupaj z Gwyneth Paltrow] - Singl |publisher=[[iTunes Store]] Ireland|accessdate=15. november 2010}}</ref> | — | — | — | — | — | — | — | | rowspan="2" | Singli brez albuma |- | align="left" | »[[Singin' in the Rain (pesem)|Singing in the Rain]]« / »[[Umbrella (pesem)|Umbrella]]« <small>(z igralsko zasedbo serije ''Glee'')</small> | 18 | — | — | 23 | 20 | 27 | — | |- | colspan="11" style="font-size:8pt"| »—« pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila ali ni izšla na tistem območju. |- |} === Videospoti === {| class="wikitable" |- ! Leto ! Pesem ! Režiser(ji) |- | 2010 | »Country Strong« | Kristin Barlowe, Christoper Sims |- |} == Glej tudi == * [[seznam ameriških igralcev (P)]] * [[seznam prejemnic oskarja za najboljšo glavno igralko]] * [[seznam judovskih Američanov]] * [[seznam vegetarijancev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{IMDb Name|name=Gwyneth Paltrow|id=0000569}} * {{tv.com person|id=40082|name=Gwyneth Paltrow}} * [http://goop.com/ Pisma Gwyneth Paltrow, Goop] {{Academy Award Best Actress}} {{Zlati globus za najboljšo igralko v muzikalu ali komediji}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Paltrow, Gwyneth}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški glasbeniki]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Judovski glasbeniki]] [[Kategorija:Judovski igralci]] [[Kategorija:Ruski Američani]] [[Kategorija:Poljski Američani]] [[Kategorija:Nizozemski Američani]] [[Kategorija:Vegetarijanci]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Prejemnice oskarja za najboljšo glavno igralko]] [[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v glasbenem filmu ali komediji]] 3lhmia3tb2rz9h9u3k5setgholua9mb Anton Tanc 0 219120 5724815 5325560 2022-07-28T15:33:06Z SloStyria 157005 Dodan obsežnejši življenjepis. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V Laškem je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v Ljubljani, Mariboru in na Bledu ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. Tančevi članki in prevodi so bili objavljeni v listih: Naprej, Delavska politika, Svoboda, Pod lipo, Kres in drugje. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] b99rrvlk00fh8vmgrld78clylpnbnwu 5724816 5724815 2022-07-28T15:34:12Z SloStyria 157005 Manjši popravek. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V Laškem je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v Ljubljani, Mariboru in na Bledu ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] tp9l3vlew7tembuqfhm7arilxt6xrjq 5724817 5724816 2022-07-28T15:35:08Z SloStyria 157005 /* Viri */ Dodan vir. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V Laškem je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v Ljubljani, Mariboru in na Bledu ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: <nowiki>https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/</nowiki> == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] sr2ogfnapq0tdvhky6ytk5puxl4q1fg 5724818 5724817 2022-07-28T15:36:01Z SloStyria 157005 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V Laškem je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v Ljubljani, Mariboru in na Bledu ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 714snrk2hwicfd869vdll3ooc3j9xdc 5724820 5724818 2022-07-28T15:39:12Z SloStyria 157005 /* Viri */ Dodan vir. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V Laškem je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v Ljubljani, Mariboru in na Bledu ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 65shcv0hkjprfjrmpmp4qpawyeo7ctc 5724821 5724820 2022-07-28T15:40:37Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v Ljubljani, Mariboru in na Bledu ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] hu70efpcdddwl4kr1m7b8li12p4fjzv 5724822 5724821 2022-07-28T15:41:25Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], Mariboru in na Bledu ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] rf6iesl874p4vf4tka4syk7dhzcsunp 5724823 5724822 2022-07-28T15:41:49Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na Bledu ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] sh6q3kzw1yia5h5fbzzm6seg3t6tzx4 5724824 5724823 2022-07-28T15:42:15Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] iogv4sfrfia63168kw8oam3gpdb0mz0 5724825 5724824 2022-07-28T15:42:35Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 2gbw924f6sbtrfoizyasy28ddkzttv8 5724826 5724825 2022-07-28T15:43:07Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 7btwguyk5la21hatzua8vqt7etx2e2u 5724827 5724826 2022-07-28T15:43:57Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v [[Galicija|Galiciji]], nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v Celju in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] lewxxy63z38kk8gd6hcf0zm73m6srk8 5724828 5724827 2022-07-28T15:44:59Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v [[Galicija|Galiciji]], nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v [[Celje|Celju]] in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v Šoštanj in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] nh02j4pj89ra02opags33w3iallqx4a 5724829 5724828 2022-07-28T15:45:27Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v [[Galicija|Galiciji]], nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v [[Celje|Celju]] in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v [[Šoštanj]] in Slovenj Gradec) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] reun5pbdijkj0tm1seg45stx3infgum 5724831 5724829 2022-07-28T15:45:53Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v [[Galicija|Galiciji]], nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v [[Celje|Celju]] in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v [[Šoštanj]] in [[Slovenj Gradec]]) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z OF. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] a8mndalp4x4tdunzdx75hnu5fsyjvii 5724832 5724831 2022-07-28T15:46:19Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v [[Galicija|Galiciji]], nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v [[Celje|Celju]] in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v [[Šoštanj]] in [[Slovenj Gradec]]) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z [[Osvobodilna fronta|OF]]. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv Aškerca, Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] j1k9lxyz4u9j1ceccbfiake36yrycd0 5724834 5724832 2022-07-28T15:49:38Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v [[Galicija|Galiciji]], nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v [[Celje|Celju]] in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v [[Šoštanj]] in [[Slovenj Gradec]]) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z [[Osvobodilna fronta|OF]]. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv [[Anton Aškerc|Aškerca]], Župančiča in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] i7cs2fn4lsprtmnf63mavs6h259zd40 5724836 5724834 2022-07-28T15:50:18Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v [[Galicija|Galiciji]], nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v [[Celje|Celju]] in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v [[Šoštanj]] in [[Slovenj Gradec]]) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z [[Osvobodilna fronta|OF]]. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv [[Anton Aškerc|Aškerca]], [[Oton Župančič|Župančiča]] in značilnosti socialno ekspresionistične poezije Seliškarja, Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] dja9l1m2qovbn6ccfvw7r03xvcpej5k 5724837 5724836 2022-07-28T15:51:11Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v [[Galicija|Galiciji]], nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v [[Celje|Celju]] in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v [[Šoštanj]] in [[Slovenj Gradec]]) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z [[Osvobodilna fronta|OF]]. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv [[Anton Aškerc|Aškerca]], [[Oton Župančič|Župančiča]] in značilnosti socialno ekspresionistične poezije [[Anton Seliškar|Seliškarja]], Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, Cankarju in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] k9rck0wcz3xyeq5gdydjphd5npoj3lb 5724838 5724837 2022-07-28T15:52:03Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v [[Galicija|Galiciji]], nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v [[Celje|Celju]] in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v [[Šoštanj]] in [[Slovenj Gradec]]) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z [[Osvobodilna fronta|OF]]. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv [[Anton Aškerc|Aškerca]], [[Oton Župančič|Župančiča]] in značilnosti socialno ekspresionistične poezije [[Anton Seliškar|Seliškarja]], Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, [[Ivan Cankar|Cankarju]] in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 6qanennjmp33106cetpwjbdh8to9tvi 5724839 5724838 2022-07-28T15:53:58Z SloStyria 157005 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v [[Galicija|Galiciji]], nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v [[Celje|Celju]] in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v [[Šoštanj]] in [[Slovenj Gradec]]) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z [[Osvobodilna fronta|OF]]. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv [[Anton Aškerc|Aškerca]], [[Oton Župančič|Župančiča]] in značilnosti socialno ekspresionistične poezije [[Anton Seliškar|Seliškarja]], Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, [[Ivan Cankar|Cankarju]] in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. Pokopan je na pobreškem pokopališču v Mariboru. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] nlk4ilrfal9f7f01ff1dzyi2t4dws7q 5724842 5724839 2022-07-28T16:11:22Z SloStyria 157005 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V [[Laško|Laškem]] je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor|Mariboru]] in na [[Bled|Bledu]] ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na [[Dunaj|Dunaju]] in pri [[Ivan Tavčar|dr. Ivanu Tavčarju]]. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v [[Galicija|Galiciji]], nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi iz ujetništva je bil spet lakaj pri dr. Ivanu Tavčarju, l. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, nato pa uradnik pri okrajni bolniški blagajni (potem Zavod za socialno zavarovanje). Služboval je v [[Celje|Celju]] in Mariboru, kjer je z nekaj presledki (premestitev v [[Šoštanj]] in [[Slovenj Gradec]]) živel do smrti. Med nemško okupacijo se je moral l. 1941 z uradom preseliti na Dunaj, vendar se je že l. 1942 vrnil in se povezal z [[Osvobodilna fronta|OF]]. Leta 1947 se je upokojil. Bil je delavski pesnik in pisatelj. V njem je bila neverjetno velika želja po izobraževanju in pismenem izpovedovanju. Kljub skromnemu življenju je vse svoje prihranke namenil za nakup knjig. Svojo bogato knjižnico in rokopisno zbirko je zapustil mariborski študijski knjižnici, nekaj pa baje tudi sindikalni knjižnici v Laškem. Od leta 1919 je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke, kasneje Socialistične stranke Jugoslavije, predvsem pa vseskozi borec za pravice delavcev. V Mariboru je bil v letih 1921-1923 član občinskega odbora, je pa tu še posebej zavzeto deloval v zvezah delavcev in kulturnoprosvetnem življenju: kot pevec, soorganizator raznih nastopov, pisec recitalov, prostovoljec pri delu z delavskimi otroki v društvu Detoljub, podpredsednik Svobode itd. Ob vsem raznovrstnem delu je bil prvenstveno pesnik in pisatelj. Prvo pesem Ples na vulkanu je objavil v Kresu 1921/22. Zbirka pesmi Glasovi iz teme, ki naj bi izšla l. 1929, je bila v tiskarni zaplenjena, ohranil pa se je korekturni izvod. V tej zbirki so zajete pretežno v revijalnem tisku že objavljene pesmi, ki so precej neenotne po obliki, ritmu in izrazu ter izpričujejo, da je bil Tanc samouk. Vsebinsko so to pesmi s socialno, protivojno, revolucionarno tematiko z vizijami groze in prividi nove človečnosti. Sicer je pri njegovem pesnjenju čutiti vpliv [[Anton Aškerc|Aškerca]], [[Oton Župančič|Župančiča]] in značilnosti socialno ekspresionistične poezije [[Anton Seliškar|Seliškarja]], Mrzela in nekaterih tujih pesnikov. V rokopisu sta med drugim ostali še dve Tančevi pesniški zbirki. Kot prozaist je začel s spomini. Kasneje je pisal tudi povesti, novele in črtice, ki govorijo o delavskem in rudarskem življenju, satiro, neobjavljeni družbenokritični drami in nekaj otroških iger v verzih ter nedokončan, delno avtobiografski roman o prehajanju mladega fanta iz kmečkega življenja v proletarstvo, ki velja za najpodrobnejšo upodobitev rudarskega življenja in novost v slovenski literaturi. Pri pisateljevanju se je vzoroval pri piscih slovenskih povesti, [[Ivan Cankar|Cankarju]] in ruskih realistih. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. V člankih je obravnaval svetovne družbene konflikte, idejo o federativni zvezi jugoslovanskih narodov, politične in socialne razmere doma in po svetu, boljševizem, socialna vprašanja pri nas, razmišljal je o dostopnosti kulture delavskim množicam in o potrebi lastnega delavskega doma v Mariboru. Številni so njegovi članki o literaturi, veliko pa je tudi prevajal, in sicer iz ruščine, srbohrvaščine, nemščine, tako poezijo kot prozo. Med drugim je prevedel pesmi: E. Tollerja, H. Heineja, izbor iz sodobne ruske poezije, poezijo ameriških črncev, A. A. Bloka; od prozaistov pa Gorkega, L. Lazareviča, A. J. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja in druge. Pokopan je na [[Pobreško pokopališče|pobreškem pokopališču]] v Mariboru. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 * Metka Kovačič. TANC, Anton. (1887-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tanc-culkovski-anton/ * Anton Tanc I Slovenski grobovi. (citirano: 28. 7. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2304/anton-tanc == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] pnykh4x8ndo0f4mixwsxcytbywnyene 5724846 5724842 2022-07-28T16:22:11Z Yerpo 8417 rv (skopirano s https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/tanc-culkovski-anton/) wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Tanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[publicist]], * [[13. januar]] [[1887]], [[Modrič, Laško|Modrič]], † [[3. december]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Tanc je bil med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] kot [[Avstro-Ogrska|avstrijski]] [[vojak]] zajet v [[Galicija|Galiciji]]. Kot [[Rusija|ruski]] ujetnik je delal v [[rudnik]]u ''Čulkovsk'' blizu [[Doneck]]a v [[Ukrajina|Ukrajini]], od tod njegov psevdonim Čulkovski. Po vrnitvi je bil med drugim uslužbenec bolniške blagajne v Mariboru. == Literarno delo == Tanc je prve pesmi napisal že pred vojno. Napisane so bile v [[ekspresionizem|ekspresionističnem]] duhu ter prvič objavljene po vojni v [[socializem|socialistično]] usmerjenih [[časopis|glasilih]] ''Pod lipo, Kres, Proletarska mladina''. Leta 1929 je izšla njegova zbirka pesmi ''Glasovi iz teme'', ki pa je bila zaplenjena. Na osnovi lastnih doživetij in spominov je pisal tudi [[realizem|socialnorealistično]] [[proza|prozo]], ki je izšla v delu ''Ženin iz Amerike'' (1938). V ''Delavski politiki'' pa je pod psevdonimom ''Tone Maček'' od leta 1933 do 1935 izhajal 1. del [[roman]]a iz življenja rudarjev ''Slučaj Kumberger''. Roman je pisan pod vplivom [[francozi|francoskega]] pisatelja [[Emile Zola|E. Zolaja]]. Tanc je zlasti v socialističnih glasilih pisal o kulturno-prosvetnem dogajanju in družbenih vprašanjih, objavljal ocene o domačih in tujih knjigah, posebej tistih s [[Proletariat|proletarsko]] tematiko. Bil je tudi prevajalec. Prevajal je pesmi in prozo iz [[ruščina|ruščine]], [[nemščina|nemščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 == Zunanje povezave == {{SloBio|id=682092|avtor=Glazer Janko, Glazer Alenka|ime=Tanc Anton|vir=SBL}} {{Wikivir}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tanc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] nffj5qb4k486xq5fffou7ve3fk5vs7e Felicijan Trubar 0 219164 5724914 5696256 2022-07-28T17:53:56Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Felicijan Trubar''', [[Slovenci|slovenski]] [[protestant]], * [[1555]], [[Kempten]], [[Nemčija]], † po letu [[1600]], [[Grüntal]], Nemčija. Felicijan Trubar, četrti otrok iz [[Primož Trubar|Trubarjevega]] zakona z Barbaro Sitar je bil [[superintendant]] (protestantski dekan) slovenske in nemške protestantske cerkve; oče mu je [[1566]] pripisal avtorstvo svoje knjige [[Abecedarium]] ter s svojim zgledom in nazori vplival na njegovo poklicno pot. Ugotovljeno je, da se je Felicijan leta [[1568]] vpisal na [[tübingensko]] [[univerza|univerzo]], kjer je [[1578]] [[magister|magistriral]]. Leta [[1580]] je kot očetov odposlanec sodeloval pri prepričevanju [[kranjska|kranjskih]], [[Koroška (pokrajina)|koroških]] in [[štajerska|štajerskih]] protestantov, naj pristopijo k ''Formuli concordiae'' in stem potrdijo svojo usmeritev. Decembra 1580 je bil ordiniran v tübingenski [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]]. V začetku leta [[1581]] pa je nastopil službo slovenskega in nemškega [[pridiga]]rja v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Bil je član revizijske komisije, ki je pred natisom pregledala [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovo]] ''Biblijo''. Po smrti [[Krištof Spindler|K. Spindlerja]] je [[1592]] postal superintendant ljubljanske slovenske cerkve, po smrti [[Jernej Simplicij|J. Simplicija]] pa tudi nemške cerkve. Leta [[1595]] je v Tübingenu poskrbel za natis zadnjega očetovega prevoda ''Hišna postilla''. V začetku leta [[1598]] je kljub vse ostrejši rekatolizacijski politiki posvetnih oblasti v Ljubljani kupil hišo. Dne [[8. avgust]]a 1598 je bilo zanj ter pridigarja [[Jurij Klement|J. Klementa]] in [[Marko Kumpreht|M. Kumprehta]] izdano zaporno povelje, ki pa se mu je izmaknil. Do aprila 1600 se je skrival na [[grad]]ovih [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]] in [[Grad Čretež|Čretež]] pri [[Mokronog]]u, potem pa je zaradi bolezni in skrbi za svoje majhne otroke odšel za [[župnik]]a v Grüntal na [[Baden-Württemberg|Württembrško]] kjer je umrl. Svojo bogato založeno knjižnico je zapustil kranjskim deželnim odbornikom. == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Trubar, Felicijan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1555]] [[Kategorija:Umrli leta 1600]] [[Kategorija:Slovenski protestanti]] [[Kategorija:Slovenski pridigarji]] [[Kategorija:Slovenski protestantski duhovniki]] br68u0act6yy76jgzcd0qq7qqwv8hne Matija Žegar 0 219417 5724915 4939577 2022-07-28T17:54:04Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matija Žegar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]]-[[bukovništvo|bukovnik]] in [[prevajalec]], * najverjetneje v 2. polovici [[18. stoletje|18. stoletja]], v okolici [[Hodiše|Hodiš]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], † (?). Žegar je zaslovel leta [[1767]] s svojim v [[rokopis]]u napisanim in bogato [[ilustrator|ilustriranim]] prevodom v zgornje [[rož]]anskem [[narečje|narečju]] obširnega besedila ''Antikrista'' (''Antichrsta Shivllenie'' ali ''Leben Antechrista''). Po lastnih navedbah ga je delno posnel po knjigi [[Kapucini|kapucina]] [[Dionizij Luksemburški|Dionizija Luksemburškega]]. V knjigi so zbrane [[prerok]]be o Antikristu iz mnogih evropskih mističnih naukov o poslednjih rečeh človeka in človeštva. Žegarjevo besedilo se je Slovencem zelo priljubilo. Prepisovali in širili so ga na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Dolenjska|Dolenjskem]], [[Pohorje|Pohorju]] in v okolici [[Ljubljana|Ljubljane]] še v 19. stoletju ter ga jezikovno prilagajali svojemu okolju. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001 {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Žagar, Matija}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] d1yuwdfqka1r22wum7wo0ti668a83zu Koroški kmečki upor 0 220603 5724916 5564210 2022-07-28T17:54:10Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Koroški kmečki upor''' je bil [[Upor (družba)|upor]] [[kmet]]ov, ki se je zgodil leta [[1478]] na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]]. Kmetje so v uporu izvolili vodstvo kmečke zveze in sicer vplivno koroško kmečko družino Simetinger, postavljali so svoja sodišča ter zahtevali vpliv nad Cerkvijo, ki naj bi ga pridobili z izvolitvijo [[župnik]]ov. Uporniki so za nekaj mesecev pridobili oblast na upornem območju in odrekli opravljanje dajatve do graščakov. Dajatve so v tem času pobirali sami za potrebe kmečke zveze. Uporni Simetingerji so dobili tudi podporo [[rudar]]jev in podeželskih [[obrtnik]]ov. Meščani [[Beljak]]a in fužinarji (steklarji) [[Hüttenberg]]a so jim pomagali pri nabavi [[orožje|orožja]]. Cesarska vojska se je od 1. junija 1478 pripravljala za obračun s Simetingerji, njihov napad pa je preprečil vdor [[Turki|Turkov]], ki so na Koroško vdrli 25. junija 1478. Turki so se pri Kokovem v ozki [[soteska|soteski]] ob reki [[Ziljica|Ziljici]] spopadli s Simetingersko vojsko pod poveljstvom Matjaža Simetingerja in jo premagali. Po zmagi so Turki tri tedne plenili (do približno 16. avgusta 1478) po pokrajini in najbolj prizadeli predele, kjer je bila kmečka zveza najmočnejša. Zdesetkana kmečka vojska je razpadla, cesarska vojska pa je nato vodje upornih kmetov polovila ter jih predala deželnim [[sodišče]]m, ki so jih kaznovala. == Viri == * Več avtorjev, 2000. ''Ilustrirana zgodovina Slovencev''. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Kmečki upori na Slovenskem]] [[Kategorija:Leto 1478]] mjbmz2r2zcadvyunomt85mhyeywcnpa Seznam slovenskih stoletnikov 0 221550 5725024 5724599 2022-07-29T09:14:48Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]] [[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|thumb|right|250px|[[Boris Pahor]] leta 2015.]] [[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|thumb|right|250px|[[Leon Štukelj]] leta 1958.]] '''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po [[Abeceda|abecednem]] vrstnem redu.-NE VEČ, a ne po moji zaslugi! V začetku leta 2020 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] natanko 252 živih [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva te države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=2021-05-26 |date=2020-06-22 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> == Seznam == Če točnega datuma (dan, mesec, leto) rojstva in smrti ni, osebe ni mogoče razvrstiti, saj je njena starost približna. : {{legend2|#CBEDA8|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|''manjkajoči podatki''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable sortable" |- !# !Portret ! Ime ! Rojstvo ! Smrt ! Starost ! class="unsortable" style="width: 150pt;" |Opombe ! class="unsortable" | Sklici |- !1 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Katarina Marinič]] |30. oktober 1899 |2. september 2010 | {{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}} |prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let starosti, in najdlje živeča Slovenka v zgodovini | <ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič|date=3. september 2010|accessdate=27. januar 2021|website=siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|archivedate=6. oktober 2010}}</ref> |- !2 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Vencelj Maggi]] |23. december 1905 |8. oktober 2016 | {{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-11|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic}}</ref> |- !3 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]] |27. avgust 1907 |31. marec 2018 | {{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}} |najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov | <ref>{{Navedi splet|title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956|website=RTVSLO.si|accessdate=1. december 2013|language=sl|date=1. december 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688|website=RTVSLO.si|accessdate=2. april 2018|language=sl|date=2. april 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !4 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Zakrajšek]] |28. oktober 1912 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare|url=https://www.dnevnik.si/1042919795|website=Dnevnik|accessdate=19. januar 2020|date=19. januar 2020|publisher=|last=Kek|first=Franci}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrta najstarejša Slovenka Julijana Zakrajšek upihnila 109. svečko|url=https://siol.net/novice/slovenija/cetrta-najstarejsa-slovenka-julijana-zakrajsek-upihnila-109-svecko-564639|website=siol.net|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref> |- !5 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Serec]] |22. oktober 1909 |7. marec 2019 | {{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=25. oktober 2014|language=sl|date=22. oktober 2013|publisher=|last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=9. marec 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !6 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Mulej]] |29. maj 1901 |2. julij 2010 | {{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}} | | <ref>http://www.vecer.com/clanekcel2009053005437529</ref>{{Slepa povezava}} |- !7 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Turk]] |13. februar 1908 |11. januar 2017 | {{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932|website=www.vecer.com|date=2017-01-19|accessdate=19. januar 2020|language=sl-si|publisher=|last=Klapš|first=Srečko}}</ref> |- !8 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Kristina Tarman]] |16. december 1909 |23. oktober 2018 | {{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto|url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2015-12-22|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018|url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2018-10-24|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !9 |[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|brezokvirja|112x112_pik]] | [[Boris Pahor]] |26. avgust 1913 | 30. maj 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}} |pisatelj, akademik, preživel holokavst |<ref>{{Navedi splet|title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj|url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022|url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !10 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Bračun|Matilda (Tilka) Bračun]] |26. september 1913 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1913|9|24}} |najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun|title=Matilda Bračun|accessdate=31. 8. 2021|website=gerontology.wikia.org}}</ref> |- !11 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Uršič]] |20. april 1903 |29. oktober 2011 | {{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=21. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !12 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Bandelj]] |6. marec 1897 |16. april 2005 | {{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Mara Vampelj]] |11. avgust 1911 | 2019 |ok. 108 let |redovnica | <ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let]. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA]. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Klementina Štrancar]] |19. oktober 1911 | 2019<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma</ref> |ok. 107 let |redovnica | <ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref> |- !13 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Marija Kern]] |28. julij 1905 |31. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}} | | <ref name=":1" /> |- !14 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik) |24. maj 1902 |6. december 2009 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}} | |{{Navedi vir}}<ref>{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=3ad617f7-cfc4-4687-81bd-eaa2d7c4e353|title=Žale, iskalnik grobov}}</ref> |- !15 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Hramec]] |4. november 1900 |10. maj 2008 | {{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}} | | <ref>https://www.vecer.com/clanek2007110605263040</ref>{{Slepa povezava}} |- !16 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Ogulin]] |28. november 1913 |23. maj 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}} |druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=8. november 2020|publisher=|last=Zalokar|first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=www.semic.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke|url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-06-01}}</ref> |- !17 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Kancut]] |5. julij 1893 |21. december 2000 | {{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}} | | <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-22|accessdate=7. julij 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=107. rojstni dan najstarejše slovenke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=5. julij 2000|publisher=|last=|first=}}</ref>{{Navedi vir}} |- !18 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rafael Merkelj]] |5. februar 1913 | 14. julij 2020 | {{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7}} | |<ref>{{Navedi splet|url=https://robin.si/index.php/lokalno/zanimivosti/item/5461-rafael-merkelj-iz-velikih-zabelj-dopolnil-106-let|website=robin.si|accessdate=2021-01-27|title=Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj dopolnil 106 let|date=5. februar 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !19 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Amalija Pipenbacher]] |1. september 1914 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1}} | |<ref>{{Navedi splet|title=»Vožnjo z ladjico imam pa še v dobrem!«|url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/voznjo-z-ladjico-imam-pa-se-v-dobrem.html|website=old.delo.si|date=2015-09-11|accessdate=1. september 2017|language=sl-si|first=Saša Bojc|last=Panorama|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če verjamete v čudeže, se lahko zgodijo|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/57cd6d9f681bd/ce-verjamete-v-cudeze-se-lahko-zgodijo|website=Svet24.si|accessdate=1. september 2017|language=sl|date=11. september 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8%7Cdate%3D2019-03-04%7Caccessdate%3D2019-04-14%7Clast%3DMatej Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher]. Matej Kolmanič. youtube.com. 4. marec 2019. pridobljeno 14. april 2019</ref> |- !20 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Kavčič]] (r. Peharc) |6. julij 1914 |20. december 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}} | | <ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>[https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174597087 Oddaja Storž]. Radio Slovenija. 21.2. 2019. 4d.rtvslo.si. pridobljeno 27. januar 2021.</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !21 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Arih]] (r. Štumberger) |3. januar 1915 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3}} | |<ref>''Ona'', 12. januar 2021, leto 23, št. 2, str. 4</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marija Arih je dopolnila 106 let|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=7. januar 2021|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !22 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Jaklič]] |4. december 1899 |21. januar 2007 | {{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}} |zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne | <ref>{{Navedi splet|title=Slovo popotnika skozi zgodovino|url=https://www.dnevnik.si/226027|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. januar 2007|publisher=|last=Vrhovec|first=Branko}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/224801|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=24. januar 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Jaklic|url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic|website=Gerontology Wiki|accessdate=|language=}}</ref> |- !23 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martin Čokl]] |12. oktober 1907 | 13. november 2014 | 107 let, 31 dni |[[inženir]] [[Gozdarstvo|gozdarstva]] | <ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (1907­2014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Neva Komac]] |v prvi četrtini? 1915 |sredina aprila 2022 |107 let, ?? dni |umrla v 108. letu | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Saksida]] |1914 |2021 |ok. 107 let | |{{Navedi vir}} |- !24 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Antonija Komočar]] |4. maj 1903 |19. november 2009 | {{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje|url=https://www.dnevnik.si/1042264001|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=5. maj 2009|publisher=|last=Sečen|first=Ernest}}</ref> |- !25 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Rozalija Bogdan]] |17. januar 1902 |31. julij 2008 | {{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=1. avgust 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !26 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Jamšek]] |30. december 1906 |9. julij 2013 | {{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499|website=RTVSLO.si|accessdate=30. december 2012|language=sl|date=31. december 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !27 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Gorza]] |13. januar 1901 |15. julij 2007 | {{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=17. Januar 2007|publisher=|first=Tanja|last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA|url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka|website=www.tvradgona.si|accessdate=2021-01-27|date=17. julij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Jože Jusič|Jože Jusič - Bepo]] |1855 '''?''' |196x '''?''' |106 let ali več | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Potočnik]] |12. februar 1906 |avgust 2012 |106 let, 6 mesecev? | |<ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Mariborčanka praznovala 106. rojstni dan|url=https://www.vecer.com/navaden/201202145747086-5747086|website=www.vecer.com|date=2012-02-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201208165816113-5816113|website=www.vecer.com|date=2012-08-15|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Frančiška »Fanika« Raček|Frančiška (Fanika) Raček]] |10. februar 1913 | december 2019 |106 let, ok. 10 mesecev |najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]] |<ref>{{Navedi splet|title=106 let Fanike Raček|url=https://www.dnevnik.si/1042862107|website=Dnevnik|accessdate=11. februar 2019|date=10. februar 2019|publisher=|last=Alič|first=Jani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica|url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska|website=pogrebne-storitve-ropotar.si|accessdate=2021-01-27|date=2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !28 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Mara Andrijanič]] (r. [[Agnič]]) |6. marec 1911 |31. oktober 2017 |106 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Jera Sichel]] |'''?''' |23. maj 1580 | 106 let '''?''' | | <ref>Radovanovič, Sašo (2009). ''Vodnik po Pobreškem pokopališču''. Maribor: Ostroga. str. 9.</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !29 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Gabrijela Ehrlich]] |23. marec 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|23}} |zdravnica, misijonarka |{{Navedi vir}} |- !30 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Likavec]] |7. julij 1906 |7. julij 2012 | {{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}} | | <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-04|accessdate=6. februar 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref> |- !31 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Pogačnik (1916)|Jože(f) Pogačnik]] |27. julij 1916 |21 julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}} |častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame |<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno]. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref> [https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/] |- style="background-color:#cbeda8;" !32 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Žekš]] (r. Kovačič) | 13. avgust 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12}} | |<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=19. avgust 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|date=2. Oktober 2020|publisher=|first=}}</ref> |- !33 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Fink]] |5. marec 1916 | 25. februar 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}} |rudarka | <ref>{{Navedi splet|title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/|website=www.delo.si|accessdate=7. marec 2019|language=sl-si|date=7. marec 2019|publisher=|last=Fajfar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP|url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=9. marec 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=}}</ref> |- !34 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Tršar]] |29. marec 1909 | 22. avgust 2014 | {{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno!|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html|website=old.delo.si|date=2011-04-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527|website=www.vecer.com|date=2014-08-31|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !35 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Urška (Cirila) Knafelc]] |14. ali 15. oktober 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14}} | | <ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Redovnice|url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice|website=zupnijaprecna.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !36 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Radica Oblak]] |9. september 1913 |31. december 2018 | {{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}} | | <ref>{{Navedi splet|title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših!|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2021|date=31. oktober 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ela Žbontar]] |6. februar 1907 |po? 2012? |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Pintar (1907)|Anton Pintar]] |4. november? 1907 |?.?.2012 |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Marika Kovač]], r. ?? |17. september 1917 |še živi |skoraj 105 let | | |- !38 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Debeljak]] |30. januar 1884 |23. oktober 1988 |{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}} |najstarejša Prevaljčanka |Biografski leksikon občine Prevalje |- !39 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Vinko Lipovec]] |22. januar 1915 |23. avgust 2019 |{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}} |prof. zgodovine, obveščevalec Slovenske legije, ''izseljenski publicist in urednik'' v ZDA |<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019)|url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm|website=radio.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=23. avgust 2019|publisher=|last=Gorjup|first=Tone}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Minka Hobjan]] |1917 | |ok. 104 leta |Dražgoše |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Gombač]] |1917 |2021 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Breda Preinfalk]] |1915 |2019 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- !40 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Barbara Orožen]] |3. december 1903 |22. november 2007 |{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}} | |{{Navedi vir}} |- !41 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Dermelj]] |2. december 1914 |8. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}} |kemik in alpinist |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Viktor Miklič]] |19. februar 1917 | 28. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal|url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list|accessdate=11. februar 2019|date=26. februar 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>[https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl] |- !- | |[[Antonija Janežič]] |28. avgust 1918 |še živi |skoraj 104 | | |- !42 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Justin]] |5. november 1902 |8. september 2006 |103 let, 10 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] |21. september 1914 |julij 2018 |103 let, 10 mesecev? |zdravnica |<ref>{{Navedi splet|title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-12-15}}</ref> |- !43 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Ostanek]] |29. julij 1907 |4. januar 2011 |{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}} | |{{Navedi vir}} |- !44 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Josip Demšar]] |12. marec 1877 |31. maj 1980 | {{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}} |duhovnik in pedagog |<ref>{{Navedi splet|title=Josip Demšar|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=|publisher=|first=}}</ref> |- ! | | | | | | | |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Aleksander Lestan]] |14. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14}} |najstarejši slov. duhovnik |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" ! | |[[Stanko Kušljan]] |30. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|30}} |partizan prvoborec iz [[Šentjernej|Šentjerneja]] | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Slavka Kocijančič]] |1911 |2014 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Kovačič]] |1898 |2001 |ok. 103 leta |zadnji preživeli s [[Soška fronta|Soške fronte]] |<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref> |- ! | |[[Milica Turšič]] (por. [[Kranjec]]) |1906 |2009 |ok. 103 leta | | |- !45 |[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|brezokvirja|135x135_pik]] | [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] |16. januar 1904 |10. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}} |gledališka igralka |<ref>{{Navedi splet|title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Valentin Scagnetti]] |31. maj 1909 |2012 |ok. 103 leta |arhitekt in kaligraf |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Emilija Soklič]] |11.11.1918 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1918|11|11}} |filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021 |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudmila – [[Milica Kranjec]] (r. [[Turšič]]) |?.?. 1906 |?.?. 2009 |ok. 103 leta |(žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] 1885-1973, mama Bistrice Kranjec Mirkulovske) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Neža Svetličič]] |?.?. 1914 |?.?. 2017 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |gospa - ime ?? |?.?.1918? |?.julij 2021 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- !46 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Slavko Zupan]] |31. december 1911 | 24. april 2015 |{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Živ spomin na prvo svetovno vojno|url=https://www.dnevnik.si/1042632707|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=12. februar 2014|publisher=|last=Hladnik - Milharčič|first=Ervin}}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Vladimir (Lado) Košuta]] |?.?. 1918 |10. avgust 2021 |103 let |partizan in krojač |<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300|date=10. avgust 2021}}</ref> |- !47 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Lampič]] |25. januar 1899 |8. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}} |fotograf |{{Navedi vir}} |- !48 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Florjančič]] |5. marec 1919 |14. november 2020 | {{starost v letih in dnevih|1919|3|5}} |izumitelj in športnik |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=14. november 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martina Detela]] (r. Zwitter) |8. december 1910 |?.?. 2012 |ok. 102 leti | |<ref>{{Navedi splet|title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad|url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-01-27|date=27. maj 2011|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi|url=https://www.dnevnik.si/1042549109|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. avgust 2012|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !49 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Juta Krulc]] (r. Zdešar) |18. april 1913 |22. junij 2015 | {{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}} |krajinska arhitektka | <ref>{{Navedi splet|title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto|url=https://www.dnevnik.si/1042586998|website=Dnevnik|accessdate=30. november 2013|date=22. april 2013|publisher=|last=Knez|first=Primož}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015)|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=7. julij 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !50 | {| class="wikitable sortable" |[[Slika:Marko_racic.jpg|brezokvirja|98x98_pik]] |} |[[Marko Račič]] |25. april [[1920]] |27. maj 2022 |102 leti 32 dni |atlet tekač, olimpijec |[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/umrl-najstarejsi-slovenski-olimpijec-marko-racic/628981] |- !51 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Grum]] |19. oktober 1912 |8. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}} |klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v [[ZDA]] |<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum]. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vera Pergar]] |16. oktober 1915 |?.?. 2017 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Marija Kunc]] |?.?. 1893 |?.?.1995 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marijana Lavrič]] |31. januar 1918 |november 2020 |102 leti, ok.10 mes. | |<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih|website=old.slovenskenovice.si|date=2016-12-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Janez|last=Kuhar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MARIJANA LAVRIČ|url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/|website=Navček d.o.o., pogrebne storitve|date=2020-11-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !52 |[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|brezokvirja|127x127_pik]] | [[Jurij Matej Trunk]] |1. september 1870 |11. marec 1973 | {{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}} | |{{Navedi vir}} |- !53 |[[Slika:Anton vratusa.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Anton Vratuša]] |21. februar 1915 |30. julij 2017 | {{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=30. julij 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !54 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Mežek]] |10. november 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Sto let Marije Mežek|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|first=Janez|last=Kuhar|date=16. november 2019|publisher=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !56 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Franc Gologranc]] |23. januar 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}} |profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS UL]] v pokoju |{{Navedi vir}} |- !57 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Zierer]] (r. Buršič) |1. december 1910 |15. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}} | | <ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum. issuu.com</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer]. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !58 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !59 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi? |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Bojana Veržun]] |1918 |2020 |ok. 102 leti |najstarejša farmacevtka |{{Navedi vir}} |- !60 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Adolf Uhan]] |7. februar 1914 |14. november 2015 | {{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}} |nogometaš | <ref>{{Navedi splet|title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast|url=https://www.dnevnik.si/1042705788|website=Dnevnik|accessdate=6. februar 2015|date=6. februar 2015|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nika Arko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |sociologinja družine |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kenda]] |1903 |2005 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !_ |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudnila Marija Kunc |1893 |1995 |ok. 102 leti | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Bidovec]] |1914 |2016 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Draga Marija Ravnik]] |1919 |2021 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Koršič Flajs]] |1. december 1907 |?.?. 2009 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Metoda Avbelj]], r. [[Tavzes]] |25. avgust 1920 |še živi |skoraj 102 leti | | |- !61 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Helena Maglica]] |18. maj 1873 |14. februar 1975 |{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}} | |<ref>{{Navedi splet|title=MAGLICA, Helena|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !62 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mara Kralj]] (r. Jeraj) |9. september 1909 |22. oktober 2010 | {{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}} |umetnica | <ref>{{Navedi splet|title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan|url=https://www.dnevnik.si/1042297576|website=Dnevnik|accessdate=30. december 2012|date=9. september 2009|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj|title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj|date=26. oktober 2010|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !63 |[[Slika:Andreana Družina.jpg|brezokvirja|101x101_pik]] | [[Andreana Družina|Andreana Družina - Olga]] |26. januar 1920 |7. marec 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}} |zadnja živa [[narodna herojinja]] |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Andreana Družina - Olga|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/|website=Delo|accessdate=2021-03-08|date=2021-03-08|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Črnivec]] (r. Hafner) |14. avgust 1915 |26. april 2017 |101 leto, 8 mesecev | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Valerija-Milena Grošelj]] |?.?.1912 |?.?.2003 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Staša Šuser]] |?.?.1920 |?.november.2021 |101 leto in ?? |pravnica |{{Navedi vir}} |- !64 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rudi Mraz]] |17. november 1919 |17. januar 2021 |{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}} | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivo Miklavčič]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=13. julij 2020|publisher=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Detela]] |? ?. 1892 |4. julij 1993 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Rus]] (r. Logar) |29. december 1918 |?. ?. 2019 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti|url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html|website=www.dsokocevje.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !65 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Simon Sodja]] |2. marec 1899 |9. september 2001 | {{starost v letih in dnevih|1899|15|2|2001|9|9}} |zadnji živi [[Maistrov borec]] | <ref>{{Navedi splet|title=SODJA, Simon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sodja-simon/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Skralovnik]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ida Ravnik]] |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Anica Kramar]] |?. ?. 1903 |?. ?. 2004 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kramar]] |?. ?. 1910 |?. ?. 2011 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Terezija Bavcon]] (r. [[Učakar]]) |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Jelinčič]] (r. [[Pibernik]]) |?. ?. 1899 |?. ?. 2000 |ok. 101 leto | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Ravbar]] |?.?. 1909 |?.?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Ivan Bevk]] |13. maja 1920 |še živi |102 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10|url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863|website=TV Spored|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk in njegovih 100 let|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let|website=idrija.com|accessdate=2022-07-27|language=en}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Banič]] (s. Mervina) |26. december 1920 |april? 2021 |ok. 101 leto |redovnica usmiljenka |{{Navedi vir}} |- !66 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Alojz Kralj (tigrovec)|Alojz Kralj]] |12. marec 1920 |2. april 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}} |zadnji [[TIGR|Tigrovec]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let|date=16. maj 2020|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102|title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022|accessdate=3. aprila 2022|website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !67 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ivana Žuran]] |30. september 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !68 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Tihomila Dobravc]] |10. oktober 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10}} |slavistka in pesnica |<ref>{{Navedi splet|title=100 let rojstva pesnice Tihomile Dobravc|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/100-let-rojstva-pesnice-tihomile-dobravc/538733|website=Radio Maribor|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=10. oktober 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !69 |[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Ivan Grobelnik]] |17. oktober 1920 |[[9. junij]] [[2022]] |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17}} |rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec |<ref>{{Navedi splet|title=GROBELNIK, Ivan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !70 |[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|brezokvirja|105x105_pik]] | [[Leon Štukelj]] |12. november 1898 |8. november 1999 | {{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}} | |<ref>{{Navedi splet|title=ŠTUKELJ, Leon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !71 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar) |1. december 1920 |16. oktober 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !72 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Martinc]] |26. maj 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26}} | |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Rudolf Cepuder]] |13. april 1879 |25. december 1979 |100 let, 256 dni |duhovnik (umrl v ZDA) |<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Franja Teržan]] |1920/21? |avgust/sept. 2021 |čez 100 let (v 101. letu) |interniranka Ravensbrücka in Oranienburga |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Meta Ilešič]] |?.?.1921 |?.?.2022 |ok. 101 leto | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Slavica Lunaček|Slavica]] [[Slavica Lunaček|Lunaček]] |?.?.1899 |?.?.2000 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !73 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Danica Maganja]] |9. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}} | |<ref>https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142</ref> |- !74 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak) |20. september 1914 |20. marec 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}} |profesorica matematike |{{Navedi vir}} |- !75 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Fred Bahovec]] |17. julij 1889 |30. december 1989 | {{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}} | |{{Navedi vir}} |- !76 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Darka Brejc]] (r.[[Tomc]]) |6. november 1913 |7. julij 2014 |100 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- !77 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Nada Jevdjenijević Brandl]] |18. julij 1899 |11. oktober 1999 | {{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.štajerci.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/|title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani)|date=|accessdate=27. januar 2020|website=štajerci.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !78 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marko Brkić]] |19. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}} | |{{Navedi vir}} |- !79 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic) |17. januar 1901 |27. marec 2001 |100 let, 51 dni |izseljenska delavka v ZDA (Cleveland) |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nada Tarman]] |2. april 1922 | |100 let, 40 dni |radijska napovedovalka | |- !80 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Bogić]] |15. julij 1916 |29. julij 2016 |100 let, 14 dni |jadralec |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !81 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Angelca Počkar]] |20. maj 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20}} | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Boris Cibic]] |2. september 1921 |še živi |101 let, 9 mesecev |zdravnik kardiolog, hipertenziolog | |- style="background-color:#cbeda8;" !82 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zorka Mavrič]] |4. oktober 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}} |Bukovo (rojena v Zakojci) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !83 |[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] |[[Zorko Simčič]] |19. november 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}} |književnik, akademik |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Milan Germek]] |15. december 1921 | |100 let, 6 mesecev |šahist | |- style="background-color:#cbeda8;" !84 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Stanko Kristl]] |29. januar 1922 |še živi |100 let, 6 mesecev |arhitekt, akademik |<ref>[[Stanko Kristl]]</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vera Hofbauer]] |10. maj 1913 |11. junij 2013 |100 let, 32 dni | | |- !85 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Irena Kovač]] |12. april 1921 |27. januar 2022 |100 let, 3 dni | |<ref>{{Navedi splet|title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej|url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726|website=vestnik.si|accessdate=2021-04-15|language=sl}}</ref> |- !86 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Jeraj Hribar]] |4. maj 1902 |6. maj 2002 | {{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}} |[[violinistka]], [[Slovenka leta]] 1992 |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Benedičič]] |?.?.1876 |?.?.1976 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Lipe Kosec]] |[[29. junij]] [[1895]] |?.?. 1995 |ok. 100 let |Maistrov borec, TIGR-ovec, politični delavec |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Maksimilijan Šribar]] |1893 |1993 |ok. 100 let |veterinarski svetnik |<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Maksimilijan Šribar 1893 - 1993|url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342|website=BillionGraves|accessdate=2021-01-27|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Dana Pegan]] |1913 |2013 |ok. 100 let | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janko Grošelj]] |14. december 1912 |2013 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Bogomir Kostanjevec]] |21. november 1911 |2012 |ok. 100 let | |<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374|website=www.vecer.com|date=2012-01-30|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Vidmar (razločitev)|Anton Vidmar]] |?.?.1921 |? | | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Marinko]] |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Žiga Vodušek]] |7. september 1913 |konec junija 2014 |100 let, 10 mesecev, ? dni | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Žižek]] |28. maj 1920 | junij 2020 |100 let, ?? dni | |<ref>{{Navedi splet|title=100 STOTKA|url=https://www.deos.si/100/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=1. junij 2020|website=deos.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! | |[[Marjetica Bohinjec]] |?.?.1922 |?.?.2022 |ok.100 let | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Olga Nemec]] |?.?.1908 |?.?.2008 |ok.100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Flora Rauter]] |?.?.1896 |?.?.1996 |ok. 100 let |ljudska pesnica na Koroškem | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vida Kosi]] |?.?.1921 |?.?.2021 |ok. 100 let |vrhovna sodnica | |- ! | |Ljudmila (Milka) Šem(e)rl |?.?.1906 |?.?.2006 |ok. 100 let | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivana Sajovic]] |11. januar 1907 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nadja Sajovic]] |?.?.1921 |? |? |ZDA, Novo mesto |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Jožefa Finžgar]] |?.?.1912 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Anica Černetič]] |19. maj 1904 |po? 2009 ? |{{Starost v letih in dnevih|1904|5|19}} |sestra Pavline Fras |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mica (Maria) Olip]] |23. junij 1912 |'''?''' |'''?''' |[[Koroški Slovenci|koroška Slovenka]] iz [[Sele, Avstrija|Sel]] |<ref>[https://www.zell-sele.at/upload/2069316_Zell%20Juli%202017.pdf 105 Jahre / let – Maria Olip]. str. 1. Zell Sele. julij 2017. nemščina/slovenščina. pridobljeno 27. januarja 2021</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Elio Sfiligoj]] |17. december 1919 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Kunst]] |6. marec 1914 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavlina Fras]] |1902 |'''?''' |'''?''' |sestra Anice Černetič |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Jakob]] |6. januar 1909 | '''?''' | '''?''' | | <ref>{{Navedi splet|title=Skrivnost dolgega življenja je v delu in drobnih radostih|url=https://www.dnevnik.si/1042618809|website=Dnevnik|accessdate=7. januar 2014|date=7. januar 2014|publisher=|last=Grušovnik|first=Mojca}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Jež]] (r. Zupanc) |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Roza Kihler]] (r. Pavlin) |?.?.1920 |'''?''' |'''?''' | |<ref>{{Navedi splet|title=Roza Pavlin Kihler - Pričevalci|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174538940|website=RTV 4D|accessdate=2021-01-27|date=26. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Albin Lavtar]] |5. februar 1916 |? |? |Selca |{{Navedi vir}} |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Superstoletnik]] == Sklici == {{reflist|30em}} [[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]] jmxmrml8w6t9gx1iy4gcx3eo7hqcdqo Padova 0 221727 5724777 5664674 2022-07-28T13:07:05Z Ljuba brank 92351 /* Cerkve */ np wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Padova | official_name = Città di Padova | native_name = Padoa | image_skyline = Ponte Molino, Padua, Italy. Pic 01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Rimski most čez reko Bacchiglione v Padovi | image_shield = CoA Padova.svg | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 25 |lats = |latNS = N | longd = 11 |longm = 52 |longs = |longEW = E | coordinates_type = region:IT-PD_type:city(210000) | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Benečija]] | province = [[Padova (pokrajina)|Padova]] (PD) | frazioni = Altichiero, Arcella, Bassanello, Brusegana, Camin, Chiesanuova, Forcellini, Guizza, Mandria, Montà, Mortise, Paltana, Ponte di Brenta, Ponterotto, Pontevigodarzere, Sacra Famiglia, Salboro, Stanga, Terranegra, Volta Brusegana | mayor_party = demokratska stranka | mayor = [[Flavio Zanonato]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 92,85 | population_footnotes = | population_total = 214125 | population_as_of = 2011-10-31 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Padovani ali Patavini | elevation_footnotes = | elevation_m = 12 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Prosdocimus]] | day = 13. junij | postal_code = 35100 | area_code = 049 | website = {{Official website|http://www.comune.padova.it}} | footnotes = }} [[File:PadovaAnfiteatro1.jpg|thumb|Ostanki zidov rimskega amfiteatra v Padovi]] '''Padova''' (italijansko ''Padova'', beneško ''Pàdova'') je [[mesto]] in občina na severovzhodu [[Italija|Italije]] v deželi [[Benečija|Benečiji]]. Je sedež [[Padova (pokrajina)|istoimenske pokrajine]] in z 212.500 prebivalci ekonomsko in prometno središče območja. Leži ob reki [[Bacchiglione]], približno 40&nbsp;km zahodno od [[Benetke|Benetk]]. Je tudi gospodarsko in komunikacijsko središče tega območja. Mesto je včasih z Benetkami in Trevisom vključeno v metropolitansko območje Padova-Treviso-Benetke (PATREVE) s približno 2.600.000 prebivalci. Reka [[Brenta (reka)|Brenta]], ki je nekoč tekla skozi mesto, se še vedno dotika severnih okrajev. Leži na kmetijskem območju Beneška nižine (''Pianura Veneta''). Jugozahodno od mesta leži gričevje Colli Euganei, ki ga hvalijo [[Mark Anej Lukan|Lucan]] in [[Marcial]], [[Francesco Petrarca]], [[Ugo Foscolo]] in [[Percy Bysshe Shelley|Shelley]]. Mesto je slikovito, z gosto mrežo arkadnih ulic, ki se odpirajo v velike komunalne trge (''piazze''), in številnimi mostovi, ki prečkajo različne krake reke Bacchiglione, ki so nekoč kot jarki obdajali starodavno obzidje. Sveti [[Anton Padovanski]], portugalski [[frančiškani|frančiškan]], je del svojega življenja preživel v mestu in tam umrl leta 1231. V mestu je [[Univerza v Padovi|Univerza]], ustanovljena leta 1222, kjer je bil med leti 1592 in 1610 predavatelj [[Galileo Galilei]]. V mesto je postavljenih večina dejanj [[Shakespeare|Shakespearove]] komedije ''[[Ukročena trmoglavka]]''. Obstaja igra irskega pisatelja [[Oscar Wilde|Oscarja Wilda]] z naslovom ''Vojvodinja Padovanska''. Po vrnitvi v domovino je mesto obiskal tudi prvi češkoslovaški predsednik [[Tomáš Garrigue Masaryk]], kjer se je srečal s kraljem Viktorjem Emanuelom III. in 16. decembra leta 1918 prisostvoval paradi [[češkoslovaške legije]] v Italiji.<ref>(cs) PRECLÍK, Vratislav. Masaryk a legie (TGM and legions), váz. kniha, 219 p., first issue vydalo nakladatelství Paris Karviná, Žižkova 2379 (734 01 Karviná-Mizerov, Czech Republic) ve spolupráci s Masarykovým demokratickým hnutím (In association with the Masaryk democratic movement in Prague), 2019, ISBN 978-80-87173-47-3, pages 167-9, 186 - 7</ref> == Etimologija == Prvotni pomen rimskega imena ''Patavium'' je negotov. Morda je povezano s starodavnim imenom reke Pad, (''Padus''). Poleg tega se lahko koren v indoevropskem jeziku nanaša na široko odprto ravnico v nasprotju s bližnjimi griči. (V latinščini je ta koren prisoten v besedi ''patera'', kar pomeni 'plošča', in glagol ''patere'' pomeni 'odpreti'.) Pripona ''-av'' (najdemo jo tudi v imenu rek, kot sta ''Timavus'' in ''Tiliaventum''), je verjetno beneškega izvora, natančno kaže na prisotnost reke, ki je v primeru Padove Brenta. Končnica ''-ium'' pomeni prisotnost vasi, ki so se združile. == Zgodovina == === Antika === [[File:Tomba di Antenore.jpg|thumb|left|Antenorjeva grobnica]] Padova trdi, da je najstarejše mesto v severni Italiji. Po tradiciji, vsaj iz časov [[Vergilij|Virgilove]] ''[[Eneida|Eneide]]'' in [[Tit Livij|Livijevega]] ''Ab Urbe Condita'', je Padovo ustanovil okoli leta 1183 pr. n. št. [[troja]]nski kralj Antenor. Po padcu Troje je Antenor vodil skupino Trojancev in njihovih [[Paflagonija|paflagonskih]] zaveznikov, Enetov ali Venetov, ki so izgubili svojega kralja Pilamena, da bi naselili Evgansko ravnico v Italiji. Tako so, ko so leta 1274 ekshumirali velik starodavni kamniti sarkofag, uradniki srednjeveške komune ostanke razglasili za Antenorjeve. V bližini groba je napis domačega humanističnega učenjaka Lovata Lovatija: {{Citatni blok| Ta grob, izkopan iz marmorja, vsebuje truplo plemenitega Antenorja, ki je zapustil svojo državo, vodil Enete in Trojance, pregnan v Evgansko in ustanovil Padovo.<ref name="virtualtourist">{{cite web|url=http://www.virtualtourist.com/travel/Europe/Italy/Veneto/Padova-146843/Things_To_Do-Padova-Tomb_of_Antenor-BR-1.html|title=Tomb of Antenor, Padova, Italy: Reviews, Photos plus Hotels Near Tomb of Antenor - VirtualTourist|publisher=virtualtourist.com|accessdate=2015-08-16}}</ref>}} Vendar pa novejši testi kažejo, da so bili grobovi datirani med 4. in 3. stoletje pred našim štetjem. Kljub temu arheološki ostanki potrjujejo zgodnji datum za ustanovitev središča mesta med 11. in 10. stoletjem pred našim štetjem. Do 5. stoletja pred našim štetjem se je Padova dvigala na bregovih reke Brenta, ki se je v rimski dobi imenovala ''Medoacus Maior'' in verjetno do leta 589 n. št. tekla poti današnji reki Bacchiglione (''Retrone''). Padova je bila eno glavnih središč Venetov. Rimski zgodovinar Livij beleži poskus invazije špartanskega kralja Kleonima okoli leta 302 pr. n. št. Špartanci so prišli po reki, a so jih Veneti v pomorski bitki premagali in se odrekli ideji o osvajanju. Še pozneje so Padovanski Veneti uspešno odvrnili invazije [[Etruščani|Etruščanov]] in [[Galci|Galcev]]. Po Liviju in [[Silij Italik|Siliju Italiku]] so Veneti, vključno s Padovo, do leta 226 pr. n. št. sklenili zavezništvo z [[Rimljani]] proti njihovim skupnim sovražnikom, najprej Galcem, nato Kartažanom. Možje iz Padove so se borili in umrli poleg Rimljanov v [[Bitka pri Kanah|bitki pri Kanah]]. Z razširitvijo Rima proti severu se je Padova postopoma asimilirala v [[Rimska republika|Rimsko republiko]]. Leta 175 pred našim štetjem je Padova zaprosila Rim za pomoč pri zatiranju lokalne državljanske vojne. Leta 91 pred našim štetjem se je Padova skupaj z drugimi venetskimi mesti borila z Rimom proti upornikom v tako imenovani socialni vojni. Okoli leta 49 (ali 45 ali 43) pr. n. št. je Padova postala rimski [[municipij]] pod ''Lex Julia Municipalis'' in njeni državljani, pripisani rimskemu plemenu ''Fabia''. Takrat je bilo prebivalcev mesta morda 40.000.<ref name="google">{{cite book|title=Settlement, Urbanization, and Population|author1=Bowman, A.|author2=Wilson, A.|date=2011|publisher=OUP Oxford|isbn=9780199602353|url=https://books.google.com/books?id=yf5b50KuibQC|page=148|accessdate=2014-10-10}}</ref> Mesto je slovelo po odlični pasmi konj in volni svojih ovac. Pesnik Marcial v resnici pripomni na debelino tunike.<ref>Epist. xiv.143</ref> Konec 1. stoletja pred našim štetjem je bila Padova najpomembnejše mesto v Italiji zunaj Rima.<ref name="B.O. Foster 1919">B.O. Foster, "Introduction", in Livy, ''Books I and II'', The Loeb Classical Library (New York, 1919), page x.</ref> Mesto je postalo tako močno, da je bilo domnevno sposobno organizirati dvesto tisoč borcev. Kljub bogastvu pa je mesto slovelo tudi po svoji preprosti maniri in strogi morali. Ta skrb z moralo se odraža v Livijevi ''Rimski zgodovini'' (ali ''Ab Urbe Condita'' –' Od ustanovitve mesta' - XLIII.13.2), kjer prikazuje vzpon Rima in prevlado kot utemeljenost na moralni pravičnosti in disciplini. Še pozneje pa Plinij, ki se sklicuje na babico svojih padovanskih zaščitnikov, Sarrano Procula, jo hvali kot bolj pokončno in disciplinirano kot katerikoli od njenih strogih sodržavljanov (Epist. I.xiv.6). Padova je cesarstvu zagotavljala tudi vidne intelektualce. [[Abano Terme|Abano]] je bil rojstni kraj, po mnogih letih, preživetih v Rimu, pa kraj smrti Tita Livija, za čigar latinščino je kritik Asinij Pollio rekel, da je izdal svoje ''Patavinitas'' (q.v. Quintilian, Inst. Or. Viii.i.3).<ref>B.O. Foster, "Introduction," in Livy, ''Books I and II,'' The Loeb Classical Library (New York, 1919), xxiii.</ref> Padova je bila tudi rojstni kraj [[Publije Klodije Trazea Pet|Trazea Pet]], rimskega politika in filozofa iz obdobja Julijsko-Klavdijske dinastije, zgodovinarja Kvinta Asconija Pediana in morda pesnika Gaja Valerija Flaka. Krščanstvo je v Padovo in večji del Benečije uvedel sveti Prosdocim. Spoštovan je kot prvi škof v mestu. Njegov diakon, iz judovstva spreobrnjeni [[Daniel Padovanski|Daniel]], je tudi svetnik zavetnik mesta. === Pozna antika === Zgodovina Padove v pozni antiki sledi poteku dogodkov, ki so skupni večini mest severovzhodne Italije. Padova je trpela zaradi invazije [[Huni|Hunov]], leta 450 pa jo je grobo opustošil [[Atila]]. Za dolga leta zatem je padla pod nadzor gotskih kraljev [[Odoaker]]ja in [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]]. Za krajši čas je leta 540 mesto prevzelo [[Bizantinsko cesarstvo]]. Vendar je sledila depopulacija zaradi [[kuga|kuge]] in vojne. Mesto so spet zasedli [[Goti]] pod [[Totila|Totilo]], pod vzhodno cesarstvo jih je vrnil šele Narzes, a je leta 568 padlo pod nadzor [[Langobardi|Langobardov]]. V teh letih so mnogi Padovanci iskali varnost na podeželju in zlasti v bližnjih lagunah današnjih Benetk. Leta 601 se je mesto dvignilo v uporu proti [[Agilulf]]u, lombardskemu kralju, ki je mesto oblegal. Po 12-letnem krvavem obleganju so Langobardi naskočili in požgali mesto. Veliko starodavnih artefaktov in zgradb je bilo resno poškodovanih. Mesto si ni zlahka opomoglo od tega udarca in Padova je bila še vedno šibka, ko so Franki nasledili Langobarde kot gospodarji severne Italije. === Frankovska in škofovska nadvlada === Na zboru v Aix-la-Chapelle (828) sta bili vojvodstvo in marka Furlanija, v katerem je ležala Padova, razdeljeni na štiri okraje, od katerih je en prevzela naziv mesta Padova. Konec zgodnjega srednjega veka, to je leta 899 so Padovo opustošili Madžari. Veliko let je trajalo preden si je Padova opomogla od tega pustošenja. V obdobju episkopske nadvlade nad mesti severne Italije se zdi, da Padova ni bila niti zelo pomembna niti zelo aktivna. Splošna tendenca njene politike skozi celotno investiturno vojno je bila cesarska (gibellini) in ne rimska ([[Gvelfi in gibelini|gvelfi]]) in njeni škofje so bili večinoma iz nemškega. === Pojav komune === Pod površjem se je odvijalo več pomembnih gibanj, ki naj bi izoblikovali poznejši razvoj Padove. V začetku 11. stoletja so državljani ustanovili upravo, sestavljeno iz splošnega sveta ali zakonodajne skupščine ter ''credenza'' ali izvršni organ. V naslednjem stoletju so bili vpleteni v vojne z Benetkami in Vicenzo zaradi pravice do vodne poti na rekah Bacchiglione in Brenta. Mesto je raslo v moči in samozavesti in leta 1138 je bila vlada zaupana dvema konzuloma Začele so nastajati velike družine Camposampiero, [[Rodbina Este|Este]] in Da Romano in si med seboj razdelile okrožje Padove. Državljani so morali zaradi zaščite svoboščin leta 1178 izvoliti [[podeštat]]. Njihova izbira je najprej padla na družino Este. Leta 1174 je Padovo opustošil požar. Za to je bila potrebna obnova mesta. [[File:Duomo (Padua) - Facade.jpg|thumb|Nedokončana fasada stolnice v Padovi]] Začasni uspeh Lombardske lige je pomagal okrepiti mesto, vendar ga je državljansko ljubosumje kmalu spet oslabilo. V letih 1214–1216 je bila Padova vpletena v spopad z Benetkami, ki ga je izgubila. Leta 1236 je imel [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]], sveti rimski cesar, nekaj težav pri ustanovitvi svojega vikarja Ezzelina III. da Romana v Padovi in sosednjih mestih, kjer je izvajal grozljive surovosti nad prebivalcev. Ezzelino je bil odstavljen junija 1256 brez prelivanja krvi, zahvaljujoč [[papež Aleksander IV.|papežu Aleksandru IV.]]. Padova je takrat uživala v obdobju miru in blaginje: začela se je graditi bazilika; postali so gospodarji [[Vicenza|Vicenze]]. Leta 1222 je bila ustanovljena Univerza v Padovi (druga univerza v Italiji po Bologni) in ko je cvetela v 13. stoletju, je Padova prehitela Bologno, kjer ni bilo vloženega truda za širitev oživljanja klasičnih običajev onkraj področja sodne prakse , da bi postala središče zgodnjih humanističnih raziskav <ref>"The linear ancestor of Renaissance humanism" according to Roberto Weiss, ''The Renaissance Discovery of Classical Antiquity'' (Oxford: Blackwell) 1973:17.</ref>, s poznavanjem rimskih pesnikov iz prve roke, kar je bilo brez primere v Italiji ali zunaj Alp.<ref>Guido Billanovich, "'Veterum Vestigia Vatum' nei carmi dei preumanisti padovani", ''Italia Medioevale e Umanistica'' I 1958:155-243, noted by Weiss 1973:17 note 4.</ref> Toda napredek Padove v 13. stoletju je končno komuno spravil v konflikt s Can Grande I. della Scala, veronskim gospodom. Leta 1311 je Padova morala popustiti Veronskim Skaligerijem. Jacopo I. da Carrara je bil leta 1318 izvoljen za gospodarja Padove, v tistem trenutku je imelo mesto 40.000 prebivalcev.<ref name="google2">{{cite book|title=People, Land, and Politics: Demographic Developments and the Transformation of Roman Italy 300&nbsp;BC-AD 14|author1=de Ligt, L.|author2=Northwood, S.J.|date=2008|publisher=Brill|isbn=9789004171183|url=https://books.google.com/books?id=4toKjuTLOQUC|page=150|accessdate=2014-10-10}}</ref> Od takrat do leta 1405 je devet članov zmerno razsvetljene družine Carraresi, med njimi Ubertino, Jacopo II. in Francesco il Vecchio, nasledilo drug drugega kot gospodarji mesta, z izjemo kratkega obdobja Scaligerijev (pravilno družina Della Scala) med letoma 1328 in 1337 in dveh let (1388–1390), ko je mesto imel Gian Galeazzo Visconti. Obdobje Carraresijev je bilo dolgo obdobje nemirov, saj so bili Carraresi nenehno v vojni. Pod vladavino Carraresijev so bili zgodnji humanistični krogi na univerzi dejansko razpuščeni: [[Albertino Mussato]], prvi sodobni pesniški lavreat, je umrl v izgnanstvu v Chioggia leta 1329, morebitni naslednik padovanske tradicije pa je bil Toskanec [[Francesco Petrarca|Petrarka]].<ref>Weiss 1973:21.</ref> Leta 1387 je [[John Hawkwood]] (ok. 1323–1394 je bil angleški vojak, ki je bil v Italiji kot vodja plačancev ali kondotier) zmagal v bitki pri Castagnaroju za Padovo, proti Giovanniju Ordelaffu, za Verono. Obdobje Carraresijev se je končalo, ko je moč Viscontijev in Benetk postajala vse pomembnejša. === Beneška vladavina === [[File:Clock tower and Lion of St. Mark in Padova - just like the ones in Venice.jpg|thumb|left|Stolpna ura in lev sv. Marka, simbol republike Serenissima]] Padova je prišla pod oblast [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1405 in večinoma tako ostala vse do padca republike leta 1797. Bilo je le kratko obdobje, ko je mesto med vojnami [[Kambrejska liga|Kambrejske lige]] zamenjalo gospodarje (leta 1509). 10. decembra 1508 so predstavniki Papeštva, Francije, Svetega rimskega cesarstva in [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinand V.]] sklenili Kambrejsko ligo proti republiki. Sporazum je predvideval popolno razčlenitev ozemlja Benetk v Italiji in delitev med podpisniki: sveti rimski cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] naj bi poleg Verone in drugih ozemelj dobil še Padovo. Leta 1509 so cesarski podporniki le nekaj tednov držali Padovo. Beneške čete so si hitro opomogle in med obleganjem so cesarske čete uspešno branile Padovo. Mesto sta vodila dva beneška plemiča, podeštat za civilne zadeve in kapitan za vojaške zadeve. Vsak je bil izvoljen za šestnajst mesecev. Pod temi guvernerji so veliki in mali sveti še naprej opravljali občinske zadeve in izvrševali padovansko zakonodajo, ki je bila vsebovana v statutih 1276 in 1362. Zakladnico sta vodila dva komornika; vsakih pet let so Padovčani poslali enega od svojih plemičev, da bi živel kot nuncij v Benetkah in spremljal interese rodnega mesta. Benetke so Padovo utrdile z novim obzidjem, zgrajenim med 1507 in 1544, in nizom monumentalnih vrat. === Avstrijska vladavina === Leta 1797 se je Beneška republika se je končala s [[Campoformijski mir|Campoformijskim mirom]], Padova pa je bila tako kot večji del Benečije prepuščena [[Habsburžani|Habsburžanom]]. Leta 1806 je mesto prešlo pod francosko odvisno [[Italijansko kraljestvo]] vse do padca [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] leta 1814, ko je mesto postalo del novoustanovljenega [[Lombardsko-beneško kraljestvo|Lombardsko-beneškega kraljestva]], kot del [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. Avstrijska vladavina je bila s progresivnimi krogi v severni Italiji nepriljubljena, toda občutki prebivalstva (od spodnjih do višjih slojev) do cesarstva so bili mešani. V Padovi je v letu revolucij 1848 prišlo do študentskega upora, ki je 8. februarja Univerzo in Caffè Pedrocchi spremenil v bojišče, v katerem so se študentje in navadni Padovčani borili drug ob drugem. Upor je bil sicer kratkotrajen in v Avstrijskem cesarstvu ni bilo drugih epizod nemirov, kot v Benetkah ali drugih delih Italije; nasprotniki Avstrije pa so bili prisiljeni v izgnanstvo. Pod avstrijsko vladavino je Padova začela svoj industrijski razvoj; ena prvih italijanskih železniških prog, Padova-Benetke, je bila zgrajena leta 1845. Leta 1866 je bitka pri Königgrätzu dala Italiji možnost, da kot zaveznica [[Prusija|Prusije]] prevzame Benečijo, Padova pa je bila pripojena k nedavno ustanovljeni [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. === Italijanska vladavina === Dodana Italiji med letoma 1866, Padova je bila v središču najrevnejšega območja Severne Italije, kot Benečija do 1960-ih. Kljub temu je mesto v naslednjih desetletjih cvetelo gospodarsko in družbeno, razvijalo je svojo industrijo, predstavljalo pomemben kmetijski trg in bilo z univerzo zelo pomembno kulturno in tehnološko središče. Mesto je gostilo tudi glavno vojaško poveljstvo in številne polke. === 20. stoletje === Ko je Italija 24. maja 1915 vstopila v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], je bila za glavno poveljstvo italijanske vojske izbrana Padova. Kralj [[Viktor Emanuel III.]] in [[vrhovni poveljnik]] Cadorna sta se med vojno odpravila živet v Padovo. Po porazu Italije v [[Čudež pri Kobaridu|bitki pri Kobaridu]] jeseni 1917 je bila fronta na reki [[Piava|Piave]]. To je bilo le 50–60&nbsp;km od Padove in mesto je bilo zdaj v dosegu avstrijske topništva. Vendar se italijansko vojaško poveljstvo ni umaknilo. Mesto so večkrat bombardirali. Nepomemben podvig je bil let Gabriele D'Annunzia na Dunaj z bližnjega zračnega polja gradu San Pelagio. Leto pozneje so grožnjo Padovi odstranili. Konec oktobra 1918 je italijanska vojska dobila odločilno [[Bitka pri Vittorio Venetu|bitko pri Vittorio Venetu]] in avstrijske sile so propadle. Premirje je bilo podpisano v Vili Giusti v Padovi 3. novembra 1918. Po vrnitvi v domovino je prvi češkoslovaški predsednik [[Tomáš Garrigue Masaryk]] obiskal tudi Padovo, kjer je spoznal italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. in 16. decembra 1918 v Italiji izvedel parado češkoslovaške legije.<ref>(cs) PRECLÍK, Vratislav. Masaryk a legie (TGM and legions), váz. kniha, 219 p., first issue vydalo nakladatelství Paris Karviná, Žižkova 2379 (734 01 Karviná-Mizerov, Czech Republic) ve spolupráci s Masarykovým demokratickým hnutím (In association with the Masaryk democratic movement in Prague), 2019, {{ISBN|978-80-87173-47-3}}, pages 167-9, 186 - 7</ref> Med vojno je industrija hitro rasla in to je Padovi dalo osnovo za nadaljnji povojni razvoj. V letih takoj po prvi svetovni vojni se je Padova razvijala zunaj zgodovinskega mesta, povečevalo in rastlo je prebivalstvo, četudi so takrat divjali delavski in družbeni nemiri. Tako kot na mnogih drugih območjih v Italiji je tudi Padova doživela velike družbene pretrese v letih takoj po prvi svetovni vojni. Mesto so pretresale stavke in spopadi, tovarne in polja so bili pod okupacijo, vojni veterani pa so se borili, da bi ponovno vstopili v civilno življenje. Mnogi so podprli nov politični način, [[fašizem]]. Tako kot v drugih delih Italije je tudi nacionalna fašistična stranka v Padovi kmalu postala zagovornica premoženja in reda pred revolucijo. Mesto je bilo tudi mesto enega največjih fašističnih množičnih shodov, na katerem se je po poročanju [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] udeležilo približno 300.000 ljudi. V mestu so nastale nove stavbe v značilni [[fašistična arhitektura|fašistični arhitekturi]]. Primere danes najdemo v stavbah, ki obdajajo Piazza Spalato (danes Piazza Insurrezione), železniški postaji, novem delu mestne hiše in delu palače Bo, ki gosti univerzo. Po porazu Italije v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] 8. septembra 1943 je Padova postala del [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], marionetne države nacističnih okupatorjev. Mesto je gostilo ministrstvo za javno poučevanje nove države, pa tudi poveljstvo vojske in milice ter vojaško letališče. Resistenza, [[Italijansko odporniško gibanje|italijanski partizani]], je bila zelo aktivna tako proti novi fašistični vladavini kot nad nacisti. Eden glavnih voditeljev Resistenze na tem območju je bil univerzitetni vicekancelar Concetto Marchesi. Od decembra 1943 do konca vojne so Padovo 24-krat bombardirala zavezniška letala; najtežje akcije so bile 16. in 30. decembra 1943 (od katerih je vsaka povzročila 300 žrtev), 7. februarja 1944 (300 žrtev), 11. marca 1944 (več kot 300 ton bomb je padlo iz 111 bombnikov), 22. in 23. marca 1944, 20. aprila 1944 (180 žrtev), 22. februarja in 12. marca 1945.<ref name="giuliocesaro.it">[http://www.giuliocesaro.it/pdf/storici/012%20Bombardamenti%20aerei%20Padova.pdf Bombardamenti aerei sulla città di Padova e provincia, 1943-1945]</ref><ref>[https://mattinopadova.gelocal.it/padova/cronaca/2013/03/11/news/11-marzo-69-anni-fa-il-bombardamento-che-distrusse-gli-eremitani-1.6679035 11 marzo, 69 anni fa il bombardamento che distrusse gli Eremitani]</ref> Najbolj prizadeta območja so bila železniška postaja (cilj večine napadov) in severno okrožje Arcella, kjer je bilo uničenih 96 % vseh stavb; skupno je bilo uničenih 950 domov in 1400 poškodovanih.<ref name="Enciclopedia Treccani">[http://www.treccani.it/enciclopedia/padova_res-8da8cd0a-87e6-11dc-8e9d-0016357eee51_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Enciclopedia Treccani]</ref> Med enim od teh bombnih napadov je bila uničena cerkev Eremitani s freskami [[Andrea Mantegna]], ki jih nekateri umetnostni zgodovinarji smatrajo za največjo italijansko kulturno izgubo v vojnem času. Tudi stolnica in Univerza sta utrpeli škodo.<ref name="Enciclopedia Treccani"/> Približno 2000 prebivalcev Padove je bilo ubitih.<ref name="giuliocesaro.it"/> 26. aprila 1945 so partizani začeli dokončno vstajo proti Nemcem in fašistom; v poznejših bojih je bilo ubitih 224 partizanov in 497 Nemcev. 5000 nemških vojakov, vključno trije generali, se je predalo partizanom v Padovi in še približno 10.000 v okolici; 28. aprila so v mesto vstopile novozelandske čete (2. novozelandska divizija) britanske osme armade. [19] [20] Na zahodnem delu mesta je majhno grobišče Commonwealtha, ki spominja na žrtve teh čet. Po vojni se je mesto hitro razvijalo, kar je odražalo dvig Benečije iz najrevnejše regije v severni Italiji v eno najbogatejših in ekonomsko najbolj aktivnih regij sodobne Italije. == Geografija == [[File:Canals in Padua - Ponte delle Torricelle.jpg|thumb|250px|Veduta ''Ponte delle Torreselle'']] Padova se nahaja na vzhodnem koncu [[Padska nižina|Padske nižine]], približno 10&nbsp;km severno od [[Evganejsko gričevje|Evganejskega gričevja]] in približno 20&nbsp;km zahodno od [[Beneška laguna|Beneške lagune]]. Občinsko območje se razprostira na 93&nbsp;km² in je v celoti ravno, prečkajo ga različne vodne poti, ki so mestu skozi stoletja dajale obliko in zaščito. Mesto stoji na zemljišču, sestavljenem iz drobnih in svilnato peščenih materialov, gramozne usedline pa so redke. Razporeditev različnih [[Stratigrafija|stratigrafskih]] nivojev je zelo pogosta zaradi pogostih razpršitev in sprememb, ki so jih v zadnjih geoloških obdobjih oblikovali tokovi njenih rek. Na zahodu mesta, na podeželju okrožja Montà, so jasno vidne različne paleo-struge reke [[Brenta (reka)|Brenta]]. Mesto se je rodilo in razvilo v porečjih rek Brenta in Bacchiglione, kar je močno vplivalo na urbano tkivo. V preteklosti so bile te vodne poti temelj za mestno gospodarstvo, zlasti zaradi številnih mlinov in zaradi njihove komercialne funkcije, drugič, da so mesto povezale z bližnjimi Benetkami in drugimi središči pokrajine Padova. Poleg tega so kanali že dolgo veljavno dopolnilo mestnih utrdbenih del. Rečna inženirska dela, ki so skozi stoletja sledila druga drugemu, zlasti na pobudo Vodne uprave Beneške republike, so omogočila zmanjšanje tveganja poplav, ki vplivajo na mestno tkivo mesta; zadnja večja dela pa segajo v 19. stoletje. Trenutno zapleten sistem povezav in zapor med mestnimi kanali lahko upravlja in odvaja celo pomembne poplavne valove, brez resnih nevarnosti za mesto. Ogrožena območja, le ob poplavah izjemne velikosti, sta jugovzhodno območje Terranegra (katerega ime izhaja iz poplav, ki mu je bilo v preteklih stoletjih pogosto podvrženo) in jugozahodno območje Paltana.<ref>[http://mattinopadova.gelocal.it/cronaca/2010/11/02/news/piena-del-bacchiglione-notte-di-paura-a-padovasalta-l-argine-a-ponte-san-nicolo-foto-1.1223659 Piena del Bacchiglione, notte di paura a Padova. Salta l'argine a Ponte San Nicolò] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121114053813/http://mattinopadova.gelocal.it/cronaca/2010/11/02/news/piena-del-bacchiglione-notte-di-paura-a-padovasalta-l-argine-a-ponte-san-nicolo-foto-1.1223659 |date=14 novembre 2012 }}, Il Mattino di Padova del 2 novembre 2010</ref>. Po podatkih iz leta 2005 se mesto Padova lahko pohvali z 2.512.945 m² javnih zelenih površin, od tega 1.680.939 m² opremljenega zelenja (vključno z otroškimi igrali za otroke, kolesarskimi stezami, večnamenskimi polji itd.), kar ustreza 11,91 m² zelenja na prebivalca in 2,69 % občinske površine.<ref>Dati pubblicati nel libretto ''Naturalmente Padova... Tre percorsi per scoprire una città che allarga i suoi confini verdi'' (maggio 2007, edito dal Comune di Padova).</ref> Leta 2006 je Padova osvojila prvo nagrado ''La città per il verde'', ki je bila podeljena ob dogodku Euroflora 2006 v Genovi<ref>Fonte: pubblicazione ''Naturalmente Padova'', distribuita alla cittadinanza dal Comune di Padova.</ref>. Med zelenimi površinami izstopajo [[Botanični vrt v Padovi|Botanični vrt]], območje Unescova dediščina in Park Treves de Bonfili, ki ga je oblikoval Giuseppe Jappelli. == Znamenitosti == [[File:Giotto, diavolo.jpg|thumb|right|''Poslednja sodba'', [[Giotto]], del [[kapela Scrovegni|kapele Scrovegni]].]] [[File:Exterior of Palazzo della Ragione (Padua).jpg|thumb|right|Palazzo della Ragione]] * '''[[Kapela Scrovegni]]''' (italijansko: ''Cappella degli Scrovegni'') je najbolj vidna znamenitost Padove. V njej je cikel [[freska|fresk]], ki jih je leta 1305 zaključil [[Giotto di Bondone|Giotto]].<ref>{{Cite journal|journal=Earth, Moon, and Planets| doi = 10.1023/A:1017022722457|year=1999|last1=Bellinati|first1=Claudio|volume=85/86|pages=45–50 |title=The Moon in the 14th Century Frescoes in Padova }}</ref> Naročil jo je bogati bankir Enrico degli Scrovegni kot zasebno kapelo, ki je bila nekoč pritrjena na palačo njegove družine. Imenujejo ga tudi ''Arena kapela'', ker stoji na mestu nekdanje rimske arene. Cikel fresk podrobno opisuje življenje [[sveta Marija|Device Marije]] in mnogi so ga prepoznali kot enega najpomembnejših fresko ciklov na svetu zaradi njegove vloge v razvoju evropskega slikarstva. Vključuje tudi eno najzgodnejših predstav poljuba v zgodovini umetnosti (''Srečanje pri Zlatih vratih'', 1305). Vstop v kapelo zahteva obsežno pripravo, saj vključuje porabo 15 minut pred vstopom v klimatiziran prostor, ki je zaklenjen, in se uporablja za stabilizacijo temperature med zunanjim svetom in notranjostjo kapele. To je namenjeno zaščiti fresk pred vlago in plesnijo. * '''[[Palazzo della Ragione, Padova|Palazzo della Ragione]]''' s svojo veliko dvorano v zgornjem nadstropju slovi po največji strehi, ki je podprta s stebri v Evropi; dvorana je skoraj pravokotna, dolga je 81,5 m, široka 27 m in visoka 24 m; stene so prekrite z alegoričnimi freskami; stavba stoji na lokih, zgornje nadstropje pa obdaja odprta loža, za razliko od tiste, ki obdaja baziliko v Vicenzi. Palazzo se je začel graditi leta 1172, končal pa leta 1219. Leta 1306 je Fra Giovanni, avguštinski brat, pokril celoto z eno streho. Prvotno so bile tri strehe, ki so segale v tri sobe, v katere je bila dvorana sprva razdeljena; notranje pregradne stene so ostale do požara leta 1420, ko so jih odstranili beneški arhitekti, ki so se lotili restavriranja, vse tri prostore pa spremenili v eno in oblikovali današnjo veliko dvorano, ''Salone''. Nov prostor sta prenovila Nicolo' Miretto in Stefano da Ferrara, ki sta delala od leta 1425 do 1440. Pod veliko dvorano je stoletni trg. * Na '''[[Piazza dei Signori, Padova|Piazza dei Signori]]''' je [[loža]], imenovana ''Gran Guardia'' (1493–1526), blizu pa je ''Palazzo del Capitaniato'', rezidenca beneških glavarjev, s svojimi velikimi vrati, delo Giovannija Marije Falconetta, veronskega arhitekta - kiparja, ki je v Padovo uvedel [[renesančna arhitektura|renesančno arhitekturo]] in je vrata dokončal leta 1532. Falconetto je bil arhitekt vrtne lože Alvise Cornaro (''Loggia Cornaro''), prve v celoti renesančne stavbe v Padovi.<ref>{{Cite web|url=http://www.boglewood.com/cornaro/xloggia.html |title=Loggia Cornaro |publisher=Boglewood.com |date= |accessdate=2009-05-06}}</ref> V bližini stoji stolnica, preurejena leta 1552 po [[Michelangelo]]vem načrtu. Vsebuje dela Nicolòja Semitecola, Francesca Bassana in Giorgia Schiavona. V bližnji krstilnici, posvečeni leta 1281, je najpomembnejši cikel fresk Giusto de 'Menabuoija. [[File:Sant'Antonio (Padua) - Facade.jpg|thumb|Bazilika Antona Padovanskega.]] [[File:Padua5.jpg|thumb|Bazilika sv. Justine, gleda na velik trg Prato della Valle.]] * '''''Teatro Verdi''''' je gostitelj predstav oper, mjuzikalov, iger, baletov in koncertov. * Najbolj slavna padovanska cerkev je '''[[bazilika Antona Padovanskega]]''' (''Basilica di Sant'Antonio da Padova''), lokalno znana kot ''Il Santo''. Kosti svetnika počivajo v kapeli, bogato okrašeni z izrezljanim marmorjem, delo različnih umetnikov, med njimi [[Jacopo Sansovino|Sansovina]] in Falconetta. Bazilika se je začela graditi okoli leta 1230, dokončala pa v naslednjem stoletju. Tradicija pravi, da je zgradbo zasnoval [[Nicola Pisano]]. Pokriva jo sedem kupol, od katerih sta dve piramidalni. Obstajajo tudi štirje križni hodniki. Zvonik ima osem zvonov. * [[Donatello]]v [[konjeniški kip]] beneškega generala Gattamelata (Erasmo da Narni) najdemo na trgu pred baziliko Antona Padovanskega. Ulit je bil leta 1453 in je bil prvi bronasti konjeniški kip v naravni velikosti že od antike. Navdihnila ga je [[Kip Marka Avrelija, Rim|konjeniška skulptura Marka Avrelija]] na [[Kapitolski grič|Kapitolskem griču]] v [[Rim]]u. * Nedaleč od prej omenjenega kipa sta oratorij svetega Jurija (13. stoletje), s freskami Altichiera in ''Scuola di S. Antonio'' (16. stoletje), s [[Tizian]]ovimi freskami. * Eden najbolj znanih simbolov Padove je '''''[[Prato della Valle]]''''', eliptični trg s površino 90.000 m2. Je med največjimi v Evropi. V središču je širok vrt, obdan z ovalnim kanalom, z 78 kipi, ki prikazujejo znane meščane. Ustvaril ga je Andrea Memmo v poznem 18. stoletju. Memmo je nekoč bival v monumentalnem ''Palazzo Angeli'' iz 15. stoletja, v katerem je zdaj muzej Precinema. * '''[[Samostan svete Justine]]''' in bazilika. V 15. stoletju je postal eden najpomembnejših samostanov na tem območju, dokler ga ni leta 1810 Napoleon ukinil. Leta 1919 so ga ponovno odprli. V notranjosti je več grobov svetnikov, med katerimi so tudi Justin, sv. Prosdocimus, [[Maksim Spoznavalec|sveti Maksim]], sveti Urij, sv. Felicita, sv. Julijan, pa tudi relikvije apostola svetega Mateja in evangelista [[Sveti Luka|sv. Luke]]. Tu je nekaj umetniški del, vključno ''Mučeništvo svetega Justina'' [[Paolo Veronese|Paola Veronesa]]. Kompleks je bil ustanovljen v 5. stoletju na grobu istoimenske svetnice [[Justina iz Padove|Justine]]. [[Zvonik]] ima osem [[zvon]]ov. * '''[[Cerkev puščavnikov]]''' (''Chiesa degli Eremitani'') je avguštinska cerkev iz 13. stoletja, vsebuje grobnico Jacopa (1324) in Ubertinella da Carrara (1345), gospodarjev Padove, ter kapelo SS Jamesa in Christopherja, ki so jo krasile Mantegnove freske. To so zavezniki v veliki meri uničili v drugi svetovni vojni, saj je bila zraven nacističnega štaba. V stari samostanski cerkvi je zdaj muzej, Musei Civici di Padova (mestni arheološki in umetniški muzej). Zdaj je znana tudi po tem, da meji na Kapelo Scrovegni s freskami Giotta. * ''Cerkev Santa Sofia'' je verjetno najstarejša cerkev Padove. Kripto so začeli graditi beneški obrtniki v poznem 10. stoletju. Ima tloris bazilike z romansko-gotsko notranjostjo in bizantinskimi elementi. Apsida je bila zgrajena v 12. stoletju. Zdi se, da se zgradba zaradi mehkega terena rahlo nagiba. [[File:Botanical Garden (Orto Botanico), Padua-112029.jpg|thumb|Botanični vrt (Orto Botanico).]] * ''Cerkev San Gaetano'' (1574–1586) je zasnoval [[Vincenzo Scamozzi]] na nenavaden osmerokotni tloris. Notranjost, okrašena z barvnim marmorjem, ima tudi ''Madono z otrokom'' avtorja Andrea Briosca v Nanto kamnu. * Baročna [[sinagoga]] iz 16. stoletja * V središču zgodovinskega mesta, v stavbi ''Palazzo del Bò'', je središče Univerze * [[Mestna hiša]], imenovana ''Palazzo Moroni'', katere stene pokrivajo imena padovanskih mrtvih v različnih vojnah Italije in se drži ''Palazzo della Ragione''; * '''''[[Caffé Pedrocchi]]''''', ki jo je leta 1831 zgradil arhitekt Giuseppe Jappelli v neoklasicističnem slogu z egipčanskim vplivom. Ta kavarna je odprta že skoraj dve stoletji. Gosti muzej [[Risorgimento]] in bližnjo zgradbo ''Pedrocchino'' ("mali Pedrocchi") v neogotskem slogu. * Središče mesta je obkroženo z 11&nbsp;km dolgim mestnim obzidjem, ki so ga zgradili v začetku 16. stoletja arhitekti, med njimi Michel Sanmicheli. Samo nekaj ruševin je ostalo od notranjih delov iz 13. stoletja skupaj z dvojimi vrati. Obstaja tudi grad, ''Castello''. Njegov glavni stolp je bil spremenjen med letoma 1767 in 1777 v astronomski observatorij, znan kot ''Specola''. Druge stavbe so bile v 19. in 20. stoletju uporabljene kot zapori. Zdaj se obnavljajo. * Ponte San Lorenzo, [[rimski most]], ki je večinoma pod zemljo, skupaj s starodavnimi Ponte Molino, Ponte Altinate, Ponte Corvo in Ponte S. Matteo. === Vile === V soseskah Padove so številne plemenitaške vile. Med njimi: * Villa Molin v okrožju Mandria, ki jo je leta 1597 zasnoval Vincenzo Scamozzi. * Villa Mandriola (17. stoletje), v kraju Albignasego * Vila Pacchierotti-Trst (17. stoletje), v Limeni * Vila Cittadella-Vigodarzere (19. stoletje), na Saonari * Vila Selvatico da Porto (15. – 18. stoletje), na Vigonzi * Villa Loredan, pri Sant'Urbano * [[Vila Contarini]] pri Piazzola sul Brenta, ki jo je leta 1546 zgradil [[Andrea Palladio]] in se je v naslednjih stoletjih razširila, je najpomembnejša. === Cerkve === Zgodovinsko jedro Padove vključuje številne cerkve pomembne arhitekturno in umetnostno. Med njimi: * [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova|bazilika svetega Antona Padovanskega]], zgrajena 1235. * San Clemente, zgrajena 1190. * Santa Croce, zgrajena 1737. * San Daniele, končana 1076. * Cerkev puščavnikov, zgrajena 1276. * San Francesco, posvečena leta 1430. * Cerkev San Gaetano, zgrajena 1574–1576. * [[Samostan svete Justine]]. Prva cerkev je bila zgrajena leta 520, razširjena leta 1050. * Katedrala Marijinega vnebovzetja svete Marije, katedrala Padova je četrta zgradba na tem mestu, zgrajena leta 1551. * Santa Maria dei Servi, posvečena leta 1511. * Kapela Scrovegni, posvečen leta 1305. * Cerkev svete Sofije, 10. stoletje * Oratorij svetega Jurija, zgrajen 1376 - 1377 == Galerija == <gallery mode="packed" heights="150px"> File:Niccolò Semitecolo - Two Christians before the Judges.jpg|Ta tempera, ''dva kristjana pred sodniki'', visi v mestni stolnici. File:Loggia del Consiglio o Loggia della Gran Guardia (Padova).jpg| Loža "Gran Guardia" File:Prato della Valle, Padua.JPG|[[Prato della Valle]] (detajl) File:Loggia Amulea (Padua).jpg|Loža Amulea, kot se vidi iz Prato della Valle File:Exterior of Palazzo della Ragione (Padua) - Torre degli Anziani.jpg|Torre degli Anziani kot se vidi iz Piazza della Frutta File:Palazzo dell'Orologio Padova.jpg|Astronomska ura iz Piazza dei Signori </gallery> == Kultura == Padova je bila dolgo priznana po svoji univerzi, ustanovljeni leta 1222. Pod beneško vladavino je univerzo upravljal odbor treh patricijev, imenovan ''Riformatori dello Studio di Padova''. Seznam pomembnih profesorjev in alumnijev je dolg, vsebujejo pa med drugim imena [[Pietro Bembo|Bembo]], [[Sperone Speroni]], anatom [[Andreas Vesalius]], [[Nikolaj Kopernik]], [[Gabriele Fallopius]], Fabrizio d'Acquapendente, [[Galileo Galilei]], [[William Harvey]], [[Pietro Pomponazzi]], [[Reginald Pole]], pozneje kardinal, [[Joseph Justus Scaliger|Scaliger]], [[Torquato Tasso]] in Jan Zamoyski. Leta 1678 je [[Elena Lucrezia Cornaro Piscopia]] postala prva ženska na svetu, ki je diplomirala na univerzi. Na univerzi je najstarejše gledališče anatomije, zgrajeno leta 1594. Na univerzi je tudi najstarejši [[botanični vrt]] (1545) na svetu. [[Botanični vrt v Padovi]] (''Orto Botanico di Padova'') je bil ustanovljen kot vrt zdravilnih zelišč, priključen na medicinsko fakulteto univerze. Še vedno vsebuje pomembno zbirko redkih rastlin. Mesto Padove v zgodovini umetnosti je skoraj tako pomembno kot mesto v zgodovini učenja. Prisotnost univerze je privabila številne ugledne umetnike, kot so [[Giotto di Bondone|Giotto]], fra [[Filippo Lippi]] in [[Donatello]]; za domačo umetnost pa je obstajala šola Francesca Squarcioneja, od koder je izšel [[Andrea Mantegna]]. Padova je tudi rojstno mesto slavnega arhitekta [[Andrea Palladio|Andrea Palladia]], čigar vile iz 16. stoletja na območju Padove, Benetk, Vicenze in Trevisa so med najpomembnejšimi v Italiji in so jih pogosto kopirali v 18. in 19. stoletju in [[Giovanni Battista Belzoni|Giovannija Battista Belzonija]], pustolovca, inženirja in egiptologa. Kipar [[Antonio Canova]] je v Padovi ustvaril svoje prvo delo, eno od njih je med kipi na ''Prato della Valle'' (trenutno je kopija razstavljena na prostem, original pa v Musei Civici). Antonianum je med ''Prato della Valle'', baziliko svetega Antona in Botaničnim vrtom. Zgradili so ga leta 1897 jezuitski očetje in ga ohranili do leta 2002. Med drugo svetovno vojno je pod vodstvom P. Messorija Roncaglia SJ postal središče odporniškega gibanja proti nacistom. Na kratko preživel smrt P. Messorija, jezuiti so ga leta 2004 prodali. Padova je tudi gostitelj večine filma ''Ukročena trmoglavka'' Williama Shakespearea in v ''Mnogo hrupa za nič'' je Benedick imenovan kot »gospod Benedick iz Padove«. Paolo De Poli, slikar in emajler, avtor dekorativnih plošč in oblikovalskih predmetov, 15-krat vabljen na [[Beneški bienale]], se je rodil v Padovi. V Padovi se je rodila tudi [[elektronska glasba|elektronska glasbenica]] Tying Tiffany. == Gospodarstvo == Industrijsko območje Padove je nastalo na vzhodnem delu mesta leta 1946; zdaj je ena največjih industrijskih con v Evropi s površino 11 milijonov kvadratnih metrov. Tu ima sedež 1300 podjetij, v katerih je zaposlenih 50.000 ljudi. V industrijski coni sta dve železniški postaji, eno rečno pristanišče, trije tovornjakarski terminali, dva izhoda na avtocesto in veliko povezanih storitev, kot so hoteli, pošte in usmeritveni centri. ==Pobratena mesta== Padova je pobratena z:<ref>{{cite web |title=Gemellaggi e patti di amicizia|url=http://www.padovanet.it/sindaco-e-amministrazione/gemellaggi-e-patti-di-amicizia|website=padovanet.it|publisher=Padova|language=it|accessdate=2019-12-16}}</ref> {{div col|colwidth=23em}} *{{flagicon|FRA}} [[Nancy]], Francija, od 1964 *{{flagicon|GER}} [[Freiburg im Breisgau]], Nemčija, od 1967 *{{flagicon|USA}} [[Boston]], ZDA, od 1983 *{{flagicon|CHN}} [[Handan]], Kitajska, od 1988 *{{flagicon|ROU}} [[Iaşi]], Romunija, od 1995 *{{flagicon|MOZ}} Beira, Mozambik, od 1995 *{{flagicon|POR}} [[Coimbra]], Portugalska, od 1998 *{{flagicon|CRO}} [[Zadar]], [[Hrvaška]], od 2003 *{{flagicon|ENG}} [[Oxford]], Anglija, Združeno kraljestvo, od 2019 {{div col end}} == Pomembni prebivalci == *[[Tit Livij]] (59 pr. n. št. – 17. N. št.), zgodovinar. *[[Anton Padovanski]] (1195–1231), frančiškanski duhovnik, svetnik in cerkveni doktor. *Francesco Zabarella (1360–1417), kardinal in kanonik. *Meir Katzenellenbogen (1482–1565), glavni rabin Padove, pristojen za Talmudične in rabinske zadeve. *Ruzzante (1496–1542), pisatelj, dramatik in igralec. *[[Andrea Palladio]] (1508–1580), arhitekt. *Jacopo Zabarella (1533–1589), profesor filozofije in znanosti. *Giovanni Antonio Magini (1555–1617), astronom, astrolog, kartograf in matematik. *Tiziano Aspetti (1557–1606), kipar. *[[Galileo Galilei]] (1564–1642), fizik, matematik, astronom in filozof, oče moderne znanosti. *Stefano Landi (1586–1639), skladatelj. *Moses Chayyim Catalan (d. 1661), judovsko-italijanski pesnik. *Bartolomeo Cristofori (1655–1731), izumitelj klavirja *[[Giovanni Battista Morgagni]] (1682–1771), anatom, oče moderne anatomske patologije *[[Giuseppe Tartini]] (1692–1770), skladatelj, violinist in glasbeni teoretik. *Giovanni Benedetto Platti (možno 1697–1763), oboist in skladatelj. *Giovanni Battista Belzoni (1778–1823), Raziskovalec in arheolog *Ippolito Nievo (1831–1861), pisatelj. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Padua}} * [http://www.padovanet.it/ Uradna spletna stran] * [http://whc.unesco.org/en/list/824 Botanical Garden (Orto Botanico), Padua] from [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] * [http://www.tramdipadova.it/ Tram di Padova - Public Tram] {{Wikivoyage|Padua}} {{Province of Padua}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Padova|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Mesta v Benečiji]] 1ujhviqxse0j0iucqr890zoyn7kghbl Osilniška dolina 0 221825 5724917 4060378 2022-07-28T17:54:22Z Yerpo 8417 /* top */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki : ''Za istoimensko društvo glej [[Društvo Osilniška dolina]].'' '''Osilniška dolina''' je dobila ime po najstarejšem in največjem kraju ob sotočju [[Kolpa|Kolpe]] in [[Čabranka|Čabranke]] ter se razprostira na obeh bregovih rek. O prvih prebivalcih doline lahko sklepamo le po najdbah v [[Polična jama|Polični jami]] pri [[Žurge|Žurgah]]. Na rimsko prisotnost nas opozarja most pri [[Črni potok|Črnem potoku]] in ostanki [[limes]]a pri [[Prezid]]u. Predniki so prišli v dolino iz več smeri: iz [[Občina Loška dolina|Loške doline]], navzgor po dolini Kolpe, pa tudi preko grebenov [[Borovška gora|Borovške gore]]. Poselili so rodoviten svet ob reki in na terasah. V času [[Karel Veliki|Karla Velikega]] je prišlo ozemlje od [[Barje|Barja]] do Kolpe pod cerkveno oblast [[Ogčejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] ([[811]]), ki so postali kasneje tudi posvetni gospodarji. Patriarhi so dali [[Grad Ribnica|ribniško]] in [[Grad Čušperk|čušpersko gospostvo]] v fevd najprej [[Auerspergi|Auerspergom]] (Turjačanom), ki so jih [[1247]] nasledili [[Ortenburžani]]. V delilni pogodbi med bratoma [[Henrik III. Ortenburški|Henrikom III.]] in [[Friderik I. Ortenburški|Friderikom I.]] leta [[1263]] zasledimo ''Grad Čušperk in Ribnica z ljudmi in posesti in vsemi pritiklinami od reke, ki se imenuje Sora, tja do vode, ki se vulgarno naziva Kulpa.'' Takrat se po mnenju nekaterih že omenja prvo naselje v dolini - [[Osilnica]]. Ime Osilnica se v srednjeveških listinah uporablja za ime naselja in pokrajine - doline. Nekaj časa so tudi Čabranko imenovali ''Ossionica''. Redko poseljeno posest na Kočevskem so začeli Ortenburžani okoli [[1330]] naseljevati s kolonisti iz nemških dežel, s [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] in tudi okoliških slovenskih krajev. Levi in desni breg doline ob Čabranki in Kolpi ter svet do [[Risnjak]]a in [[Snežnik]]a je bil poseljen s slovenskimi kmeti. Ves ta prostor je znan tudi kot dežela [[Peter Klepec|Petra Klepca]]. [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Osilnica]] 53ga8cp0lpskb1m402nokl1xvd6rna0 Pavla Mede 0 223044 5724918 5490464 2022-07-28T17:54:29Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Pavla Mede''' (partizansko ime '''Katarina'''), [[slovenci|slovenska]] [[komunist]]ka, [[partizan]]ka in [[narodni heroj|narodna herojinja]], * [[29. junij]] [[1919]], [[Strahinj]], † [[8. januar]] [[1943]], [[Osankarica]] ([[padel v boju|padla v boju]]). Pavla Mede se je rodila kot Pavla Sajovic v vasi Strahinj pri [[Naklo|Naklu]]. Po končani [[osnovna šola|osnovni šoli]] se je zaposlila v tekstilni tovarni [[Jugobruna]] v [[Kranj]]u. Leta 1935 se je poročila z Rudijem Medetom, s katerim sta že leta 1936 vstopila v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. 26. julija 1941 se je nad vasjo [[Cegelnica]] v bližini Naklega ustanovila [[1. kranjska četa]], ki sta se ji že takrat pridružila Pavla in Rudi Mede. Četa je kmalu doživela svoj bojni [[krst]] v bojih na [[Storžič]]u. Po uničenju te čete sta se Pavla in Rudi umaknila v [[Ljubljana|Ljubljano]], od koder sta se pridružila [[Krimski odred|Krimskemu odredu]]. Rudi je od tam odšel na [[Dolenjska|Dolenjsko]], kjer se je pridružil [[2. štajerski bataljon|2. štajerskemu bataljonu]], Pavla pa je ostala v taborišču v [[Zapotok]]u, kjer so bile partizanske delavnice. Tam se je med 22. in 25. junijem 1942 ustavila [[Druga grupa odredov]], ki je bila na pohodu proti [[Štajerska|Štajerski]]. Pavla se je takrat pridružila Rudiju, ki je bil takrat [[komandir]] [[četa|čete]] v [[1. bataljon Savinjskega odreda|1. bataljonu Savinjskega odreda]]. Kot partizanka bataljona, ki je najprej nosil ime svojega komandanta [[Ivan Stariha|Ivana Starihe - Janka]], »Jankov bataljon«, kasneje pa po [[Franc Poglajen - Kranjc|Francu Poglajenu - Kranjcu]], »Kranjčev bataljon«, je sodelovala v pohodu Druge grupe odreda na Štajersko. Sodelovala je tudi v bojih na [[Gabrska gora|Gabrski gori]], [[Žirovski vrh|Žirovskom vrhu]], [[Blegoš]]u in na [[Jelovica|Jelovici]]. 10. avgusta 1942 se je cela grupa Odredov na Jelovici razdelila na dve skupini. »Kranjčev bataljon« se je takrat znašel sredi nemške [[ofenziva|ofenzive]] ter se je bil prisiljen prebiti do vznožja [[Košuta|Košute]], nato pa preko Košute na vrh [[Karavanke|Karavank]] in naprej na [[Koroška (pokrajina)|Koroško]]. Z bataljonom je 25. avgusta 1942 sodelovala tudi v bitki pri vasi [[Robež]] pod [[Obir]]om, kjer je bataljon dosegel pomembno zmago, preden je 28. avgusta 1942 prispel na Štajersko. Med reorganizacijo štajerskih partizanskih enot v septembru 1942, je bil iz jedra »Kranjčevega bataljona« oblikovan 1. bataljon pohorskega odreda, ki je na splošno najbolje poznan pod imenom [[Pohorski bataljon]]. S tem bataljonom, katerega začasni komandant je bil Pavlin mož [[Rudolf Mede - Groga]], [[politkomisar]] pa [[Jože Menih|Jože Menih - Rajko]], je v sestavu 3. čete konec septembra 1942 Pavla odšla na [[Pohorje]]. Po reorganizaciji Pohorskega bataljona, 3. novembra 1942, ko so se v bataljon vključile Šaleška, Savinjska in Puška četa, je bila Pavla Mede s [[vojaški čin|činom]] [[vodnik (vojaški čin)|vodnice]] postavljena za komandirko ženskega voda, Rudolf pa je bil imenovan za komandanta Pohorskega bataljona. Na tem mestu se je večkrat izkazala v boju in je bila večkrat poimensko omenjena v poročilih [[Glavni štab NOV in POS|Glavnemu štabu NOV in POS]]. 8. januarja 1943 je Pavla Mede padla v poslednjem boju Pohorskega bataljona na Osankarici. Njeno truplo je bilo med 65 mrtvimi partizani, ki so jih Nemci prepeljali s Pohorja v [[Gradec]] in jih tam 11. januarja 1943 pokopali. Za narodno herojinjo je bila Pavla Mede - Katarina proglašena 20. decembra 1951. ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih narodnih herojev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mede, Pavla}} [[Kategorija:Rojeni leta 1919]] [[Kategorija:Umrli leta 1943]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] nyrbs4z0pw5kmhp784p1xf1jh3c9jma Franjo Golob 0 223189 5724919 5237998 2022-07-28T17:54:35Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{for|politika|Franjo Golob (politik)}} {{Infopolje Oseba | name = Franjo Golob | image = <!--WD--> | caption = | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = <!--WD--> | death_place = <!--WD--> | other_names = | known_for = | occupation = <!--WD--> }} '''Franjo Golob''', [[Slovenci|slovenski]] [[grafik]], [[slikar]] in [[Restavriranje|restavrator]], * [[5. april]] [[1913]], [[Prevalje]], † [[3. september]] [[1941]], [[Domžale]]. == Življenjepis == [[Slika:Franjo Golob - Topol.jpg|sličica|Franjo Golob - ''Topol'']] Golob je eno leto obiskoval kiparski oddelek Tehniške srednje šole v Ljubljani pri prof. [[France Kralj|F. Kralju]], nato je študij nadaljeval v [[Zagreb]]u, kjer je leta [[1937]] [[diploma|diplomiral]] iz [[slikarstvo|slikarstva]] na Umetnostni akademiji Zagreb. Na [[Dunaj]]u je [[1939]] končal tečaj [[restavriranje|restavriranja]]. Bil je član skupine [[Gruda (likovna skupina)|Gruda]]. Povezal se je s skupino, ki je pripravljala upor proti okupatorju in v Črnečah, zaradi česar so ga 22. 8. 1941 aretirali in odpeljali na [[Prevalje]] v prostore [[Osnovna šola Franja Goloba Prevalje|tedanje šole]], od tam pa v [[Begunje na Gorenjskem|Begunje]] in ga nato v skupini desetih talcev ustrelili 3. 9. 1941 v [[Domžale|Domžalah]] kot prvega [[Talec|talca]] umetnika.<ref name=":0" /> == Delo == Franja Goloba uvrščajo med najzanimivejše in najbolj originalne likovne umetnike v času pred drugo svetovno vojno. Po slovenskih javnih in zasebnih zbirkah je ohranjenih okoli sto njegovih del.<ref name=":0" /> Za Golobovo delo je značilna težnja po ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. V olju je ustvarjal izrazito koloristična dela, socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete. V njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi [[ekspresionizem|ekspresionizma]], ljudske umetnosti in [[srednji vek|srednjeveških]] [[freska|fresk]], ki jih je odkrival kot restavrator. Zapustil je mapo (''N'mav čriez izaro'', 1938) osemnajstih [[lesorez]]ov po motivih [[Koroška (pokrajina)|koroških]] [[Ljudsko slovstvo|ljudskih pesmi]]. == Zapuščina == Po Golobu je so leta 1963 poimenovali [[Osnovna šola Franja Goloba Prevalje|osnovno šolo na Prevaljah]]. Leta 2001 so v Spominskem parku na Prevaljah postavili njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja [[Rade Nikolić|Radeta Nikolića]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Koroški biografski leksikon|url=https://www.rav.sik.si/e-knjiznica/koroski-biografski-leksikon/item/golob-franjo|website=www.rav.sik.si|accessdate=2019-11-26|date=|publisher=Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika|last=|first=}}</ref> Na Kogelnikovi domačiji v Podklancu pri Dravogradu, kjer je bival leta 1941, so leta 2984 odkrili spominsko ploščo.<ref name=":0" /> == Glej tudi == * priimek [[Golob (priimek)|Golob]] * [[seznam slovenskih slikarjev]] == Viri == {{kategorija v Zbirki}} * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 {{normativna kontrola}} {{painter-stub}} {{DEFAULTSORT:Golob, Franjo}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] qct9m0i3932nqu59xvuakiusal5xh73 Mladi rod 0 223206 5724920 5523808 2022-07-28T17:54:40Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Revija|title=Mladi rod|cobiss=29252097|publisher=Društvo Mladi rod, Celovec|editor=Magda Zidej}} '''''Mladi rod''''' je jezikovna [[revija]] za pouk [[slovenščina|slovenščine]] na ljudskih in glavnih [[šola]]h ter na nižji stopnji gimnazije na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izdaja jo društvo Mladi rod v [[Celovec|Celovcu]], od leta [[1952]]. ==Zunanje povezave== * https://www.mladirod.at/ {{-}} {{lit-stub}} {{Newspaper-stub}} [[Kategorija:Revije]] [[Kategorija:Slovenske revije]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Avstriji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1952]] 5dh7a9044f3zqxanp4woblfnoidm3ew Druga grupa odredov 0 223635 5724921 5482664 2022-07-28T17:54:49Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name= Druga grupa odredov |image=[[Slika:Krvavec WW2 memorial.jpg|300px|Spomenik pod Krvavcem]] |caption=Spomenik borcem 2. grupe odredov in [[Kokrški odred|Kokrškega odreda]], padlim [[13. avgust]]a [[1942]] pod [[Krvavec|Krvavcem]] |dates= 1. maj 1942 - 14. januar 1943 |country=[[Kraljevina Jugoslavija]] |allegiance=[[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] |branch= |type= [[partizanske enote|partizanska enota]] |specialization=[[gverilsko bojevanje]] |size= sestavljen iz štirih [[bataljon]]ov |command_structure= [[komandant]] [[Franc Rozman - Stane]]; [[politični komisar]] [[Dušan Kveder - Tomaž]] |current_commander= |garrison= |colonel_in_chief= |colonel_of_the_regiment= |nickname= |patron= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles=[[druga svetovna vojna]] |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= }} '''Druga grupa odredov''' je bila [[Slovenci|slovenska]] [[partizani|partizanska]] enota med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Druga grupa odredov je nastala ob splošni preureditvi slovenskih partizanskih enot spomladi 1942. 1. maja 1942 so »1. partizansko brigado« (Štajersko brigado) po ukazu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet preimenovali in preoblikovali v '''II. grupo odredov'''. Sredi junija je bilo v njenih enotah na [[Dolenjska|Dolenjskem]] preko 700 borcev razporejenih v treh [[bataljon]]ih Savinjskega odreda in v dveh bataljonih Pohorskega odreda, na [[Štajerska|Štajerskem]] pa je deloval njen 1. štajerski bataljon ([[Štajerski partizanski bataljon]]). Kljub preoblikovanju v II. grupo odredov je enota obdržala lastnost udarne brigade do prihoda dela svojih enot na Štajersko. [[Komandant]] odreda je bil [[Franc Rozman - Stane]], [[politični komisar]] pa [[Dušan Kveder - Tomaž]]. Druga grupa odredov je bila določena za krepitev [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] na Štajerskem. Po prvem ponesrečenem poskusu prehoda čez [[Sava|Savo]] pod [[Janče|Jančami]] je 26. junija 1942 glavnina II. grupe odredov s 550 borci krenila proti Štajerski prek [[Notranjska|Notranjske]] in [[Gorenjska|Gorenjske]]; 1. bataljon [[Savinjski odred|Savinjskega odreda]] pa se je tja prebil prek [[Koroška (pokrajina)|Koroške]]. Po dvomesečnem pohodu in mnogih bojih je na Štajersko prišlo 120 borcev. [[Štab]] II. grupe odredov je na [[Dobrovlje (planota)|Dobrovljah]] 11. septembra borce, ki so prišli iz Dolenjske, in borce 1. bataljona Savinjskega odreda razporedil v 4. bataljone: [[Pohorski bataljon|Pohorskega]], [[Savinjski partizanski bataljon|Savinjskega]], [[Moravški partizanski bataljon|Moravškega]] in [[Kozjanski partizanski bataljon|Kozjanskega]], ki naj bi postali jedra novih odredov. Borce enot, ki so ostali na Dolenjskem ali so se tja vrnili s pohoda proti Štajerski, so vključili v prve tri slovenske udarne brigade. Po preureditvi slovenske partizanske vojske konec decembra 1942 so II. grupo odredov 14. januara 1943 preimenovali v [[Četrta operativna cona|IV. operativno cono]]. Pred tem so enote II. grupe odredov delovale na Štajerskem, v vzhodnem delu Gorenjske, manjša enota pa se je konec 1942 ustalila na vzhodnem Koroškem. == Glej tudi == * [[Partizanski odredi Slovenije]] * [[seznam slovenskih partizanskih brigad]] == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988 {{Portal-Vojaštvo}} {{mil-hist-stub}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1942]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1943]] [[Kategorija:Partizanski odredi Slovenije]] plepbl081rfganhn23w5k2voty2y2zu Wilhelm Baum 0 224347 5724922 4753638 2022-07-28T17:54:56Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Wilhelm Baum''', [[avstrijci|avstrijski]] [[zgodovinar]], [[teolog]], [[filozof]] in [[založnik]], * [[30. januar]] [[1948]], [[Düsseldorf]], [[Nemčija]]. == Življenjepis == Študiral je [[zgodovina|zgodovino]], [[germanistika|germanistiko]] in [[teologija|teologijo]] v [[Innsbruck]]u, [[Rim]]u, [[Mainz]]u in [[Tübingen]]u, med drugim pri [[Ernst Bloch|Ernstu Bloch]]u in [[Hans Küng|Hansu Küngu]]. 1971 je v Innsbrucku doktoriral iz [[filozofija|filozofije]], 1999 pa je v [[Gradec|Gradcu]] postal še [[doktor]] teologije. 1995 je postal [[docent]] za [[srednji vek|srednjeveško]] [[zgodovina|zgodovino]] na [[Univerza v Celovcu|Univerzi v Celovcu]], nekaj časa pa je učil tudi na [[Univerza v Gradcu|Univerzi Karla Franca v Gradcu]]. Bil je sodelavec revije [[Celovški zvon]], 1999 pa je ustanovil založbo [[Kitab|Kitab-Verlag Klagenfurt Wien]]. Danes živi v Celovcu in ne uči več, ampak dela samo še kot direktor te založbe, ki ima v tem mestu svoj sedež. Zaslužen je za prevode in izdaje nekaterih slovenskih avtorjev, ki v založbi izhajajo pri t. i. »Slowenische Reihe« (slovenski seriji). Je član [[PEN|kluba PEN]]. == Dela == Ukvarja se predvsem s srednjeveško zgodovino in z zgodovino [[krščanstvo|krščanskega]] [[Orient]]a, pa tudi s filozofijo in teologijo. S slovensko zgodovino se je začel ukvarjati, ker so ga vedno zanimale manjšine. '''Za slovensko literarno vedo''' je zanimiv zaradi razprav o [[bukovništvo|bukovništvu]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] in razprav o [[France Prešeren|Francetu Prešernu]]. Njegova glavna teza je, da bi France Prešeren v drugačnih okoliščinah postal nemški pesnik. Prešeren je napisal precej pesmi v nemščini, saj v njegovem času ni izhajalo veliko časopisov, pa še ti so bili večinoma nemški. Leta 1999, ob obletnici Prešernove smrti, je Baum o njem napisal napisal več člankov, kot podpredsednik avstrijskega PEN-kluba pa je tudi organiziral postavitev spominske plošče, posvečene Prešernu, in sicer v centru [[Celovec|Celovca]], pri sodni palači. To posvetilo je prvo v slovenščini in nemščini, pri palači pa je postavljeno zato, ker ni povsem jasno, kje v Celovcu je Prešeren v času svojega dela živel. Istega leta je o tem predaval tudi na [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenski akademiji znanosti in umetnosti]]. Leto pozneje pa je organiziral postavitev spominske plošče koroškemu bukovniku [[Andrej Šuster|Andreju Šusterju-Drabosnjaku]]. Le-ta stoji pri pokopališču v Umbergu pri [[Vrba na Koroškem|Vrbi]], kjer je pokopan. '''Za slovensko zgodovino''' pa je pomemben predvsem zaradi razprav o Koroški, njeni (predvsem srednjeveški) zgodovini in [[Slovenci]]h, ki so tam ustvarjali. To so npr. [[Herman Koroški]] {{cobiss|ID=114132}}, [[Urban Jarnik]], [[Anton Martin Slomšek]] {{cobiss|ID=605261}}, [[Matija Majar|Matija Majar-Ziljski]] in [[Pavle Zablatnik]]. Pisal je tudi študije o goriških grofih ter napisal opombe k [[Paolo Santonino|Santoninovemu]] popotnemu dnevniku {{cobiss|ID=28470}}. Izbor del: *''France Prešeren: Deutsche Dichtungen.'' Klagenfurt: Kitab, 1999. {{cobiss|ID=259284}} *France Prešeren, ein slowenischer Dichter in Österreich (1800-1849): Zum 150. Todestag des Begründers der slowenischen Literatursprache. ''Österreich in Geschichte und Literatur mit Geographie 43'' (1999). 107–117. {{cobiss|ID=322260}} *Ein slowenischer Dichter in Ősterreich: Zum Geburtstag des Begründers der slowenischen Literatursprache. ''France Prešeren – kultura – Evropa.'' Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002. Strani 359–378. {{cobiss|ID=20790829}} *''Deutsche und Slowenen in Krain: Eine historische Beatrachtung.'' Klagenfurt: Carinthia, 1982. {{cobiss|ID=6811136}} *Urban Jarnik, teoretik predmarčne reformacije s Koroškega. ''Celovški zvon 10/35.'' (1992). 54–72. {{cobiss|ID=48932352}} *Pripombe k duhovnemu samoumevanju koroških Slovencev z zgodovinskega vidika. ''Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu.'' 1994. 93–96. {{cobiss|ID=1218893}} *''Die Grafen von Görz: In der europäischen Politik des Mittelalters.'' Klagenfurt: Kitab, 2000. {{cobiss|ID=12353378}} *''Klagenfurt: Geschichte einer Stadt am Schnittpunkt dreier Kulturen.'' Klagenfurt, Wien: Kitab, 2002. {{cobiss|ID=973780}} *''Karl R. Popper in kritični racionalizem.'' Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva založba, 1998. {{cobiss|ID=214996}} *''Die Verwandlungen des Mythos vom Reich des Priesterkönigs Johannes: Rom, Byzanz und die Christen des Orients im Mittelalter.'' Klagenfurt: Kitab, 1999. {{cobiss|ID=87547}} *''Ludwig Wittgenstein. Med mistiko in logiko.'' Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva (Hermagoras), 2000. {{cobiss|ID=3893534}} *''Äthiopien und der Westen im Mittelalter: Die Selbstbehauptung der christlichen Kultur am oberen Nil zwischen dem islamischen Orient und dem europäischen Kolonialismus.'' Klagenfurt: Kitab, 2001. {{cobiss|ID=876244}} *''Schirin: Christin, Königin, Liebesmythos: Eine spätantike Frauengestalt - historische Realität und literarische Wirkung.'' Klagenfurt, Wien : Kitab, 2003. {{cobiss|ID=1185236}} *''The Church of the East: A concise history.'' London, New York: RoutledgeCurzon, 2003 {{cobiss|ID=129212160}} * Ein Strolch der Armut. Über Lojze Kovačič. ''Bücherschau'' 3, 2007, 13–18. *Triestiner Wirklichkeiten. Über den Schriftsteller Boris Pahor. ''Bücherschau'' 183 (2009). 12–16. {{cobiss|ID=247980288}} *''Jarnik Urban: Romantik, Nationalismus und Panslawismus in Kärnten.'' Klagenfurt: Kitab, 2009. *[http://www.bbkl.de/m/majar_m.shtml Matija Majar-Ziljski] v [[:de:Biographisch-Bibliographisches Kirchenlexikon|Biographisch-Bibliographisches Kirchenlexikon]]. ==Sklici== {{sklici|1}} === Zunanje povezave === *[http://www.kitab-verlag.com/index.php?option=com_content&task=view&id=121&Itemid=85 Založba Kitab-Verlag] *[http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp33/levde33/franc33.htm Lev Detela: ''Prešeren iz nemškega zornega kota.''] Delo 41/191 (19. avgust 1999). Stran 13. {{cobiss|ID=318676}} *[https://portal.d-nb.de/opac.htm?query=atr%3D129626678+OR+nid%3D129626678&method=simpleSearch Nemška nacionalna knjižnica – dela Wilhelma Bauma]. *[http://books.google.si/books?id=yt0X840SjpEC&pg=PA84&lpg=PA84&dq=wilhelm+baum&source=bl&ots=4jpYi7IsUj&sig=TLOzN72ynraJMJCFEXKioSSKjVE&hl=sl&ei=vSrWSuLAJIHG_gaRj4XZAg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CDUQ6AEwCQ#v=onepage&q=&f=false ''The Church of the East: a concise history'']. *[http://syrcom.cua.edu/Hugoye/Vol7No2/HV7N2PRHorn.html ''Schirin: Christin-Königin-Liebesmythos. Eine spätantike Frauengestalt - historische Realität und literarische Wirkung.'' Einführungen in das orientalische Christentum 3. Klagenfurt & Wien: kitab Verlag, 2003. Book review.] *[http://www.britannica.com/bps/additionalcontent/18/26525070/The-Christian-Minorities-in-Turkey ''The Christian minorities in Turkey'' – povzetek dela.] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Baum, Wilhelm}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Tuji slovenisti]] [[Kategorija:Prešernoslovci]] [[Kategorija:Avstrijski zgodovinarji]] [[Kategorija:Avstrijski teologi]] [[Kategorija:Avstrijski publicisti]] pb5n4gte5ooelgho5l7c1vxf2w1i0ti Stanislav Hočevar 0 224440 5724923 5496167 2022-07-28T17:55:08Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski voditelj | type = škof | honorific-prefix = | name = Stanislav Hočevar | honorific-suffix = | title = [[nadškof]] | image = | image_size = | alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | church = | archdiocese = [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | appointed = | elected = | term_start = 31. marec 2001 | term_end = | retired = | resigned = | predecessor = [[Franc Perko]] | successor = | opposed = | other_post = <!---------- Redovi ----------> | ordination = 29. junij 1973 | ordained_by = | consecration = 24. maj 2000 | consecrated_by = [[Edmond Farhat]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Osebni podatki ----------> | buried = | tomb = | resting_place_coordinates = | nationality = | religion = | residence = | parents = | partner = | spouse = | children = | occupation = | previous_post = [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof koadjutor]] (2000–2001) | profession = | education = | alma_mater = [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Drugo ----------> | module = | other = }} '''Stanislav Hočevar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nadškof]] in [[salezijanci|salezijanec]], * [[12. november]] [[1945]], [[Jelendol, Škocjan]]. == Življenjepis == Stanislav Hočevar je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] in bil [[1973]] [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]]. Svoje duhovniško poslanstvo je začel v [[salezijanci|salezijanskem]] [[Zavod sv. Frančiška Saleškega|dijaškem semenišču]] v [[Želimlje|Želimljah]], kjer so bili mladi kandidati za salezijansko življenje: bil je vzgojitelj, [[učitelj]] [[verouk]]a, liturgike in [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ob tem pa je nadaljeval študij v Ljubljani in leta [[1979]] naredil [[magisterij]] iz [[teologija|teologije]]. Ob izvolitvi [[papež]]a [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] je v zbirki ''rakovniških Knjižic'' napisal uspelo knjižico o njem z naslovom ''Peter iz Poljske''. Kmalu potem je postal [[ravnatelj]] želimeljske ustanove, potem je bil dve leti inšpektorjev namestnik, leta [[1984]] pa je za štiri leta postal [[ravnatelj]] novoustanovljenega dijaškega [[Sveti Modest|Modestovega]] doma v [[Celovec|Celovcu]]. Sredi razgibane dejavnosti na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in v izseljeništvu je ob stoletnici don Boskove smrti napisal redne šmarnice za Cerkev v Sloveniji z naslovom ''Veliko znamenje''. Istega leta ([[1988]]) je bil imenovan za višjega predstojnika slovenskih salezijancev in to službo opravljal polnih dvanajst let. Vrnil se je torej v domovino. Bližal se je čas velikih sprememb in velikih izzivov. V času njegovega služenja je bila v Želimljem ustanovljena prva zasebna [[gimnazija]] v Sloveniji ([[Gimnazija Želimlje]]), po večjih salezijanskih župnijah so se začeli snovati t. i. salezijanski mladinski centri, mladim je bila ponujena pestra izbira duhovnih in razvedrilnih programov, njegovi sobratje in mladi animatorji so se v projektu ''Skala'' zavzeli za mlade z ulice, mnogi sobratje so vodili ljudske misijone, začela so se odmevna množična srečanja družin, mladih in otrok. S posebno skrbjo je spremljal delo sobratov v misijonih, v zamejstvu (Koroška, [[Tržaška]]), izseljenstvu ([[Kanada]]) in še zlasti v diaspori ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], [[Albanija]]). V času, ko je bil inšpektor, je bil dva mandata predsednik pri Konferenci slovenskih redovnikov, zadnja leta pa njen generalni tajnik. Zavzeto je sodeloval pri ustanavljanju [[Krekova banka|Krekove banke]] in močno podpiral ustanovitev in delo [[Anin sklad|Aninega sklada]]. Ves čas je rad sodeloval v tiskovni dejavnosti: pomagal je pri novem zagonu Salezijanskega vestnika, pisal v [[Družina (časopis)|Družino]], ''Nedeljo, Mavrico'', nekaj let je bil [[urednik]] ''rakovniških Knjižic'', podprl je ustanovitev salezijanske založbe ''Salve'' ipd. === Beograjski nadškof in metropolit === Mag. Hočevar je bil [[25. marec|25. marca]] [[2000]] imenovan za beograjskega nadškofa koadjutorja, v škofa pa je bil posvečen v [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Rakovnik]]u 24. maja 2000, kjer je v mladih letih študiral in bil dolga leta tudi predstojnik slovenskih salezijancev, ki delujejo doma in po svetu: v [[Slovenija|Sloveniji]], [[zamejstvo|zamejstvu]], [[diaspora|diaspori]] ([[Srbija]] in [[Črna gora]]) in tudi v [[misijoni]]h. Leta [[2001]] je kot tretji Slovenec prevzel beograjsko nadškofijo. Pred njim sta bila beograjska nadškofa [[Alojzij Turk]] <ref>Alojzij Turk je služboval kot beograjski nadškof 1980-1987 † [[Novo mesto]]</ref> in [[Franc Perko]] <ref>Franc Perko je služboval kot beograjski nadškof od 1987-2001 † [[Ljubljana]]</ref>. Od zadnjega je prvzel tudi predsedovanje [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda]] in jo vodil dva mandata. === Ekumenski delavec === Srednjo šolo, klasično gimnazijo, je obiskoval v škofijskem dvorcu [[grškokatoliška Cerkev|grškokatoliške]] [[Križevci|križevske]] škofije, ki jo je takrat vodil popularni škof [[Gabrijel Bukatko]], ki je pozneje postal tudi beograjski nadškof, torej njegov predhodnik. Tam je občudoval vzhodno duhovnost ter se navdušil nad [[bogoslužje]]m [[Sveti Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], ki mu je prisostvoval v tamkajšnji stolnici vsako nedeljo; tako je vzljubi lepoto vzhodne liturgije in začel navezovati stike ne le z grškokatoliškimi, ampak tudi s pravoslavnimi kristjani. Nove možnosti so se mu glede tega ponudile, ko je postal nadškof v središču [[Sveti Sava|svetosavskega]] [[Pravoslavna cerkev|pravoslavja]], v [[Beograd]]u. Dobre stike je imel že kot inšpektor s patriarhom [[German (patriarh)|Germanom]], pa tudi z njegovim naslednikom [[Pavle (patriarh)|Pavlom]], kakor tudi s sedanjim [[Irenej (patriarh)|Irenejem]], pa tudi z ekumenskim delavcem, [[Bačka|bačkim]] pravoslavnim škofom [[Irenej Bulović|Irenejem]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 * Don Boskovi Salezijanci, Slovenija == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.skm-stuttgart.de/mnp/0405.pdf Slovenska župnija Stuttgart: Nadškof Hočevar dvakrat v naši skupnosti ] * [http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042500977 Novice.Dnevnik.si: V Beogradu maša in žalna slovesnost za letalcem Edvardom Rusjanom] * [http://www.drustvosava.org/html/december_2011.html Slovensko društvo v Beogradu Sava: 26. XI. 2011 Hočevar daroval božično mašo] * [http://www.slomsek.net/Slomsek/Template/?fStran=clani&fPod=Dogodki&fIzb=vec&fId=708 28.5. 2011- Slovesni prenos relikvij bl. Alojzija Grozdeta na Zaplaz] * [http://www.mladina.si/93128/beograjski-nadskof/ Mladina št. 12 dne 26. III. 2001: Goranka Matić - Beograjski nadškof Stanislav Hočevar] === RTV === * [http://radio.ognjisce.si/sl/121/aktualno/4995/ A.S. v Radio Ognjišče 2. VIII. 2011: Beograjski nadškof obsoja nasilje med Srbi na Kosovu] * [http://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/RTS+1/833760/Balkanskom+ulicom%3A+Stanislav+Ho%C4%8Devar.html RTS (Radio-televizija Srbije): Balkanskom ulicom – Stanislav Hočevar] * [http://www.youtube.com/watch?v=_q2jI8IEpZA TV Centar: Stanislav Hočevar, nadbiskup beogradski i metropolita, gost emisije USIJANJE] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hočevar, Stanislav}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Člani Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje po narodnosti]] ih7i24bvoubwb44asx7ozdaaibjgjp2 Mladika (revija) 0 225261 5724924 5519292 2022-07-28T17:55:17Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Revija|title=Mladika|cobiss=28732673|publisher=Mladika, Trst|frequency=mesečnik}}{{drugipomeni|Mladika (razločitev)}} '''Mladika''' je družinska in [[kultura|kulturna]] mesečna revija. Začela je izhajati leta [[1957]] v [[Trst]]u, izdaja pa jo [[Slovenska prosveta]]. == O reviji == Slovenski časopis, ki ima na stičišču dveh narodov namen ohranjati besedo in kulturo, je »dragocena vezenina duha«. Slednji vzdevek se nanaša na revijo Mladika, ki je po raznih revijalnih poskusih iz preteklosti – [[Setev (revija)|Setev]], [[Mlada setev (revija)|Mlada setev]], [[Razgledi (revija)|Razgledi]], [[Tokovi (revija)|Tokovi]], [[Stvarnost (revija)|Stvarnost]], [[Stvarnost in svoboda (revija)|Stvarnost in svoboda]], [[Dan (revija)|Dan]], [[Most (revija)|Most]], [[Zaliv (revija)|Zaliv]] – edina, ki je vzdržala petdeset let. Med ustanovitelji so bili [[Jože Peterlin]], [[Stanko Janežič]], [[Lojze Škerl]] iz kroga mladih [[katolik|katoliško]] usmerjenih izobražencev, ki so sestavljali [[urednik|uredniški odbor]] z Jožetom Peterlinom na čelu in urejali revijo do leta [[1976]]. Jože Peterlin je bil [[režiser]], [[kritik|gledališki kritik]], [[dramatik]], [[urednik]], [[profesor]], [[kulturni delavec]], ustanovitelj [[Radijski oder|Radijskega odra]] ter [[Prosvetni oddelek|Prosvetnega oddelka]] [[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Slovenske krščansko-socialne zveze]], ki se je kmalu osamosvojila kot Slovenska prosveta. Iz nje so se razvili še danes delujoči [[Društvo slovenskih izobražencev]] ter [[študij|študijski dnevi]] [[Draga]]. Revija je bila registrirana na tržaškem sodišču, tiskala jo je tiskarna [[Graphis]] v Trstu. Mladiko danes ureja [[Marij Maver]], ki je od leta [[1967]] odgovorni, z letom [[1976]] pa je postal glavni urednik. Bralce ima predvsem na Tržaškem in [[Goriška|Goriškem]], a tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in po svetu ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina]], [[Avstralija]], razne evropske države). Glavnina lite­rarnih prispevkov, [[proza|proze]] in [[poezija|poezije]], prihaja iz matične Slo­ve­nije, malo je pisateljev iz zdomstva in zamejstva, tudi s Ko­roške­ga. V času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], ki je iz [[ideologija|ideoloških]] razlo­gov podpirala samo en del zamejstva, re­vija z redkimi izje­mami tistih posameznikov, ki so jo do­bivali po pošti, ni šla v Slo­ve­nijo. == Namen in cilj == Prizadeva si ohranjati [[slovenski jezik]] in [[narod|narodno zavest]] v [[narodna manjšina|zamejstvu]], zato se je prva leta veliko posvečala družini, duhovnemu življenju, tržaški slovenski [[radio|radijski postaji]] in [[gledališče|gledališču]], kasneje pa je kritično spremljala tudi gospodarsko, politično in kulturno-posvetno sfero na Tržaškem, v [[Benečija|Benečiji]], [[Rezija|Reziji]], na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in v [[zdomstvo|zdomstvu]]. == Vsebina == Avtorji prispevkov so bili sprva pisci, ki so leta [[1945]] zapustili domovino ([[Vinko Beličič]], [[Martin Jevnikar]], [[Franc Jeza]], [[Maks Šah]]). V teh letih se je v Trst in [[Gorica|Gorico]] vrnil del Slovencev, ki so se med obema vojnama zatekli čez mejo. Med njimi je bilo več izobražencev, ki so nato prevzeli odgovorne naloge na političnem in kulturnem področju, med njimi Jože Peterlin, [[Matej Poštovan]], Vinko Beličič in Maks Šah, ki so kmalu po vojni v Trstu začeli s katoliško politično organizacijo. Ustvarjalci revije so bili navadno tudi člani uredniškega odbora (Stanko Janežič, Sergij Pahor, Maks Šah, [[Drago Štoka]] ter [[Lojze Škerl]]), veliko pa je bilo tudi takih, ki so se podpisovali le z začetnicami. Od leta [[1982]] dalje izhaja [[mladinska priloga]] [[Rast (revija)|Rast]], ki prinaša [[leposlovje|leposlovne prispevke]], uvodnike, [[ocena|ocene]] knjig, [[članek|članke]], [[poročilo|poročila]]. Mladika je trenutno edina zamejska revija v Italiji in ima tudi istoimensko [[Mladika (založba)|založbo Mladika]]. V prvem uredniškem obdobju je vsebovala naslednje rubrike: * Pisma ''[[Mladika|Mladiki]]'', * Uvodnik (obravnavajo zamejska oz. narodnostna vprašanja, npr. »Ko ti zmanjkujejo tla pod nogami ...«, uvodnike je v času svojega uredništva pisal Jože Peterlin), * [[Radio|Radijski programi]] (vsebuje spored [[radio|radijskih oddaj]]), * Gledališče, * [[Film]], * Za kratek čas (obsegala je podrubrike, kot so Križanka, Spoznavajmo našo literaturo, Vstavljalnica, Vremenski pregovor, Posetnica, Vprašanja, Rešitve iz zadnje številke), * Mnenje o ''[[Mladika|Mladiki]]'', * Literarni pogovori (avtor je bil Jože Peterlin), * Za dobro voljo, * Kulturna obzorja (tu so bralci redno spremljali dogajanja na [[Primorska|Primorskem]] in Koroškem), * [[poezija|pesmi]], leposlovje, [[esej]]e, poročila in članke. Revija je objavljala pesmi in prozo, za katere se od leta [[1973]] razpisujejo [[nagradni natečaj]]i Mladike. V drugem uredniškem obdobju pa je revija obsegala naslednje rubrike: * Uvodni članek, * [[poetika|Poetična]] [[teologija]] (v njej objavljajo predvsem [[duhovnik]]i), * rubriko, namenjeno prozi (sem spadajo [[novela (književnost)|novele]], [[povest]]i, [[spomin]]i, [[črtica|črtice]]), * Literatura (posvečena je poeziji, vključuje pesmi, najpogosteje pesmi nagrajencev), * Zgodovinski drobci, * Pesem je spomin, * Iz naše preteklosti (obravnava zgodovinsko tematiko, npr. [[biografija|biografije]] znanih zgodovinskih osebnosti), * Tisoč besed (zajema [[wikiprojekt|odlomke]] in [[razprava|razprave]] o aktualnih [[roman]]ih), * Antena (gre za [[novica|novice]] in aktualne dogodke), * Ocene (npr. novih knjig ter gledaliških predstav), * [[intervju]]je, [[komentar]]je uredništva, * poročila o vseh zamejskih in zdomskih knjigah (od leta [[1967]] dalje). == Zanimivosti == V številki devetega letnika [[1956]] je bila ponatisnjena kratka [[črtica]] z naslovom Tržaško dekle. Njen avtor je Marij Maver, omenjeno dekle pa je očitno hčerka J. Peterlina, [[Matejka Pe­terlin]], ki je bila Marijeva soproga in je bila tudi sama de­javna na kulturnem področju. Po Jožetu Peterlinu se danes ime­nuje dvo­rana v tržaški Do­nizettije­vi ulici. == Viri in zunanje povezave == *Darka Zvonar: Le mladih žal ni. [http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2007/01/20/2007-01-20_STR-12-12_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-KULTURA.PDF] {{Slepa povezava}} *Ivo Jevnikar: Referat o Primorski. [http://www.drustvo-svs.si/arhiv/2005/tabor/Tabor-07.3.html] *Jože Zadravec: Na pomolu slovenstva. [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-32-NasPogovor-1] *Janko Zerzer: Podelitev 26. Tischlerjeve nagrade. [http://www.kkz.at/2005/tischlerjeva_nagrada_2005_zerzer.htm] {{Slepa povezava}} *Moja Slovenija: Izšla revija Mladika (št. 3–4). [http://www.mojaslovenija.net/index.php?id=625] {{Slepa povezava}} *Dnevne novice: Izšla je nova bogata številka Mladike. [http://www.slomedia.it/?ID=3489&action=viewOne&mod=aktualno] {{Slepa povezava}} *Svet po drugi dvetovni vojni: hladna vojna: Krizna žarišča v Evropi. [http://www.svarog.si/zgodovina/4/index.php?page_id=8333] {{Slepa povezava}} == Zunanje povezave == * http://www.mladika.com/revija-mladika/ * http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-HQNL17ZU * Rast : mladinska priloga Mladike {{COBISS|ID=30306561}} [[Kategorija:Slovenske revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] 48meubb0wbrjeci8032yve87nnz8mbu Koledar Mohorjeve družbe 0 225959 5724925 2596922 2022-07-28T17:55:22Z Yerpo 8417 disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki '''Koledar Mohorjeve družbe''' je serijska [[publikacija]]. Prvič je izšel leta [[1858]] za leto [[1859]], izdaja pa ga [[Mohorjeva družba]]. Koledar Mohorjeve družbe je publikacija z najdaljšo tradicijo in naklado. V letu [[1918]] je bilo število naročnikov 90.512, v letu [[1946]] pa so Koledar izdali v 97.000 izvodih. Podatke o nakladi je mogoče najti v Mohorski bibliografiji avtorja [[Janko Moder|Janka Modra]], ki je izšla leta [[1957]], kasnejši koledarji pa imajo ta podatek objavljen. S preureditvijo društva v družbo leta [[1860]] se je imenoval še Koledarček družbe sv. Mohora in je od takrat naprej redno izhajal. Z letom [[1873]] se je preimenoval v Koledar, čeprav je po obliki ostal nespremenjen. Po letu [[1883]] je pridobil na obsegu. [[Ilustracija|Ilustracije]] se prvič pojavijo leta [[1885]] in sicer v zaglavjih za [[mesec]]e. V letu [[1887]] so družbeniki dobili večji format koledarja, opremljenega z ilustracijami slikarja [[Ivan Zeplichal|Ivana Zeplichala]]. V letu [[1894]] je koledar prvič izšel v velikem formatu, z ilustrirano naslovno stranjo in zaglavji k mesecem. Od leta [[191]]1 je ilustracije risal slikar [[Anton Koželj]]. Koledar za leto [[1942]] je opremila [[Ksenija Prunk]], med vojno je sodeloval tudi [[Stane Kregar]], ki je opremljal koledarje še po vojni. Urednik [[Stanko Cajnkar]] je za posamezne koledarje naprosil različne sodelavce: [[Ivan Pengov]] ([[1947]]), [[Maksim Sedej]] ([[1960]]), [[Maksim Gaspari]] ([[1961]]), [[Gvido Birolla]] ([[1962]]), [[Lojze Perko]] ([[196]]4), [[Tone Bitenc]] ([[1965]] in še večkrat), [[Valentin Scagnetti]] ([[1970]]). Kasneje se je začela uveljavljati tudi [[barvna fotografija]]. V njem so že od samega začetka sodelovali uveljavljeni strokovnjaki z različnih področij ([[Jakob Šolar]], [[Franc Stele]], [[Vinko Sadar]], [[Jože Plečnik]], [[Anton Trstenjak]] idr.) ter pesniki in pisatelji: [[France Bevk]]: [[Preužitkar (Utopljenec)]] [[1929]], [[Peter Bohinjec]]: [[Na nepritrjenih mostnicah]] [[1903]], [[Ivo Česnik]]: [[Grogov Groga]] [[1912]],[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Beli ženin]] [[1925]], [[Dovolj pokore]] [[1901]], [[Stara in nova hiša]] [[1900]], [[Življenje in smrt Mohorjeve knjige]] [[1908]], [[Fran Jaklič]]: [[Naša dekleta]] [[1902]], [[Josip Vošnjak]]: [[Dva soseda]] [[1888]], [[Obsojen]] [[1889]], [[Ti očeta do praga, sin tebe čez prag]] [[1890]]. Tip [[literatura|literature]], ki se pojavlja v Koledarjih lahko poimenujemo [[koledarska povest]] in [[koledarska pesem]]. Pri tem poimenovanju ni odločilen snovni vidik, pač pa mesto objave in naslovnik. == Zgodovinsko ozadje == Za naročnike na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] so od [[1929]] do [[1940]] v [[Celje|Celju]] tiskali Koledar posebej kot koroško izdajo, vsebina pa je bila v glavnem ista kot za domače naročnike. Danes obstaja [[Mohorjeva družba]] v [[Celovec|Celovcu]], [[Celje|Celju]] in [[Nova Gorica|Gorici]]. Od [[1947]] do [[1960]] je [[Mohorjeva družba|celovška Mohorjeva]] izdajala isti koledar še za [[Goriška Mohorjeva družba|Goriško]] in [[Mohorjeva družba|Celjsko Mohorjevo]], le del strani je bil v izdajah drugačen. Leta [[1960]] sta obe Družbi začeli tiskati vsaka svoj Koledar v celoti, kar nadaljujeta še zdaj. == Vsebina == V prvem delu je objavljal skrbno urejen koledarski del z razvrstitvijo [[mesec]]ev, [[teden|tednov]], [[dan|dni]], [[praznik]]ov, [[lunine mene|luninih men]], [[nedelja|nedeljskih]] [[evangelij]]ev in [[nebesno znamenje|nebesnih znamenji]] za tekoče [[leto]]. Drugi del je prinašal zanimivosti domačega in tujega sveta, [[članek|članke]] in poljudne razprave o življenju doma in v svetu, [[poezija|pesmi]], [[proza|prozo]], strokovne članke z različnih področij: [[gospodarstvo]], [[kmetijstvo]], [[znanost]], [[tehnika]], [[zdravstvo]]. Urejen je po načelu: za vsakogar nekaj. Koledarji starejših izdaj vsebujejo tudi [[rodovni]]k cesarske rodbine, lestvice cen za [[kolek]]e, tabele za [[obresti]] in seznam dosmrtnih naročnikov. Ti so ob plačilu 15 [[goldinar]]jev, do smrti prejemali Mohorjevo vsakoletno zbirko. Odbor je bralce obveščal o številu članov, morebitnih spremembah [[članarina|članarine]], o tem, katere [[knjiga|knjige]] bodo izšle v tekočem in naslednjem letu ter podobno. Do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil v Koledarju objavljen tudi [[imenik]] naročnikov v celem obsegu po posameznih krajih, ki je predstavljal stalno vez med [[Slovenci]] vseh stanov in vzbujal v njih zavest rodovne skupnosti. Drugo pomembno vez je predstavljal seznam vseh sejmov v [[Slovenija|Sloveniji]], razširjen od [[1885]] na [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], od [[1896]] dalje na [[Prekmurje]] in [[Medjimurje]] ([[Međimurje]]). == Zanimivosti == Koledar za leto [[1956]] je bil naslovljen Koledar Družbe sv. Mohorja, naslednji za leto [[1957]] je bil že Koledar Mohorjeve družbe, za leto [[1966]] pa je izšel s sedanjim naslovom Mohorjev koledar. == Viri == *''Koledarček Družbe svetega Mohora'' {{COBISS|ID=31104001}} *''Koledar Družbe svetega Mohora'' {{COBISS|ID=1611635}} *''Koledar Družbe sv. Mohorja'' {{COBISS|ID=1612147}} *''Koledar Mohorjeve družbe'' {{COBISS|ID=31103489}} *''Mohorjev koledar'' {{COBISS|ID=14980352}} *''Družba sv. Mohorja (1851–1995)'' {{COBISS|ID=61936384}} *[[Janko Moder]]: ''Mohorska bibliografija''. Celje: Mohorjeva družba v Celju, 1957. {{COBISS|ID=2563}} *Damjana Hrovat: ''Leposlovje v koledarjih Mohorjeve družbe med letoma 1945 in 1955'': diplomsko delo {{COBISS|ID=30193250}} *[[Miran Hladnik]]: ''Slovenska kmečka povest''. Ljubljana: Prešernova družba, 1990. {{COBISS|ID=20910592}} == Zunanje povezave == *[http://www.mohorjeva.org/ Celjska Mohorjeva družba] *[http://www.mohorjeva.at/buchportal/ Celovška Mohorjeva družba] *[http://www.mohorjeva.org/iskanje_knjig.php?iskanje_podrocje=93 Goriška Mohorjeva družba] == Glej tudi == * {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Almanahi]] [[Kategorija:Koledarji]] [[Kategorija:Letopisi]] [[Kategorija:Mohorjeva družba]] [[Kategorija:Mohorjanska literatura]] saixxlanzbcasfsy53trfnauu26oxb7 Kijevska Rusija 0 227728 5724981 5675620 2022-07-28T23:56:26Z Vladimir Anželj 213782 Dodano pojasnilo pomena in razlike v pomenu med nazivoma Rusija in Rus' wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Ки́евская Русь |conventional_long_name = Kijevska Rusija |common_name = |continent = Evropa |region = [[Belorusija]], [[Ukrajina]], zahodna [[Rusija ]]|year_start = 880 |year_end = 1240 |date_start = |date_end = |event_start = |event_end = |p1 = Ruski kaganat |image_p1 = |p2 = Hazarija |flag_p2 = |s3 = kraljestvo Galicija–Volhinija |flag_s3 = Alex K Halych-Volhynia.svg |image_flag = |image_coat = Yarthewise.png |coa_size = 77px |s2 = Novgorodska republika |flag_s2 = Novgorod1400.png |s1 = Vladimir-Suzdal |flag_s1 = Seal of Alexander Nevsky 1236 Avers.svg |image_coat = Coin of Yaroslav the Wise (reverse).svg |symbol_type = |image_map = Location of Kyivan Rus.png |image_map_caption = Kijevska Rusija v 11. stoletju |religion = [[slovanska mitologija|poganstvo]],<br /> [[pravoslavje|vzhodna pravoslavna cerkev]] |capital = [[Kijev]] |government_type = Kneževina |legislature = [[parlament|veče]] |title_leader = [[Veliki kijevski knez]] |leader1 = Oleg Novgorodski |year_leader1 = 882–912 |year_deputy1 = |common_languages = [[starovzhodnoslovanščina]] |currency = Kuna, grivna, nogata }} '''Kijevska Rusija (pravilno''' '''RUS'/RUSj), Rusija je novejše imenovanje države z prestolnico Moskva, ki se je do tedaj imenovala Moskovija, ozemlje katere je bilo v času do nastanka Moskovije del države Kijevska Rus''''([[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]] Ки́евская Русь, {{jezik-uk|Ки́ївська Русь}}, {{jezik-ru|Ки́евская Русь}}, {{jezik-be|Кіеўская Русь}}, {{jezik-grc|Ῥωσία}}, {{jezik-la|Rut(h)enia}}) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta [[880|882]] in je obstajala do sredine [[13. stoletje|13. stoletja]]. Skupaj so jo ustanovili predniki današnje ukrajinske nacije, knezi kijevske rodbine Poljani in skandinavski trgovci [[Varjagi]], imenovani Rusini, Ruteni ali Rusiči. Prestolnica države je bil [[Kijev]], sicer glavno mesto današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. Kijevska Rusija velja za zibelko treh sodobnih vzhodnoslovanskih narodov: [[Belorusi|Belorusov]], [[Rusi|Rusov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<ref>{{cite encyclopedia | encyclopedia=The Columbia Encyclopedia| edition= | year=2001-2005| article=Kievan Rus| url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html}}</ref><ref name="Plokhy2006">{{cite book |title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy |first=Serhii |year=2006 |publisher=Cambridge University Press |location=New York |isbn=9780521864039 |pages=10-15 |url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf |quote= |accessdate=}}</ref>, čeprav hočejo sodobni zgodovinarji vseh treh narodov zgodovino te srednjeveške države pripisati sami sebi.<ref name="Plokhy2006"/> Kijevska Rusija je doživela svojo zlato dobo med vladanjem [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja Velikega]] (980–1015) in njegovega sina [[Jaroslav Modri|Jaroslava I. Modrega]] (1019–1054). Med njunim vladanjem so sprejeli [[krščanstvo]] in prvi vzhodnoslovanski pisani pravni kodeks ''Ruska pravda'' (Правда роусьскаꙗ, ''Pravda Rusĭskaya''). Prvi vladarji Kijevske Rusije so bili zelo verjetno pripadniki skandinavske vojaške elite, ki je vladala množici slovanskih podložnikov.<ref>Robin Milner-Gulland, ''The Russians'', Blackwell Publishing, 1999, ISBN 0-631-21849-1, 9780631218494, str. 45</ref> Skandinavci so se postopoma asimilirali med slovansko prebivalstvo, tako da je tretji znani vladar, Rurikov vnuk [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav I.]], že imel slovansko ime. Bizantinski zgodovinar [[Mihael Psel]] je trdil, da so Skandinavci vladali najmanj do sredine 11. stoletja.<ref>Michael Psellus: ''Chronographia'', ed. E. Sewter, (Yale University Press, 1953), str. 91 in R. Jenkins, ''Byzantium: The Imperial Centuries AD 610-1071'' (Toronto 1987), str. 307.</ref> Moč države je zaradi propadanja [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] začela usihati. Trgovske poti so presahnile, državo pa so dokončno uničili [[Mongolski vpadi v Evropo|Mongoli]] leta [[1240]]. == Zgodnja zgodovina == [[Slika:Varangian routes.png|thumb|left|225px|Glavne trgovske poti Kijevske Rusije od 8. do 11. stoletja: [[Volga]] od [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] in [[Perzija|Perzije]] (rdeča), [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|varjaška trgovska pot]] iz Uppsale do Ladoškega jezera (škrlatna) in naprej do [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (modra); ostale trgovske poti so označene z oranžno barvo]] Po mnenju nekaterih zgodovinarjev so se severna plemena začela v zgodnjem 9. stoletju združevati v ohlapni [[Ruski kaganat|kaganat]], ki je nekakšen predhodnik Kijevske Rusije.<ref>Franklin, Simon in Shepard, Jonathon, The Emergence of Rus, 750–1200. (Longman History of Russia, general editor Harold Shukman.) Longman, London, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 33-36.</ref><ref>Jones, Gwyn. A History of the Vikings. 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 249-250.</ref><ref>Christian, David. ''A History of Russia, Mongolia and Central Asia.'' Blackwell, 1999, str. 340-341.</ref> Najstarejša kronika Kijevske Rusije ''[[Zgodovina minulih let]]'' (starovzhodnoslovansko: Повѣсть времяньныхъ лѣтъ), imenovana tudi Nestorjeva ''kronika'', pravi, da je bil [[Vikingi|Varjag]] (Viking) z imenom [[Rurik]] (ali Rjurik) okrog leta 860 v [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] izvoljen za vladarja več [[Slovani|slovanskih]] in [[Finci|finskih]] plemen, potem pa je odšel na jug in razširil svojo oblast do Kijeva, glavnega mesta današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. ''Zgodovina minulih let'' o tem pravi: :''Leto 6367 (859): Varjagi z druge strani morja so pobirali davke od Čudov, Slovanov, Merjanov, Vepsov, Krivičev...'' :''Leto 6370 (852): Varjage so [omenjena plemena] pregnali nazaj čez morje, jim prenehali plačevati davke in si začeli vladati sami. Toda med njimi je vladalo brezzakonje in pleme se je dvignilo proti drugemu plemenu. Nesoglasja so prerasla v vojne, zato so si nazadnje rekli: "Poiščimo kneza, ki nam bo vladal in sodil po naših običajih". In so odšli čez morje do Varjagov. Ti Varjagi so se imenovali Rusini, tako kot so se nekateri imenovali Švedi, drugi pa Normani, Angli in Goti (Gotlandci). Čudi, Slovani, Merjani, Vepsi in Kriviči so Rusinom dejali: »Naša dežela je velika in bogata, toda v njej ni reda. Zato pridite in nam vladajte kot knezi«. Odzvali so se trije bratje s svojimi sorodniki in s seboj pripeljali vse Rusine.'' [[Slika:Kievska rus 11th century.png|thumb|200px|Kijevska Rusija sredi 11. stoletja]] Varjagi so se najprej naselili v [[Stara Ladoga|Ladogi]], potem pa so se preselili proti jugu v Novgorod in nazadnje v Kijev. Kijevsko Rusijo je okrog leta 880 na podlagi zavezništva s Poljaki ustanovil knez [[Oleg Novgorodski]], potem ko je leta 878 ubil prva varjaška vojskovodja Askolda in Dira. V naslednjih 35 letih je Oleg podjarmil številna vzhodnoslovanska in finska plemena. Leta 907 je napadel Konstantinopel in leta 911 kot enakopraven partner podpisal trgovsko pogodbo z Bizantinskim cesarstvom. Nova kijevska država je uspevala zaradi obsežnega izvoza [[krzno|krzna]], [[čebelji vosek|čebeljega voska]] in [[med]]u in zaradi obvladovanja glavnih trgovskih poti v Vzhodni Evropi. Najpomembnejše so bile [[Volška trgovska pot]] od [[Baltik]]a do Orienta, [[Dneper|dneprska]] trgovska pot od Baltika do [[Črno morje|Črnega morja]] in trgovska pot med [[Hazari]] in [[Germani]]. Zaradi proskandinavske naravnanosti ''Zgodovine minulih let'' nekateri slovanski zgodovinarji zmanjšujejo vlogo Varjagov v ustanovitvi Kijevske Rusije, ker niso vsa slovanska plemena, na primer Drevljani, takoj na začetku priznala oblasti Kijeva. Kijevski vladarji od [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslava I.]] (vladal 945–972) dalje so imeli slovanska imena, vendar je njihova ''družina'' ostala še naprej skandinavska. Svjatoslav I. je dosegel velike vojaške uspehe: leta 965 je porazil Hazare in dokončno uničil njihovo cesarstvo, za njimi pa še [[Volška Bolgarija|Volške Bolgare]], ki so bili hazarski [[vazal]]i. V 9. stoletju so se začele težave z nomadskimi [[Pečenegi]], ki so več kot dve stoletji vpadali na ozemlje Kijevske Rusije. Vpadi so občasno prerasli v prave vojne, kakršna je bila vojna [[Igor I. Kijevski|Igorja I.]] leta 920, vmes pa so bila tudi obdobja zavezništva, na primer leta 943, ko so skupaj napadli Bizantinsko cesarstvo.{{#tag:ref|[[Ibn Haukal]] opisuje Pečenege kot dolgoletne zaveznike Rusov, katere so v 10. stoletju stalno spremljali na njihovih kaspijskih vojnih pohodih.|group=op.}} Leta 968 so Pečenegi napadli in zatem oblegali Kijev.<ref>[http://web.archive.org/20021007001646/www.geocities.com/egfroth1/Pechenegs The Pechenegs, History and Warfare], Steven Lowe and Dmitriy V. Ryaboy</ref> Pečenege je v vojnah proti vzhodnoslovanskim državam vedno odkrito podpiralo Bizantinsko cesarstvo. == Zlata doba Kijeva == Kijevska regija je bila naslednjih dvesto let najpomembnejši del Kijevske Rusije. Mestu in okolici je vladal veliki knez, drugim mestom pa so vladali njegovi sorodniki, ki so mu bili podrejeni in so mu plačevali davek. Država je dosegla svoj višek med vladanjem kneza [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] (vladal 980-1015) in [[Jaroslav I. Modri|Jaroslava Modrega]] (vladal 1019-1054). Oba vladarja sta nadaljevala s širjenjem države, ki ga je pred njima začel Oleg. [[Slika:Ostromir Gospel 2.jpg|thumb|150px|left|''Ostromirov evangelij'', najstarejši znani rusinski rokopis iz leta 1056 ali 1057]] Vladimir je prišel na prestol po smrti svojega očeta [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslava]]. Njegov najbolj znan dosežek je kristjanizacija Kijevske Rusije, ki se je začela leta 988. Letopisi trdijo, da je Vladimir, ko se je odločil da bo namesto [[Slovanska mitologija|slovanskega poganstva]] sprejel novo vero, v Evropo poslal nekaj svojih najbolj cenjenih svetovalcev in vojakov. Odposlanci so obiskali [[Rimskokatoliška cerkev|kristjane latinskega obreda]], [[Judaizem|Jude]] in [[Islam|muslimane]] in nazadnje prišli v Konstantinopel. Islam so zavrnili, med drugim tudi zaradi prepovedi uživanja [[alkohol]]a, judaizem zaradi njihovega boga, ki je dovolil, da je njegovo izbrano ljudstvo prikrajšano za svojo državo, rimskokatoliško obredje pa se jim je zdelo medlo. V Konstantinoplu so bili tako osupli nad lepoto [[stolnica|stolnice]] [[Hagija Sofija]] in bizantinskim obredjem, da so se odločili zanj. Po vrnitvi v domovino so Vladimirja prepričali, da je vera bizantinskega obredja zanje najboljša izbira. Vladimir je zatem odpotoval v Konstantinopel in se tam poročil s princeso Ano, sestro bizantinskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]]<ref>Janet, Martin. (1995). ''Medieval Russia, 980-1584''. Cambridge, str. 7.</ref> Vladimirjeva izbira pravoslavnega krščanstva bi lahko bila tudi odraz njegovih tesnih osebnih vezi s Konstantinoplom, ki je gospodoval nad [[Črno morje|Črnim morjem]] in zato tudi nad Dneprom, ki je bil najvitalnejša kijevska trgovska pot. Privrženost pravoslavni cerkvi je imela daljnosežne politične, kulturne in verske posledice. Za potrebe slovanskih vernikov se je začela iz [[grščina|grščine]] prevajati cerkvena literatura, pisana v [[cirilica|cirilici]]. Prevedena literatura je še pospešila širjenje krščanstva med vzhodnimi Slovani in jih seznanila z osnovami [[filozofija|grške filozofije]], znanosti in zgodovinopisja brez učenja grškega jezika. V srednjeveški zahodni in srednji Evropi je bilo stanje povsem drugačno, saj so se morali izobraženci najprej naučiti [[latinščina|latinščine]]. Vzhodni Slovani so bili neodvisni od rimskih oblasti in načel latinskega nauka, zato so razvili svojo lastno literaturo in umetnost, ki sta se precej razlikovali od tistih v drugih vzhodnih pravoslavnih državah. Po [[Velika shizma|Veliki shizmi]] leta 1054 je rusinska cerkev nekaj časa vzdrževala stike z Rimom in Konstantinoplom, potem pa se je skupaj z večino drugih vzhodnih Cerkva priključila vzhodnemu pravoslavju. [[Slika:Chrám svaté Sofie (Kyjev).jpg|thumb|right|200px|Katedrala svete Sofije v Kijevu]] Leta 1019 je kijevski prestol zasedel [[Jaroslav Modri]], ki se je vse do leta 1036 boril s svojimi brati za oblast nad celotno državo. Podobno kot Vladimir se je trudil za izboljšanje odnosov z ostalo Evropo, predvsem z Bizantinskim cesarstvom. Jaroslavova vnukinja Eufrazija, hčerka njegovega sina [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevoloda I. Kijevskega]], je bila poročena s cesarjem [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Henrik III. Nemški|Henrikom III.]]. Jaroslav je pripravil tudi poroke svoje sestre in treh hčera s kralji [[Poljska|Poljske]], [[Francija|Francije]], [[Ogrska|Ogrske]] in [[Norveška|Norveške]]. Razglasil je prvi vzhodnoslovanski zakonik ''Ruska pravda'', zgradil cerkvi svete Sofije v Kijevu in Novgorodu, podpiral lokalno duhovščino in meništvo in, tako pravijo, osnoval šolski sistem. Jaroslavovi sinovi so razvili slavni kijevski samostan [[Kijevsko-Pečerska lavra]], ki je bil v Kijevski Rusiji nekakšna cerkvena akademija. V 11. in 12. stoletju so bili kijevski knezi in dvor mešanica skandinavskih in slovanskih elit. Vodilni vojaki in državni uradniki so za svoje usluge od velikih knezov dobivali denar in zemljiške posesti. Kijevska družba je imela zelo malo stanovskih organizacij in svobodnih mest, ki so bila značilna za zahodnoevropski fevdalizem. Mestni trgovci, umetniki in delavci so lahko uveljavljali svojo politično voljo v mestnem svetu (''veče''), ki so ga sestavljali vsi odrasli moški prebivalci. Na dnu družbene lestvice so bili sužnji. Pomemben družbeni razred so bili kmetje, ki so plačevali davke in imeli delovne obveznosti do svojih knezov, [[tlačanstvo|tlačanstva]], ki je bilo značilno za Zahodno Evropo, pa v Kijevski Rusiji ni bilo. == Vzpon regionalnih središč == Kijevska Rusija ni bila sposobna vzdrževati položaja močne in cvetoče države, deloma tudi zaradi združevanja pokrajin pod vodstvom lokalnega plemstva. Z naraščanjem števila prebivalcev so začeli lokalni interesi prevladovati nad interesi širše skupnosti. Začeli so se notranji spori in lokalni vladarji so za pomoč pogosto zaprosili tujce, predvsem [[Kumani|Polovce]], [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Ogre]]. Od leta 1054 do 1224 je nastalo nič manj kot 64 večinoma enodnevnih kneževin, za katerih nasledstvo je kandidiralo 293 knezov, njihove zahteve pa so povzročile 83 državljanskih vojn. [[Križarske vojne]] so povzročile preusmeritev evropskih trgovskih poti, kar je še pospešilo propadanje Kijevske Rusije. Leta 1204 so križarji v [[Četrta križarska vojna|Četrti križarski vojni]] osvojili Konstantinopel in izrinili Dneprsko trgovsko pot na obrobje. Kijevska Rusija je začela razpadati na množico kneževin in več regionalnih središč: [[Černigov]] (današnji Černigiv), [[Galič]], [[Veliki Novgorod|Novgorod]], [[Perejaslav-Hmelnjicki|Perejaslav]], [[Polack]], [[Smolensk]] in [[Vladimir-Suzdal]]. Prebivalci teh regionalnih središč so se kasneje razvili v tri nacionalnosti: [[Ukrajinci|Ukrajince]] na jugovzhodu in jugozahodu, [[Belorusi|Beloruse]] na severozahodu in [[Rusi|Ruse]] na severu in severovzhodu. === Novgorodska republika === [[Slika:Cathedral of St. Sophia, the Holy Wisdom of God in Novgorod, Russia.jpg|thumb|200px| Katedrala svete Sofije v Novgorodu, sredina 11. stoletja]] Novgorodska republika ne severu Kijevske Rusije je uspevala predvsem zaradi obvladovanja trgovskih poti od Volge do [[Baltsko morje|Baltskega morja]]. S propadanjem Kijevske Rusije se je njena neodvisnost vedno bolj krepila. V Novgorodu je vladala lokalna [[oligarhija]], glavne odločitve pa je sprejemal mestni svet. Mestni svet je tudi volil novgorodskega kneza, ki je bil obenem tudi poveljnik vojske. Novgorod je v 12. stoletju dobil svojega nadškofa, kar kaže na njegov pomen in politično neodvisnost. V svojih političnih in trgovskih dejavnostih je bil kot druge kneževine Kijevske Rusije podoben severnoevropskim mestom iz [[Hansa|Hanzeatske lige]], uspešne zveze, ki je od 13. do 17. stoletja obvladovala trgovino ob Baltiku. === Severovzhod === Na severovzhodu Kijevske Rusije so Slovani kolonizirali ozemlje, na katerem je kasneje nastala [[Velika moskovska kneževina]]. Podjarmili so tam živeča [[Finci|finska]] plemena, ki so se nazadnje zlila z njimi. Najstarejše središče severovzhodne regije je bil [[Rostov na Donu|Rostov]], ki je izpodrinil [[Suzdal]] in nato [[Vladimir, Rusija|Vladimir]], ki je postal prestolnica [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]]. Zaradi stalnih napadov nomadskih turških plemen na Kijev, se je od tam na severovzhod preselilo veliko število prebivalcev. Z upadanjem prebivalstva v južnih pokrajinah se je zato na sever preselilo tudi veliko [[bojar]]jev, plemičev in umetnikov, tako da je Vladimiro-Suzdalska kneževina postala glavna sila Kijevske Rusije. Vladimiro-suzdalski knez Andrej Bogoljubski je hotel združiti ozemlja pod svojo oblastjo, zato je leta 1169 napadel in izropal Kijev<ref>Andrey Yurievich Bogolyubsky, Russia the Great, http://russia.rin.ru/guides_e/4960.html, prejeto 7. avgusta 2007</ref> in na kijevski prestol posadil svojega mlajšega brata, sam pa se je vrnil v Suzdal. Politična moč se je v drugi polovici 12. stoletja začela umikati iz Kijeva. Leta 1299, na predvečer [[Mongoli|mongolskih]] pohodov proti zahodu, se je prestolnica Kijevske Rusije preselila iz Kijeva v Vladimir, ki je postal tudi versko središče severnih regij. === Jugozahod === Na jugozahodu je kneževina [[Galič]] razvila trgovske zveze s sosednjo Poljsko, Ogrsko in [[Litva|Litvo]] in postala naslednik Kijevske Rusije. V zgodnjem 13. stoletju je knez Roman Mstislavič obe kneževini združil, osvojil Kijev in se oklical za velikega kneza Kijevske Rusije. Njegov sin Danilo (Danijel) Gališki (vladal 1238-1264) je bil prvi vladar Kijevske Rusije, ki je sprejel krono od rimskega [[papež]]a, vendar ni prekinil stikov s Konstantinoplom. V zgodnjem 14. stoletju je konstantinopelski patriarh Vzhodne pravoslavne cerkve podelil vladarjem [[Gališko-Volinska kneževina|Gališko-Volinske kneževine]] položaj [[metropolit]]a, ker se je kijevski metropola preselila v Vladimir. Kmalu zatem so litovski vladarji zahtevali in dobili položaj metropole za Novagrudok, vendar je že v zgodnjem 15. stoletju novagrudoški metropoli zavladal metropolit Kijeva, Galiča in vseh Rusinov. Gališko-Volinska kneževina se je zatem dolgo, vendar neuspešno, spopadala z Mongoli, načenjali pa so jo tudi notranji spori in vmešavanje tujcev. Ko je sredi 14. stoletja izumrla Mstislavova veja Rurikove rodbine, je Gališko-Volinska kneževina ugasnila. Galič je zasedla Poljska, Volinijo s Kijevom pa Litva in leta 1321 se je vladanje Rurikov končalo. Litovski vladarji so nato kneževino preimenovali v [[Rutenija|Rutenijo]]. == Vzroki za propadanje in padec == Propad Kijevske Rusije je povzročil splet več vzrokov. Prvi pomembni vzrok je bila že omenjena rast moči regionalnih središč. V kneževini je vladal neobičajen sistem prenosa oblasti, ki se ni prenašala z očeta na sina, pač pa na najstarejšega člana vladajoče dinastije. V večini primerov je bil to vladarjev najstarejši brat. Takšen sistem je povzročal stalno sovraštvo in rivalstvo znotraj vladarske družine, ki se je pogosto končalo z brutalnimi uboji sorodnikov. Veliko vlogo je imelo tudi upadanje moči Bizantinskega cesarstva, ki je bilo glavni trgovski partner Kijevske Rusije. [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov]], po kateri je potovalo blago od Črnega morja, ki je bilo v glavnem v bizantinski posesti, preko Vzhodne Evrope do Baltika, je bila osnova kijevskega bogastva in razcveta. Ko so se v Bizantinskem cesarstvu začeli nemiri, so dobave blaga postale neredne, dobički so skopneli in Kijev je izgubil svojo privlačnost. Druge trgovske poti, ki so tudi šle skozi Kijev, so bile gospodarsko mnogo manj pomembne. Druga glavna trgovska pot, ki je potekala po Volgi, je bila preveč daleč proti vzhodu in severu in je zato bolj pripomogla k vzponu Moskve. Prenos pravoslavnega metropolitskega sedeža iz Kijeva v Vladimir je močno spodkopala avtoriteto Kijeva, brutalna in tragična invazija [[Mongoli|Mongolov]] pa je pokopala vsako upanje po ponovnem vzponu. == Dediščina == [[Slika:Russkaya pravda razvorot.jpg|thumb|150px|left|''Russka pravda'', stran prepisa neznanega prepisovalca iz 13. ali 14. stoletja]] Kijevska Rusija je bila v primerjavi z zahodno Evropo redko naseljena,<ref>[http://www.fordham.edu/halsall/source/pop-in-eur.html Medieval Sourcebook: Tables on Population in Medieval Europe]</ref> bila pa je največja takratna država in tudi kulturno najnaprednejša.{{#tag:ref|Vladimirjevemu privzemu krščanstva je sledila trgovina z Bizantinskim cesarstvom, trgovini pa bizantinska umetnost in kultura. Današnja jugovzhodna Rusija je zato v naslednjem stoletju postala mnogo bolj napredna in civilizirana kot katera koli zahodnoevropska država tistega časa.<ref>{{cite book | last = Sherman| first = Charles Phineas|title = Roman Law in the Modern World | url = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&vid=OCLC00824429&id=zh6ksO3bn0YC&dq=%22Roman+Law+in+the+Modern+World%22&pg=PP7&printsec=2&lpg=PP7| year = 1917 | publisher = The Boston Book Company | location = Boston | pages = 191 | chapter = Russia | chapterurl = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&vid=OCLC00824429&id=zh6ksO3bn0YC&pg=PA191&lpg=PA191&dq=advanced+culture+OR+cultural+Kiev+novgorod&vq=%22Russia+became+more+advanced++in+civilization+than+any+western+European+State+of+the+period%22 }}</ref>||group=op.}} Pismenost v Kijevu, Novgorodu in drugih velikih mestih je bila velika.<ref name="TikhomirovGorodaLit">{{cite book | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus)| url = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/Info| year = 1956| location = Moscow | pages = 261| chapter = Literacy among the citi dwellers | chapterurl = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/page261 }} {{ikona ru}}</ref>{{#tag:ref|Vladimirjeva zasluga in zasluga njegovih svetovalcev je bila, da niso gradili samo cerkva, ampak tudi šole. Obveznemu pokristjanjevanju je sledilo obvezno šolstvo. Šole se niso ustanavljale samo v Kijevu, ampak tudi v provincialnih mestih. Iz ''Knjige sv. Feodozije'' je razvidno, da je bila v Kursku šola že okrog leta 1023. V času Jaroslavovega vladanja (1019-1054) je šolstvo pognalo korenine in njegove koristi so bile očitne. Jaroslav je okrog leta 1030 v Novgorodu ustanovil bogoslovno šolo za tristo otrok, v kateri so laiki in kleriki otroke učili 'učenosti'. Splošen ukrep, ki ga je izdal Jaroslav, je bil, da so morali farni duhovniki poučevati svoje vernike.<ref>{{cite book | last = Vernadsky| first = George| authorlink = | title = Kievan Russia| year = 1973|publisher = Yale University Press| isbn =0300016476 | pages = 426| chapter = Russian Civilization in the Kievan Period: Education| chapterurl = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&visbn=0300016476&id=1HEdAP9N6ikC&pg=PA277&lpg=PA277&dq=george+vernadsky&vq=education&sig=5qLzu9sfZQ2JdQ3jiM-nb3Ycm8Y}}</ref>|group=op.}} Dokumenti, pisani na brezovi skorji dokazujejo, da so pisali tudi ljubezenska pisma in celo listke za plonkanje v šoli. Novgorod je imel [[kanalizacija|kanalizacijo]]<ref name="Mikla">{{cite book | last = Miklashevsky | first = N.| authorlink = |display-authors=etal | editor = | others = |script-title=ru:ИСТОРИЯ ВОДОПРОВОДА В РОССИИ |trans-title=Zgodovina vodovoda v Rusiji| origyear = |url=http://ecoflash.narod.ru/likbez_8.htm | accessdate = | edition = | year = 2000 | publisher = ? | location = Saint Petersburg, Russia | language = ru|isbn = 9785820601149 | page = 240|chapter = Istoriya vodoprovoda v Rossii|quote =}}</ref> in z lesom tlakovane ulice, kar je bilo v tistih časih prava redkost. Zakonik ''Ruska pravda'' je omejil kaznovanje kriminalnih dejanj večinoma na izrekanje denarnih kazni. Smrtna kazen se na splošno ni izrekala.{{#tag:ref|Najbolj opazen aspekt kazenskih predpisov je bil, da je imela izrečena kazen obliko odvzema premoženja ali izgon, še bolj pogosto pa plačilo denarne kazni. Celo umori in druga težka kriminalna dejanja, organizirana kraja konj in ropi so se kaznovali s plačilom denarne kazni. Vladimir Veliki je sicer vpeljal smrtno kazen, a se je tudi ta kmalu spremenila v denarno kazen.<ref>Magocsi, Paul Robert. (1996). ''A History of Ukraine''. Toronto: University of Toronto Press, str. 90. ISBN 0-8020-0830-5</ref>|group=op.}} Ženske so imele nekaj neodtujljivih pravic, na primer pravico do lastnine in pravico do dedovanja.<ref name="TikhomirovRP">{{cite book | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Пособие для изучения Русской Правды |url = http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/RP/ | edition = 2. izdaja| year = 1953 | publisher = Издание Московского университета | location = Moscow | pages = 190}} {{ikona ru}}</ref><ref name=Martin_p72>Janet, Martin. (1995). ''Medieval Russia, 980-1584''. Cambridge, str. 72.</ref><ref name=VernadWoman>{{cite book | last = Vernadsky| first = George| authorlink = | title = Kievan Russia | year = 1973|publisher = Yale University Press| location = | isbn =0300016476 | pages = 426| chapter = Social organization: Woman| chapterurl = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&visbn=0300016476&id=1HEdAP9N6ikC&pg=PA154&lpg=PA154&dq=george+vernadsky&vq=woman&sig=orLBptS63b4rGG_0QIUaFeCtp5o}}</ref> Gospodarski razvoj Kijevske Rusije se kaže tudi v številu prebivalcev. V Kijevu je okrog leta 1200 živelo približno 50.000 prebivalcev, v Novgorodu in Černigovu pa okrog 30.000.<ref name=Martin_p61>Janet, ''Medieval Russia, 980-1584'', 1995, str. 61.</ref> Konstantinopel je imel okrog leta 1180 približno 400.000 prebivalcev.<ref name="popu">Phillips, J. ''The Fourth Crusade and the Sack of Constantinople'', str. 144.</ref> Mihail Tihomirov je izračunal, da je imela Kijevska Rus tik pred mongolsko invazijo okrog 300 mestnih središč.<ref name="TikhomirovGorodaPop">{{cite book | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus)| url = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/Info|year = 1956 | location = Moscow | pages = 36,39,43| chapter = The origin of Russian cities | chapterurl = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/page9}} {{ikona ru}}</ref> Ruriki so bili rodbina z najboljšimi družinskimi zvezami v Evropi in so zato imeli velik vpliv v evropski politiki. Jaroslav I. Modri, čigar mačeha je bila iz bizantinske vladarske hiše, je bil poročen z Ingegärd Olofsdotter, edino zakonsko hčerko švedskega kralja Olafa Skötkonunga, ki je pokristjanil Švedsko. Njegove hčerke so postale kraljice Ogrske, Francije in Norveške, sinovi pa so bili poročeni s hčerkami poljskega kralja, bizantinskega cesarja in celo s papeževo nečakinjo. Njegovi vnukinji sta bili nemška cesarica in, po eni od teorij, škotska kraljica. Vnuk je bil poročen z edinko zadnjega anglosaškega kralja Anglije.{{#tag:ref|V srednjeveški Evropi je bil znak dinastičnega prestiža pripravljenost neke druge vladajoče rodbine, da se z njo sorodstveno poveže. V tem pogledu je bil Jaroslavov prestiž prav gotovo velik, saj so ga zgodovinarji pogosto imenovali ''tast Evrope''.<ref>{{cite book | first= Orest| last= Subtelny | title=Ukraine: A History | location= Toronto | publisher=University of Toronto Press | year=1988 | isbn=0-8020-5808-6 | pages= 35}})</ref>|group=op.}}{{#tag:ref|Zaradi razvejanih družinskih vezi je Kijevska Rusija postala zelo znana po Evropi.<ref>Paul Robert Magocsi, (1996), ''A History of Ukraine''. Toronto: University of Toronto Press, str. 76. ISBN 0-8020-0830-5</ref>|group=op.}} Kijevska Rusija je zapustila bogato dediščino. Vladarji iz Rurikove rodbine so združili ogromno ozemlje, poseljeno z [[Vzhodni Slovani|Vzhodnimi Slovani]], v pomembno, čeprav nestabilno državo. Potem, ko je država sprejela vzhodno pravoslavno vero, je prišlo do bizantinsko-slovanske sinteze v kulturi, umetnosti in državni upravi. Na zahodnem robu države je kot dediščina Kijevske Rusije še dve stoletji živela [[Gališko-Volinska kneževina]]. Njeno ozemlje je skupaj z ozemljem današnje Ukrajine in Belorusije kasneje pripadlo Gediminovičem ([[litovščina|litovsko]] Gediminaičių), vladarjem močne, pretežno slovanizirane [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], ki se je naslanjala na slovansko kulturno in pravno tradicijo. Glede na to, da je bilo gospodarsko in kulturno jedro Kijevske Rusije v današnji [[Ukrajina|Ukrajini]], jo imajo sodobni zgodovinarji za predhodnico sodobne ukrajinske države, [[ukrajinščina|ukrajinski jezik]] pa za naslednika pogovornega jezika Kijevske Rusije.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9074133 Ukrainian language], ''Encyclopædia Britannica''</ref> Na severovzhodnem robu Kijevske Rusije je njeno izročilo prevzela [[Vladimiro-Suzdalska kneževina]], ki se je postopoma preusmerila proti Moskvi. Na skrajnem severu sta nastali fevdalni republiki [[Veliki Novgorod|Novgorod]] in [[Pskov]], ki sta imeli ločeni in manj avtokratski različici ruske zakonodaje in sta živeli vse do 16. stoletja, ko sta postali del [[Velika moskovska kneževina|Velike moskovske kneževine]]. == Upravne enote (11. stoletje) == * Novgorodsko ozemlje, zaveznik Kijevske Rusije, od leta 1336 republika * Rostovsko-Suzdalska kneževina, kasneje Vladimiro-Suzdalska kneževina * Polocka kneževina, separatistično ozemlje pod delno suverenostjo Kijevske Rusije * Smolenska kneževina, od 1054 * Perejaslavska kneževina * Volinska kneževina * Kijevska kneževina ** Gališka kneževina, pod suverenostjo Kijeva ** Turovo-Pinska kneževina, pod suverenostjo Kijeva * Černigivska (Černigovska) kneževina ** Rjazanska kneževina, pod suverenostjo Černigiva ** Novgorodo-Siverska kneževina, pod suverenostjo Černigiva * Tmutorokan * Bela veža (Sarkel), od leta 965 do 12. Stoletja * južna odvisna ozemlja (Cjurupinsk, Novi Galič, Peresečen) == Opombe == <references group="op." /> == Sklici == {{opombe|2}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 880]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1240]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Zgodovina Belorusije]] {{normativna kontrola}} rnankft3xtz5f74hy51avv4enuqz20v 5724982 5724981 2022-07-29T00:02:11Z Vladimir Anželj 213782 Dodatek k prejšnjemu dodatku wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Ки́евская Русь |conventional_long_name = Kijevska Rusija |common_name = |continent = Evropa |region = [[Belorusija]], [[Ukrajina]], zahodna [[Rusija ]]|year_start = 880 |year_end = 1240 |date_start = |date_end = |event_start = |event_end = |p1 = Ruski kaganat |image_p1 = |p2 = Hazarija |flag_p2 = |s3 = kraljestvo Galicija–Volhinija |flag_s3 = Alex K Halych-Volhynia.svg |image_flag = |image_coat = Yarthewise.png |coa_size = 77px |s2 = Novgorodska republika |flag_s2 = Novgorod1400.png |s1 = Vladimir-Suzdal |flag_s1 = Seal of Alexander Nevsky 1236 Avers.svg |image_coat = Coin of Yaroslav the Wise (reverse).svg |symbol_type = |image_map = Location of Kyivan Rus.png |image_map_caption = Kijevska Rusija v 11. stoletju |religion = [[slovanska mitologija|poganstvo]],<br /> [[pravoslavje|vzhodna pravoslavna cerkev]] |capital = [[Kijev]] |government_type = Kneževina |legislature = [[parlament|veče]] |title_leader = [[Veliki kijevski knez]] |leader1 = Oleg Novgorodski |year_leader1 = 882–912 |year_deputy1 = |common_languages = [[starovzhodnoslovanščina]] |currency = Kuna, grivna, nogata }} '''Kijevska Rusija (pravilno''' '''RUS'/RUSj), Rusija je novejše imenovanje države z prestolnico Moskva, ki se je do tedaj imenovala Moskovija, ozemlje katere je bilo v času do nastanka Moskovije del države Kijevska Rus', ki se je kasneje odcepila od Kijevske Rusi''' ([[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]] Ки́евская Русь, {{jezik-uk|Ки́ївська Русь}}, {{jezik-ru|Ки́евская Русь}}, {{jezik-be|Кіеўская Русь}}, {{jezik-grc|Ῥωσία}}, {{jezik-la|Rut(h)enia}}) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta [[880|882]] in je obstajala do sredine [[13. stoletje|13. stoletja]]. Skupaj so jo ustanovili predniki današnje ukrajinske nacije, knezi kijevske rodbine Poljani in skandinavski trgovci [[Varjagi]], imenovani Rusini, Ruteni ali Rusiči. Prestolnica države je bil [[Kijev]], sicer glavno mesto današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. Kijevska Rusija velja za zibelko treh sodobnih vzhodnoslovanskih narodov: [[Belorusi|Belorusov]], [[Rusi|Rusov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<ref>{{cite encyclopedia | encyclopedia=The Columbia Encyclopedia| edition= | year=2001-2005| article=Kievan Rus| url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html}}</ref><ref name="Plokhy2006">{{cite book |title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy |first=Serhii |year=2006 |publisher=Cambridge University Press |location=New York |isbn=9780521864039 |pages=10-15 |url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf |quote= |accessdate=}}</ref>, čeprav hočejo sodobni zgodovinarji vseh treh narodov zgodovino te srednjeveške države pripisati sami sebi.<ref name="Plokhy2006"/> Kijevska Rusija je doživela svojo zlato dobo med vladanjem [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja Velikega]] (980–1015) in njegovega sina [[Jaroslav Modri|Jaroslava I. Modrega]] (1019–1054). Med njunim vladanjem so sprejeli [[krščanstvo]] in prvi vzhodnoslovanski pisani pravni kodeks ''Ruska pravda'' (Правда роусьскаꙗ, ''Pravda Rusĭskaya''). Prvi vladarji Kijevske Rusije so bili zelo verjetno pripadniki skandinavske vojaške elite, ki je vladala množici slovanskih podložnikov.<ref>Robin Milner-Gulland, ''The Russians'', Blackwell Publishing, 1999, ISBN 0-631-21849-1, 9780631218494, str. 45</ref> Skandinavci so se postopoma asimilirali med slovansko prebivalstvo, tako da je tretji znani vladar, Rurikov vnuk [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav I.]], že imel slovansko ime. Bizantinski zgodovinar [[Mihael Psel]] je trdil, da so Skandinavci vladali najmanj do sredine 11. stoletja.<ref>Michael Psellus: ''Chronographia'', ed. E. Sewter, (Yale University Press, 1953), str. 91 in R. Jenkins, ''Byzantium: The Imperial Centuries AD 610-1071'' (Toronto 1987), str. 307.</ref> Moč države je zaradi propadanja [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] začela usihati. Trgovske poti so presahnile, državo pa so dokončno uničili [[Mongolski vpadi v Evropo|Mongoli]] leta [[1240]]. == Zgodnja zgodovina == [[Slika:Varangian routes.png|thumb|left|225px|Glavne trgovske poti Kijevske Rusije od 8. do 11. stoletja: [[Volga]] od [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] in [[Perzija|Perzije]] (rdeča), [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|varjaška trgovska pot]] iz Uppsale do Ladoškega jezera (škrlatna) in naprej do [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (modra); ostale trgovske poti so označene z oranžno barvo]] Po mnenju nekaterih zgodovinarjev so se severna plemena začela v zgodnjem 9. stoletju združevati v ohlapni [[Ruski kaganat|kaganat]], ki je nekakšen predhodnik Kijevske Rusije.<ref>Franklin, Simon in Shepard, Jonathon, The Emergence of Rus, 750–1200. (Longman History of Russia, general editor Harold Shukman.) Longman, London, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 33-36.</ref><ref>Jones, Gwyn. A History of the Vikings. 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 249-250.</ref><ref>Christian, David. ''A History of Russia, Mongolia and Central Asia.'' Blackwell, 1999, str. 340-341.</ref> Najstarejša kronika Kijevske Rusije ''[[Zgodovina minulih let]]'' (starovzhodnoslovansko: Повѣсть времяньныхъ лѣтъ), imenovana tudi Nestorjeva ''kronika'', pravi, da je bil [[Vikingi|Varjag]] (Viking) z imenom [[Rurik]] (ali Rjurik) okrog leta 860 v [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] izvoljen za vladarja več [[Slovani|slovanskih]] in [[Finci|finskih]] plemen, potem pa je odšel na jug in razširil svojo oblast do Kijeva, glavnega mesta današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. ''Zgodovina minulih let'' o tem pravi: :''Leto 6367 (859): Varjagi z druge strani morja so pobirali davke od Čudov, Slovanov, Merjanov, Vepsov, Krivičev...'' :''Leto 6370 (852): Varjage so [omenjena plemena] pregnali nazaj čez morje, jim prenehali plačevati davke in si začeli vladati sami. Toda med njimi je vladalo brezzakonje in pleme se je dvignilo proti drugemu plemenu. Nesoglasja so prerasla v vojne, zato so si nazadnje rekli: "Poiščimo kneza, ki nam bo vladal in sodil po naših običajih". In so odšli čez morje do Varjagov. Ti Varjagi so se imenovali Rusini, tako kot so se nekateri imenovali Švedi, drugi pa Normani, Angli in Goti (Gotlandci). Čudi, Slovani, Merjani, Vepsi in Kriviči so Rusinom dejali: »Naša dežela je velika in bogata, toda v njej ni reda. Zato pridite in nam vladajte kot knezi«. Odzvali so se trije bratje s svojimi sorodniki in s seboj pripeljali vse Rusine.'' [[Slika:Kievska rus 11th century.png|thumb|200px|Kijevska Rusija sredi 11. stoletja]] Varjagi so se najprej naselili v [[Stara Ladoga|Ladogi]], potem pa so se preselili proti jugu v Novgorod in nazadnje v Kijev. Kijevsko Rusijo je okrog leta 880 na podlagi zavezništva s Poljaki ustanovil knez [[Oleg Novgorodski]], potem ko je leta 878 ubil prva varjaška vojskovodja Askolda in Dira. V naslednjih 35 letih je Oleg podjarmil številna vzhodnoslovanska in finska plemena. Leta 907 je napadel Konstantinopel in leta 911 kot enakopraven partner podpisal trgovsko pogodbo z Bizantinskim cesarstvom. Nova kijevska država je uspevala zaradi obsežnega izvoza [[krzno|krzna]], [[čebelji vosek|čebeljega voska]] in [[med]]u in zaradi obvladovanja glavnih trgovskih poti v Vzhodni Evropi. Najpomembnejše so bile [[Volška trgovska pot]] od [[Baltik]]a do Orienta, [[Dneper|dneprska]] trgovska pot od Baltika do [[Črno morje|Črnega morja]] in trgovska pot med [[Hazari]] in [[Germani]]. Zaradi proskandinavske naravnanosti ''Zgodovine minulih let'' nekateri slovanski zgodovinarji zmanjšujejo vlogo Varjagov v ustanovitvi Kijevske Rusije, ker niso vsa slovanska plemena, na primer Drevljani, takoj na začetku priznala oblasti Kijeva. Kijevski vladarji od [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslava I.]] (vladal 945–972) dalje so imeli slovanska imena, vendar je njihova ''družina'' ostala še naprej skandinavska. Svjatoslav I. je dosegel velike vojaške uspehe: leta 965 je porazil Hazare in dokončno uničil njihovo cesarstvo, za njimi pa še [[Volška Bolgarija|Volške Bolgare]], ki so bili hazarski [[vazal]]i. V 9. stoletju so se začele težave z nomadskimi [[Pečenegi]], ki so več kot dve stoletji vpadali na ozemlje Kijevske Rusije. Vpadi so občasno prerasli v prave vojne, kakršna je bila vojna [[Igor I. Kijevski|Igorja I.]] leta 920, vmes pa so bila tudi obdobja zavezništva, na primer leta 943, ko so skupaj napadli Bizantinsko cesarstvo.{{#tag:ref|[[Ibn Haukal]] opisuje Pečenege kot dolgoletne zaveznike Rusov, katere so v 10. stoletju stalno spremljali na njihovih kaspijskih vojnih pohodih.|group=op.}} Leta 968 so Pečenegi napadli in zatem oblegali Kijev.<ref>[http://web.archive.org/20021007001646/www.geocities.com/egfroth1/Pechenegs The Pechenegs, History and Warfare], Steven Lowe and Dmitriy V. Ryaboy</ref> Pečenege je v vojnah proti vzhodnoslovanskim državam vedno odkrito podpiralo Bizantinsko cesarstvo. == Zlata doba Kijeva == Kijevska regija je bila naslednjih dvesto let najpomembnejši del Kijevske Rusije. Mestu in okolici je vladal veliki knez, drugim mestom pa so vladali njegovi sorodniki, ki so mu bili podrejeni in so mu plačevali davek. Država je dosegla svoj višek med vladanjem kneza [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] (vladal 980-1015) in [[Jaroslav I. Modri|Jaroslava Modrega]] (vladal 1019-1054). Oba vladarja sta nadaljevala s širjenjem države, ki ga je pred njima začel Oleg. [[Slika:Ostromir Gospel 2.jpg|thumb|150px|left|''Ostromirov evangelij'', najstarejši znani rusinski rokopis iz leta 1056 ali 1057]] Vladimir je prišel na prestol po smrti svojega očeta [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslava]]. Njegov najbolj znan dosežek je kristjanizacija Kijevske Rusije, ki se je začela leta 988. Letopisi trdijo, da je Vladimir, ko se je odločil da bo namesto [[Slovanska mitologija|slovanskega poganstva]] sprejel novo vero, v Evropo poslal nekaj svojih najbolj cenjenih svetovalcev in vojakov. Odposlanci so obiskali [[Rimskokatoliška cerkev|kristjane latinskega obreda]], [[Judaizem|Jude]] in [[Islam|muslimane]] in nazadnje prišli v Konstantinopel. Islam so zavrnili, med drugim tudi zaradi prepovedi uživanja [[alkohol]]a, judaizem zaradi njihovega boga, ki je dovolil, da je njegovo izbrano ljudstvo prikrajšano za svojo državo, rimskokatoliško obredje pa se jim je zdelo medlo. V Konstantinoplu so bili tako osupli nad lepoto [[stolnica|stolnice]] [[Hagija Sofija]] in bizantinskim obredjem, da so se odločili zanj. Po vrnitvi v domovino so Vladimirja prepričali, da je vera bizantinskega obredja zanje najboljša izbira. Vladimir je zatem odpotoval v Konstantinopel in se tam poročil s princeso Ano, sestro bizantinskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]]<ref>Janet, Martin. (1995). ''Medieval Russia, 980-1584''. Cambridge, str. 7.</ref> Vladimirjeva izbira pravoslavnega krščanstva bi lahko bila tudi odraz njegovih tesnih osebnih vezi s Konstantinoplom, ki je gospodoval nad [[Črno morje|Črnim morjem]] in zato tudi nad Dneprom, ki je bil najvitalnejša kijevska trgovska pot. Privrženost pravoslavni cerkvi je imela daljnosežne politične, kulturne in verske posledice. Za potrebe slovanskih vernikov se je začela iz [[grščina|grščine]] prevajati cerkvena literatura, pisana v [[cirilica|cirilici]]. Prevedena literatura je še pospešila širjenje krščanstva med vzhodnimi Slovani in jih seznanila z osnovami [[filozofija|grške filozofije]], znanosti in zgodovinopisja brez učenja grškega jezika. V srednjeveški zahodni in srednji Evropi je bilo stanje povsem drugačno, saj so se morali izobraženci najprej naučiti [[latinščina|latinščine]]. Vzhodni Slovani so bili neodvisni od rimskih oblasti in načel latinskega nauka, zato so razvili svojo lastno literaturo in umetnost, ki sta se precej razlikovali od tistih v drugih vzhodnih pravoslavnih državah. Po [[Velika shizma|Veliki shizmi]] leta 1054 je rusinska cerkev nekaj časa vzdrževala stike z Rimom in Konstantinoplom, potem pa se je skupaj z večino drugih vzhodnih Cerkva priključila vzhodnemu pravoslavju. [[Slika:Chrám svaté Sofie (Kyjev).jpg|thumb|right|200px|Katedrala svete Sofije v Kijevu]] Leta 1019 je kijevski prestol zasedel [[Jaroslav Modri]], ki se je vse do leta 1036 boril s svojimi brati za oblast nad celotno državo. Podobno kot Vladimir se je trudil za izboljšanje odnosov z ostalo Evropo, predvsem z Bizantinskim cesarstvom. Jaroslavova vnukinja Eufrazija, hčerka njegovega sina [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevoloda I. Kijevskega]], je bila poročena s cesarjem [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Henrik III. Nemški|Henrikom III.]]. Jaroslav je pripravil tudi poroke svoje sestre in treh hčera s kralji [[Poljska|Poljske]], [[Francija|Francije]], [[Ogrska|Ogrske]] in [[Norveška|Norveške]]. Razglasil je prvi vzhodnoslovanski zakonik ''Ruska pravda'', zgradil cerkvi svete Sofije v Kijevu in Novgorodu, podpiral lokalno duhovščino in meništvo in, tako pravijo, osnoval šolski sistem. Jaroslavovi sinovi so razvili slavni kijevski samostan [[Kijevsko-Pečerska lavra]], ki je bil v Kijevski Rusiji nekakšna cerkvena akademija. V 11. in 12. stoletju so bili kijevski knezi in dvor mešanica skandinavskih in slovanskih elit. Vodilni vojaki in državni uradniki so za svoje usluge od velikih knezov dobivali denar in zemljiške posesti. Kijevska družba je imela zelo malo stanovskih organizacij in svobodnih mest, ki so bila značilna za zahodnoevropski fevdalizem. Mestni trgovci, umetniki in delavci so lahko uveljavljali svojo politično voljo v mestnem svetu (''veče''), ki so ga sestavljali vsi odrasli moški prebivalci. Na dnu družbene lestvice so bili sužnji. Pomemben družbeni razred so bili kmetje, ki so plačevali davke in imeli delovne obveznosti do svojih knezov, [[tlačanstvo|tlačanstva]], ki je bilo značilno za Zahodno Evropo, pa v Kijevski Rusiji ni bilo. == Vzpon regionalnih središč == Kijevska Rusija ni bila sposobna vzdrževati položaja močne in cvetoče države, deloma tudi zaradi združevanja pokrajin pod vodstvom lokalnega plemstva. Z naraščanjem števila prebivalcev so začeli lokalni interesi prevladovati nad interesi širše skupnosti. Začeli so se notranji spori in lokalni vladarji so za pomoč pogosto zaprosili tujce, predvsem [[Kumani|Polovce]], [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Ogre]]. Od leta 1054 do 1224 je nastalo nič manj kot 64 večinoma enodnevnih kneževin, za katerih nasledstvo je kandidiralo 293 knezov, njihove zahteve pa so povzročile 83 državljanskih vojn. [[Križarske vojne]] so povzročile preusmeritev evropskih trgovskih poti, kar je še pospešilo propadanje Kijevske Rusije. Leta 1204 so križarji v [[Četrta križarska vojna|Četrti križarski vojni]] osvojili Konstantinopel in izrinili Dneprsko trgovsko pot na obrobje. Kijevska Rusija je začela razpadati na množico kneževin in več regionalnih središč: [[Černigov]] (današnji Černigiv), [[Galič]], [[Veliki Novgorod|Novgorod]], [[Perejaslav-Hmelnjicki|Perejaslav]], [[Polack]], [[Smolensk]] in [[Vladimir-Suzdal]]. Prebivalci teh regionalnih središč so se kasneje razvili v tri nacionalnosti: [[Ukrajinci|Ukrajince]] na jugovzhodu in jugozahodu, [[Belorusi|Beloruse]] na severozahodu in [[Rusi|Ruse]] na severu in severovzhodu. === Novgorodska republika === [[Slika:Cathedral of St. Sophia, the Holy Wisdom of God in Novgorod, Russia.jpg|thumb|200px| Katedrala svete Sofije v Novgorodu, sredina 11. stoletja]] Novgorodska republika ne severu Kijevske Rusije je uspevala predvsem zaradi obvladovanja trgovskih poti od Volge do [[Baltsko morje|Baltskega morja]]. S propadanjem Kijevske Rusije se je njena neodvisnost vedno bolj krepila. V Novgorodu je vladala lokalna [[oligarhija]], glavne odločitve pa je sprejemal mestni svet. Mestni svet je tudi volil novgorodskega kneza, ki je bil obenem tudi poveljnik vojske. Novgorod je v 12. stoletju dobil svojega nadškofa, kar kaže na njegov pomen in politično neodvisnost. V svojih političnih in trgovskih dejavnostih je bil kot druge kneževine Kijevske Rusije podoben severnoevropskim mestom iz [[Hansa|Hanzeatske lige]], uspešne zveze, ki je od 13. do 17. stoletja obvladovala trgovino ob Baltiku. === Severovzhod === Na severovzhodu Kijevske Rusije so Slovani kolonizirali ozemlje, na katerem je kasneje nastala [[Velika moskovska kneževina]]. Podjarmili so tam živeča [[Finci|finska]] plemena, ki so se nazadnje zlila z njimi. Najstarejše središče severovzhodne regije je bil [[Rostov na Donu|Rostov]], ki je izpodrinil [[Suzdal]] in nato [[Vladimir, Rusija|Vladimir]], ki je postal prestolnica [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]]. Zaradi stalnih napadov nomadskih turških plemen na Kijev, se je od tam na severovzhod preselilo veliko število prebivalcev. Z upadanjem prebivalstva v južnih pokrajinah se je zato na sever preselilo tudi veliko [[bojar]]jev, plemičev in umetnikov, tako da je Vladimiro-Suzdalska kneževina postala glavna sila Kijevske Rusije. Vladimiro-suzdalski knez Andrej Bogoljubski je hotel združiti ozemlja pod svojo oblastjo, zato je leta 1169 napadel in izropal Kijev<ref>Andrey Yurievich Bogolyubsky, Russia the Great, http://russia.rin.ru/guides_e/4960.html, prejeto 7. avgusta 2007</ref> in na kijevski prestol posadil svojega mlajšega brata, sam pa se je vrnil v Suzdal. Politična moč se je v drugi polovici 12. stoletja začela umikati iz Kijeva. Leta 1299, na predvečer [[Mongoli|mongolskih]] pohodov proti zahodu, se je prestolnica Kijevske Rusije preselila iz Kijeva v Vladimir, ki je postal tudi versko središče severnih regij. === Jugozahod === Na jugozahodu je kneževina [[Galič]] razvila trgovske zveze s sosednjo Poljsko, Ogrsko in [[Litva|Litvo]] in postala naslednik Kijevske Rusije. V zgodnjem 13. stoletju je knez Roman Mstislavič obe kneževini združil, osvojil Kijev in se oklical za velikega kneza Kijevske Rusije. Njegov sin Danilo (Danijel) Gališki (vladal 1238-1264) je bil prvi vladar Kijevske Rusije, ki je sprejel krono od rimskega [[papež]]a, vendar ni prekinil stikov s Konstantinoplom. V zgodnjem 14. stoletju je konstantinopelski patriarh Vzhodne pravoslavne cerkve podelil vladarjem [[Gališko-Volinska kneževina|Gališko-Volinske kneževine]] položaj [[metropolit]]a, ker se je kijevski metropola preselila v Vladimir. Kmalu zatem so litovski vladarji zahtevali in dobili položaj metropole za Novagrudok, vendar je že v zgodnjem 15. stoletju novagrudoški metropoli zavladal metropolit Kijeva, Galiča in vseh Rusinov. Gališko-Volinska kneževina se je zatem dolgo, vendar neuspešno, spopadala z Mongoli, načenjali pa so jo tudi notranji spori in vmešavanje tujcev. Ko je sredi 14. stoletja izumrla Mstislavova veja Rurikove rodbine, je Gališko-Volinska kneževina ugasnila. Galič je zasedla Poljska, Volinijo s Kijevom pa Litva in leta 1321 se je vladanje Rurikov končalo. Litovski vladarji so nato kneževino preimenovali v [[Rutenija|Rutenijo]]. == Vzroki za propadanje in padec == Propad Kijevske Rusije je povzročil splet več vzrokov. Prvi pomembni vzrok je bila že omenjena rast moči regionalnih središč. V kneževini je vladal neobičajen sistem prenosa oblasti, ki se ni prenašala z očeta na sina, pač pa na najstarejšega člana vladajoče dinastije. V večini primerov je bil to vladarjev najstarejši brat. Takšen sistem je povzročal stalno sovraštvo in rivalstvo znotraj vladarske družine, ki se je pogosto končalo z brutalnimi uboji sorodnikov. Veliko vlogo je imelo tudi upadanje moči Bizantinskega cesarstva, ki je bilo glavni trgovski partner Kijevske Rusije. [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov]], po kateri je potovalo blago od Črnega morja, ki je bilo v glavnem v bizantinski posesti, preko Vzhodne Evrope do Baltika, je bila osnova kijevskega bogastva in razcveta. Ko so se v Bizantinskem cesarstvu začeli nemiri, so dobave blaga postale neredne, dobički so skopneli in Kijev je izgubil svojo privlačnost. Druge trgovske poti, ki so tudi šle skozi Kijev, so bile gospodarsko mnogo manj pomembne. Druga glavna trgovska pot, ki je potekala po Volgi, je bila preveč daleč proti vzhodu in severu in je zato bolj pripomogla k vzponu Moskve. Prenos pravoslavnega metropolitskega sedeža iz Kijeva v Vladimir je močno spodkopala avtoriteto Kijeva, brutalna in tragična invazija [[Mongoli|Mongolov]] pa je pokopala vsako upanje po ponovnem vzponu. == Dediščina == [[Slika:Russkaya pravda razvorot.jpg|thumb|150px|left|''Russka pravda'', stran prepisa neznanega prepisovalca iz 13. ali 14. stoletja]] Kijevska Rusija je bila v primerjavi z zahodno Evropo redko naseljena,<ref>[http://www.fordham.edu/halsall/source/pop-in-eur.html Medieval Sourcebook: Tables on Population in Medieval Europe]</ref> bila pa je največja takratna država in tudi kulturno najnaprednejša.{{#tag:ref|Vladimirjevemu privzemu krščanstva je sledila trgovina z Bizantinskim cesarstvom, trgovini pa bizantinska umetnost in kultura. Današnja jugovzhodna Rusija je zato v naslednjem stoletju postala mnogo bolj napredna in civilizirana kot katera koli zahodnoevropska država tistega časa.<ref>{{cite book | last = Sherman| first = Charles Phineas|title = Roman Law in the Modern World | url = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&vid=OCLC00824429&id=zh6ksO3bn0YC&dq=%22Roman+Law+in+the+Modern+World%22&pg=PP7&printsec=2&lpg=PP7| year = 1917 | publisher = The Boston Book Company | location = Boston | pages = 191 | chapter = Russia | chapterurl = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&vid=OCLC00824429&id=zh6ksO3bn0YC&pg=PA191&lpg=PA191&dq=advanced+culture+OR+cultural+Kiev+novgorod&vq=%22Russia+became+more+advanced++in+civilization+than+any+western+European+State+of+the+period%22 }}</ref>||group=op.}} Pismenost v Kijevu, Novgorodu in drugih velikih mestih je bila velika.<ref name="TikhomirovGorodaLit">{{cite book | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus)| url = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/Info| year = 1956| location = Moscow | pages = 261| chapter = Literacy among the citi dwellers | chapterurl = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/page261 }} {{ikona ru}}</ref>{{#tag:ref|Vladimirjeva zasluga in zasluga njegovih svetovalcev je bila, da niso gradili samo cerkva, ampak tudi šole. Obveznemu pokristjanjevanju je sledilo obvezno šolstvo. Šole se niso ustanavljale samo v Kijevu, ampak tudi v provincialnih mestih. Iz ''Knjige sv. Feodozije'' je razvidno, da je bila v Kursku šola že okrog leta 1023. V času Jaroslavovega vladanja (1019-1054) je šolstvo pognalo korenine in njegove koristi so bile očitne. Jaroslav je okrog leta 1030 v Novgorodu ustanovil bogoslovno šolo za tristo otrok, v kateri so laiki in kleriki otroke učili 'učenosti'. Splošen ukrep, ki ga je izdal Jaroslav, je bil, da so morali farni duhovniki poučevati svoje vernike.<ref>{{cite book | last = Vernadsky| first = George| authorlink = | title = Kievan Russia| year = 1973|publisher = Yale University Press| isbn =0300016476 | pages = 426| chapter = Russian Civilization in the Kievan Period: Education| chapterurl = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&visbn=0300016476&id=1HEdAP9N6ikC&pg=PA277&lpg=PA277&dq=george+vernadsky&vq=education&sig=5qLzu9sfZQ2JdQ3jiM-nb3Ycm8Y}}</ref>|group=op.}} Dokumenti, pisani na brezovi skorji dokazujejo, da so pisali tudi ljubezenska pisma in celo listke za plonkanje v šoli. Novgorod je imel [[kanalizacija|kanalizacijo]]<ref name="Mikla">{{cite book | last = Miklashevsky | first = N.| authorlink = |display-authors=etal | editor = | others = |script-title=ru:ИСТОРИЯ ВОДОПРОВОДА В РОССИИ |trans-title=Zgodovina vodovoda v Rusiji| origyear = |url=http://ecoflash.narod.ru/likbez_8.htm | accessdate = | edition = | year = 2000 | publisher = ? | location = Saint Petersburg, Russia | language = ru|isbn = 9785820601149 | page = 240|chapter = Istoriya vodoprovoda v Rossii|quote =}}</ref> in z lesom tlakovane ulice, kar je bilo v tistih časih prava redkost. Zakonik ''Ruska pravda'' je omejil kaznovanje kriminalnih dejanj večinoma na izrekanje denarnih kazni. Smrtna kazen se na splošno ni izrekala.{{#tag:ref|Najbolj opazen aspekt kazenskih predpisov je bil, da je imela izrečena kazen obliko odvzema premoženja ali izgon, še bolj pogosto pa plačilo denarne kazni. Celo umori in druga težka kriminalna dejanja, organizirana kraja konj in ropi so se kaznovali s plačilom denarne kazni. Vladimir Veliki je sicer vpeljal smrtno kazen, a se je tudi ta kmalu spremenila v denarno kazen.<ref>Magocsi, Paul Robert. (1996). ''A History of Ukraine''. Toronto: University of Toronto Press, str. 90. ISBN 0-8020-0830-5</ref>|group=op.}} Ženske so imele nekaj neodtujljivih pravic, na primer pravico do lastnine in pravico do dedovanja.<ref name="TikhomirovRP">{{cite book | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Пособие для изучения Русской Правды |url = http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/RP/ | edition = 2. izdaja| year = 1953 | publisher = Издание Московского университета | location = Moscow | pages = 190}} {{ikona ru}}</ref><ref name=Martin_p72>Janet, Martin. (1995). ''Medieval Russia, 980-1584''. Cambridge, str. 72.</ref><ref name=VernadWoman>{{cite book | last = Vernadsky| first = George| authorlink = | title = Kievan Russia | year = 1973|publisher = Yale University Press| location = | isbn =0300016476 | pages = 426| chapter = Social organization: Woman| chapterurl = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&visbn=0300016476&id=1HEdAP9N6ikC&pg=PA154&lpg=PA154&dq=george+vernadsky&vq=woman&sig=orLBptS63b4rGG_0QIUaFeCtp5o}}</ref> Gospodarski razvoj Kijevske Rusije se kaže tudi v številu prebivalcev. V Kijevu je okrog leta 1200 živelo približno 50.000 prebivalcev, v Novgorodu in Černigovu pa okrog 30.000.<ref name=Martin_p61>Janet, ''Medieval Russia, 980-1584'', 1995, str. 61.</ref> Konstantinopel je imel okrog leta 1180 približno 400.000 prebivalcev.<ref name="popu">Phillips, J. ''The Fourth Crusade and the Sack of Constantinople'', str. 144.</ref> Mihail Tihomirov je izračunal, da je imela Kijevska Rus tik pred mongolsko invazijo okrog 300 mestnih središč.<ref name="TikhomirovGorodaPop">{{cite book | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus)| url = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/Info|year = 1956 | location = Moscow | pages = 36,39,43| chapter = The origin of Russian cities | chapterurl = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/page9}} {{ikona ru}}</ref> Ruriki so bili rodbina z najboljšimi družinskimi zvezami v Evropi in so zato imeli velik vpliv v evropski politiki. Jaroslav I. Modri, čigar mačeha je bila iz bizantinske vladarske hiše, je bil poročen z Ingegärd Olofsdotter, edino zakonsko hčerko švedskega kralja Olafa Skötkonunga, ki je pokristjanil Švedsko. Njegove hčerke so postale kraljice Ogrske, Francije in Norveške, sinovi pa so bili poročeni s hčerkami poljskega kralja, bizantinskega cesarja in celo s papeževo nečakinjo. Njegovi vnukinji sta bili nemška cesarica in, po eni od teorij, škotska kraljica. Vnuk je bil poročen z edinko zadnjega anglosaškega kralja Anglije.{{#tag:ref|V srednjeveški Evropi je bil znak dinastičnega prestiža pripravljenost neke druge vladajoče rodbine, da se z njo sorodstveno poveže. V tem pogledu je bil Jaroslavov prestiž prav gotovo velik, saj so ga zgodovinarji pogosto imenovali ''tast Evrope''.<ref>{{cite book | first= Orest| last= Subtelny | title=Ukraine: A History | location= Toronto | publisher=University of Toronto Press | year=1988 | isbn=0-8020-5808-6 | pages= 35}})</ref>|group=op.}}{{#tag:ref|Zaradi razvejanih družinskih vezi je Kijevska Rusija postala zelo znana po Evropi.<ref>Paul Robert Magocsi, (1996), ''A History of Ukraine''. Toronto: University of Toronto Press, str. 76. ISBN 0-8020-0830-5</ref>|group=op.}} Kijevska Rusija je zapustila bogato dediščino. Vladarji iz Rurikove rodbine so združili ogromno ozemlje, poseljeno z [[Vzhodni Slovani|Vzhodnimi Slovani]], v pomembno, čeprav nestabilno državo. Potem, ko je država sprejela vzhodno pravoslavno vero, je prišlo do bizantinsko-slovanske sinteze v kulturi, umetnosti in državni upravi. Na zahodnem robu države je kot dediščina Kijevske Rusije še dve stoletji živela [[Gališko-Volinska kneževina]]. Njeno ozemlje je skupaj z ozemljem današnje Ukrajine in Belorusije kasneje pripadlo Gediminovičem ([[litovščina|litovsko]] Gediminaičių), vladarjem močne, pretežno slovanizirane [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], ki se je naslanjala na slovansko kulturno in pravno tradicijo. Glede na to, da je bilo gospodarsko in kulturno jedro Kijevske Rusije v današnji [[Ukrajina|Ukrajini]], jo imajo sodobni zgodovinarji za predhodnico sodobne ukrajinske države, [[ukrajinščina|ukrajinski jezik]] pa za naslednika pogovornega jezika Kijevske Rusije.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9074133 Ukrainian language], ''Encyclopædia Britannica''</ref> Na severovzhodnem robu Kijevske Rusije je njeno izročilo prevzela [[Vladimiro-Suzdalska kneževina]], ki se je postopoma preusmerila proti Moskvi. Na skrajnem severu sta nastali fevdalni republiki [[Veliki Novgorod|Novgorod]] in [[Pskov]], ki sta imeli ločeni in manj avtokratski različici ruske zakonodaje in sta živeli vse do 16. stoletja, ko sta postali del [[Velika moskovska kneževina|Velike moskovske kneževine]]. == Upravne enote (11. stoletje) == * Novgorodsko ozemlje, zaveznik Kijevske Rusije, od leta 1336 republika * Rostovsko-Suzdalska kneževina, kasneje Vladimiro-Suzdalska kneževina * Polocka kneževina, separatistično ozemlje pod delno suverenostjo Kijevske Rusije * Smolenska kneževina, od 1054 * Perejaslavska kneževina * Volinska kneževina * Kijevska kneževina ** Gališka kneževina, pod suverenostjo Kijeva ** Turovo-Pinska kneževina, pod suverenostjo Kijeva * Černigivska (Černigovska) kneževina ** Rjazanska kneževina, pod suverenostjo Černigiva ** Novgorodo-Siverska kneževina, pod suverenostjo Černigiva * Tmutorokan * Bela veža (Sarkel), od leta 965 do 12. Stoletja * južna odvisna ozemlja (Cjurupinsk, Novi Galič, Peresečen) == Opombe == <references group="op." /> == Sklici == {{opombe|2}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 880]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1240]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Zgodovina Belorusije]] {{normativna kontrola}} np66jhvnlg8hszidxq5q8jnce24u2rc 5724986 5724982 2022-07-29T04:28:13Z Yerpo 8417 rv (ne spada v taki obliki v uvodni stavek) wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Ки́евская Русь |conventional_long_name = Kijevska Rusija |common_name = |continent = Evropa |region = [[Belorusija]], [[Ukrajina]], zahodna [[Rusija ]]|year_start = 880 |year_end = 1240 |date_start = |date_end = |event_start = |event_end = |p1 = Ruski kaganat |image_p1 = |p2 = Hazarija |flag_p2 = |s3 = kraljestvo Galicija–Volhinija |flag_s3 = Alex K Halych-Volhynia.svg |image_flag = |image_coat = Yarthewise.png |coa_size = 77px |s2 = Novgorodska republika |flag_s2 = Novgorod1400.png |s1 = Vladimir-Suzdal |flag_s1 = Seal of Alexander Nevsky 1236 Avers.svg |image_coat = Coin of Yaroslav the Wise (reverse).svg |symbol_type = |image_map = Location of Kyivan Rus.png |image_map_caption = Kijevska Rusija v 11. stoletju |religion = [[slovanska mitologija|poganstvo]],<br /> [[pravoslavje|vzhodna pravoslavna cerkev]] |capital = [[Kijev]] |government_type = Kneževina |legislature = [[parlament|veče]] |title_leader = [[Veliki kijevski knez]] |leader1 = Oleg Novgorodski |year_leader1 = 882–912 |year_deputy1 = |common_languages = [[starovzhodnoslovanščina]] |currency = Kuna, grivna, nogata }} '''Kijevska Rusija''' ([[starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]] Ки́евская Русь, {{jezik-uk|Ки́ївська Русь}}, {{jezik-ru|Ки́евская Русь}}, {{jezik-be|Кіеўская Русь}}, {{jezik-grc|Ῥωσία}}, {{jezik-la|Rut(h)enia}}) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta [[880|882]] in je obstajala do sredine [[13. stoletje|13. stoletja]]. Skupaj so jo ustanovili predniki današnje ukrajinske nacije, knezi kijevske rodbine Poljani in skandinavski trgovci [[Varjagi]], imenovani Rusini, Ruteni ali Rusiči. Prestolnica države je bil [[Kijev]], sicer glavno mesto današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. Kijevska Rusija velja za zibelko treh sodobnih vzhodnoslovanskih narodov: [[Belorusi|Belorusov]], [[Rusi|Rusov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<ref>{{cite encyclopedia | encyclopedia=The Columbia Encyclopedia| edition= | year=2001-2005| article=Kievan Rus| url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html}}</ref><ref name="Plokhy2006">{{cite book |title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy |first=Serhii |year=2006 |publisher=Cambridge University Press |location=New York |isbn=9780521864039 |pages=10-15 |url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf |quote= |accessdate=}}</ref>, čeprav hočejo sodobni zgodovinarji vseh treh narodov zgodovino te srednjeveške države pripisati sami sebi.<ref name="Plokhy2006"/> Kijevska Rusija je doživela svojo zlato dobo med vladanjem [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja Velikega]] (980–1015) in njegovega sina [[Jaroslav Modri|Jaroslava I. Modrega]] (1019–1054). Med njunim vladanjem so sprejeli [[krščanstvo]] in prvi vzhodnoslovanski pisani pravni kodeks ''Ruska pravda'' (Правда роусьскаꙗ, ''Pravda Rusĭskaya''). Prvi vladarji Kijevske Rusije so bili zelo verjetno pripadniki skandinavske vojaške elite, ki je vladala množici slovanskih podložnikov.<ref>Robin Milner-Gulland, ''The Russians'', Blackwell Publishing, 1999, ISBN 0-631-21849-1, 9780631218494, str. 45</ref> Skandinavci so se postopoma asimilirali med slovansko prebivalstvo, tako da je tretji znani vladar, Rurikov vnuk [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav I.]], že imel slovansko ime. Bizantinski zgodovinar [[Mihael Psel]] je trdil, da so Skandinavci vladali najmanj do sredine 11. stoletja.<ref>Michael Psellus: ''Chronographia'', ed. E. Sewter, (Yale University Press, 1953), str. 91 in R. Jenkins, ''Byzantium: The Imperial Centuries AD 610-1071'' (Toronto 1987), str. 307.</ref> Moč države je zaradi propadanja [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] začela usihati. Trgovske poti so presahnile, državo pa so dokončno uničili [[Mongolski vpadi v Evropo|Mongoli]] leta [[1240]]. == Zgodnja zgodovina == [[Slika:Varangian routes.png|thumb|left|225px|Glavne trgovske poti Kijevske Rusije od 8. do 11. stoletja: [[Volga]] od [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] in [[Perzija|Perzije]] (rdeča), [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|varjaška trgovska pot]] iz Uppsale do Ladoškega jezera (škrlatna) in naprej do [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (modra); ostale trgovske poti so označene z oranžno barvo]] Po mnenju nekaterih zgodovinarjev so se severna plemena začela v zgodnjem 9. stoletju združevati v ohlapni [[Ruski kaganat|kaganat]], ki je nekakšen predhodnik Kijevske Rusije.<ref>Franklin, Simon in Shepard, Jonathon, The Emergence of Rus, 750–1200. (Longman History of Russia, general editor Harold Shukman.) Longman, London, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 33-36.</ref><ref>Jones, Gwyn. A History of the Vikings. 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 249-250.</ref><ref>Christian, David. ''A History of Russia, Mongolia and Central Asia.'' Blackwell, 1999, str. 340-341.</ref> Najstarejša kronika Kijevske Rusije ''[[Zgodovina minulih let]]'' (starovzhodnoslovansko: Повѣсть времяньныхъ лѣтъ), imenovana tudi Nestorjeva ''kronika'', pravi, da je bil [[Vikingi|Varjag]] (Viking) z imenom [[Rurik]] (ali Rjurik) okrog leta 860 v [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] izvoljen za vladarja več [[Slovani|slovanskih]] in [[Finci|finskih]] plemen, potem pa je odšel na jug in razširil svojo oblast do Kijeva, glavnega mesta današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. ''Zgodovina minulih let'' o tem pravi: :''Leto 6367 (859): Varjagi z druge strani morja so pobirali davke od Čudov, Slovanov, Merjanov, Vepsov, Krivičev...'' :''Leto 6370 (852): Varjage so [omenjena plemena] pregnali nazaj čez morje, jim prenehali plačevati davke in si začeli vladati sami. Toda med njimi je vladalo brezzakonje in pleme se je dvignilo proti drugemu plemenu. Nesoglasja so prerasla v vojne, zato so si nazadnje rekli: "Poiščimo kneza, ki nam bo vladal in sodil po naših običajih". In so odšli čez morje do Varjagov. Ti Varjagi so se imenovali Rusini, tako kot so se nekateri imenovali Švedi, drugi pa Normani, Angli in Goti (Gotlandci). Čudi, Slovani, Merjani, Vepsi in Kriviči so Rusinom dejali: »Naša dežela je velika in bogata, toda v njej ni reda. Zato pridite in nam vladajte kot knezi«. Odzvali so se trije bratje s svojimi sorodniki in s seboj pripeljali vse Rusine.'' [[Slika:Kievska rus 11th century.png|thumb|200px|Kijevska Rusija sredi 11. stoletja]] Varjagi so se najprej naselili v [[Stara Ladoga|Ladogi]], potem pa so se preselili proti jugu v Novgorod in nazadnje v Kijev. Kijevsko Rusijo je okrog leta 880 na podlagi zavezništva s Poljaki ustanovil knez [[Oleg Novgorodski]], potem ko je leta 878 ubil prva varjaška vojskovodja Askolda in Dira. V naslednjih 35 letih je Oleg podjarmil številna vzhodnoslovanska in finska plemena. Leta 907 je napadel Konstantinopel in leta 911 kot enakopraven partner podpisal trgovsko pogodbo z Bizantinskim cesarstvom. Nova kijevska država je uspevala zaradi obsežnega izvoza [[krzno|krzna]], [[čebelji vosek|čebeljega voska]] in [[med]]u in zaradi obvladovanja glavnih trgovskih poti v Vzhodni Evropi. Najpomembnejše so bile [[Volška trgovska pot]] od [[Baltik]]a do Orienta, [[Dneper|dneprska]] trgovska pot od Baltika do [[Črno morje|Črnega morja]] in trgovska pot med [[Hazari]] in [[Germani]]. Zaradi proskandinavske naravnanosti ''Zgodovine minulih let'' nekateri slovanski zgodovinarji zmanjšujejo vlogo Varjagov v ustanovitvi Kijevske Rusije, ker niso vsa slovanska plemena, na primer Drevljani, takoj na začetku priznala oblasti Kijeva. Kijevski vladarji od [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslava I.]] (vladal 945–972) dalje so imeli slovanska imena, vendar je njihova ''družina'' ostala še naprej skandinavska. Svjatoslav I. je dosegel velike vojaške uspehe: leta 965 je porazil Hazare in dokončno uničil njihovo cesarstvo, za njimi pa še [[Volška Bolgarija|Volške Bolgare]], ki so bili hazarski [[vazal]]i. V 9. stoletju so se začele težave z nomadskimi [[Pečenegi]], ki so več kot dve stoletji vpadali na ozemlje Kijevske Rusije. Vpadi so občasno prerasli v prave vojne, kakršna je bila vojna [[Igor I. Kijevski|Igorja I.]] leta 920, vmes pa so bila tudi obdobja zavezništva, na primer leta 943, ko so skupaj napadli Bizantinsko cesarstvo.{{#tag:ref|[[Ibn Haukal]] opisuje Pečenege kot dolgoletne zaveznike Rusov, katere so v 10. stoletju stalno spremljali na njihovih kaspijskih vojnih pohodih.|group=op.}} Leta 968 so Pečenegi napadli in zatem oblegali Kijev.<ref>[http://web.archive.org/20021007001646/www.geocities.com/egfroth1/Pechenegs The Pechenegs, History and Warfare], Steven Lowe and Dmitriy V. Ryaboy</ref> Pečenege je v vojnah proti vzhodnoslovanskim državam vedno odkrito podpiralo Bizantinsko cesarstvo. == Zlata doba Kijeva == Kijevska regija je bila naslednjih dvesto let najpomembnejši del Kijevske Rusije. Mestu in okolici je vladal veliki knez, drugim mestom pa so vladali njegovi sorodniki, ki so mu bili podrejeni in so mu plačevali davek. Država je dosegla svoj višek med vladanjem kneza [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] (vladal 980-1015) in [[Jaroslav I. Modri|Jaroslava Modrega]] (vladal 1019-1054). Oba vladarja sta nadaljevala s širjenjem države, ki ga je pred njima začel Oleg. [[Slika:Ostromir Gospel 2.jpg|thumb|150px|left|''Ostromirov evangelij'', najstarejši znani rusinski rokopis iz leta 1056 ali 1057]] Vladimir je prišel na prestol po smrti svojega očeta [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslava]]. Njegov najbolj znan dosežek je kristjanizacija Kijevske Rusije, ki se je začela leta 988. Letopisi trdijo, da je Vladimir, ko se je odločil da bo namesto [[Slovanska mitologija|slovanskega poganstva]] sprejel novo vero, v Evropo poslal nekaj svojih najbolj cenjenih svetovalcev in vojakov. Odposlanci so obiskali [[Rimskokatoliška cerkev|kristjane latinskega obreda]], [[Judaizem|Jude]] in [[Islam|muslimane]] in nazadnje prišli v Konstantinopel. Islam so zavrnili, med drugim tudi zaradi prepovedi uživanja [[alkohol]]a, judaizem zaradi njihovega boga, ki je dovolil, da je njegovo izbrano ljudstvo prikrajšano za svojo državo, rimskokatoliško obredje pa se jim je zdelo medlo. V Konstantinoplu so bili tako osupli nad lepoto [[stolnica|stolnice]] [[Hagija Sofija]] in bizantinskim obredjem, da so se odločili zanj. Po vrnitvi v domovino so Vladimirja prepričali, da je vera bizantinskega obredja zanje najboljša izbira. Vladimir je zatem odpotoval v Konstantinopel in se tam poročil s princeso Ano, sestro bizantinskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]]<ref>Janet, Martin. (1995). ''Medieval Russia, 980-1584''. Cambridge, str. 7.</ref> Vladimirjeva izbira pravoslavnega krščanstva bi lahko bila tudi odraz njegovih tesnih osebnih vezi s Konstantinoplom, ki je gospodoval nad [[Črno morje|Črnim morjem]] in zato tudi nad Dneprom, ki je bil najvitalnejša kijevska trgovska pot. Privrženost pravoslavni cerkvi je imela daljnosežne politične, kulturne in verske posledice. Za potrebe slovanskih vernikov se je začela iz [[grščina|grščine]] prevajati cerkvena literatura, pisana v [[cirilica|cirilici]]. Prevedena literatura je še pospešila širjenje krščanstva med vzhodnimi Slovani in jih seznanila z osnovami [[filozofija|grške filozofije]], znanosti in zgodovinopisja brez učenja grškega jezika. V srednjeveški zahodni in srednji Evropi je bilo stanje povsem drugačno, saj so se morali izobraženci najprej naučiti [[latinščina|latinščine]]. Vzhodni Slovani so bili neodvisni od rimskih oblasti in načel latinskega nauka, zato so razvili svojo lastno literaturo in umetnost, ki sta se precej razlikovali od tistih v drugih vzhodnih pravoslavnih državah. Po [[Velika shizma|Veliki shizmi]] leta 1054 je rusinska cerkev nekaj časa vzdrževala stike z Rimom in Konstantinoplom, potem pa se je skupaj z večino drugih vzhodnih Cerkva priključila vzhodnemu pravoslavju. [[Slika:Chrám svaté Sofie (Kyjev).jpg|thumb|right|200px|Katedrala svete Sofije v Kijevu]] Leta 1019 je kijevski prestol zasedel [[Jaroslav Modri]], ki se je vse do leta 1036 boril s svojimi brati za oblast nad celotno državo. Podobno kot Vladimir se je trudil za izboljšanje odnosov z ostalo Evropo, predvsem z Bizantinskim cesarstvom. Jaroslavova vnukinja Eufrazija, hčerka njegovega sina [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevoloda I. Kijevskega]], je bila poročena s cesarjem [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Henrik III. Nemški|Henrikom III.]]. Jaroslav je pripravil tudi poroke svoje sestre in treh hčera s kralji [[Poljska|Poljske]], [[Francija|Francije]], [[Ogrska|Ogrske]] in [[Norveška|Norveške]]. Razglasil je prvi vzhodnoslovanski zakonik ''Ruska pravda'', zgradil cerkvi svete Sofije v Kijevu in Novgorodu, podpiral lokalno duhovščino in meništvo in, tako pravijo, osnoval šolski sistem. Jaroslavovi sinovi so razvili slavni kijevski samostan [[Kijevsko-Pečerska lavra]], ki je bil v Kijevski Rusiji nekakšna cerkvena akademija. V 11. in 12. stoletju so bili kijevski knezi in dvor mešanica skandinavskih in slovanskih elit. Vodilni vojaki in državni uradniki so za svoje usluge od velikih knezov dobivali denar in zemljiške posesti. Kijevska družba je imela zelo malo stanovskih organizacij in svobodnih mest, ki so bila značilna za zahodnoevropski fevdalizem. Mestni trgovci, umetniki in delavci so lahko uveljavljali svojo politično voljo v mestnem svetu (''veče''), ki so ga sestavljali vsi odrasli moški prebivalci. Na dnu družbene lestvice so bili sužnji. Pomemben družbeni razred so bili kmetje, ki so plačevali davke in imeli delovne obveznosti do svojih knezov, [[tlačanstvo|tlačanstva]], ki je bilo značilno za Zahodno Evropo, pa v Kijevski Rusiji ni bilo. == Vzpon regionalnih središč == Kijevska Rusija ni bila sposobna vzdrževati položaja močne in cvetoče države, deloma tudi zaradi združevanja pokrajin pod vodstvom lokalnega plemstva. Z naraščanjem števila prebivalcev so začeli lokalni interesi prevladovati nad interesi širše skupnosti. Začeli so se notranji spori in lokalni vladarji so za pomoč pogosto zaprosili tujce, predvsem [[Kumani|Polovce]], [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Ogre]]. Od leta 1054 do 1224 je nastalo nič manj kot 64 večinoma enodnevnih kneževin, za katerih nasledstvo je kandidiralo 293 knezov, njihove zahteve pa so povzročile 83 državljanskih vojn. [[Križarske vojne]] so povzročile preusmeritev evropskih trgovskih poti, kar je še pospešilo propadanje Kijevske Rusije. Leta 1204 so križarji v [[Četrta križarska vojna|Četrti križarski vojni]] osvojili Konstantinopel in izrinili Dneprsko trgovsko pot na obrobje. Kijevska Rusija je začela razpadati na množico kneževin in več regionalnih središč: [[Černigov]] (današnji Černigiv), [[Galič]], [[Veliki Novgorod|Novgorod]], [[Perejaslav-Hmelnjicki|Perejaslav]], [[Polack]], [[Smolensk]] in [[Vladimir-Suzdal]]. Prebivalci teh regionalnih središč so se kasneje razvili v tri nacionalnosti: [[Ukrajinci|Ukrajince]] na jugovzhodu in jugozahodu, [[Belorusi|Beloruse]] na severozahodu in [[Rusi|Ruse]] na severu in severovzhodu. === Novgorodska republika === [[Slika:Cathedral of St. Sophia, the Holy Wisdom of God in Novgorod, Russia.jpg|thumb|200px| Katedrala svete Sofije v Novgorodu, sredina 11. stoletja]] Novgorodska republika ne severu Kijevske Rusije je uspevala predvsem zaradi obvladovanja trgovskih poti od Volge do [[Baltsko morje|Baltskega morja]]. S propadanjem Kijevske Rusije se je njena neodvisnost vedno bolj krepila. V Novgorodu je vladala lokalna [[oligarhija]], glavne odločitve pa je sprejemal mestni svet. Mestni svet je tudi volil novgorodskega kneza, ki je bil obenem tudi poveljnik vojske. Novgorod je v 12. stoletju dobil svojega nadškofa, kar kaže na njegov pomen in politično neodvisnost. V svojih političnih in trgovskih dejavnostih je bil kot druge kneževine Kijevske Rusije podoben severnoevropskim mestom iz [[Hansa|Hanzeatske lige]], uspešne zveze, ki je od 13. do 17. stoletja obvladovala trgovino ob Baltiku. === Severovzhod === Na severovzhodu Kijevske Rusije so Slovani kolonizirali ozemlje, na katerem je kasneje nastala [[Velika moskovska kneževina]]. Podjarmili so tam živeča [[Finci|finska]] plemena, ki so se nazadnje zlila z njimi. Najstarejše središče severovzhodne regije je bil [[Rostov na Donu|Rostov]], ki je izpodrinil [[Suzdal]] in nato [[Vladimir, Rusija|Vladimir]], ki je postal prestolnica [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]]. Zaradi stalnih napadov nomadskih turških plemen na Kijev, se je od tam na severovzhod preselilo veliko število prebivalcev. Z upadanjem prebivalstva v južnih pokrajinah se je zato na sever preselilo tudi veliko [[bojar]]jev, plemičev in umetnikov, tako da je Vladimiro-Suzdalska kneževina postala glavna sila Kijevske Rusije. Vladimiro-suzdalski knez Andrej Bogoljubski je hotel združiti ozemlja pod svojo oblastjo, zato je leta 1169 napadel in izropal Kijev<ref>Andrey Yurievich Bogolyubsky, Russia the Great, http://russia.rin.ru/guides_e/4960.html, prejeto 7. avgusta 2007</ref> in na kijevski prestol posadil svojega mlajšega brata, sam pa se je vrnil v Suzdal. Politična moč se je v drugi polovici 12. stoletja začela umikati iz Kijeva. Leta 1299, na predvečer [[Mongoli|mongolskih]] pohodov proti zahodu, se je prestolnica Kijevske Rusije preselila iz Kijeva v Vladimir, ki je postal tudi versko središče severnih regij. === Jugozahod === Na jugozahodu je kneževina [[Galič]] razvila trgovske zveze s sosednjo Poljsko, Ogrsko in [[Litva|Litvo]] in postala naslednik Kijevske Rusije. V zgodnjem 13. stoletju je knez Roman Mstislavič obe kneževini združil, osvojil Kijev in se oklical za velikega kneza Kijevske Rusije. Njegov sin Danilo (Danijel) Gališki (vladal 1238-1264) je bil prvi vladar Kijevske Rusije, ki je sprejel krono od rimskega [[papež]]a, vendar ni prekinil stikov s Konstantinoplom. V zgodnjem 14. stoletju je konstantinopelski patriarh Vzhodne pravoslavne cerkve podelil vladarjem [[Gališko-Volinska kneževina|Gališko-Volinske kneževine]] položaj [[metropolit]]a, ker se je kijevski metropola preselila v Vladimir. Kmalu zatem so litovski vladarji zahtevali in dobili položaj metropole za Novagrudok, vendar je že v zgodnjem 15. stoletju novagrudoški metropoli zavladal metropolit Kijeva, Galiča in vseh Rusinov. Gališko-Volinska kneževina se je zatem dolgo, vendar neuspešno, spopadala z Mongoli, načenjali pa so jo tudi notranji spori in vmešavanje tujcev. Ko je sredi 14. stoletja izumrla Mstislavova veja Rurikove rodbine, je Gališko-Volinska kneževina ugasnila. Galič je zasedla Poljska, Volinijo s Kijevom pa Litva in leta 1321 se je vladanje Rurikov končalo. Litovski vladarji so nato kneževino preimenovali v [[Rutenija|Rutenijo]]. == Vzroki za propadanje in padec == Propad Kijevske Rusije je povzročil splet več vzrokov. Prvi pomembni vzrok je bila že omenjena rast moči regionalnih središč. V kneževini je vladal neobičajen sistem prenosa oblasti, ki se ni prenašala z očeta na sina, pač pa na najstarejšega člana vladajoče dinastije. V večini primerov je bil to vladarjev najstarejši brat. Takšen sistem je povzročal stalno sovraštvo in rivalstvo znotraj vladarske družine, ki se je pogosto končalo z brutalnimi uboji sorodnikov. Veliko vlogo je imelo tudi upadanje moči Bizantinskega cesarstva, ki je bilo glavni trgovski partner Kijevske Rusije. [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov]], po kateri je potovalo blago od Črnega morja, ki je bilo v glavnem v bizantinski posesti, preko Vzhodne Evrope do Baltika, je bila osnova kijevskega bogastva in razcveta. Ko so se v Bizantinskem cesarstvu začeli nemiri, so dobave blaga postale neredne, dobički so skopneli in Kijev je izgubil svojo privlačnost. Druge trgovske poti, ki so tudi šle skozi Kijev, so bile gospodarsko mnogo manj pomembne. Druga glavna trgovska pot, ki je potekala po Volgi, je bila preveč daleč proti vzhodu in severu in je zato bolj pripomogla k vzponu Moskve. Prenos pravoslavnega metropolitskega sedeža iz Kijeva v Vladimir je močno spodkopala avtoriteto Kijeva, brutalna in tragična invazija [[Mongoli|Mongolov]] pa je pokopala vsako upanje po ponovnem vzponu. == Dediščina == [[Slika:Russkaya pravda razvorot.jpg|thumb|150px|left|''Russka pravda'', stran prepisa neznanega prepisovalca iz 13. ali 14. stoletja]] Kijevska Rusija je bila v primerjavi z zahodno Evropo redko naseljena,<ref>[http://www.fordham.edu/halsall/source/pop-in-eur.html Medieval Sourcebook: Tables on Population in Medieval Europe]</ref> bila pa je največja takratna država in tudi kulturno najnaprednejša.{{#tag:ref|Vladimirjevemu privzemu krščanstva je sledila trgovina z Bizantinskim cesarstvom, trgovini pa bizantinska umetnost in kultura. Današnja jugovzhodna Rusija je zato v naslednjem stoletju postala mnogo bolj napredna in civilizirana kot katera koli zahodnoevropska država tistega časa.<ref>{{cite book | last = Sherman| first = Charles Phineas|title = Roman Law in the Modern World | url = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&vid=OCLC00824429&id=zh6ksO3bn0YC&dq=%22Roman+Law+in+the+Modern+World%22&pg=PP7&printsec=2&lpg=PP7| year = 1917 | publisher = The Boston Book Company | location = Boston | pages = 191 | chapter = Russia | chapterurl = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&vid=OCLC00824429&id=zh6ksO3bn0YC&pg=PA191&lpg=PA191&dq=advanced+culture+OR+cultural+Kiev+novgorod&vq=%22Russia+became+more+advanced++in+civilization+than+any+western+European+State+of+the+period%22 }}</ref>||group=op.}} Pismenost v Kijevu, Novgorodu in drugih velikih mestih je bila velika.<ref name="TikhomirovGorodaLit">{{cite book | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus)| url = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/Info| year = 1956| location = Moscow | pages = 261| chapter = Literacy among the citi dwellers | chapterurl = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/page261 }} {{ikona ru}}</ref>{{#tag:ref|Vladimirjeva zasluga in zasluga njegovih svetovalcev je bila, da niso gradili samo cerkva, ampak tudi šole. Obveznemu pokristjanjevanju je sledilo obvezno šolstvo. Šole se niso ustanavljale samo v Kijevu, ampak tudi v provincialnih mestih. Iz ''Knjige sv. Feodozije'' je razvidno, da je bila v Kursku šola že okrog leta 1023. V času Jaroslavovega vladanja (1019-1054) je šolstvo pognalo korenine in njegove koristi so bile očitne. Jaroslav je okrog leta 1030 v Novgorodu ustanovil bogoslovno šolo za tristo otrok, v kateri so laiki in kleriki otroke učili 'učenosti'. Splošen ukrep, ki ga je izdal Jaroslav, je bil, da so morali farni duhovniki poučevati svoje vernike.<ref>{{cite book | last = Vernadsky| first = George| authorlink = | title = Kievan Russia| year = 1973|publisher = Yale University Press| isbn =0300016476 | pages = 426| chapter = Russian Civilization in the Kievan Period: Education| chapterurl = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&visbn=0300016476&id=1HEdAP9N6ikC&pg=PA277&lpg=PA277&dq=george+vernadsky&vq=education&sig=5qLzu9sfZQ2JdQ3jiM-nb3Ycm8Y}}</ref>|group=op.}} Dokumenti, pisani na brezovi skorji dokazujejo, da so pisali tudi ljubezenska pisma in celo listke za plonkanje v šoli. Novgorod je imel [[kanalizacija|kanalizacijo]]<ref name="Mikla">{{cite book | last = Miklashevsky | first = N.| authorlink = |display-authors=etal | editor = | others = |script-title=ru:ИСТОРИЯ ВОДОПРОВОДА В РОССИИ |trans-title=Zgodovina vodovoda v Rusiji| origyear = |url=http://ecoflash.narod.ru/likbez_8.htm | accessdate = | edition = | year = 2000 | publisher = ? | location = Saint Petersburg, Russia | language = ru|isbn = 9785820601149 | page = 240|chapter = Istoriya vodoprovoda v Rossii|quote =}}</ref> in z lesom tlakovane ulice, kar je bilo v tistih časih prava redkost. Zakonik ''Ruska pravda'' je omejil kaznovanje kriminalnih dejanj večinoma na izrekanje denarnih kazni. Smrtna kazen se na splošno ni izrekala.{{#tag:ref|Najbolj opazen aspekt kazenskih predpisov je bil, da je imela izrečena kazen obliko odvzema premoženja ali izgon, še bolj pogosto pa plačilo denarne kazni. Celo umori in druga težka kriminalna dejanja, organizirana kraja konj in ropi so se kaznovali s plačilom denarne kazni. Vladimir Veliki je sicer vpeljal smrtno kazen, a se je tudi ta kmalu spremenila v denarno kazen.<ref>Magocsi, Paul Robert. (1996). ''A History of Ukraine''. Toronto: University of Toronto Press, str. 90. ISBN 0-8020-0830-5</ref>|group=op.}} Ženske so imele nekaj neodtujljivih pravic, na primer pravico do lastnine in pravico do dedovanja.<ref name="TikhomirovRP">{{cite book | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Пособие для изучения Русской Правды |url = http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/RP/ | edition = 2. izdaja| year = 1953 | publisher = Издание Московского университета | location = Moscow | pages = 190}} {{ikona ru}}</ref><ref name=Martin_p72>Janet, Martin. (1995). ''Medieval Russia, 980-1584''. Cambridge, str. 72.</ref><ref name=VernadWoman>{{cite book | last = Vernadsky| first = George| authorlink = | title = Kievan Russia | year = 1973|publisher = Yale University Press| location = | isbn =0300016476 | pages = 426| chapter = Social organization: Woman| chapterurl = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&visbn=0300016476&id=1HEdAP9N6ikC&pg=PA154&lpg=PA154&dq=george+vernadsky&vq=woman&sig=orLBptS63b4rGG_0QIUaFeCtp5o}}</ref> Gospodarski razvoj Kijevske Rusije se kaže tudi v številu prebivalcev. V Kijevu je okrog leta 1200 živelo približno 50.000 prebivalcev, v Novgorodu in Černigovu pa okrog 30.000.<ref name=Martin_p61>Janet, ''Medieval Russia, 980-1584'', 1995, str. 61.</ref> Konstantinopel je imel okrog leta 1180 približno 400.000 prebivalcev.<ref name="popu">Phillips, J. ''The Fourth Crusade and the Sack of Constantinople'', str. 144.</ref> Mihail Tihomirov je izračunal, da je imela Kijevska Rus tik pred mongolsko invazijo okrog 300 mestnih središč.<ref name="TikhomirovGorodaPop">{{cite book | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus)| url = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/Info|year = 1956 | location = Moscow | pages = 36,39,43| chapter = The origin of Russian cities | chapterurl = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/page9}} {{ikona ru}}</ref> Ruriki so bili rodbina z najboljšimi družinskimi zvezami v Evropi in so zato imeli velik vpliv v evropski politiki. Jaroslav I. Modri, čigar mačeha je bila iz bizantinske vladarske hiše, je bil poročen z Ingegärd Olofsdotter, edino zakonsko hčerko švedskega kralja Olafa Skötkonunga, ki je pokristjanil Švedsko. Njegove hčerke so postale kraljice Ogrske, Francije in Norveške, sinovi pa so bili poročeni s hčerkami poljskega kralja, bizantinskega cesarja in celo s papeževo nečakinjo. Njegovi vnukinji sta bili nemška cesarica in, po eni od teorij, škotska kraljica. Vnuk je bil poročen z edinko zadnjega anglosaškega kralja Anglije.{{#tag:ref|V srednjeveški Evropi je bil znak dinastičnega prestiža pripravljenost neke druge vladajoče rodbine, da se z njo sorodstveno poveže. V tem pogledu je bil Jaroslavov prestiž prav gotovo velik, saj so ga zgodovinarji pogosto imenovali ''tast Evrope''.<ref>{{cite book | first= Orest| last= Subtelny | title=Ukraine: A History | location= Toronto | publisher=University of Toronto Press | year=1988 | isbn=0-8020-5808-6 | pages= 35}})</ref>|group=op.}}{{#tag:ref|Zaradi razvejanih družinskih vezi je Kijevska Rusija postala zelo znana po Evropi.<ref>Paul Robert Magocsi, (1996), ''A History of Ukraine''. Toronto: University of Toronto Press, str. 76. ISBN 0-8020-0830-5</ref>|group=op.}} Kijevska Rusija je zapustila bogato dediščino. Vladarji iz Rurikove rodbine so združili ogromno ozemlje, poseljeno z [[Vzhodni Slovani|Vzhodnimi Slovani]], v pomembno, čeprav nestabilno državo. Potem, ko je država sprejela vzhodno pravoslavno vero, je prišlo do bizantinsko-slovanske sinteze v kulturi, umetnosti in državni upravi. Na zahodnem robu države je kot dediščina Kijevske Rusije še dve stoletji živela [[Gališko-Volinska kneževina]]. Njeno ozemlje je skupaj z ozemljem današnje Ukrajine in Belorusije kasneje pripadlo Gediminovičem ([[litovščina|litovsko]] Gediminaičių), vladarjem močne, pretežno slovanizirane [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], ki se je naslanjala na slovansko kulturno in pravno tradicijo. Glede na to, da je bilo gospodarsko in kulturno jedro Kijevske Rusije v današnji [[Ukrajina|Ukrajini]], jo imajo sodobni zgodovinarji za predhodnico sodobne ukrajinske države, [[ukrajinščina|ukrajinski jezik]] pa za naslednika pogovornega jezika Kijevske Rusije.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9074133 Ukrainian language], ''Encyclopædia Britannica''</ref> Na severovzhodnem robu Kijevske Rusije je njeno izročilo prevzela [[Vladimiro-Suzdalska kneževina]], ki se je postopoma preusmerila proti Moskvi. Na skrajnem severu sta nastali fevdalni republiki [[Veliki Novgorod|Novgorod]] in [[Pskov]], ki sta imeli ločeni in manj avtokratski različici ruske zakonodaje in sta živeli vse do 16. stoletja, ko sta postali del [[Velika moskovska kneževina|Velike moskovske kneževine]]. == Upravne enote (11. stoletje) == * Novgorodsko ozemlje, zaveznik Kijevske Rusije, od leta 1336 republika * Rostovsko-Suzdalska kneževina, kasneje Vladimiro-Suzdalska kneževina * Polocka kneževina, separatistično ozemlje pod delno suverenostjo Kijevske Rusije * Smolenska kneževina, od 1054 * Perejaslavska kneževina * Volinska kneževina * Kijevska kneževina ** Gališka kneževina, pod suverenostjo Kijeva ** Turovo-Pinska kneževina, pod suverenostjo Kijeva * Černigivska (Černigovska) kneževina ** Rjazanska kneževina, pod suverenostjo Černigiva ** Novgorodo-Siverska kneževina, pod suverenostjo Černigiva * Tmutorokan * Bela veža (Sarkel), od leta 965 do 12. Stoletja * južna odvisna ozemlja (Cjurupinsk, Novi Galič, Peresečen) == Opombe == <references group="op." /> == Sklici == {{opombe|2}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 880]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1240]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] [[Kategorija:Zgodovina Belorusije]] {{normativna kontrola}} sq0pr3smqnmq8byn3tsmlsaso38ck15 James Lovelock 0 233419 5724862 5724586 2022-07-28T17:01:37Z GeographieMan 179499 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''James Lovelock''', [[Angleži|angleški]] [[naravoslovec]], [[okoljevarstvenik]], [[publicist]] in [[futurist]], * [[26. julij]] [[1919]], [[Letchworth]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[26. julij]] [[2022]], [[Abbotsbury]], [[Dorset]], [[Anglija]]. Bil je neodvisen izumitelj, raziskovalec pisec in okoljevarstvenik v [[Devon]]u. Študiral je kemijo na [[Univerza v Manchestru|Univerzi v Manchestru]], po študiju pa je postal raziskovalec britanskega Svêta za medicinske raziskave v [[London]]u, kjer se je ukvarjal z raziskovanjem [[opeklina|opeklin]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] se je najprej izognil vpoklicu z ugovorom vesti, kasneje pa si je premislil in želel vstopiti v vojsko, vendar so ga prepričali, da je njegovo delo preveč pomembno. Po vojni je leta 1948 doktoriral iz [[medicina|medicine]] na Londonski šoli higiene in tropske medicine, nakar je dvajset let deloval na Nacionalnem inštitutu za medicinske raziskave. Njegovo takratno delo je pomembno vplivalo na [[krionika|krioniko]]. Deloval je tudi na več ameriških univerzah in kot svetovalec za [[NASA|ameriško vesoljsko agencijo]] (NASA). Za Naso je razvil detektor atomov in molekul v plinih ter z njim odkril veliko količino [[CFC|CFC-jev]] v ozračju. V tem obdobju je razvil tudi svojo [[Hipoteza o Gaji|hipotezo o Gaji]], po kateri je bržkone najbolj znan. V kasnejših letih je predstavil svojo hipotezo v več poljudnih knjigah, izpostavil pa se je med drugim tudi kot zagovornik [[jedrska energija|jedrske energije]], svaril pred [[Učinek tople grede|učinkom tople grede]] in predlagal [[geoinženirstvo|geoinženirske]] postopke za spodbujanje rasti [[alge|alg]] v oceanih, ki bi črpale [[ogljikov dioksid]] iz ozračja in ga odlagale na oceansko dno. Leta 1974 je bil izvoljen za člana [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lovelock, James}} [[Kategorija:Britanski okoljevarstveniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Cambridgeu]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Nosilci reda spremljevalcev časti]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Britanski stoletniki]] 3ruuxgte3yliaa8dlzhcg9f3wsu8mki Seznam slovenskih agronomov 0 261339 5724788 5721157 2022-07-28T13:36:15Z Amanesciri2021 205950 /* L */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[agronom]]ov''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Matija Absec]] - [[Tomaž Accetto]] - [[France Adamič]] - [[Jelisava Adamič]] - [[Matija Ahacel]] - [[Peter Aleš]] - [[Gabrijel Ambrož]] - [[Barbara Ambrožič Turk]] - [[Borut Ambrožič (star.)|Borut Ambrožič]] - [[Franc Aplenc]] - [[Evgen Arčon]] - [[Ivan Arh]] - [[Jože Arh]] - [[Ana Arsov]] - [[Lojze Avšič]] - [[Silva Avšič]] - [[Marija Mojca Ažman]] - [[Marjan Ažnik]] - == B == [[Drago Babnik]] - [[Jana Babnik Garmuš]] - [[Marko Babnik]] - [[Stanislav Bah]] - [[Viktor Bajec]] - [[Marko Bajuk (1938-2007)|Marko Bajuk]] - ([[Inoslava Balarin]]) - [[Dunja Bandelj]] - [[Tone Bantan]] - [[Dea Baričevič]] - [[Alenka Baruca Arbeiter]] - [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]] - [[Franc Bavec]] - [[Martina Bavec]] - [[Irena Bedrač]] - [[Matej Bedrač]] - [[Ivan Belle]] - [[Danilo Beloglavec]] - [[Franjo Benčič]] - [[Ivan Benko]] - [[Mihael Bergmann]] - [[Tončka Berlič]] - [[Rajko Bernik]] - [[Dare Bernot]] - [[Ivan Bernot]] - [[Marko Bertoncelj]] - [[Josip Bevk]] - [[Franc Bitenc]] - [[Alojz Bizjak (sadjar)|Alojz Bizjak]] - [[Evgen Blankin]] - [[Mateja Bogolin]] - [[Franc Bogovič]] - [[Borut Bohanec]] - [[Ivan Bolle]] - [[Andreja Borec]] - [[Marjana Borštnar-Gliha]] - [[Milan Bračika]] - [[Emilij Brankovič|Emilij (Milan) Brankovič]] - [[Leopold Brankovič]] - [[Jože Brežnik]] - [[Mirko Brumen]] - [[Milena Bučar Miklavčič]] - [[Jože Bučer]] - [[Tjaša Burnik]] - [[Franc But]] - [[Jože Butinar]] == C == [[France Cegnar (1925)|France Cegnar]] - [[Franci Celar]] - [[Franc Cijan]] - [[Vida Cimperšek]] - [[Marta Ciraj]] - [[Angela Cividini]] - [[Dolfe Cizej]] - [[Josip Cizel]] - [[Jože Colnarič]] - [[Dario Cortese]] (1964-2021) - [[Franjo Cotič]] - [[Jože Cotič]] == Č == [[Zoran Čergan]] - [[Slavko Čepin]] - [[Marko Čepon]] - ([[Jernej Černe]]) - [[Mihaela Černe]] - ([[Valentin Černe]]) - [[Alojz Četina]] - [[Andrej Čok (agronom)|Andrej Čok]] - Janez Čop - [[Jure Čop]] - [[Zalika Črepinšek]] - [[Jernej Črnko]] - [[Silvo Črnko]] - [[Franci Čuš]] == D == [[Slava Doberšek-Urbanc]] - [[Tit Doberšek]] - [[Marko Dobrilovič]] - [[Franc Dolenc]] - [[Rihard Dolenc]] - [[Ivan Dolinšek]] - [[Peter Dolničar]] - [[Štefan Domej]] - [[Slavko Dragovan]] - [[Ciril Dovč]] - [[Peter Dovč]] - [[Tanja Dreo]] - [[Marjana Drobnič]] - [[Rado Dvoršak]] - [[Geza Džuban]] - == E == [[Franc Einspieler]] - [[Erik Eiselt]] - [[Klemen Eler]] - [[Nadja Engelman]] - [[Emil Erjavec]] - [[Jana Erjavec]] - [[Janez Erjavec]] - [[Ljuba Erjevec|Ljuba Erjavec]] - [[Milan Erjavec]] - [[Štefan Erjavec]] - [[Ernest Ermenc]] - [[Jože Erpič]] - [[Maša Eržen Vodenik]] == F == [[Andrej Fabjan]] - [[Jožica Fabjan]] - [[Gvido Fajdiga]] - [[Nikita Fajt]] - [[Milojka Fekonja]] - [[Jože Ferčej]] - [[Jakob Ferjan]] - [[Bogdan Ferlinc]] - [[Alojz Filipič]] - [[Miloš Fišakov]] - [[Slavko Fidler]] - [[Zita Flisar Novak]] - [[Anton Flego (starejši)|Anton Flego]] - [[Jožef Forčič]] - [[Alojz Fornazarič]] - [[Franc Forstnerič (agronom)|Franc Forstnerič]] - [[Leon Frelih]] - [[Janez Furlan]] == G == [[Blaž Germšek]] - [[Anton Geržina]] - [[Matjaž Glavan]] - [[Rafael Gliha]] - [[Slavko Gliha]] - [[Slavko Glinšek]] - [[Boštjan Godec]] - [[Andrej Golob]] - [[Franc Golob (agronom)|Franc Golob]] - [[Izidor Golob]] - [[Mojca Golobič]] - [[Franc Gombač]] - [[Franc Goričan]] - [[Sergej Goriup]] - [[Gregor Gorjanc]] - [[Vinko Gornjak]] - [[Tone Gorše]] - [[France Goršič]] - [[Josip Gosak|Josip (Jože) Gosak]] - [[Lavoslav Gosak]] - [[Darja Grapar Babšek]] - [[Mateja Grašič]] - [[Helena Grčman]] - [[Mario Gregori]] ([[Gregorič]]) - [[Jože Grom]] - [[Katarina Groznik]] - [[Franc Grum]] - [[Dragotin Gustinčič]] - [[Jože Guzelj]] - [[Rudolf Gyergyek]] == H == [[Franc Habe]] - [[Tatjana Hlišč]] - [[Franc Ksaver Hlubek]] - [[Jelka Hočevar]] - [[Franc Holc]]/Holz - [[Antonija Holcman]] - [[Dragan Honzak]] - [[Simon Horvat]] - [[Alojz Hrček]] - [[Tone Hrovat]] - [[Marta Hrustel Majcen]] - [[Rafael Hrustel]] - [[Zmago Hrušovar]] - [[Aleksander Hržič]] - [[Metka Hudina]] - [[Martin Humek]] == I == [[Jože Ileršič]] - [[Aleš Irgolič]] - [[Janez Istenič]] - [[Anton Ivančič]] == J == [[Anton Jagodic]] - [[Manfred Jakop]] - [[Jakob Jakopin]] - [[Marijana Jakše]] - [[Alojz Jamnik]] - [[Stanko Jamnik]] - [[Magda Jamšek]] - [[Franc Janežič]] - [[Iztok Jarc]] - [[Branka Javornik-Cregeen]] - [[Milena Jazbec]] - [[Ciril Jeglič]] - [[Viktor Jejčič]] - [[Ivan Jelačin]] - [[Ivo Jelačin]] - [[Anton Jelen]] - [[Martin Jelen]] - ([[Marko Jelnikar]]) - [[Raoul Jenčič]] - [[Anton Jenšterle]] - [[Jožef Jeraj|Jože Jeraj]] - [[Niko Jereb]] - [[Fran Jesenko]] - [[Franc Jesenko]] - [[Marijan Jošt]] - [[Martin Jošt]] - [[Mihael Judež]] - [[Oskar Jug]] - [[Tjaša Jug]] - [[Franc Juriševič]] == K == [[Nina Kacjan Maršić]] - [[Lojze Kač]] - [[Miljeva Kač]] - [[Franc Kafol]] - [[Stanko Kapun]] - [[Katarina Kastelic]] - [[Stane (Stanko) Kavčič]] - [[Franc Kebe]] - [[Ajda Kermauner|Ajda Kermauner-Kavčič]] - [[France Kervina]] - [[Jana Klajnšček]] - [[Stane Klemenčič]] - [[Franc Klobasa]] - [[Florjan Klofutar]] - [[Marija Klopčič]] - [[Aleš Kmecl]] - [[Elizabeta Kmecl]] - [[Milan Kneževič]] - [[Darja Kocjan Ačko]] - [[Matija Kocjančič]] - [[Marija Kodrič|Marija (Smiljana) Kodrič]] - [[Miloš Kodrič]] - [[Aleš Kolmanič]] -[[Ivan Koncilja]] - [[Aleksander Konjajev]] - [[Franc Koprivšek]] - [[Nataša Kopušar]] ''-'' [[Darinka Koron]] - [[Jože Korošec]] - [[Tamara Korošec]] - [[Vladimir Korošec (agronom)|Vladimir Korošec]] - [[Zora Korošec Koruza]] - [[Boris Koruza]] - [[Jasna Koruza]] - [[Andrej Kos]] - [[Boštjan Kos]] - [[Marijana Kos|Mar(i)jan(c)a Kos]] - [[Hilarij Kosta]] - [[Milena Kovač]] - [[Matija Kovačič]] - [[Anton Krajnc]] - ([[Božidar Krajnčič]]) - [[Branko Kramberger]] - [[Ernest Kramer]] - [[Teodor Kravina]] - [[Aleksander Kravos]] - [[Ivan Kreft]] - [[Dušan Kresal]] - [[Lucijan Krivec]] - [[Tilka Krivic]] (r. Klinar) - S. Kroflič - [[Franc Kropivšek]] - [[Ana Kučan]] - [[Franc Kučan]] - [[Aleš Kuhar]] - [[Ivan Kukovec]] - [[Bojka Kump]] - [[Marija Kump]] - [[Franjo Kuralt]] - [[Vladimir Kuret]] - [[Miloš Kus]] - [[Anita Kušar]] - == L == [[Rado Lah]] - [[Anton Lap]] - [[Andrej Lavrenčič]] - ([[Jože Lavrič]]) - Jože Lavrič (1899-1959) - [[Drago Legen]] - [[Rado Legvart]] - [[Milena Lekšan]] - [[Silvester Lemut]] - [[Andrej (Andrija) Lenarčič]] (1859–1936) - [[Michele Leonardi]] - [[Mirko Leskošek]] - [[Borut Leskovar]] - [[Elizabeta Leskovec]] - [[Matej Leskovec]] - [[Jožef Lešnik]] - [[Mario Lešnik]] - ([[Zoran Lešni|Zoran Lešnik]]) - [[Domen Leštan]] - [[Jože Levstik]] - [[Mihael Levstik]] - [[Rado Linzner]] - [[Janko Lipovec]] - [[Ivan Lobe]] - [[Franc Lobnik]] - [[Franc Ločniškar]] - [[Betka Logar]] - [[France Lombergar]] - [[Jožef Löschnig]] - [[Branko Lovše]] - [[Ignac Lovšin]] - [[Branko Lukač]] - [[Franjo Lukman]] - [[Aleksander Lunaček]] - [[Zlata Luthar]] == M == [[Jože Maček]] - [[Jože Maček (1896-1980)|Jože Maček]] (1896-1980) - [[France Magajna]] - [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] - [[Srečko Majer]] - [[Janez Nepomuk Majnik]] - [[Ivo Marenk]] - [[Janez Marentič]] - [[Vera Marentič Novak]] - [[Andrej Marinc]] - [[Viktor Marinc]] - [[Marija Markeš]] - [[Tone Marolt]] - [[Ivan Marušič]] - [[Miran Marušič]] - [[Vilko Masten]] - [[Martin Mastnak (agronom)|Martin Mastnak]] - [[Matjaž Mastnak]] - [[Stanko Matekovič]] - [[Ana Matičič]] - [[Branivoj Matičič]] - [[Gustav Matis]] - [[Jože Matjašec]] - [[Evgen Mayer]] - [[Vladimir Meglič]] - [[France Megušar]] - [[Alojzij Metelko]] - [[Miran Mihelič]] - [[Rok Mihelič]] - [[Niko Miholič]] - [[Zvonko Miklič]] - [[Ivo Mikluš]] - [[Franc Mikuž]] - [[Lea Milevoj]] - [[Jakob Mlakar]] - [[Dušan Modic]] - [[Oton Muck]] - [[Alenka Munda]] - [[Alojz Mustar]] == N == [[Miran Naglič]] - [[Janez Narat]] - [[Mojca Narat]] - [[David Nabergoj]] - [[Julij Nemanič]] - [[Bojan Nendl]] - [[Josip Novak (agronom)|Josip Novak]] - [[Milan Novak]] - == O == [[Milica Oblak]] - [[Stanislav Oblak]] - [[Aleš Ocepek]] - [[Srečko Ocvirk]] - [[Miha Ogorevc]] - [[Dušan Ogrin]] - [[Albert Ogrizek]] - [[Marija Opara]] - [[Jožef Orel]] - [[Miran Orel]] - [[Vladimir Orel]] - [[Andrej Orešnik]] - [[Marija Orešnik]] - ([[Albin Orthaber]]) - [[Gregor Osterc]] - [[Jožef Jakob Osterc|Jože Osterc]] - [[Jože Osvald]] - [[Marinka Kogoj Osvald]] == P == [[Bogdan Pahor]] - [[Franc Papler]] - [[Martin Pavlovič]] - [[Srečko Pečar]] - [[Franc Pegan]] - [[Bogdan Perko]] - [[Janez Perovšek]] - Milena [[Perušek]] por. [[Vurnik]] - [[Valentin Petkovšek]] - [[Anton Petriček]] - [[Anton Pevc]] - [[Jana Pintar]] - [[Jernej Pintar]] - [[Lovro Pintar]] - [[Marina Pintar]] - [[Marjeta Pintar]] - [[Barbara Pipan]] - [[Alfonz Pirc]] - [[Franc Pirc]] - [[Gustav Pirc]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Eva Plestenjak]] - [[Anton Podgornik]] - [[Franc Podgornik]] - [[Maja Podgornik]] - [[Ruth Podgornik Reš]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Janez Pogačar]] - [[Jurij Pohar]] - [[Janez Poklukar]] - [[Franc Postič]] - [[Ervin Potočnik]] - [[Franc Potočnik]] - [[Klemen Potočnik]] - [[Fran Povše]] - [[Franc Praprotnik]] - [[Josip Priol]] - [[Boštjan Protner]] - [[Jože Protner]] - [[Tomaž Prus]] - [[Janez Pšenica]] (1930-2020) - [[Jože Pučko]] - [[Alojz Pučnik]] - [[Anton Puklavec]] - [[Jože Pukšič]] - [[Borut Pulko]] - [[Miša Pušenjak]] == R == [[Branimir Radikon]] - M. Raduha - [[Aleksij Rainer]] - ([[Florjan Rak]]) - [[Magda Rak Cizej]] - [[Matija Rant]] - [[Stanislav Renčelj]] - [[Pavel Renko]] - [[Viktor Repanšek]] - [[Vida Rezar]] - [[Jože Rihar]] - [[Niko Rihar]] - [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] - [[Tone Robič]] - [[Janko Rode]] - [[Simona Rogl]] - [[Viljem Rohrman]] - [[Črtomir Rozman]] - [[Ludvik Rozman]] - [[Janez Rupreht]] - [[Denis Rusjan]] - [[Josip Rustja]] (1894-1967) == S == [[Vinko Sadar]] - [[Matjaž Sagadin]] - [[Janez Saje]] - [[Ivan (Janez) Saksida]] - [[Janez Salobir]] - [[Karl Salobir]] - [[Franc Sancin]] - [[Ivo Sancin]] - [[Vitjan Sancin]] - [[Ivan Saunig]] - [[Gabrijel Seljak]] - [[Mojca Simčič]] - [[Zvonimir Simčič]] - [[Andrej Simončič]] - [[Anton Simončič]] - [[Darko Simončič]] - [[Jože Simončič]] - [[Primož Simonič]] - [[Lovro Sinkovič]] - [[France Sitar]] - [[Janez Sitar]] - [[Bohuslav Skalicky]] - [[Anton Skaza]] - [[Rudolf Skazil]] - [[Feliks Skerlep]] - [[Franc Skledar]] - [[Marija Skledar]] - [[Ivan Skočir]] - [[Janko Skok]] - [[Jože Skubic]] - [[Andrej Skulj]] - [[Alojz Slavič]] - [[Tatjana Slanovec]] - [[Julija Smole]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Anita Solar]] - [[Jože Spanring]] - [[Fran Spiller-Muys]] - [[Denis Stajnko]] ''-'' [[Niko Stare]] - [[Jasna Stekar]] - [[Dušan Stepančič]] - [[Matej Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Albin Stritar mlajši|Albin Stritar]] - [[Evgen Strmecki]]- [[Ludvik Strobl]] - [[Jože Suhadolc]] - [[Marjetka Suhadolc]] - [[Franc Sunčič]] - [[Josip Sustič]] - [[Janez Sušin]] - [[Jože Sušin]] - [[Andreja Sušnik]] - [[Marko Svete]] == Š == [[Srečko Šabec]] - [[Jože Šavor]] - [[Andrej Šalehar]] - [[Sabina Šegula]] - [[Emerik Šiftar]] - [[Aleksander Šiftar]] - [[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] - [[Jože Šilc]] - [[Irena Šinko]] - [[Metka Šiško]] - [[Branko Šket]] - [[Dejan Škorjanc]] - [[Ladislav Škraban]] - [[Iris Škrebot]] - [[Tone Škvarč]] - [[Jože Šlibar (vinogradnik)|Jože Šlibar]] - [[Bojan Šobar]] - [[Davorin Šobar]] - [[Marjan Šporar]] - Marjan Špur - [[Franci Štampar]] - [[Vekoslav Štampar]] - [[Vinko Štampar]] - [[Mateja Štefančič]] - [[Terezija Štefančič]] - [[Vinko Štefančič]] (st./ml.) - [[Vilko Štern]] - [[Alojzij Štrekelj]] - [[Anton Štrekelj]] - [[Josip Štrekelj]] - [[Ivan Štuhec (1950)|Ivan Štuhec]] - [[Franc Štupar]] - [[Miroslav Štruklec]] - [[Tatjana Štupica]] - [[Rado Šturm]] - [[Katja Šuklje]] - [[Tanja Šumrada]] - [[Andrej Šušek]] - [[Jelka Šuštar Vozlič]] == T == [[Rudolf Tancik]] - [[Adolf Tavčar]] - [[Alois Tavčar]] - [[Blaž Telban]] (1928-2007) - [[Dušan Terčelj]] - [[Dušan Terčič]] - [[Josip Teržan]] - [[Neta Timer]] - [[Oskar Tinta]] - [[Primož Titan]] - [[Stanislav Tojnko]] - [[Aleksander Toman]] - [[Irma Tomažič]] - [[Janža Toplak]] - [[Dragica Toš Majcen]] - [[Franc Trampuž]] - [[Tanja Travnikar]] - ([[Alojz Trček]]) - [[Fran Trček]] - [[Ferdinand Trenc]] - [[Ana Tretjak]] - [[Vlado Tumpej]] - [[Jakob Turk]] - [[Jernej Turk]] - [[Marija Turk]] - [[Rudolf Turk]] - [[Stanislav Trdan]] - == U == [[Andrej Udovč]] - [[Marjetka Uhan]] - [[Kristina Ugrinovič]] - ([[Josip Ukmar]] 1894-1982) - [[Filip Uratnik]] - [[Katja Urbanek]] - [[Joža Urbas]] - [[Gregor Urek]] - [[Ivanka Us]] (r. [[Brilej]]) - [[Valentina Usenik]] == V == [[Angela Vadnal]] - [[Katja Vadnal]] - [[Janez Valdhuber]] - V. Valenčič - [[France Vardjan]] - [[Peter Varl]] - [[Robert Veberič]] - [[Jože Vengust]] - [[Janez Verbič (1962)]] - [[Janko Verbič]] - [[Jože Verbič]] - [[Marija Verbič]] - [[Gvido Vesel]] - [[Svetka Vesel]] - [[Viljanka Vesel]] - [[Miran Veselič]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Jožef Vest]] - [[Nataša Vidic]] - [[Rajko Vidrih]] - [[Tone Vidrih]] - [[Majda Virant]] - [[Mojca Viršček-Marn]] - [[Miha Vizjak]] - [[Dominik Vodnik]] - [[Miran Vodopivec]] - [[Tone (Anton) Vodovnik]] - [[Franc Vojsk]] - [[Slavko Volk]] - [[Bogdan Vovk]] - [[Herman Vovk]] - [[Savo Vovk]] - [[Stojan Vrabl]] - [[Karel Vrečko]] - [[Vladimir Vrečko]] - [[Vladimir Vremec]] - [[Borut Vrščaj]] - [[Stanko Vršič]] - [[Vili Vybihal]] == W == [[Tone Wagner|Tone (Anton) Wagner]] - [[Vesna Weingerl]] - [[Boris (Beno) Wenko]] - [[France Wernig]] - [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] - [[Mojmir Wondra]] == Z == [[Josip Zabavnik]] - [[Nevenka Zabavnik Cmok]] - [[Ludvik Zabret]] - [[Jože Zabukovec]] - [[Franc Zadravec (agronom)|Franc Zadravec]] - [[Anton/Tone Zafošnik]] - [[Franc Zagožen]] - [[Anton/Zvone Zakotnik]] - [[Janez Zaplotnik]] - [[Rudolf Zdolšek]] - [[Andrej Zemljič]] - [[Josip Zidanšek (1883)|Josip Zidanšek]] - [[Milovan Zidar]] - [[Ivo Zobec]] - [[Teo Zor]] - [[Uda Zor]] - [[Anton Zorc]] - [[Stane Zorčič]] - [[Nada Zorko]] - [[Barbara Zrimšek]] - [[Marko Zupan]] - [[Alenka Zupančič (agronomka)|Alenka Zupančič]] - [[Ivo Zupanič]] - [[Franz Zweifler]] == Ž == [[Pavle Žaucer]] - [[Janez Žgajnar]] - [[Silvester Žgur]] - [[Janko Žirovnik]] - [[Andrej Žmavc]] - [[Mihael Žmavc]] - [[Tomaž Žnidaršič]] - [[Roman Žveglič]] - [[Silvo Žveplan]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]] in [[seznam slovenskih botanikov]] * [[seznam slovenskih vrtnarjev]] in [[seznam slovenskih živilskih tehnologov]] * [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in [[seznam slovenskih veterinarjev]]) {{seznami narodov po poklicu|agronomov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Agronomi]] [[Kategorija:Seznami agronomov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski agronomi|*]] 8gyadqss0rej2s1a53xx6q4j4vhppdd Seznam slovenskih gospodarstvenikov 0 261995 5724977 5724346 2022-07-28T23:19:07Z Amanesciri2021 205950 /* P */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]]''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1825—?) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (*1959) * [[Josip Agneletto]] ([[1884]]—[[1960]]) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] ([[1910]]—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1930? - 2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (*1947) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (*1938) *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *[[Janez Basle]] (1940–2015) * [[Maks Bastl]] (*1936) *[[Marjan Batagelj]] (*1962) * [[Igor Bavčar]] (*1955) * [[Dušan Bencik]] (*1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1954) * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (*1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (*1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (*1958) * [[Janez Bohorič]] (*1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (*1956) * [[Klemen Boštjančič]] * Andrej Božič * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (*1939) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (*[[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (*[[1951]]) * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (*1961) *[[Vojko Čok]] (*1946) *[[Dušan Črnigoj]] (*1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (*1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (*1941) *[[Žiga Debeljak]] (*1971) * [[Jože Debevc]] (*[[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (*1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (*1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) * [[Stanko Dovečar]] (*[[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (*1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (*1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Ernest Ebenšpanger]] (*[[1939]]) *[[Franc Ekar]] (*1942) *[[Jože Eržen]] (*1927) == F == * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—?) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (*[[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Janez Florjančič]] (*1925) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * [[Jože Funda]] (*[[1954]]) == G == * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (*1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina]] (*1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (*[[1947]]) * [[Roman Glaser]] (*[[1947]]) *[[Sonja Gole]] (*1961) *[[Robert Golob]] (*1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (*1929) *[[Branko Gorjup]] (1933 - 2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (*1928) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Andrej Gradišnik]] (*1963) * [[Jože Grah]] (*[[1941]]) * [[Radoš Gregorčič]] (*[[1949]]) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (*[[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (*1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Feri Horvat]] (1941—2020) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (*1929) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Samo Hribar Milič]] (*1958) * [[Franc Huber]] (*[[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (*1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (*1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (*1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (*[[1953]]) *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (*1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (*[[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Mirko Kaluža]] (*[[1947]]) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (*1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922|1922—]]2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Matjaž Knez]] (*[[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (*[[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (*1933) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (*[[1938]]) *[[Bine Kordež]] (*1956) * [[Bruno Korelič]] (*[[1944]]) *[[Uroš Korže]] (*1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (*1958) * [[Janko Kosmina]] (*[[1935]]) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) *[[Danilo Kovačič]] (*1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (*[[1951]]) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (*1952) *Marjan Krajnc (*1946) *[[Milan Krajnik]] (*1937) *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (*1939) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (*1946) *[[Tone Krašovec]] (*1938) *[[Edi Kraus]] (*1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Bernard Krivic]] (*1928) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (*[[1940]]) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (*1934) * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925–2018) *[[Emil Lajovic]] *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—?) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (*1931—?) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Vanja Lombar]] *[[Medeja Lončar]] * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (*1955) * [[Marko Lotrič]] *[[Aleksander Lovec]] * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]-[[2021]]) *Karl Luckmann == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (*[[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (*1932) *[[Ivo Marenk]] (1942–2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (*1945) *[[Milan Matos]] (1945–2020) *[[Rafael Mavri]] (*1936) * [[Borut Meh]] (*[[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (*[[1927]]) *[[Jože Mermal]] (*1954) *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (*[[1940]]) *[[Bruno Miklavec]] (*1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (*1928) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (*1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (*[[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (*1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (*[[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Nuša Pavlinjek Slavinec]] * [[Franc Pečar, inž]]. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (*1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Stanislav Pintar (*1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (*1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] *[[Zdravko Počivalšek]] (*1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (*1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Stanko Polanič]] (*[[1950]]) *[[Andrej Polenec]] (*[[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—?) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942), *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (*1928) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—?) * [[Janez Pretnar]] *[[Jože Protner]] (*1944) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (*1938) *[[Dušan Rauter]] *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *[[Rafael Razpet]] (*1932) *[[Rudi Rebek]] (*1924) *[[Karel Recer]] (*1936) *[[Izidor Rejc]] (*1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (*1955) * [[Marjan Rekar]] (*[[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (*1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (*[[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—?) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (*1939) * [[Bogomir Rozman]] (*[[1928]]) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (*1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (*[[1947]]) *[[Iztok Seljak]] *[[Cvetka Selšek]] (*1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (*1933) *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) * [[Ludvik Simonič]] (*[[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (*1976) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (*[[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (*1951) * [[Jože Slobodnik]] (*[[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (*1934) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (*1955) * [[Enzo Smrekar]] * [[Jožef Smrkolj]] (*[[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Boris Sovič]] * [[Jože Stanič]] (*[[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (*[[1963]]) *[[Edvard Stepišnik]] (*1943) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Mitja Strohsack]] (*[[1954]]) * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (*[[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (*[[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]] (*1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (*1939) *[[Dušan Šešok]] (*1953) *[[Tibor Šimonka]] (*1956) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (*1947) *[[Janez Škrabec]] (*1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (*1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Sonja Šmuc]] *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (*[[1942]]) *[[Miroslav Štrajhar]] (*1946) *[[Aleš Štrancar]] (*1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) *[[Peter Šumi]] (1895–1981) *[[Dagmar Šuster]] (*1944) *[[Gregor Švajger]] (*1936) == T == * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) *[[Cvetka Tinauer]] (*1957) *[[Jožef Tišler]] (*1940) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) *[[Peter Tomšič]] (*1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (*1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * [[Anton-Tone Turnšek]] (*1940) == U == * [[Igor Umek]] (*[[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (*1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (*1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar]] ([[1891]]—[[1957]]) * [[Benedikt Vivat]] ([[1786]]—[[1867]]) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (*1949) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] ([[1921|1921—]]2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (*1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (*[[1950]]) * [[Fran Windischer]] ([[1877]]—[[1955]]) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] ([[1873]]—[[1959]]) * [[Jurica Zadravec]] ([[1907]]—[[1973]]) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (*1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Boris Završnik]] (*[[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] (*[[1939]]) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (*[[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (1949—) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (*1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Sandra Županec]] {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] oc2ymv2v1gm07bqjb78hslfeme423jv Bohinjec 0 268077 5725025 5712142 2022-07-29T09:18:35Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Bohinjec''' je redkejši [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 27 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 11.038. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Joža Bohinjec]] (1880—1941), pravnik, strokovnjak za socialno zavarovanje * [[Jože Bohinjec]] (1923—2021), zdravnik internist, hematolog, prof. MF *[[Jurij Bohinjec]] = [[Jurij Wohiniz]] ([[1618]]—[[1684]]), pravnik, rektor dunajske univerze *[[Mateja Bohinjec]] (*1932), medicinska mikrobiologinja, imunologinja, prof. MF * [[Peter Bohinjec]] (1864—1919), pisatelj in publicist == Glej tudi == *priimke [[Bohinc]], [[Bohinec]], [[Bohanec]] *priimek [[Blejec]] *[[Bohinj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bohinjec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] scdporhmloj7diqyc0e17d5mmou3r3n Čas (priimek) 0 278421 5725084 5709157 2022-07-29T10:55:49Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Čas}} '''Čas''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 373 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 966. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Aleksandra Čas]], umetnostna zgodovinarka *[[Andrej Čas]], župan Slovenj Gradca *[[Anton Čas]] (1918 - 1964), nevrokirurg *[[Bojan Čas]], sociolog, publicist, domoznanec *[[Bojan Čas]], gradbenik, mehanik *[[Hilda Tovšak]] (r. Čas), pianistka, klavirska pedagoginja *[[Jaka Čas]], veslač *[[Katarina Čas]] (*1976), TV-voditeljica, filmska igralka in pevka *[[Miran Čas]] (1952 - 2015), gozdni ekolog *[[Sergej Čas]] (*1973), kantavtor *[[Tina Čas]] (*1981), telovadka *[[Tomaž Čas]], [[pravnik]], [[obramboslovec]] in [[politik]] == Glej tudi == * priimka [[Časl]] in [[Časar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čas}} {{priimek|Čas}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] j0a40vrmnlyay54l7tmy7hm9jclj6ui Hrovatin 0 290318 5725033 5663767 2022-07-29T09:41:38Z Kleever69 167216 wikitext text/x-wiki '''Hrovatin''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 331 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Angel Hrovatin]] (1910—1965), pevec in kulturni delavec v Argentini *[[Breda Hrovatin-Vintar]] (*1932), lutkovna animatorka * [[Dušan Hrovatin]] (*1929), lutkar, animator in avtor animiranih filmov *[[Janez Hrovatin]] (1932—2016), elektroenergetik * [[Makso Hrovatin]] (1883—1967), tiskar * [[Miran Hrovatin]] (1949—1994), snemalec in fotoreporter * [[Nevenka Hrovatin Vodopivec]] (*1960), ekonomistka * [[Radoslav Hrovatin]] (1908—1978), etnomuzikolog in skladatelj == Glej tudi == * priimke [[Hrovat]], [[Hrvatin]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hrovatin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] {{normativna kontrola}} oac5rke6wbg3sy3lo213yos6mohn0l4 Matjaž Berger 0 304824 5725019 5614448 2022-07-29T08:43:52Z Rude 1013 + wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matjaž Berger''', [[slovenci|slovenski]] [[režiser]] in [[dramaturg]], * [[31. januar]] [[1964]], [[Novo mesto]]. ==Življenjepis== Berger je osnovno šolo in [[gimnazija|gimnazijo]] končal v Novem mestu, nato pa se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. Po končanem študiju je nekaj let poučeval slovenščino na novomeški gimnaziji. Kasneje je postal prepoznaven kot režiser treh proslav ob okroglih obletnicah samostojne Slovenije, ob peti, deseti in dvajseti. Režiral je tudi poslovilni nastop [[Katarina Venturini|Katarine Venturini]] in [[Andrej Škufca|Andreja Škufce]], uvod v poslovilno tekmo [[Jure Zdovc|Jureta Zdovca]] z reprezentančnimi kolegi iz selekcij, ki so osvojile svet, odprtje [[Giro d'Italia|Gira d’Italia]] v Kranju leta 1994, petindevetdesetletnico in proslavo stoletnice [[Leon Štukelj|Leona Štuklja]] v Novem mestu,<ref>{{cite web|url=http://www.siol.net/novice/rubrikon/preprical_nas_je/2011/06/crnovic_matjaz_berger.aspx|title=Matjaž Berger, režiser proslave ob dnevu državnosti, 20. obletnici samostojne Slovenije|last=Crnović|first=Deja|publisher=Planet Siol|date=26. junij 2011|accessdate=16. novembra 2011}}</ref>. Berger je [[ravnatelj]] novomeškega [[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teatra]]<ref>{{cite web|url=http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16005|title=TERITORIJ TEATRA: Intervju - Matjaž Berger|last=Dobovšek|first=Zala|publisher=Radio Študent|date=27. julij 2008|accessdate=16. novembra 2011}}</ref>, ki ga je sam ustanovil. ==Nagrade<ref>{{navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Matja%C5%BE_Berger|title=Matjaž Berger|publisher=Sigledal.org|accessdate=29. julija 2022}}</ref>== * [[Borštnikova nagrada]] za avtorski uprizoritveni diskurz (Henry James: Portret neke gospe; APT NM in Teatri di vita Bologna) (2009) * nagrada [[Mednarosni olimpijski komite|Mednarodnega Olimpijskega komiteja]] za umetniške dosežke na temo olimpizma (2014) ==Reference== {{refsez}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Berger, Matjaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 8vqc43vdff8v1u0s5y2dwwsyipi4orj 5725020 5725019 2022-07-29T08:51:38Z Rude 1013 tn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matjaž Berger''', [[slovenci|slovenski]] [[režiser]] in [[dramaturg]], * [[31. januar]] [[1964]], [[Novo mesto]]. ==Življenjepis== Berger je osnovno šolo in [[gimnazija|gimnazijo]] končal v Novem mestu, nato pa se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. Po končanem študiju je nekaj let poučeval slovenščino na novomeški gimnaziji. Kasneje je postal prepoznaven kot režiser treh proslav ob okroglih obletnicah samostojne Slovenije, ob peti, deseti in dvajseti. Režiral je tudi poslovilni nastop [[Katarina Venturini|Katarine Venturini]] in [[Andrej Škufca|Andreja Škufce]], uvod v poslovilno tekmo [[Jure Zdovc|Jureta Zdovca]] z reprezentančnimi kolegi iz selekcij, ki so osvojile svet, odprtje [[Giro d'Italia|Gira d’Italia]] v Kranju leta 1994, petindevetdesetletnico in proslavo stoletnice [[Leon Štukelj|Leona Štuklja]] v Novem mestu,<ref>{{cite web|url=http://www.siol.net/novice/rubrikon/preprical_nas_je/2011/06/crnovic_matjaz_berger.aspx|title=Matjaž Berger, režiser proslave ob dnevu državnosti, 20. obletnici samostojne Slovenije|last=Crnović|first=Deja|publisher=Planet Siol|date=26. junij 2011|accessdate=16. novembra 2011}}</ref>. Berger je [[ravnatelj]] novomeškega [[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teatra]]<ref>{{cite web|url=http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16005|title=TERITORIJ TEATRA: Intervju - Matjaž Berger|last=Dobovšek|first=Zala|publisher=Radio Študent|date=27. julij 2008|accessdate=16. novembra 2011}}</ref>, ki ga je sam ustanovil. ==Nagrade<ref>{{navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Matja%C5%BE_Berger|title=Matjaž Berger|publisher=Sigledal.org|accessdate=29. julija 2022}}</ref>== * [[Borštnikova nagrada]] za avtorski uprizoritveni diskurz (Henry James: Portret neke gospe; APT NM in Teatri di vita Bologna) (2009) * nagrada [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega Olimpijskega komiteja]] za umetniške dosežke na temo olimpizma (2014) ==Reference== {{refsez}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Berger, Matjaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] gg2980mfakq4bulxsdu4ad8b6gqt1vg 5725021 5725020 2022-07-29T08:54:14Z Rude 1013 + wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matjaž Berger''', [[slovenci|slovenski]] [[režiser]] in [[dramaturg]], * [[31. januar]] [[1964]], [[Novo mesto]]. ==Življenjepis== Berger je osnovno šolo in [[gimnazija|gimnazijo]] končal v Novem mestu, nato pa se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. Po končanem študiju je nekaj let poučeval slovenščino na novomeški gimnaziji. Kasneje je postal prepoznaven kot režiser treh proslav ob okroglih obletnicah samostojne Slovenije, ob peti, deseti in dvajseti. Režiral je tudi poslovilni nastop [[Katarina Venturini|Katarine Venturini]] in [[Andrej Škufca|Andreja Škufce]], uvod v poslovilno tekmo [[Jure Zdovc|Jureta Zdovca]] z reprezentančnimi kolegi iz selekcij, ki so osvojile svet, odprtje [[Giro d'Italia|Gira d’Italia]] v Kranju leta 1994, petindevetdesetletnico in proslavo stoletnice [[Leon Štukelj|Leona Štuklja]] v Novem mestu,<ref>{{cite web|url=http://www.siol.net/novice/rubrikon/preprical_nas_je/2011/06/crnovic_matjaz_berger.aspx|title=Matjaž Berger, režiser proslave ob dnevu državnosti, 20. obletnici samostojne Slovenije|last=Crnović|first=Deja|publisher=Planet Siol|date=26. junij 2011|accessdate=16. novembra 2011}}</ref>. Berger je [[ravnatelj]] novomeškega [[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teatra]]<ref>{{cite web|url=http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16005|title=TERITORIJ TEATRA: Intervju - Matjaž Berger|last=Dobovšek|first=Zala|publisher=Radio Študent|date=27. julij 2008|accessdate=16. novembra 2011}}</ref>, ki ga je sam ustanovil. ==Nagrade<ref>{{navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Matja%C5%BE_Berger|title=Matjaž Berger|publisher=Sigledal.org|accessdate=29. julija 2022}}</ref>== * [[Trdinova nagrada]] (2006)<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017930/|title=Berger, Matjaž|publisher=Slovesnka biografija|accessdate=29. julija 2022}}</ref> * [[Borštnikova nagrada]] za avtorski uprizoritveni diskurz (Henry James: Portret neke gospe; APT NM in Teatri di vita Bologna) (2009) * nagrada [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega Olimpijskega komiteja]] za umetniške dosežke na temo olimpizma (2014) ==Reference== {{refsez}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Berger, Matjaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] f9ephrt7nmgstemvhncorpoh2m5fbur Valant 0 306914 5725067 5589529 2022-07-29T10:43:16Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Valant''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anja Valant]] (*1977), atletinja troskokašica * [[Ivan Valant]] (1909 - 1999), kolesar *[[Janez Valant]], športnik, začetnik raftanja v Sloveniji *[[Martina Valant]] (*1969), glasbena šolnica *[[Matjaž Valant]] (*1967), kemik, izumitelj *[[Milan Valant]] (1904—1994), lokalni in poljudni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1939—2014), alpinist *[[Nataša Valant]] (*1946), pianistka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada *[[Stane Valant]], finančnik == Glej tudi == * priimke [[Balant]], [[Valand]], [[Walland]], [[Valenta]], [[Valenčič]], [[Valentinčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Valant}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ko20p7klf4oyek7sa9nkcrdkfibulq7 Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana) 0 306969 5725035 5589770 2022-07-29T09:46:45Z 178.58.140.140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtobusna linija | bg_colour= #8E4585 | font_colour= #FFFFFF | linija= 15 | slika= [[File:Avtobus Linija št.15 Ljubljana.jpg|200px]] | končna_postaja_1= '''Stanežiče''' | končna_postaja_2= '''Sora''' | dolžina_linije= 33,7 | delavniki_vozilo= midi, enojni | sobote_vozilo= - | nedelje_in_prazniki_vozilo= - | delavniki_presledek= 19-80 | sobote_presledek= - | nedelje_in_prazniki_presledek= - | delavniki_čas= 5.30 - 21.18 | sobote_čas= - | nedelje_in_prazniki_čas= - | delavniki_število_vozil= 1-2 | sobote_število_vozil= | nedelje_in_prazniki_število_vozil= }} '''Mestna avtobusna linija''' [[številka]] '''15 ''[[Stanežiče]] – [[Medvode]] – [[Sora]]''''' je ena izmed 33 [[avtobus]]nih linij [[Ljubljanski potniški promet|javnega mestnega prometa]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Poteka v smeri [[zahod]] - [[sever]] - [[zahod]] na severozahodnem obrobju prestolnice in ima značaj povezovalne (prestopne) linije. Povezuje Stanežiče, Dvor, [[Gunclje]], [[Vižmarje]], [[Brod, Ljubljana|Brod]], [[Tacen]], [[Vikrče]], [[Spodnje Pirniče|Spodnje]], Zgornje Pirniče, Verje, Medvode, Vaše, Goričane, Rakovnik in Soro. Z linije št. '''15''' je mogoč prestop na ostale [[avtobus]]ne linije, ki vozijo v center in ostale mestne in primestne predele (št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']]). == Zgodovina == Avtobus je po liniji '''15''' prvič zapeljal 3. januarja 2012, in sicer na odseku Stanežiče - Zgornje Pirniče. <ref>[http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/75433/detail.html Nova linija LPP 15] 3. januar 2012, Ljubljana.si</ref> Prebivalci Stanežič, Dvora in Guncelj so si dolga leta prizadevali za avtobusno povezavo s središčem mesta. Predvidena je bila sprememba trase nekdanje proge št. [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] ''Bavarski dvor – Medvode'' s Celovške ceste skozi omenjena naselja, do katere pa nikoli ni prišlo, kljub temu da so bila že zgrajena nekatera avtobusna postajališča. Na drugi strani Save so pa imeli prebivalci Pirnič in Vikrč povezavo s središčem mesta le s [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|primestno avtobusno progo]] ''Ljubljana – Pirniče – Smlednik – Zapoge'', čeprav se je razmišljalo že tudi o podaljšanju proge št. [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''']] z Broda do Vikrč. Po devetih dneh obratovanja je bil zaradi večjega števila potnikov od pričakovanega obratovalni čas zjutraj podaljšan, v času prometnih konic pa je bil na linijo dodan dodatni avtobus, zato se je interval prepolovil. Linijo '''15''' so 5. novembra 2012 podaljšali iz Zgornjih Pirnič preko Verij do Medvod, kjer je bilo med nogometnim igriščem in magistralno cesto zgrajeno novo prestopno postajališče. Krajani Pirnič so tako prvič dobili neposredno avtobusno povezavo s svojim občinskim središčem. <ref>[http://www.jh-lj.si/lpp/?m=3&id=2760 Novosti v Občini Medvode in Vodice: nova linija 30, podaljšana linija 15, nova prestopna pentlja v Medvodah in Vodicah; linija 60 bo okrepljena] 25. oktober 2012, LPP.si</ref> 26. junija 2013 so spremenili potek trase na Brodu, in sicer so jo z Brodske ceste in ulice Na gmajni preusmerili na Martinovo pot. Ukinjeni sta bili postajališči ''V Dovjež'' in ''Kurirska''. 26. junija 2015 je bil spremenjen potek trase v Spodnjih Pirničah med postajališčema ''Gostilna Kovač'' in ''Sp. Pirniče''. Nasproti ceste proti [[Zavrh pod Šmarno goro|Zavrh]]u je bilo uvedeno novo postajališče ''Zavrh''. 1. septembra 2017 je bila linija '''15''' podaljšana iz Medvod do naselja Sora. Tako se je zagotovilo avtobusno povezavo med naselji Sora, Rakovnik, Preska, Vaše, Goričane in Medvodami v [[Občina Medvode|občini Medvode]]. == Trasa == * smer ''Sora – Medvode – Stanežiče'': Sora - Rakovnik - Goričane - Vaše - Škofjeloška cesta - Gorenjska cesta - Medvoška cesta - servisna cesta <small>(obračališče)</small> - Medvoška cesta - Cesta komadanta Staneta - Verje - Zgornje Pirniče - Spodnje Pirniče - Vikrče - Kajakaška cesta - [[Tacenska cesta, Ljubljana|Tacenska cesta]] - Brodska cesta - Martinova pot - Na gmajni - Tacenska cesta - Kosmačeva ulica - [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovška cesta]] - Dvor - Stanežiče. * smer ''Stanežiče – Medvode – Sora'': Stanežiče - Dvor - Celovška cesta - Kosmačeva ulica - Tacenska cesta - Na gmajni - Martinova pot - Brodska cesta - Tacenska cesta - Kajakaška cesta - Vikrče - Spodnje Pirniče - Zgornje Pirniče - Verje - Cesta komadanta Staneta - Medvoška cesta - servisna cesta - Gorenjska cesta - Škofjeloška cesta - Vaše - Rakovnik - Goričane - Sora. == Številke in imena avtobusnih postajališč (pomembni objekti in ustanove) == {|{{Glava shematskega prikaza (center)|collapse = yes}} {{BS-Glava|<small>Trasa linije</small> 15||#8E4585|#FFFFFF|500px}} {{BS-Shema}} {{BS3-2||uKBHFa||816051 '''Sora''' obračališče||}} {{BS3-2||uHST||816041 Sora|816042 Sora OŠ|}} {{BS3-2||uHST||815211 Rakovnik|815212 Rakovnik|}} {{BS3-2||uHST||815201 Goričane kopal.|815202 Goričane kopal.|}} {{BS3-2||uHST||815191 Goričane pod gradom|815192 Goričane pod gradom|}} {{BS3-2||uBHF(R)f||815181 Vaše||}} {{BS3-2||uBHF(L)g|||815172 Vaše Helios|}} {{BS3-2||uHST||815151 Preska|815152 Preska|}} {{BS3-2|STRq|umKRZu|STRq|[[Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.|Ljubljana – Jesenice d.m.]]||O1=BAHN|}} {{BS3-2||uHST||805012 Medvoška a.p.|805011 Medvoška a.p.|}} {{BS3-2|WASSERq|uhKRZWae|WASSERq||[[Sora]]|}} {{BS3-2||uHST||805023 Medvode|805021 Medvode|obr. linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']]||}} {{BS3-2|WASSERq|uhKRZWae|WASSERq||[[Sava]]|}} {{BS3-2||uHST||835011 Verje|835012 Verje|}} {{BS3-2||uHST||815041 Zg. Pirniče Mihovec|815042 Zg. Pirniče Mihovec|}} {{BS3-2||uHST||815031 Zg. Pirniče|815032 Zg. Pirniče|}} {{BS3-2||uHST||815021 Sp. Pirniče|815022 Sp. Pirniče|}} {{BS3-2||uHST||815141 Zavrh|815142 Zavrh|}} {{BS3-2||uHST||815101 Gostilna Kovač|815142 Gostilna Kovač|}} {{BS3-2|GRZq|uSTR+GRZq|GRZq|[[Občina Medvode]]|[[Mestna občina Ljubljana]]|}} {{BS3-2||uHST||815011 Vikrče|815012 Vikrče|}} {{BS3-2||uHST||815111 Kajakaška|815112 Kajakaška|}} {{BS3-2||uHST||804141 Tacenski most|804144 Tacenski most|}} {{BS3-2|WASSERq|uhKRZWae|WASSERq||Sava|}} {{BS3-2||uHST||804121 Brod|804122 Brod|k. p. linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''N1''']]||}} {{BS3-2||uHST||804131 Martinova|804132 Martinova|}} {{BS3-2||uHST||804101 Tabor|804104 Tabor|}} {{BS3-2||uHST||804091 Na klancu|804092 Na klancu|}} {{BS3-2|STRq|umKRZu|BHFq|Ljubljana – Jesenice d.m.|[[Železniška postaja Ljubljana Vižmarje|Ljubljana Vižmarje]]|O1=BAHN|}} {{BS3-2||uHST||804081 Kosmačeva|804082 Kosmačeva|}} {{BS3-2||uBHF(R)f||804252 Vižmarje|||Inštitut za turbinske stroje, Merkur|}} {{BS3-2||uHST||804342 Oval|804341 Oval|}} {{BS3-2||uHST||804352 Dvor|804351 Dvor|}} {{BS3-2||uKBHFe|||804361 '''Stanežiče''' naselje||Gasilski dom|}} |} |} == Režim obratovanja == Linija obratuje samo ob delavnikih, tj. od ponedeljka do petka med 5.30 in 21.15. Ob sobotah, nedeljah in praznikih avtobus na tej liniji ne vozi. === Preglednica časovnih presledkov v minutah === '''delavnik''' {| class="wikitable" |- ! ura ! <small>1.9. - 25.6.</small> ! <small>26.6. - 31.8.</small> |- | 5.30 - 8.00 | '''40''' | '''110''' |- | 8.00 - 9.30 | '''25''' | '''120''' |- | 9.00 - 11.45 | '''80''' | '''125''' |- | 11.45 - 13.30 | '''80''' | '''150''' |- | 13.30 - 16.30 | '''45''' | '''120''' |- | 16.30 - 19.00 | '''45''' | '''110''' |- | 19.00 - 21.15 | '''60''' | '''140''' |} == Viri in opombe == {{reflist}} == Glej tudi == * [[Ljubljanski tramvaj]] == Zunanje povezave == * [http://www.openstreetmap.org/?relation=2022075 Trasa linije '''15''' na OpenStreetMap] {{-}} {{Mestni promet}} [[Kategorija:Mestne avtobusne linije Ljubljanskega potniškega prometa|15]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2012]] 3ba6cuhez4f76t7ajopda185a2g1t5l Uporabnik:ModriDirkac 2 333198 5724957 5658345 2022-07-28T20:48:31Z ModriDirkac 89613 /* Izbrani in daljši članki */Izbrani wikitext text/x-wiki __NOTOC__ {{Uporabnik WPUniverza3}} {{-}} {| |- valign="top" |rowspan=2| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF;float:left; border: 1px darkblue solid" align="center" valign="top" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]''' |--- <tr><td>{{Uporabniško polje|lime|lightgreen|[[File:Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg|45px]]|Ta uporabnik živi v '''[[Ljubljana|Ljubljani]]'''}}</td></tr> |{{User sl}} |--- |{{User en-4}} |--- |{{User de-1}} |--- |{{User hr-3}} |--- | {{user sr-3}} |} [[en:User:ModriDirkac]] {| cellspacing="0" cellpadding="4" style="width:300px; border: 1px darkblue solid; float:left; background: #A9D0F5; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid black; text-align:center;" | [http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&target=ModriDirkac '''Globalni števec urejanj''']<br> [http://tools.wmflabs.org/xtools-ec/index.php?user=ModriDirkac&project=sl.wikipedia.org Podrobno o urejanju slovenske Wikipedije]<br> [https://tools.wmflabs.org/pageviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&range=latest-20&pages=G20 Podatki o branosti člankov]<br> [https://stats.wikimedia.org/v2/#/sl.wikipedia.org/reading/top-viewed-articles/normal|table|last-month|~total|monthly Najrazličnejše statistike o slovenski Wikipediji] [https://pageviews.toolforge.org/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&redirects=0&range=latest-20&pages=Letalo Koliko branj dnevno za posamezni članek?] |} {{-}} == Priznanja == {| |- | {{priznanje3|veteran1|podpis=Še na mnoga leta, <font style="white-space:nowrap;text-shadow:#01796F 0.1em 0.1em 1.5em,#01796F -0.1em -0.1em 1.5em;color:#000000">'''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|<font color="#86b">M♦Zaplotnik</font>]]'''[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<sup>prispevki</sup>]]</font> 21:25, 7. maj 2013 (CEST)}} |- |{{Priznanje3|wikihvala|komentar='''[[Wikipedija:Wiki priznanja#WikiHvala|WikiHvala]]''' za slike emonskih škofov iz ljubljanske stolnice. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:43, 18. marec 2013 (CET)}} |- |{{Priznanje3|glasnik Wikipedije|komentar=Za prizadevanja za razširitev baze urejevalcev ti podeljujem priznanje glasnika Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:55, 29. avgust 2013 (CEST)}} |- |[[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]]<br>Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:46, 21. november 2014 (CET) |- |[[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] <br>Za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015|Wikimedia CEE Pomlad 2015]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:52, 4. junij 2015 (CEST) |- | {{priznanje3|veteran5|podpis=Uspešno še naprej pri vseh projektih in prizadevanjih, da bi bila Wikipedija še boljša in koristnejša. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 00:07, 10. januar 2017 (CET)}} |} ==Izbrane in meni všečne slike== <gallery> File:Cviček_-_Gospodična_Trdinov_vrh_-_Dolenjska.jpg|[[Cviček]] na [[Gospodična (izvir)|Gospodični]] na [[Trdinov vrh|Trdinovem vrhu]], [[Dolenjska]]<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) File:AIIM_ECM_SLO_Scheme.png|Slika sistema za upravljenje z vsebinami, [[Enterprise Content Management]]<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) File:Carniolian sausage - Kranjska klobasa - Klobasarna Ljubljana.jpg|[[Kranjska klobasa]], slikana v Klobasarni Ljubljana<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) File:Pressurised water reactor slovene1.svg|Shema [[Tlačnovodni reaktor|tlačnovodnega reaktorja]] v [[Jedrska elektrarna|jedrski elektrarni]]; tak tip reaktorja uporablja npr. [[Nuklearna elektrarna Krško]], avtor: [[w:de:Benutzer:Mozillo|Mozillo]], [[User:Nicolas Lardot]]; slovenski prevod sestavnih delov: jaz<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Kolpa - Vrt on Kolpa river.jpg|Nekdanji [[mlin]] s pregrado, vas [[Vrt, Kočevje|Vrt]] ob [[Kolpa|Kolpi]], [[občina Kočevje]]<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) </gallery> <br> <gallery> File:2018-10-Veliko & Malo Trebeljevo.jpg|[[Veliko Trebeljevo|Veliko]] in [[Malo Trebeljevo]]. Ni bila izbrana, ampak mi je vseeno všeč {{smeško}} Slika:Golica - dafodills.jpg|Narcise na Golici; tudi ni bila izbrana, ampak mi je prav tako všeč. </gallery> == Izbrani in daljši članki == * [[Avstrija]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Letalo]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Hrvaška]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Jedrska elektrarna]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Madžarska]] [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] * [[Rimsko cesarstvo]] * [[Računalnik]] * [[Tenerife]] * [[Chemtrails]] * [[Tinkara Kovač]] * [[Dunaj]] dv3vrpvfw5diij47wcamox4ps6zz831 Rodbina Pangerc 0 333355 5724845 5681605 2022-07-28T16:19:53Z Central-european 143214 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Družina||caption=|other_names=Pongracz|predikat=Gospodje|country=[[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> {{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]] <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|30px]] [[Avstro-Ogrska]] <br />|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]]|members=[[Josip Pangerc]], [[:de:Friedrich Marx (Autor)|Friedrich Marx]]}} Predstavniki '''rodbine Pangerc - Pongrac'''z, so bili zemljiški gospodje, nosilci cesarskih in cerkvenih upravnih ter vojaških funkcij v Istrski mejni grofiji. [[Slika:Josephus Jacobus Pangerc.png|278x278px| Josephus Jacobus Pangerc (1823-1907) posestnik in nadžupan Dolinske občine |sličica]] [[Slika:Josip Pangerc.png|sličica|216x216_pik|Josip Pangerc (1868 - 1925)]] [[Slika:Graf Friedrixh Marx.jpg|thumb|200px|C.k. general Friedrich Marx]] [[Slika:Rodbina Pangerc.jpg|thumb|200px|Nekateri Člani Rodbine Pangerc, med temi Josip Pangerc, Dolinski dekan in častni stolni kanonik Jurij Gregorius Jan, Uršula Pangerc -Sancin, Marija Pangerc -Vodopivec, ter dve gospe v slovenskih narodnih nošah. ]] == Izvor == Predstavniki te rodbine, so se na začetku 16. stoletja preselili v Istro kjer so služili kot škofovski vazali na obsežnem območju dolinske pražupnije. Iz škofijskega registra iz leta 1563 izhaja, da je bil med prvimi predstavniki te rodbine v Villi de sancto Odorico to je v Dolini prisoten Gospod Petrus Pongracz Pangerc. Matthias Pongracz pa je bil leta 1619 dolinski župan in sodnik. Načelnik [[Istra|istrske]] rodbine Pangerc Pongracz je bil v letih 1907–1925 [[Josip Pangerc]]. == Jožef Jakob (Josephus Jacobus) Pangerc starejši == Rodil se je v Dolini 15.avgusta 1823 kot prvo rojeni sin gospoda Josephusa Casparrusa Pangerca, veleposestnika, cesarskega sodnika in nadžupana dolinske županije. Imel je skupno s sinovi in hčerkami 10 otrok; velja omeniti Josipa Pangerca in dve hčerki: to sta bile Uršula Pangerc, poročena z veleposestnikom in županom Josipom Sancinom iz Doline, in Marija Pangerc, poročena s posestnikom Jakobom Vodopivcem. Uršula, rojena 26.seprembra 1855, je bila leta 1873 imenovanza za prvo cesarsko in kraljevo poštno ekspedientko v Dolini in v Bregu nasploh. Bila je tudi nadarjena v petju in v pisanju proze ter v uprizarjanju gledaliških predstav, ki so se odvijale v Pangerčevi dvorani v Dolini. Ohranjeni so še njeni zvezki poezij. Več let je pela v zboru Bralnega društva v Dolini, kasneje v zboru društva "Vodnik" in v cerkvenem pevskem zboru v Dolini ter sodelovala v dramskem oz. veseličnem odseku društva. Bila je ustanoviteljica in dolgo let predsednica cerkvene Marijene družbe v Dolini pri Trstu. == Oskar Franc Jožef == Prvorojeni sin Josipa Pangerca, Oskar Franciscus Josephus Pangerc (Oskar Franc Jožef), se je šolal za [[oficir]]ja pri avstrijski cesarski akademiji za oficirje v Ljubljani. V mladosti je po opravljenem šolanju v Dolini odšel na cesarsko-kraljevo gimnazijo v Pazinu, nato je šolanje za ekonoma dokončal na deželni kranjski šoli na gradu Grm pri Rudolfovem pri [[Novo mesto|Novem mestu]]. Zaročen je bil z Lojzi Gorup. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil 6. junija 1915 usmrčen v Nadvorni v [[Galiciji|Galiciji]] (sedaj Ukrajina). Star je bil 22 let. == Rodbina Pangerc-Marx == Na začetku 20. stoletja se je sin Josipa Pangera, Ljubivoj Amatus Aurjàl Sava, polkovnik vojaškega regimenta v Modeni, poročil s potomko avstrijske plemiške družine. To je bila vnukinja Friedricha Marxa. Friedrich Marx je živel na Dunaju, v lastnem dvorcu v središču mesta [[Gradec|Gradec]] ter med poletjem v družinskem gradu Schloss Hohenburg v Oberdrauburgu na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]], kjer je 19. junija 1905 tudi umrl. Friedrich Marx se je rodil 20. septembra 1830 v Steinfeldu na Koroškem. Poleg njegove zavidljive kariere oficirja različnih avstrijski regimentov na Dunaju je Friedrich Marx še danes znan v Avstriji kot pisatelj, dramaturg in pesnik. Njegove pesmi so bile prvič objavljene leta 1862 v zbirki pod naslovom ''Gemüt und Welt erschienen'' (Um in svet pojavov). V letu 1863 je izšla njegova tragedija ''Das Trauerspiel Olympias''; leta 1869 dramsko delo ''Das Schauspiel Jacobä von Bayern'' (gledališka igra Jacobä iz Bavarske) in še leta 1875 "Das lyrische Epos Bruno von Kärnten" (Lirski ep Bruno iz Koroške). Od leta 1870 do leta 1872 je bil Marx predsednik Združenja koroških pisateljev. Leta 1877 je bil ponovno poklican k avstrijskim vojnim oblastem, ki so mu podelile mesto generala Celovškega regimenta "Steirisch-kärtnerischen Landwehr IR 4 in Klagenfurt".Velja omeniti , da je leta 1850 bil kadet v zmagovitem regimentu maršala Radezkija. Leta 1892 se je upokojil. Živel je v Grazu v palači njegove soproge in v Oberdrauburgu. Družina Friedricha Marxa je bila v tesni povezavi z avstrijsko družino [[Windischgrätzi|Windisch-Graetz]], ki je imela svoj sedež v gradu Haasberg v kraju Planina pri Rakeku, kjer so Marxovi in Windischgreatzovi imeli skupne posesti. Do danes so v Avstriji poimenovali več ulic in trgov po Friedrichu Marxu.<ref>http://de.wikipedia.org/wiki/Steinfeld_(K%C3%A4rnten)#Pers.C3.B6nlichkeiten</ref> == Pangerčev rodbinski dvorec == Prva omemba te stavbe sega v 13. stoletje, ko je bila slednja omenjena v listini kapiteljskega arhiva sv. Justa v Trstu kot "Domus Domini Episcopi" in "Curia Episcopatus", torej, kot škofovski dvorec z obzidjem. V njej je danes sedež "Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo Josip Pangerc" in sedež rodbinskega arhiva omenjene rodbine. V veliki dvorani so se 27. oktobra leta 1881 sestali [[Ivan Nabergoj]] - ustanovitelj političnega društva [[Edinost (društvo)|Edinost]], dekan Jurij Jan, koprski okrajni glavar Busizio, Viktor Dolenc, Josip Malalan, Rajmund Mahorčič ter še drugi odborniki Edinosti ter v Pangerčevi dvorani izvolili nov odbor političnega društva ''Edinost''. == Rodbinski arhiv Pangerc == Josip Pangerc in ostali družinski člani so za seboj pustil veliko in bogato zapuščino raznolikih javnih in zasebnih, načrtov stavb in cest, veliko bero javnih in zasebnih pisem, bogato knjižnico s slovenskimi, nemškimi, hrvaškimi, madžarskimi in italijanskimi publikacijami, časopisi, prosvetne, teološke, šolske knjige, pesniške zbirke, veliko število originalnih notnih rokopisov iz 18. in 19. stoletja, ustanovne akte in druge dokumente Hranilnice in posojilnice v Dolini, Dolinske Občine, krajnega šolskega sveta, dunajskega državnega zbora, istrskega deželnega zbora, Vinarske zadruge v Dolini, Okrajne kmetijske zadruge v Dolini, hidrotermalnih zdravilišč v Dolini, dolinske srenje, ipd. Hranijo se še nekateri dokumenti iz gradu Fünfenberg in [[Grad Socerb|Socerbskega gradu]]. Arhiv hrani še fotografski fond s posnetki iz 19. in 20. stoletja ter različne predmete iz starinskega in bogatega prega rodbine Pangerc in Marx. Zgodovinski arhiv je septembra 2014 Italjansko ministerstvo za kulturo razglasilo za dediščino zgodovinsko kulturnega pomena in ga uradno zaščitilo z ministerskim odlokom. == Galerija == <gallery> Slika:Lojzi pangerc.jpg|Lojzi Gorupič, zaročenka Oskarja Franca Jožefa Slika:Friedrich Marx (Ogertschnig).png|C.k. General Friedrich Marx Slika:Oskar-pongratz.jpg|Oskar Franc Jožef (v sredini) Slika:Rodbina pangerc.jpg| </gallery> == Viri == {{wikivir|Josip Pangerc}} * Rodbinski Arhiv Pangerc * Rodbinski Arhiv rodbine Marx * 23 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich (1872) * Steiermärkisches Landesarchiv - Verwaltung - Land Steiermark * Österreichisches Staatsarchiv - Wiener Kriegsarchiv == Zunanje povezave == [http://mitteleuropa-institute.org Uradna spletna stran] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] ez9axllnaoruw9lbal0mfox2kxgv9bn 5724848 5724845 2022-07-28T16:30:21Z Central-european 143214 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Družina||caption=|other_names=Pongracz|predikat=Gospodje|country=[[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> {{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]] <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|30px]] [[Avstro-Ogrska]] <br />|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]]|members=[[Josip Pangerc]], [[:de:Friedrich Marx (Autor)|Friedrich Marx]]}} Predstavniki '''rodbine Pangerc - Pongrac'''z, so bili zemljiški gospodje, nosilci cesarskih in cerkvenih upravnih ter vojaških funkcij v Istrski mejni grofiji. [[Slika:Josephus Jacobus Pangerc.png|278x278px| Josephus Jacobus Pangerc (1823-1907) posestnik in nadžupan Dolinske občine |sličica]] [[Slika:Josip Pangerc.png|sličica|216x216_pik|Josip Pangerc (1868 - 1925)]] [[Slika:Graf Friedrixh Marx.jpg|thumb|200px|C.k. general Friedrich Marx]] [[Slika:Rodbina Pangerc.jpg|thumb|200px|Nekateri Člani Rodbine Pangerc, med temi Josip Pangerc, Dolinski dekan in častni stolni kanonik Jurij Gregorius Jan, Uršula Pangerc -Sancin, Marija Pangerc -Vodopivec, ter dve gospe v slovenskih narodnih nošah. ]] == Izvor == Predstavniki te rodbine, so se na začetku 16. stoletja preselili v Istro kjer so služili kot škofovski vazali na obsežnem območju dolinske pražupnije. Iz škofijskega registra iz leta 1563 izhaja, da je bil med prvimi predstavniki te rodbine v "Villi de sancto Odorico" to je v Dolini prisoten Gospod Petrus Pongracz. Gospod Matthias Pongracz pa je bil leta 1619 dolinski župan in sodnik in škofijski kamerarij. == Jožef Jakob (Josephus Jacobus) Pangerc starejši == Rodil se je v Dolini 15.avgusta 1823 kot prvo rojeni sin gospoda Josephusa Casparrusa Pangerca, veleposestnika, cesarskega sodnika in nadžupana dolinske županije. Imel je skupno s sinovi in hčerkami 10 otrok; velja omeniti Josipa Pangerca in dve hčerki: to sta bile Uršula Pangerc, poročena z veleposestnikom in županom Josipom Sancinom iz Doline, in Marija Pangerc, poročena s posestnikom Jakobom Vodopivcem. Uršula, rojena 26.seprembra 1855, je bila leta 1873 imenovanza za prvo cesarsko in kraljevo poštno ekspedientko v Dolini in v Bregu nasploh. Bila je tudi nadarjena v petju in v pisanju proze ter v uprizarjanju gledaliških predstav, ki so se odvijale v Pangerčevi dvorani v Dolini. Ohranjeni so še njeni zvezki poezij. Več let je pela v zboru Bralnega društva v Dolini, kasneje v zboru društva "Vodnik" in v cerkvenem pevskem zboru v Dolini ter sodelovala v dramskem oz. veseličnem odseku društva. Bila je ustanoviteljica in dolgo let predsednica cerkvene Marijene družbe v Dolini pri Trstu. == Oskar Franc Jožef == Prvorojeni sin Josipa Pangerca, Oskar Franciscus Josephus Pangerc (Oskar Franc Jožef), se je šolal za [[oficir]]ja pri avstrijski cesarski akademiji za oficirje v Ljubljani. V mladosti je po opravljenem šolanju v Dolini odšel na cesarsko-kraljevo gimnazijo v Pazinu, nato je šolanje za ekonoma dokončal na deželni kranjski šoli na gradu Grm pri Rudolfovem pri [[Novo mesto|Novem mestu]]. Zaročen je bil z Lojzi Gorup. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil 6. junija 1915 usmrčen v Nadvorni v [[Galiciji|Galiciji]] (sedaj Ukrajina). Star je bil 22 let. == Rodbina Pangerc-Marx == Na začetku 20. stoletja se je sin Josipa Pangera, Ljubivoj Amatus Aurjàl Sava, polkovnik vojaškega regimenta v Modeni, poročil s potomko avstrijske plemiške družine, nečakinjo generala Friedricha Marxa. Friedrich Marx se je rodil 20. septembra 1830 v Steinfeldu na Koroškem. Poleg vojaške kariere v različnih avstrijski regimentih na Dunaju je Friedrich Marx še danes znan v Avstriji kot pisatelj, dramaturg in pesnik. Njegove pesmi so bile prvič objavljene leta 1862 v zbirki pod naslovom ''Gemüt und Welt erschienen'' (Um in svet pojavov). V letu 1863 je izšla njegova tragedija ''Das Trauerspiel Olympias''; leta 1869 dramsko delo ''Das Schauspiel Jacobä von Bayern'' (gledališka igra Jacobä iz Bavarske) in še leta 1875 "Das lyrische Epos Bruno von Kärnten" (Lirski ep Bruno iz Koroške). Od leta 1870 do leta 1872 je bil Marx predsednik Združenja koroških pisateljev. Leta 1877 je bil ponovno poklican k avstrijskim vojnim oblastem, ki so mu podelile mesto generala Celovškega regimenta "Steirisch-kärtnerischen Landwehr IR 4 in Klagenfurt".Velja omeniti , da je leta 1850 bil kadet v zmagovitem regimentu maršala Radezkija. Leta 1892 se je upokojil. == Pangerčeva rodbinska palača == Prva omemba te stavbe sega v 13. stoletje, ko je bila slednja omenjena v listini kapiteljskega arhiva sv. Justa v Trstu kot "Domus Domini Episcopi" in "Curia Episcopatus", torej, kot škofovski dvorec z obzidjem. V njej je danes sedež "Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo Josip Pangerc" in sedež rodbinskega arhiva omenjene rodbine. V veliki dvorani so se 27. oktobra leta 1881 sestali [[Ivan Nabergoj]] - ustanovitelj političnega društva [[Edinost (društvo)|Edinost]], dekan Jurij Jan, koprski okrajni glavar Busizio, Viktor Dolenc, Josip Malalan, Rajmund Mahorčič ter še drugi odborniki Edinosti ter v Pangerčevi dvorani izvolili nov odbor političnega društva ''Edinost''. == Rodbinski arhiv Pangerc == Hišni arhiv sestoji iz načrtov javnih in zasebnih infrastruktur, zasebnih pisem, bogato knjižnico, časopisi, prosvetne, teološke, šolske knjige, pesniške zbirke,originalnih notnih rokopisov iz 18. in 19. stoletja, ustanovne akte in druge dokumente Hranilnice in posojilnice v Dolini, Dolinske Občine, krajnega šolskega sveta, dunajskega državnega zbora, istrskega deželnega zbora, Vinarske zadruge v Dolini, Okrajne kmetijske zadruge v Dolini, hidrotermalnih zdravilišč v Dolini, dolinske srenje, ipd. Hranijo se še nekateri dokumenti iz gradu Fünfenberg in [[Grad Socerb|Socerbskega gradu]]. Arhiv hrani še fotografski fond s posnetki iz 19. in 20. stoletja. Zgodovinski arhiv je septembra 2014 Italjansko ministerstvo za kulturo razglasilo za dediščino zgodovinsko kulturnega pomena in ga uradno zaščitilo z ministerskim odlokom. == Galerija == <gallery> Slika:VEDUTA CHIESA PIEVE DI DOLINA.jpg|alt= </gallery> == Viri == {{wikivir|Josip Pangerc}} * Rodbinski Arhiv Pangerc * Rodbinski Arhiv rodbine Marx * 23 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich (1872) * Steiermärkisches Landesarchiv - Verwaltung - Land Steiermark * Österreichisches Staatsarchiv - Wiener Kriegsarchiv == Zunanje povezave == [http://mitteleuropa-institute.org Uradna spletna stran] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 0rs0d9x0ydyi8hzwgnccs5j6j1sdri4 5724857 5724848 2022-07-28T16:36:28Z Central-european 143214 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Družina||caption=|other_names=Pongracz|predikat=Gospodje|country=[[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> {{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]] <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|30px]] [[Avstro-Ogrska]] <br />|region={{ikonazastave|Italija}} [[Italija]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]]|members=[[Josip Pangerc]], [[:de:Friedrich Marx (Autor)|Friedrich Marx]]}} Predstavniki '''rodbine Pangerc - Pongrac'''z, so bili zemljiški gospodje, nosilci cesarskih in cerkvenih upravnih ter vojaških funkcij v Istrski mejni grofiji. [[Slika:Josephus Jacobus Pangerc.png|278x278px| Josephus Jacobus Pangerc (1823-1907) posestnik in nadžupan Dolinske občine |sličica]] [[Slika:Josip Pangerc.png|sličica|216x216_pik|Josip Pangerc (1868 - 1925)]] [[Slika:Graf Friedrixh Marx.jpg|thumb|200px|C.k. general Friedrich Marx]] [[Slika:Rodbina Pangerc.jpg|thumb|200px|Nekateri Člani Rodbine Pangerc, med temi Josip Pangerc, Dolinski dekan in častni stolni kanonik Jurij Gregorius Jan, Uršula Pangerc -Sancin, Marija Pangerc -Vodopivec, ter dve gospe v slovenskih narodnih nošah. ]] == Izvor == Predstavniki te rodbine, so se na začetku 16. stoletja preselili v Istro kjer so služili kot škofovski vazali na obsežnem območju dolinske pražupnije. Iz škofijskega registra iz leta 1563 izhaja, da je nosil predikat gospoda in bil med prvimi predstavniki te rodbine v "Villi de sancto Odorico" to je v Dolini gospod Petrus Pongracz. Gospod Matthias Pongracz pa je bil leta 1619 dolinski župan in sodnik in škofijski kamerarij. == Jožef Jakob (Josephus Jacobus) Pangerc starejši == Rodil se je v Dolini 15.avgusta 1823 kot prvo rojeni sin gospoda Josephusa Casparrusa Pangerca, veleposestnika, cesarskega sodnika in nadžupana dolinske županije. Imel je skupno s sinovi in hčerkami 10 otrok; velja omeniti Josipa Pangerca in dve hčerki: to sta bile Uršula Pangerc, poročena z veleposestnikom in županom Josipom Sancinom iz Doline, in Marija Pangerc, poročena s posestnikom Jakobom Vodopivcem. Uršula, rojena 26.seprembra 1855, je bila leta 1873 imenovanza za prvo cesarsko in kraljevo poštno ekspedientko v Dolini in v Bregu nasploh. Bila je tudi nadarjena v petju in v pisanju proze ter v uprizarjanju gledaliških predstav, ki so se odvijale v Pangerčevi dvorani v Dolini. Ohranjeni so še njeni zvezki poezij. Več let je pela v zboru Bralnega društva v Dolini, kasneje v zboru društva "Vodnik" in v cerkvenem pevskem zboru v Dolini ter sodelovala v dramskem oz. veseličnem odseku društva. Bila je ustanoviteljica in dolgo let predsednica cerkvene Marijene družbe v Dolini pri Trstu. == Oskar Franc Jožef == Prvorojeni sin Josipa Pangerca, Oskar Franciscus Josephus Pangerc (Oskar Franc Jožef), se je šolal za [[oficir]]ja pri avstrijski cesarski akademiji za oficirje v Ljubljani. V mladosti je po opravljenem šolanju v Dolini odšel na cesarsko-kraljevo gimnazijo v Pazinu, nato je šolanje za ekonoma dokončal na deželni kranjski šoli na gradu Grm pri Rudolfovem pri [[Novo mesto|Novem mestu]]. Zaročen je bil z Lojzi Gorup. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil 6. junija 1915 usmrčen v Nadvorni v [[Galiciji|Galiciji]] (sedaj Ukrajina). Star je bil 22 let. == Rodbina Pangerc-Marx == Na začetku 20. stoletja se je sin Josipa Pangera, Ljubivoj Amatus Aurjàl Sava, polkovnik vojaškega regimenta v Modeni, poročil s potomko avstrijske plemiške družine, nečakinjo generala Friedricha Marxa. Friedrich Marx se je rodil 20. septembra 1830 v Steinfeldu na Koroškem. Poleg vojaške kariere v različnih avstrijski regimentih na Dunaju je Friedrich Marx še danes znan v Avstriji kot pisatelj, dramaturg in pesnik. Njegove pesmi so bile prvič objavljene leta 1862 v zbirki pod naslovom ''Gemüt und Welt erschienen'' (Um in svet pojavov). V letu 1863 je izšla njegova tragedija ''Das Trauerspiel Olympias''; leta 1869 dramsko delo ''Das Schauspiel Jacobä von Bayern'' (gledališka igra Jacobä iz Bavarske) in še leta 1875 "Das lyrische Epos Bruno von Kärnten" (Lirski ep Bruno iz Koroške). Od leta 1870 do leta 1872 je bil Marx predsednik Združenja koroških pisateljev. Leta 1877 je bil ponovno poklican k avstrijskim vojnim oblastem, ki so mu podelile mesto generala Celovškega regimenta "Steirisch-kärtnerischen Landwehr IR 4 in Klagenfurt".Velja omeniti , da je leta 1850 bil kadet v zmagovitem regimentu maršala Radezkija. Leta 1892 se je upokojil. == Pangerčeva rodbinska palača == Prva omemba te stavbe sega v 13. stoletje, ko je bila slednja omenjena v listini kapiteljskega arhiva sv. Justa v Trstu kot "Domus Domini Episcopi" in "Curia Episcopatus", torej, kot škofovski dvorec z obzidjem. V njej je danes sedež "Srednjeevropskega inštituta za zgodovino in kulturo Josip Pangerc" in sedež rodbinskega arhiva omenjene rodbine. V veliki dvorani so se 27. oktobra leta 1881 sestali [[Ivan Nabergoj]] - ustanovitelj političnega društva [[Edinost (društvo)|Edinost]], dekan Jurij Jan, koprski okrajni glavar Busizio, Viktor Dolenc, Josip Malalan, Rajmund Mahorčič ter še drugi odborniki Edinosti ter v Pangerčevi dvorani izvolili nov odbor političnega društva ''Edinost''. == Rodbinski arhiv Pangerc == Hišni arhiv sestoji iz načrtov javnih in zasebnih infrastruktur, zasebnih pisem, bogato knjižnico, časopisi, prosvetne, teološke, šolske knjige, pesniške zbirke,originalnih notnih rokopisov iz 18. in 19. stoletja, ustanovne akte in druge dokumente Hranilnice in posojilnice v Dolini, Dolinske Občine, krajnega šolskega sveta, dunajskega državnega zbora, istrskega deželnega zbora, Vinarske zadruge v Dolini, Okrajne kmetijske zadruge v Dolini, hidrotermalnih zdravilišč v Dolini, dolinske srenje, ipd. Hranijo se še nekateri dokumenti iz gradu Fünfenberg in [[Grad Socerb|Socerbskega gradu]]. Arhiv hrani še fotografski fond s posnetki iz 19. in 20. stoletja. Zgodovinski arhiv je septembra 2014 Italjansko ministerstvo za kulturo razglasilo za dediščino zgodovinsko kulturnega pomena in ga uradno zaščitilo z ministerskim odlokom. == Galerija == <gallery> Slika:VEDUTA CHIESA PIEVE DI DOLINA.jpg|alt= </gallery> == Viri == {{wikivir|Josip Pangerc}} * Rodbinski Arhiv Pangerc * Rodbinski Arhiv rodbine Marx * 23 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich (1872) * Steiermärkisches Landesarchiv - Verwaltung - Land Steiermark * Österreichisches Staatsarchiv - Wiener Kriegsarchiv == Zunanje povezave == [http://mitteleuropa-institute.org Uradna spletna stran] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 3xt7b7sq6fwa8wier4arg1ahjjmagz0 Seznam ruskih tenisačev 0 341459 5724779 5698535 2022-07-28T13:22:07Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jekaterina Aleksandrova]] *[[Igor Andrejev]] == B == *[[Viktor Baluda]] *[[Ana Blinkova]] *[[Aleks Bogomolov]] *[[Jelena Bovina]] *[[Nina Bratčikova]] == Č == *[[Ana Čakvetadze]] *[[Andrej Čerkasov]] *[[Andrej Česnokov]] == D == *[[Nikolaj Davidenko]] *[[Jelena Dementjeva]] *[[Vitalija Djačenko]] *[[Aleksander Dolgopolov]] *[[Jevgenij Donskoj]] *[[Artem Dubrivnij]] *[[Vera Duševina]] == E == *[[Mihail Elgin]] == F == *[[Varvara Flink]] == G == *[[Tejmuraz Gabašvili]] *[[Anastazija Gasanova]] *[[Margarita Gasparjan]] *[[Varvara Gračeva]] == H == *[[Karen Hačanov]] *[[Irina Hromačeva]] == I == *[[Valentina Ivahnenko]] == J == *[[Mihail Južni]] == K == *[[Jevgenij Kafelnikov]] *[[Ana Kalinskaja]] *[[Viktorija Kan]] *[[Aslan Karacev]] *[[Jevgenij Karlovskij]] *[[Darja Kasatkina]] *[[Marija Kirilenko]] *[[Alisa Klejbanova]] *[[Pavel Kotov (tenisač)|Pavel Kotov]] *[[Katerina Kozlova]] *[[Lina Krasnorucka]] *[[Konstantin Kravčuk]] *[[Veronika Kudermetova]] *[[Aleksander Kudrjavcev]] *[[Ala Kudrjavceva]] *[[Jelizaveta Kuličkova]] *[[Regina Kulikova]] *[[Ana Kurnikova]] *[[Andrej Kumancov]] *[[Andrej Kuznecov (tenisač)|Andrej Kuznecov]] *[[Svetlana Kuznecova]] == L == *[[Jelena Lihovceva]] *[[Jevgenija Simonovna Linecka|Jevgenija Linecka]] == M == *[[Jekaterina Makarova]] *[[Daniil Medvedev|Daniil Medved(j)ev]] *[[Anastazija Miskina]] *[[Darja Mišina]] *[[Olga Morozova]] == O == *[[Andrej Olhovski]] == P == *[[Tatjana Panova]] *[[Anastazija Pavljučenkova]] *[[Ksenija Pervak]] *[[Nadja Petrova]] *[[Anastazija Pivovarova]] *[[Anastazija Potapova (teniška igralka)|Anastazija Potapova]] *[[Olga Pučkova]] == R == *[[Kamilla Rahimova]] *[[Jelena Ribakina]] *[[Andrej Rubljov]] == S == *[[Marat Safin]] *[[Dinara Safina]] *[[Roman Safiulin]] *[[Ljudmila Samsonova]] *[[Valerija Savinih]] *[[Jana Sizikova]] *[[Valerija Solovjeva]] *[[Valerija Strahova]] == Š == *[[Marija Šarapova]] == T == *[[Jevgenij Tjurnev]] *[[Dimitrij Tursunov]] == V == *[[Aleksej Vatutin]] *[[Jelena Vesnina]] *[[Natalija Vihljanceva]] *[[Darja Virolajnen]] *[[Aleksander Vladimirovič Volkov|Aleksander Volkov]] == Z == *[[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]] == Ž == *[[Alina Židkova]] *[[Sofija Žuk]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Tenisači]] [[Kategorija:Ruski tenisači|*]] 4eupm7g0nlnbjff8vr5t4nr15yit4a8 5724780 5724779 2022-07-28T13:22:36Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[tenisač]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jekaterina Aleksandrova]] *[[Igor Andrejev]] == B == *[[Viktor Baluda]] *[[Ana Blinkova]] *[[Aleks Bogomolov]] *[[Jelena Bovina]] *[[Nina Bratčikova]] == Č == *[[Ana Čakvetadze]] *[[Andrej Čerkasov]] *[[Andrej Česnokov]] == D == *[[Nikolaj Davidenko]] *[[Jelena Dementjeva]] *[[Vitalija Djačenko]] * *[[Jevgenij Donskoj]] *[[Artem Dubrivnij]] *[[Vera Duševina]] == E == *[[Mihail Elgin]] == F == *[[Varvara Flink]] == G == *[[Tejmuraz Gabašvili]] *[[Anastazija Gasanova]] *[[Margarita Gasparjan]] *[[Varvara Gračeva]] == H == *[[Karen Hačanov]] *[[Irina Hromačeva]] == I == *[[Valentina Ivahnenko]] == J == *[[Mihail Južni]] == K == *[[Jevgenij Kafelnikov]] *[[Ana Kalinskaja]] *[[Viktorija Kan]] *[[Aslan Karacev]] *[[Jevgenij Karlovskij]] *[[Darja Kasatkina]] *[[Marija Kirilenko]] *[[Alisa Klejbanova]] *[[Pavel Kotov (tenisač)|Pavel Kotov]] *[[Katerina Kozlova]] *[[Lina Krasnorucka]] *[[Konstantin Kravčuk]] *[[Veronika Kudermetova]] *[[Aleksander Kudrjavcev]] *[[Ala Kudrjavceva]] *[[Jelizaveta Kuličkova]] *[[Regina Kulikova]] *[[Ana Kurnikova]] *[[Andrej Kumancov]] *[[Andrej Kuznecov (tenisač)|Andrej Kuznecov]] *[[Svetlana Kuznecova]] == L == *[[Jelena Lihovceva]] *[[Jevgenija Simonovna Linecka|Jevgenija Linecka]] == M == *[[Jekaterina Makarova]] *[[Daniil Medvedev|Daniil Medved(j)ev]] *[[Anastazija Miskina]] *[[Darja Mišina]] *[[Olga Morozova]] == O == *[[Andrej Olhovski]] == P == *[[Tatjana Panova]] *[[Anastazija Pavljučenkova]] *[[Ksenija Pervak]] *[[Nadja Petrova]] *[[Anastazija Pivovarova]] *[[Anastazija Potapova (teniška igralka)|Anastazija Potapova]] *[[Olga Pučkova]] == R == *[[Kamilla Rahimova]] *[[Jelena Ribakina]] *[[Andrej Rubljov]] == S == *[[Marat Safin]] *[[Dinara Safina]] *[[Roman Safiulin]] *[[Ljudmila Samsonova]] *[[Valerija Savinih]] *[[Jana Sizikova]] *[[Valerija Solovjeva]] *[[Valerija Strahova]] == Š == *[[Marija Šarapova]] == T == *[[Jevgenij Tjurnev]] *[[Dimitrij Tursunov]] == V == *[[Aleksej Vatutin]] *[[Jelena Vesnina]] *[[Natalija Vihljanceva]] *[[Darja Virolajnen]] *[[Aleksander Vladimirovič Volkov|Aleksander Volkov]] == Z == *[[Vera Igorjevna Zvonarjova|Vera Zvonarjova]] == Ž == *[[Alina Židkova]] *[[Sofija Žuk]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Tenisači]] [[Kategorija:Ruski tenisači|*]] b94434jmmz358nlc1yoa99whzaibee9 Atomium 0 342010 5724854 5554885 2022-07-28T16:34:11Z 188.198.191.91 Iron crystal iz en wikipedije je železov kristal. Tudi drugi viri pravijo železov kristal. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Atomium |image = Atomium 07-2016.jpg |image_size = |caption = |location_town = [[Bruselj]] |location_country = {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |coordinates = {{coord|50|53|41|N|4|20|28|E|type:landmark|display=inline,title}} |status = odprt |start_date = |completion_date = 1958 |opening = |floor_area = |antenna_spire = 102 m |structural_engineer= |architect = André in Jean Polak |engineer = [[André Waterkeyn]] | architectural_style = [[modernizem]] |main_contractor = |developer = |owner = | website = http://www.atomium.be/ }} '''Atomium''' je [[spomenik]], znamenita stavba v [[Bruselj|Bruslju]]. Zgradili so ga na planoti Heysel za bruseljsko [[svetovna razstava|svetovno razstavo]] leta 1958 (Expo 58). Oblikovali so ga [[André Waterkeyn]] in arhitekta André in Jean Polak. Njegov stolp za anteno seže 102 metra nad pritličje. Sestavlja ga devet [[jeklo|jeklenih]] [[krogla|krogel]], ki so medsebojno povezane kot 165-milijardkrat povečana [[kristalna struktura|osnovna celica]] železovega kristala <ref>{{cite web|title=History|url=http://atomium.be/History.aspx|publisher=Atomium Foundation|accessdate=29 July 2016}}</ref>. Cevi s premerom 3 m povezujejo krogle vzdolž dvanajstih robov kocke in vseh osem vozlišč s središčem. Ima stopnice, tekoče stopnice in dvigalo (v osrednji, navpični cevi), ki omogočajo dostop do petih prostorov, v katerih so razstavne dvorane in drugi javni prostori. V vrhnji krogli je restavracija s panoramskim razgledom na Bruselj.<ref>Uradna spletna stran [http://www.atomium.be/#/History.aspx]]</ref> Leta 2013 ga je CNN imenovala za najnenavadnejšo stavbo v Evropi. <ref>{{cite web |last=Benavides Canepa |first=Jessica |title=11 of Europe's most bizarre buildings |url=http://edition.cnn.com/2013/01/18/travel/europe-bizarre-buildings/index.html |work=[[CNN]] |accessdate=25 January 2013 |date=24 January 2013 }}</ref> == Predmet == [[File:Cubique centre atomes par maille.svg|thumb|left|150px| Enakovreden prikaz kubične celice železovega kristala. Če se ta enota ponovi več milijonkrat v vsaki smeri, se prikaže struktura celotnega železovega kristala.]] Čeprav Atomium prikazuje celico železa, so bile kroglice prvotno obložene z [[aluminij]]em. Po prenovi leta 2004–2007 pa je bil aluminij nadomeščen z nerjavnim [[jeklo]]m, ki je predvsem železo. Izbran je bil za prikaz navdušenja nad atomsko dobo, toda železo ni in ne more biti uporabljeno kot gorivo v jedrskih reakcijah. == Konstrukcija == Atomium je bil zgrajen kot glavni paviljon in ikona svetovne razstave v Bruslju leta 1958. Konstrukcija je bila tehnični podvig. Od devetih krogel je šest dostopnih javnosti, od katerih ima vsaka dve glavni nadstropji in nižje nadstropje, namenjeno za servisiranje. Osrednja cev ima najhitrejše [[dvigalo]] tistega časa (5 m/s), ki ga je postavila belgijska veja švicarske družbe Schlieren (ki jo je nato prevzel Schindler). 22 ljudem omogoča, da dosežejo vrh v 23 sekundah. [[Tekoče stopnice]], nameščene v poševnih ceveh, so med najdaljšimi v Evropi. Najdaljše so dolge 35 m. Tri od štirih zgornjih krogel nimajo navpične podpore in zato niso odprte za javnost iz varnostnih razlogov, odprta je le krogla na vrhu. Izvirno oblikovanje ni zahtevalo podpore; struktura je preprosto počivala na kroglah. Preizkusi v [[vetrovnik]]u so pokazali, da bi se struktura prevrnila v vetru, ki bi pihal 80 km/h (v Belgiji je že bil veter, ki je pihal 140 km/h). Dodani so bili podporni stebri, da bi dosegli dovolj odpornosti proti prevrnitvi. <ref>{{cite web|url=http://en.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0000887|title=Atomium (1958) &#124; Structurae|date=24 February 2006|publisher=En.structurae.de|language=de|accessdate=5 July 2012}}</ref> Atomium, ki je bil zasnovan v šestih mesecih, ni bil namenjen za to, da bi ostal tudi po svetovni razstavi, vendar je postal priljubljen in značilna znamenitost bruseljske pokrajine. Njegovo uničenje so prestavljali iz leta v leto, dokler se mestne oblasti niso odločile, da ga bodo ohranile, a trideset let niso opravljali potrebnih vzdrževalnih del. == Obnova == [[File:Brussels Atomium under construction -0401.jpg|thumb|Bruseljski Atomium med obnovo februarja 2004]] Do preloma tisočletja se je stanje stavbe precej poslabšalo in obsežna prenova je bila nujno potrebna. Obnova se je začela marca 2004; oktobra je bil zaprt in ostal zaprt do 18. februarja 2007. [[Aluminij]]aste plošče na kroglah so zamenjali z nerjavnim [[jeklo]]m. 21. decembra 2005 je bila testirana nova [[razsvetljava]]. Meridiani vsake krogle so bili prekriti s pravokotnimi jeklenimi ploščami, v katerih je bila vključena [[LED-razsvetljava]]. Luči lahko simultano utripajo ali pa se obračajo ob vsakem poldnevniku, kar simbolizira pomikanje elektronov okoli jedra. 14. februarja 2006 je Atomium uradno ponovno odprl [[Filip Belgijski|princ Filip]], 18. februarja 2006 pa so ga ponovno odprli za javnost. Prenova je stala 26 milijonov evrov. Bruselj in Društvo Atomium sta plačala tretjino stroškov, belgijska vlada pa je financirala dve tretjini. Da bi pomagali plačati obnovo, so bili deli starih aluminijastih plošč javnosti prodani kot spominki. En trikotni kos približno 2 metra (7 ft) je bil prodan za 1000 evrov. <ref>{{cite web |url=http://veerle-v2.duoh.com/blog/comments/the_atomium_restored/ |title=The Atomium restored |date=16 February 2006 |publisher=Veerle Pieters |accessdate=20 June 2015 }}</ref> Ob ponovnem odprtju marca 2006 je bil izdan priložnostni kovanec za 2 evra, ki prikazuje stavbo. == Galerija == <gallery> File:Bollen Atomium.jpg|Pogled z žabje perspektive File:Atomium Mechanical stairs lights.JPG|Tekoče stopnice v Atomiumu povezujejo krogle File:Atomium - Bruxelles, Belgium - October 31, 2010 03.jpg|thumb|Razgled File:Atomium 2007.jpg| Atomium ponoči </gallery> == Avtorske pravice == [[File:Atomium 010-censored.png|thumb| Fotografija Atomiuma, cenzurirana zaradi pomanjkanja avtorskih pravic panorame v tistem času]] [[File:Minimundus117 Atomium model.jpg|thumb|Model Atomiuma v Minimundusu v Avstriji]] SABAM, belgijska družba za avtorske pravice, je zahtevala svetovne pravice do [[Intelektualna lastnina|intelektualne lastnine]] za vse objave slik prek Združenja Združenih držav za umetniške pravice (ARS). <ref>{{cite web |url=http://www.chillingeffects.org/fairuse/notice.cgi?NoticeID=760 |publisher=Chillingeffects.org |date=14 July 2003 |title= Tako nelicencirano razmnoževanje in uporaba umetniškega dela na kateri koli spletni strani z javnim dostopom se šteje kot kršitev svetovnih pravic intelektualne lastnine imetnikov pravic skupaj z avtorskimi pravicami, pravicami blagovnih znamk in moralnih pravic brez omejitev |accessdate=20 June 2015 }}</ref> SABAM je na primer izdal zahtevo, da morajo Združene države s svojih spletnih strani odstraniti vse slike Atomiuma. Odgovorili so, da bodo slike nadomestili z opozorilom, da se Atomium ne sme fotografirati in da bo A.S.B.L. Atomium tožil, če bodo pokazane. <ref>{{cite web|url=http://www.glasssteelandstone.com/BuildingDetail/42.php |title=Atomium, The :: Boulevard du Centenaire, Brussels, Belgium |publisher=Glass Steel and Stone |quote=Even if you are an American and think you are protected by U.S. copyright law Title 17, Chapter 1, Section 120, you will still be sued. |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060313135640/http://www.glasssteelandstone.com/BuildingDetail/42.php |archivedate=13 March 2006 |df=dmy }}</ref> SABAM je potrdil, da je potrebno dovoljenje. Ralf Ziegermann je opozoril<ref>{{cite web |url=http://zeigermann.com/cartoonist/2008/01/05/atomium-and-expo-58 |title=Atomium and Expo ’58 |work=The Cartoonist |author=Ralf Ziegermann |date=5 January 2008 }}</ref> na zapletena navodila na spletni strani Atomiuma za zasebne slike. Organizatorji belgijske dediščine Anno Expo (načrtovanje praznovanja 50. obletnice Expa 58) v mestu Mechelen so napovedali "kulturno gverilno stavko", tako da so prosili ljudi, naj pošiljajo svoje stare fotografije Atomiuma in prosili 100 ''fotošoparjev'', da prebarvajo krogle. SABAM je odgovoril, da bodo za leto 2008 izjeme in da bodo ljudje lahko objavljali zasebne fotografije eno leto le v nekomercialne namene. <ref name="embe">{{cite web |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080905231141/http://netlabelism.net/node/287 |url=http://netlabelism.net/node/287 |title=The balls of Brussels |work=embe |date=10 April 2008 |archivedate=5 September 2008 }}</ref><ref>{{URL|http://www.anno-expo.eu/}} </ref> Anno Expo so zaradi zapletov cenzurirali del svojega poročila in se sklicevali na sestanek, ki so ga imeli s SABAM-om. Župan mesta Mechelen Bart Somers je imel avtorske pravice za Atomium za absurdne. <ref>{{cite web |url=http://www.indymedia.be/nl/node/26964 |title=Sabam in het nauw |author=Christophe Callewaert |date=9 April 2008 |language=nl |work=[[Independent Media Center|Indymedia Belgium]] }}</ref> 23. februarja 2009 je Axel Addington, upravitelj spletnih vsebin Atomiuma, pojasnil spletni strani Glass Steel in Stone, ki je že nekaj let pred tem zaradi groženj umaknila fotografije Atomiuma: :''Avtorske pravice zahtevajo potomci Andréja Waterkeyna, inženirja, ki je leta 1955 zasnoval Atomium, in ne A.S.B.L. Atomium. Torej, vas je verjetno SABAM (belgijska družba za avtorske pravice) tožila zaradi družine Waterkeyn.'' S spletnega mesta Atomiuma: zdaj omejitve avtorskih pravic ne veljajo za fizične osebe pod temi pogoji <ref>[http://www.atomium.be/Search.aspx?search=photo#/AuthorsRights.aspx Atomium.be copyright], retrieved 26 March 2010.</ref>: :''Če fotografije posnamejo posamezniki in so prikazane na zasebnih spletnih straneh brez komercialnih namenov (sedanji fotoalbumi)''. V skladu z zakonodajo bodo pravice do uporabe slike Atomiuma seveda razširjene 1. januarja 2076 ob sedemdeseti obletnici smrti Andréja Waterkeyna. Poleti leta 2015 je belgijska politična stranka Open Vld predlagala zakon o omogočanju [[Svoboda panorame|svobode panorame]]. Zakon je bil sprejet junija 2016 in po njem so lahko fotografije Atomiuma in drugih javnih zgradb z avtorsko pravico javno objavljene. <ref>{{cite web|url=http://www.demorgen.be/binnenland/selfies-aan-atomium-weldra-helemaal-legaal-b7cd1c16/|title=Selfies aan Atomium weldra helemaal legaal|publisher=demorgen.be|accessdate=27 March 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ejustice.just.fgov.be/cgi/article_body.pl?language=nl&caller=summary&pub_date=2016-07-05&numac=2016011277|title=Moniteur Belge - Belgisch Staatsblad|publisher=ejustice.just.fgov.be|accessdate=27 March 2017}}</ref> == V popularni kulturi == Atomium je deseti postanek dirke ''The Amazing Race 19''. Vidimo ga lahko tudi v ozadju videospota pesmi ''Paint Box'' skupine [[Pink Floyd]] iz leta 1968. V [[računalniška igra|računalniški igri]] ''RollerCoaster Tycoon 2'' ga igralec lahko postavi kot scenski predmet. == Sklici == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{Official website|http://www.atomium.be/ }} * [http://www.conixarchitects.com/#/projects/all/by_name/atomium Obnova Atomiuma in njegovo notranje oblikovanje (Conix Architects)] * [http://www.brussels.be/artdet.cfm/5678 Spletna kamera Atomium] * [http://www.ilotsacre.be/images/virtualvisit/heysel-heizel-atomium.htm Atomium: virtualni obisk] * [http://www.picture-newsletter.com/atomium/ Brezplačne slike Atomiuma] * [http://www.brusselsdiscovery.com/brussels/atomium Bruseljsko Odkritje] * [http://www.constructalia.com/en_EN/gallery/galeria_detalle.jsp?idProyec=807603 Atomiumova arhitektura] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bruslju]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1958]] {{normativna kontrola}} 12lpzdhpv4swdvftxrjknftet1v4oru Predloga:Footer Olympic Champions High Jump Women 10 342199 5724937 5554506 2022-07-28T18:49:57Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Russian_Olympic_Committee_flag.svg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Russian Olympic Committee flag.svg|]]. Odstranjevanje. wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Footer Olympic Champions High Jump Women | titlestyle = background:peachpuff | title = [[Seznam prejemnic olimpijskih medalj v atletiki|Olimpijske prvakinje]] v [[skok v višino|skoku v višino]] | listclass = hlist | list1 = {{nowrap begin}} 1928: {{flagathlete|[[Ethel Catherwood]]|CAN|1921}}{{•w}} 1932: {{flagathlete|[[Jean Shiley]]|USA}}{{•w}} 1936: {{flagathlete|[[Ibolya Csák]]|HUN|1920}}{{•w}} 1948: {{flagathlete|[[Alice Coachman]]|USA}}{{•w}} 1952: {{flagathlete|[[Esther Brand]]|RSA|1928}}{{•w}} 1956: {{flagathlete|[[Mildred McDaniel]]|USA}}{{•w}} 1960: {{flagathlete|[[Iolanda Balaş]]|ROU|1952}}{{•w}} 1964: {{flagathlete|[[Iolanda Balaş]]|ROU|1952}}{{•w}} 1968: {{flagathlete|[[Miloslava Rezková]]|TCH}}{{•w}} 1972: {{flagathlete|[[Ulrike Meyfarth]]|FRG}}{{•w}} 1976: {{flagathlete|[[Rosemarie Ackermann]]|GDR}}{{•w}} 1980: {{flagathlete|[[Sara Simeoni]]|ITA}}{{•w}} 1984: {{flagathlete|[[Ulrike Meyfarth]]|FRG}}{{•w}} 1988: {{flagathlete|[[Louise Ritter]]|USA}}{{•w}} 1992: {{flagathlete|[[Heike Henkel]]|GER}}{{•w}} 1996: {{flagathlete|[[Stefka Kostadinova]]|BUL}}{{•w}} 2000: {{flagathlete|[[Jelena Jelesina]]|RUS}}{{•w}} 2004: {{flagathlete|[[Jelena Slesarenko]]|RUS}}{{•w}} 2008: {{flagathlete|[[Tia Hellebaut]]|BEL}}{{•w}} 2012: {{flagathlete|[[Ana Čičerova]]|RUS}}{{•w}} 2016: {{flagathlete|[[Ruth Beitia]]|ESP}}{{•w}} 2020: [[Marija Lasickene]] {{nowrap end}} }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge olimpijskih prvakov v atletiki]] </noinclude> qfum9nvyodcd2pjb3x44ea274fpgp8k Predloga:Time ago/core 10 347746 5725027 4158384 2022-07-29T09:21:10Z Pinky sl 2932 lokalni čas = {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} wikitext text/x-wiki {{#ifexpr:{{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}>={{#time:U|{{{time|}}}}} |{{{pred|pred}}} {{#switch:{{max|{{{min_magnitude_num|-1}}}|{{{auto_magnitude_num|0}}}}} |0 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}}))}}|sekundami|sekundo|sekundama|sekundami}} |1 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/60)}}|minutami|minuto|minutama|minutami}} |2 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/3600)}}|urami|uro|urama|urami}} |3 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/86400)}}|dnevi|dnem|dnevoma|dnevi}} |4 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/604800)}}|tedni|tednom|tednoma|tedni}} |5 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/2678400)}}|meseci|mesecem|mesecema|meseci}} |6 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/31557600)}}|leti|letom|letoma|leti}} }} |čez {{#switch:{{max|{{{min_magnitude_num|-1}}}|{{{auto_magnitude_num|0}}}}} |0 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}}))}}|sekund|sekundo|sekundi|sekunde}} |1 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/60)}}|minut|minuto|minuti|minute|minut}} |2 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/3600)}}|ur|uro|uri|ure|ur}} |3 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/86400)}}|dni|dan|dneva|dni}} |4 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/604800)}}|tednov|teden|tedna|tedne}} |5 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/2678400)}}|mesecev|mesec|meseca|mesece|mesecev}} |6 = {{plural|{{#expr:floor(abs({{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}}-{{#time:U|{{{time|}}}}})/31557600)}}|let|leto|leti|leta|let}} }} }} pq9jmt0gh7evziyoc8n92cvbdwr1oef Predloga:Time ago/dok 10 347758 5725046 4910581 2022-07-29T09:52:41Z TadejM 738 --{{high-risk|100,000+}} wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --> The '''Time ago''' template calculates the amount of time which has passed since a provided timestamp. The result is a string similar to one of the examples below. This template ''should not'' be used with "subst" unless you don't want the stamp to change as the user refreshes the page. Note that due to Wikipedia's caching mechanisms, you may need to [[WP:PURGE|purge]] a page using this template to update the dynamic value. See the section [[#Purge|Purge]] below. The result is rounded down. "Month" is defined as 31 days. === Uporaba === * <code><nowiki>{{</nowiki>'''Time ago'''|''timestamp''<nowiki>}}</nowiki></code> The timestamp can be almost any solid, readable format but to avoid ambiguity mistakes, one of the styles below is preferred. * <code>magnitude</code> parameter can be set to explicitly use certain unit. Allowed values are: <code>sekunde</code>, <code>minute</code>, <code>ure</code>, <code>dnevi</code>, <code>tedni</code>, <code>meseci</code> in <code>leta</code>, ter <code>seconds</code>, <code>minutes</code>, <code>hours</code>, <code>days</code>, <code>weeks</code>, <code>months</code> and <code>years</code>. * <code>min_magnitude</code> parameter can be set to use the specified unit or bigger units. Allowed values are: <code>sekunde</code>, <code>minute</code>, <code>ure</code>, <code>dnevi</code>, <code>tedni</code>, <code>meseci</code> in <code>leta</code>, ter <code>seconds</code>, <code>minutes</code>, <code>hours</code>, <code>days</code>, <code>months</code> in <code>years</code>. * <code>ago</code> parameter can be set to override the default usage of the text "<code>pred</code>". ==== Purge ==== Add the parameter {{para|purge|yes}} to add a [[WP:PURGE|purge]] link. === Examples === * <tt><nowiki>{{Time ago| -1 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago|-1 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| -2 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago|-2 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| -83 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago|-83 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| -334 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago|-334 minutes}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Jan 21, 2001 3:45 PM}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago|Jan 21 2001 3:45 PM}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago|Nov 6 2008}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|magnitude=weeks}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago| Nov 6 2008|magnitude=weeks}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|min_magnitude=days}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago|Nov 6 2008|min_magnitude=days}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|min_magnitude=years}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago|Nov 6 2008|min_magnitude=years}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|ago=in the past}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago|Nov 6 2008|ago=in the past}}''' * <tt><nowiki>{{Time ago| Nov 6 2008|purge=yes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago|Nov 6 2008|purge=yes}}''' === See also === * {{tl|LastEditedBy}} <includeonly> <!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --> [[Kategorija:Datumska matematika]] </includeonly> g4lsg3rd5s3h0cmxm56k9bpez4wxzym Predloga:Time ago 10 347768 5725026 5722766 2022-07-29T09:20:41Z Pinky sl 2932 lokalni čas = {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} wikitext text/x-wiki {{#iferror: {{#time:U| {{{1|}}} }} |{{error|Napaka: prvi parameter ne ustreza obliki datuma ali ure.}} |{{Time ago/core |ago = {{{ago|fa}}} |time = {{{1|}}} |auto_magnitude_num = {{#if:{{{magnitude|}}} |0<!-- Make sure the specified {{{magnitude}}} is used --> |{{#expr:{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 120 ) | 1 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 7200 ) | 1 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 172800 ) | 1 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 5356800 ) | 2 | 0 }}+ {{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U|{{LOCALTIMESTAMP}}}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 63115200 ) | 1 | 0 }} }} }} |min_magnitude_num = {{#switch:{{#if:{{{magnitude|}}} |{{{magnitude}}} |{{{min_magnitude}}} }} |years|leta = 6 |months|meseci = 5 |weeks|tedni = 4 |dnevi|days = 3 |hours|ure = 2 |minutes|minute = 1 |seconds|sekunde |#default= 0 }} }} }}{{#ifeq:{{{purge|}}}|yes|&#32;<span class="plainlinks">([{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=purge}} osveži])</span>|}}<noinclude>{{documentation}}</noinclude> qx2j6c0qeb98e4o3og4l8gcbi58vp74 Pobreško pokopališče 0 350792 5724841 5621001 2022-07-28T16:10:35Z SloStyria 157005 /* Pomembni ljudje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Pobreško pokopališče <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik državnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 8. april 1992 <!--datum razglasitve--> | refšt=4248 <!--slika--> | image = Saint Mary of Help Chapel, Maribor 04.JPG | alt = Pobreško pokopališče s kapelo | caption = Pokopališče s kapelo <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 | lat_minutes = 33 | lat_seconds = 2.21 | lat_direction = N | long_degrees= 15 | long_minutes = 39 | long_seconds = 52.79 | long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = | občina = Maribor | map_alt = Zemljevid Slovenije | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji }} [[Slika:Pobrežje cemetery 21.JPG|thumb|right|250px|"[[Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, Maribor|Frančiškanski del]]" pokopališča]] [[File:General Rudolf Maister grave.jpg|thumb|right|250px|Grob [[Rudolf Maister|generala Rudolfa Maistra]].]] [[Slika:Pobrežje cemetery 10.JPG|thumb|right|250px|Grob [[Josip Priol|Josipa Priola]] in njegove hčere [[Cvetana Priol|Cvetane]]]] [[Slika:Pobrežje cemetery 20.JPG|thumb|right|250px|Grobnica zaslužnih meščanov - [[Andrej Tappeiner|Andreja Tappeinerja]], [[Aleksander Nagy|Aleksandra Nagyja]], [[Ignacij Orožen|Ignacija Orožna]], [[Franc Kosar|Franca Kosarja]] in drugih]] [[Slika:Pobrežje cemetery 13.JPG|thumb|right|250px|Otroško pokopališče]] '''Pobreško pokopališče''' je eno izmed [[maribor]]skih [[pokopališče|pokopališč]]. ==Zgodovina== Pokopališče Pobrežje je nastalo v 70. letih 19. stoletja, ko je mestna občina na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]] kupila [[zemljišče]] Poudrettove [[tovarna|tovarne]] in ga namenila novemu [[Magdalenke|magdalenskemu]] pokopališču. Mrtve so tam začeli pokopavati 1. avgusta 1879. [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]] pokopališča ni blagoslovila, ker ni bilo posebnega prostora za nekatolike. Ko je cerkev pokopališče blagoslovila, je število pokopov začelo naraščati. Takrat so na njem začeli pokopavati padle [[vojak]]e iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Kasneje je pokopališče bilo namenjeno mrtvim iz mestnih krajev na levem bregu [[Drava|Drave]] ne glede na njihovo [[vera|vero]]. Večino so predstavljali [[katoliki]], med katere so pokopali tudi ljudi druge veroizpovedi, kot so [[pravoslavci]], [[muslimani]], [[Starokatoliška cerkev|starokatoliki]], [[Judovstvo|Judi]] in brezverce ([[ateizem|ateiste]]), [[protestantizem|protestantom]] pa je bilo namenjeno le nekaj [[grob]]ov. Leta 2003 so uredili poseben del za otroško pokopališče. Kasneje so okoli pokopališča postavili leseno ograjo, posadili živo mejo, postavili križ in zgradili [[mrtvašnica|mrtvašnico]]. Iz ostankov grobnice grofov [[Brandisi|Brandis]] so zgradili novo pokopališko [[kapela|kapelo]]. Pokopališče so povečali med letoma 1893 in 1907. == Pomembni ljudje == * [[Anton Badl]] - mariborski veleindustrialec * [[Marijan Bantan]] - gimnazijec, sekretar SKOJ-a mariborskega okrožja * [[Evgen Bergant]] - športnik in telesnokulturni delavec * [[Mirko Černič]] - zdravnik kirurg in pisec * [[Aleksander Dev]] - arhitekt * [[Anton Dolar]] - pisatelj in kritik * [[Ivan Dornik]] - učitelj, slavist in klasični filolog * [[Maks Durjava]] - aktivist Osvobodilne fronte * [[Simon Gaberc]] - duhovnik, dekan in častni kanonik * [[Marjan Gomolj]] - kovinostrugar * [[Drina Gorišek]] - zdravnica * [[Vekoslav Grmič]] - škof in teolog * [[Anton Gvajc]] - slikar * [[Jože Hermanko]] - politični delavec in narodni heroj * [[Oskar Hudales]] - mladinski pisatelj * [[Bojan Ilich]] - partijski organizator * [[Milan Kabaj]] - učitelj, ravnatelj in predavatelj * [[Andrej Karlin]] - škof * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] - družbeni delavec * [[Ivan Kokol]] - aktivist Osvobodilne fronte * [[Janez Koprivnik]] - šolnik * [[Andrej Korenčan]] - zdravnik in aktivist narodnoosvobodilnega gibanja * [[Franc Kosar]] - duhovnik in pisatelj * [[Josip Kostanjevec]] - pripovednik * [[Fran Kovačič]] - teolog in zgodovinar * [[Jože Krajnčič]] - projektant, urbanist * [[Luka Lavtar]] - šolnik in metodik * [[Jože Langer]] - posestnik * [[Miloš Ledinek]] - politik in aktivist narodnoosvobodilnega gibanja * [[Štefan Letonja]] - delavec v Železniških delavnicah v Mariboru in član Komunistične partije Slovenije * [[Mirko Lorger]] - politik in član Komunistične partije Slovenije * [[Rudolf Maister]] - general in pesnik * [[Artur Mally]] - zdravnik * [[Franjo Marčič]] - uslužbenec Okrajnega ljudskega odbora Maribor - okolica * [[Blaž Matek]] - pisec matematičnih učbenikov * [[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved]] - duhovnik, učitelj in pisatelj * [[Ivan Miklošič|Ivan (Janez) Miklošič]] - glasbenik in učitelj, brat slavista Frana Miklošiča * [[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - gledališki igralec * [[Aleksander Nagy]] - mariborski župan * [[Ignacij Orožen]] - duhovnik in zgodovinar * [[Ivan Padežnik]] - učiteljiščnik in član Kozjanskega odreda * [[Stojan Perhavc]] - direktor Tovarne avtomobilov in motorjev ([[TAM]]) * [[Radoslav Pipuš]] - odvetnik in narodni delavec * [[Ljudevit Pivko]] - narodni delavec in politik * [[Leopold Poljanec]] - maravoslovec in pedagog * [[Cvetana Priol]] - učiteljica glasbe in mistikinja, kandidatinja za svetnico * [[Josip Priol]] - sadjar in šolnik, oče Cvetane Priol * [[Rudolf Gustav Puff]] - publicist in zgodovinar * [[Tone Rader]] - politik, zidar in član Komunistične partije Slovenije * [[Rudolf Rakuša]] - esperantist, stenograf in strojepisec * [[Pavel Rasberger]] - igralec, režiser in glasbenik * [[Otmar Reiser]] - mariborski župan * [[Franjo Rosina]] - odvetnik in politik * [[Tomaž Rožanc]] - duhovnik in dekan * [[Janko Sernec]] - politik in publicist * [[Vladimir Sernec]] - narodni buditelj * [[Zmago Slokan]] - zdravnik in ravnatelj Splošne bolnišnice Maribor * [[Avguštin Stegenšek]] - duhovnik, teolog in umetnostni zgodovinar * [[Vladimir Ivan Strelec]] - narodopisec in zgodovinar krajevnega šolstva * [[Heribert Svetel]] - skladatelj in dirigent * [[Franc Swaty]] - tehnični kemik * [[Fran Šijanec]] - umetnostni zgodovinar in likovni kritik * [[Gustav Šilih]] - pedagog in mladinski pisatelj * [[Marko Šlajmer]] - arhitekt in urbanist * [[Vekoslav Špindler]] - politik in kulturni delavec * [[Leon Štukelj]] - športnik in olimpionik * [[Anton Tanc]] - pesnik in pisatelj * [[Andrej Tappeiner]] - mariborski župan * [[Filip Terč]] - zdravnik in apiterapevt * [[Anton Tomšič]] - časnikar * [[Arnold Tovornik]] - dramski igralec * [[Pavel Turner]] - mecen, publicist in vzgojitelj * [[Janez Varl]] - lekarnar * [[Svetozar Vesnaver]] - gospodarstvenik * [[Lovro Vogrin]] - duhovnik in narodni buditelj * [[Anton Vončina]] - geometer * [[Sergej Vrišer]] - umetnostni in kulturni zgodovinar * [[Rudolf Wagner]] - nemški sladatelj in pevovodja * [[Ivan Zagernik]] - aktivist Osvobodilne fronte * [[Mileva Zakrajšek]] - igralka * [[Franc Zalaznik]] - borec narodnoosvobodilnega boja * [[Blaž Železnik]] - železničar in župan * [[Andrej Žmavc]] - enolog<ref>[[Sašo Radovanovič]], ''Vodnik po Pobreškem pokopališču'', Ostroga, Maribor 2009.</ref> == Glej tudi == * [[Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, Maribor]] *[[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Pobrežje Cemetery}} * [http://pp-mb.si/pobresko_pokopalisce.aspx Pogrebno podjetje Maribor] * [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF Dlib.si] - Vladimir Travner, ''Pokopališča v Mariboru'', izvorno v: Kronika slovenskih mest, 1936, letnik 3, številka 3, stran 215. [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Mariboru]] [[Kategorija:Pokopališča v Sloveniji]] hi1urw8anjj4qum6t2ku2dky2kv44t0 Naravno območje 0 356349 5724973 5535361 2022-07-28T22:15:37Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{for|IUCN kategorizacijo|Strogi naravni rezervat/Naravno območje}} '''Naravno območje''' je območje kjer je površina v naravnem stanju; kjer ima človek minimalen vpliv - to je tako imenovana [[divjina]]. V bogatejših, industrializiranih državah ima poseben zakonski okvir: kot zemljišče kjer je razvoj omejen z zakonom. Veliko narodov je razglasilo Naravna območja, vključno z [[Avstralija|Avstralijo]], [[Kanada|Kanado]], [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]], [[Južna Afrika|Južno Afriko]] in [[ZDA]]. [[WILD Foundation]] navaja, da imajo naravna območja dve dimenziji: morajo biti [http://www.wild.org/main/about/what-is-a-wilderness-area/wilderness-areas-are-biologically-intact/ biološko nedotaknjena] in [http://www.wild.org/main/about/what-is-a-wilderness-area/wilderness-as-a-protected-area-classification/ zakonsko zavarovana]. [[Svetovna zveza za varstvo narave]] (IUCN) kategorizira naravno območje v dveh nivojih, Ia (Strogi naravni rezervat/''Strict Nature Preserves'') in Ib (Naravno območje/''Wilderness areas''). <!-- need detail here... --> Večina znanstvenikov in konzervatorjev se strinja, da ni noben košček Zemlje popolnoma nedotaknjen, ali zaradi pretekle poselitve [[domorodec|domorodcev]] ali pa zaradi globalnih procesov kot so [[klimatske spremembe]]. Aktivnosti na obrobju naravnih območij, kot sta gašenje [[gozdni požar|gozdnih požarov]] in motenje [[Migracija živali|migracije živali]], imajo lahko vpliv na notranjost divjine. ==Naravna območja v Sloveniji== V Sloveniji imamo kar nekaj zavarovanih območij, ki imajo IUCN kategorijo Ib, npr:<ref>{{citation|title=Search for protected areas (Slovenia, category 1b)|url=http://www.protectedplanet.net/search?country_id=200&iucn_category_id=2|publisher=protectedplanet.net|year=2012|accessdate=2.5.2013}}</ref> * [[Zelenci]] * [[Dolina Triglavskih jezer]] * [[Naravni rezervat Mali plac]] * [[Naravni rezervat Strunjan]] * [[Škocjanski zatok]] ==Sklici== {{sklici|1}} ==Nadaljnje branje== * Obširni pregled naravnih območij po državah: [http://www.wild.org/wild-store/a-handbook-on-international-wilderness-law-and-policy-new/ ''A Handbook on International Wilderness Law and Policy'' (Cyril F. Kormos, ed).] ==Glej tudi== * [[Kategorije IUCN zavarovanih območij]] * [[Strogi naravni rezervat]] ==Zunanje povezave== *[http://www.wilderness.net Wilderness Information Network] *[http://www.wild.org The WILD Foundation] - dedicated to protecting wilderness internationally {{Zavarovana območja (Tipi)}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravna območja| ]] 9gz45hb0rhy43kj3wb01wafxs8vc1da Zgodovina Poljske 0 360501 5724864 5724730 2022-07-28T17:15:47Z Octopus 13285 /* Opombe */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]] '''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989. Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime. V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav. Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]]. Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika. ==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka== [[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]] V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref> V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref> Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref> Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref> Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/> ==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)== {{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}} ===Mješko I.=== [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]] Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref> ===Boleslav I. Hrabri=== Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref> ===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.=== Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref> ===Razdrobitev kraljestva=== [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/> Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/> Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref> ===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.=== [[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]] Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/> Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod. Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem. ===Anžujci=== Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref> ==Jagelonska dinastija (1385-1572)== {{glavni|Jagelonci}} ===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo=== [[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]] Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref> V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref> Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/> ===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo=== [[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]] Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]] Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref> Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref> ===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.=== [[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]] V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref> [[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]] Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/> Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564 ==Poljsko-litovska Republika obeh narodov== ===Ustanovitev (1569-1648)=== ====Lublinska unija==== [[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]] [[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref> Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/> ====Prvi voljeni kralji==== [[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]] Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref> Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/> ====Prvi kralji iz dinastije Vasa==== [[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]] Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref> V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/> ===Propadanje (1648-1764)=== ====Potop==== Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege. [[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]] Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice. Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja. Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref> Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}} ====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage==== [[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]] Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/> vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref> Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/> ====Saški kralji==== [[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]] Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. [[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301. </ref> ===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)=== ====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski==== [[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]] V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref> Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref> [[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref> Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/> ====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791==== [[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]] Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref> ==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države==== [[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]] Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo. [[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]] Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref> Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref> ==Razdeljena Poljska (1705–1918)== ===Oborožen upor (1795-1864)=== ====[[Napoleonske vojne]]==== [[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]] Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref> [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref> ====Dunajski kongres==== Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju. Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/> Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref> [[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]] ====Vstaja novembra 1830==== [[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]] Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref> [[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]] Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref> ====Upori med pomladjo narodov==== Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref> ====Vstaja januarja 1863==== [[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]] Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref> 2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref> === Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)=== ====Represija in organsko delo==== [[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]] Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/> Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref> Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref> ====Gospodarski razvoj in družbene spremembe==== [[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]] V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/> Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/> Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/> ===Nacionalizem, socializem in druga gibanja=== [[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]] V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko. [[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]] Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref> Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref> ====Revolucija leta 1905==== [[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]] Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref> V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref> Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref> ===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti=== [[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]] Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref> [[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]] Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska. Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref> [[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]] Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}} Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref> [[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]] Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/> ==Druga Poljska republika (1918–1939)== ===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo=== [[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]] Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref> Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/> [[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]] Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref> [[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]] Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/> [[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]] Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref> Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/> Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref> ===Obdobje demokracije (1918–1926)=== [[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]] Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/> Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref> Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/> [[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]] Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref> Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/> ===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)=== [[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]] 12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br> V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}} Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref> [[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]] Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast. Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref> Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/> Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref> Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref> Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/> ===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju=== [[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]] Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/> Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref> Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref> {{multiple image |align = right |direction = horizontal |header_align = |header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]] |image1 = Witkacy Maria P J.jpg |width1 = 135 |alt1 = |caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska |image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg |width2 = 128 |alt2 = |caption2 = Julian Tuwim }} Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin. V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/> Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref> Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/> ===Zadnja leta sanacije (1935–1939)=== [[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]] Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/> [[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]] Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref> Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref> V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/> [[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]] Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref> Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref> Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/> ==Druga svetovna vojna== ===Invaziji in odpor=== [[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]] 1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref> 17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref> Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref> [[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]] Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref> Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref> [[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]] Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317.</ref>{{efn-lr|Poljski II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih 1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za [[Monte Cassino]].<ref>Brzoza 2001, str. 368.</ref>}} Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/> [[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]] Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref> Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/> ===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja=== [[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]] V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.<ref>Davies 2001, str. 73–75.</ref> Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.<ref>Kochanski 2012, str. 371–377. </ref> Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.<ref name=ref171>Buszko 1986, str. 394–395.</ref> [[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]] Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.<ref>Czubiński 2009, str. 250.</ref> Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 650–663.</ref><ref name=ref174>Kemp-Welch 2008, str. 4–5.</ref>{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.<ref>Kirchmayer 1970, str. 381–396.</ref>}} Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.<ref name=ref174/><ref>Brzoza 2001, str. 386–387, 390.</ref>{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.<ref>J.P. 2010.</ref><ref>Chodakiewicz 2004.</ref> Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.<ref name=ref155/>}} ===Zavezniške konference, poljske vlade=== [[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]] Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.<ref>Davies 2001, str. 75, 104–105.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 1.</ref> Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.<ref>Snyder 2009.</ref> Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref171/><ref name=ref174/> Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo zaradi njenega odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.<ref>Buszko 1986, str. 398–401.</ref><ref name=ref18>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda. ===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov=== [[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]] Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno, je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.<ref name=ref181>Brzoza & Sowa 2009, str. 694–695. </ref><ref>Domagalik 2011.</ref> Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.<ref>USHMM.</ref> Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].<ref name=ref184>Brzoza & Sowa 2009, str. 695–696.</ref> Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].<ref>Czubiński 2009, str. 215–217.</ref> Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939. Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.<ref>Berghahn 1999, str. 32. </ref> [[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]] Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala. <ref name="Winstone 2014">{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}</ref><ref name="Connelly 2005">{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}</ref> Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.<ref name="YV Stats">Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country & Ethnic Origin, as of January 1, 2019]</ref> V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.<ref>Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.</ref>{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.<ref>Gella 1989, str. 182.</ref> Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 697.</ref>}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo ubili Poljaki. Večina so bili verjetno člani kolaboracionistične Modre policije.<ref>Leszczyński 2012.</ref> Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.<ref name=ref184/> Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 157–163.</ref> [[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona ljudi]] V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.<ref name=ref184/> Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.<ref name=ref184/> V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].<ref name=ref184/> Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.<ref>Motyka 2011, str. 447–448.</ref> Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in Francija le 1,5 %.<ref>Buszko 1986, str. 410–411.</ref> Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].<ref name=ref181/> Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela "vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu".<ref>Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str. 9. </ref> ===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva=== [[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]] Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil. Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.<ref>Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.</ref><ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.</ref><ref>Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.</ref> Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu, imenovale "Povrnjena ozemlja" in so jih vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 518.</ref> Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na "minimalno velikost", glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila "zamenjavo". Slednja je vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 1–3.</ref><ref>Maciorowski 2010.</ref> Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise) so Britanci želeli, da ostanejo del bodoče nemške države.<ref>Kochanski 2012, str. 537–541.</ref> Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.<br> Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.<ref>Kalicki 2009.</ref>}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.<ref>Kolko & Kolko 1972, str. 188.</ref> [[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]] Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.<ref>Buszko 1986, str. 408–410.</ref> Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.<ref>''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. </ref> Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih "divji izgoni" in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.<ref>Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str. 56. ISBN 3-525-35790-7.</ref> Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.<ref>Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str. 197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.</ref><ref>Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.</ref> Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.<ref>Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989). str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.</ref> 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.<ref>Gawryszewski 2005, str. 312.</ref> V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo. Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.<ref>Langenbacher 2009, str. 59–60.</ref> Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.<ref name=ref184/> V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.<ref>R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.</ref> Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23–24.</ref>ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.<ref>Radzilowski 2007, str. 223–225.</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]] "Etnično očiščena" so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.<ref>Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.</ref> Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.<ref>Maciorowski 2018.</ref> Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.<ref name=ref211>Buszko 1986, str. 410.</ref>{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,<ref name=ref211/><ref>Snyder 2003, str. 89.</ref> so dovolile Judom zapustiti državo.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23.</ref>}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.<ref>Prażmowska 2011, str. 191.</ref> Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.<ref name=ref184/><ref>Buszko 1986, str. 410, 414–417.</ref> Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.<ref>Sharp 1977.</ref> Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.<ref> Snyder 2003, str. 179–187.</ref> Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % "poljska".<ref>Davies 2001, str. 286–287.</ref>}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil "poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne."<ref>Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.</ref>}} ==Ljudska republika Poljska (1945-1989)== ===Povojna borba za oblast=== [[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen; Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]] Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945<ref name=ref180/> je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.<ref>Buszko 1986, str. 406–408.</ref> Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče v Moskvi.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 8.</ref> V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani "prekleti vojaki", od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.<ref name=ref216>Zamoyski 1994, str. 369–370.</ref> Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.<ref>Wroński 2013.</ref> Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.<ref name=ref218>Leszczyński 2013.</ref><ref name=ref219>Daszczyński 2013.</ref> Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.<ref>Prażmowska 2011, str. 192. </ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 9. </ref> Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.<ref name=ref216/> Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.<ref name=ref216/> V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.<ref name=ref222>Buszko 1986, str. 417–425.</ref> Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične "ljudske demokracije" in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.<ref>Czubiński 2012, str. 249. </ref> Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990. ===Stalinizem (1948-1955)=== [[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]] Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.<ref>Sowa 2011, str. 178–179.</ref> Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil "poljsko pot v socializem", katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 63.</ref> PSS je bila ustanovljena leta 1944<ref>Ost 1990, str. 36–38.</ref> in bila od takrat povezana s komunisti.<ref name=ref228>Buszko 1986, str. 442–445.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.</ref><ref name=ref230>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 285–286.</ref> Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz "socializem" namesto "komunizem",<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18.</ref>[f] so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.<ref name=ref228/><ref name=ref230/><ref>Buszko 1986, str. 398–399, 407.</ref> V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih. [u] Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 40.</ref> Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 66–68.</ref> Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.<ref>Prażmowska 2011, pp. 194–195.</ref><ref name=ref236>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 286–292.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.</ref> Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.<ref>Davies 2005b, str. 434.</ref> ==Opombe== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] l4qyzown7c59bfdrico3v6nr5c4z97c 5724874 5724864 2022-07-28T17:31:05Z Octopus 13285 /* Stalinizem (1948-1955) */ opombi wikitext text/x-wiki [[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]] '''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989. Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime. V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav. Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]]. Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika. ==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka== [[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]] V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref> V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref> Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref> Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref> Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/> ==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)== {{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}} ===Mješko I.=== [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]] Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref> ===Boleslav I. Hrabri=== Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref> ===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.=== Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref> ===Razdrobitev kraljestva=== [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/> Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/> Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref> ===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.=== [[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]] Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/> Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod. Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem. ===Anžujci=== Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref> ==Jagelonska dinastija (1385-1572)== {{glavni|Jagelonci}} ===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo=== [[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]] Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref> V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref> Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/> ===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo=== [[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]] Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]] Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref> Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref> ===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.=== [[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]] V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref> [[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]] Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/> Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564 ==Poljsko-litovska Republika obeh narodov== ===Ustanovitev (1569-1648)=== ====Lublinska unija==== [[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]] [[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref> Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/> ====Prvi voljeni kralji==== [[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]] Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref> Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/> ====Prvi kralji iz dinastije Vasa==== [[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]] Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref> V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/> ===Propadanje (1648-1764)=== ====Potop==== Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege. [[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]] Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice. Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja. Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref> Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}} ====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage==== [[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]] Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/> vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref> Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/> ====Saški kralji==== [[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]] Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. [[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301. </ref> ===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)=== ====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski==== [[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]] V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref> Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref> [[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref> Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/> ====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791==== [[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]] Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref> ==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države==== [[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]] Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo. [[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]] Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref> Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref> ==Razdeljena Poljska (1705–1918)== ===Oborožen upor (1795-1864)=== ====[[Napoleonske vojne]]==== [[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]] Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref> [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref> ====Dunajski kongres==== Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju. Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/> Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref> [[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]] ====Vstaja novembra 1830==== [[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]] Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref> [[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]] Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref> ====Upori med pomladjo narodov==== Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref> ====Vstaja januarja 1863==== [[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]] Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref> 2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref> === Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)=== ====Represija in organsko delo==== [[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]] Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/> Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref> Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref> ====Gospodarski razvoj in družbene spremembe==== [[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]] V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/> Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/> Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/> ===Nacionalizem, socializem in druga gibanja=== [[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]] V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko. [[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]] Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref> Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref> ====Revolucija leta 1905==== [[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]] Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref> V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref> Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref> ===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti=== [[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]] Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref> [[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]] Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska. Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref> [[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]] Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}} Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref> [[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]] Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/> ==Druga Poljska republika (1918–1939)== ===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo=== [[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]] Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref> Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/> [[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]] Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref> [[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]] Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/> [[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]] Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref> Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/> Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref> ===Obdobje demokracije (1918–1926)=== [[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]] Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/> Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref> Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/> [[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]] Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref> Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/> ===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)=== [[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]] 12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br> V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}} Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref> [[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]] Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast. Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref> Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/> Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref> Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref> Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/> ===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju=== [[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]] Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/> Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref> Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref> {{multiple image |align = right |direction = horizontal |header_align = |header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]] |image1 = Witkacy Maria P J.jpg |width1 = 135 |alt1 = |caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska |image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg |width2 = 128 |alt2 = |caption2 = Julian Tuwim }} Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin. V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/> Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref> Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/> ===Zadnja leta sanacije (1935–1939)=== [[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]] Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/> [[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]] Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref> Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref> V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/> [[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]] Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref> Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref> Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/> ==Druga svetovna vojna== ===Invaziji in odpor=== [[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]] 1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref> 17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref> Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref> [[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]] Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref> Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref> [[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]] Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317.</ref>{{efn-lr|Poljski II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih 1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za [[Monte Cassino]].<ref>Brzoza 2001, str. 368.</ref>}} Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/> [[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]] Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref> Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/> ===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja=== [[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]] V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.<ref>Davies 2001, str. 73–75.</ref> Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.<ref>Kochanski 2012, str. 371–377. </ref> Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.<ref name=ref171>Buszko 1986, str. 394–395.</ref> [[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]] Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.<ref>Czubiński 2009, str. 250.</ref> Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 650–663.</ref><ref name=ref174>Kemp-Welch 2008, str. 4–5.</ref>{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.<ref>Kirchmayer 1970, str. 381–396.</ref>}} Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.<ref name=ref174/><ref>Brzoza 2001, str. 386–387, 390.</ref>{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.<ref>J.P. 2010.</ref><ref>Chodakiewicz 2004.</ref> Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.<ref name=ref155/>}} ===Zavezniške konference, poljske vlade=== [[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]] Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.<ref>Davies 2001, str. 75, 104–105.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 1.</ref> Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.<ref>Snyder 2009.</ref> Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref171/><ref name=ref174/> Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo zaradi njenega odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.<ref>Buszko 1986, str. 398–401.</ref><ref name=ref18>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda. ===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov=== [[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]] Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno, je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.<ref name=ref181>Brzoza & Sowa 2009, str. 694–695. </ref><ref>Domagalik 2011.</ref> Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.<ref>USHMM.</ref> Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].<ref name=ref184>Brzoza & Sowa 2009, str. 695–696.</ref> Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].<ref>Czubiński 2009, str. 215–217.</ref> Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939. Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.<ref>Berghahn 1999, str. 32. </ref> [[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]] Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala. <ref name="Winstone 2014">{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}</ref><ref name="Connelly 2005">{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}</ref> Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.<ref name="YV Stats">Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country & Ethnic Origin, as of January 1, 2019]</ref> V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.<ref>Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.</ref>{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.<ref>Gella 1989, str. 182.</ref> Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 697.</ref>}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo ubili Poljaki. Večina so bili verjetno člani kolaboracionistične Modre policije.<ref>Leszczyński 2012.</ref> Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.<ref name=ref184/> Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 157–163.</ref> [[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona ljudi]] V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.<ref name=ref184/> Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.<ref name=ref184/> V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].<ref name=ref184/> Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.<ref>Motyka 2011, str. 447–448.</ref> Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in Francija le 1,5 %.<ref>Buszko 1986, str. 410–411.</ref> Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].<ref name=ref181/> Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela "vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu".<ref>Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str. 9. </ref> ===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva=== [[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]] Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil. Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.<ref>Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.</ref><ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.</ref><ref>Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.</ref> Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu, imenovale "Povrnjena ozemlja" in so jih vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 518.</ref> Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na "minimalno velikost", glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila "zamenjavo". Slednja je vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 1–3.</ref><ref>Maciorowski 2010.</ref> Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise) so Britanci želeli, da ostanejo del bodoče nemške države.<ref>Kochanski 2012, str. 537–541.</ref> Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.<br> Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.<ref>Kalicki 2009.</ref>}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.<ref>Kolko & Kolko 1972, str. 188.</ref> [[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]] Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.<ref>Buszko 1986, str. 408–410.</ref> Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.<ref>''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. </ref> Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih "divji izgoni" in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.<ref>Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str. 56. ISBN 3-525-35790-7.</ref> Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.<ref>Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str. 197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.</ref><ref>Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.</ref> Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.<ref>Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989). str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.</ref> 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.<ref>Gawryszewski 2005, str. 312.</ref> V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo. Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.<ref>Langenbacher 2009, str. 59–60.</ref> Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.<ref name=ref184/> V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.<ref>R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.</ref> Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23–24.</ref>ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.<ref>Radzilowski 2007, str. 223–225.</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]] "Etnično očiščena" so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.<ref>Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.</ref> Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.<ref>Maciorowski 2018.</ref> Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.<ref name=ref211>Buszko 1986, str. 410.</ref>{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,<ref name=ref211/><ref>Snyder 2003, str. 89.</ref> so dovolile Judom zapustiti državo.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23.</ref>}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.<ref>Prażmowska 2011, str. 191.</ref> Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.<ref name=ref184/><ref>Buszko 1986, str. 410, 414–417.</ref> Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.<ref>Sharp 1977.</ref> Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.<ref> Snyder 2003, str. 179–187.</ref> Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % "poljska".<ref>Davies 2001, str. 286–287.</ref>}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil "poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne."<ref>Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.</ref>}} ==Ljudska republika Poljska (1945-1989)== ===Povojna borba za oblast=== [[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen; Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]] Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945<ref name=ref180/> je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.<ref>Buszko 1986, str. 406–408.</ref> Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče v Moskvi.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 8.</ref> V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani "prekleti vojaki", od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.<ref name=ref216>Zamoyski 1994, str. 369–370.</ref> Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.<ref>Wroński 2013.</ref> Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.<ref name=ref218>Leszczyński 2013.</ref><ref name=ref219>Daszczyński 2013.</ref> Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.<ref>Prażmowska 2011, str. 192. </ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 9. </ref> Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.<ref name=ref216/> Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.<ref name=ref216/> V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.<ref name=ref222>Buszko 1986, str. 417–425.</ref> Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične "ljudske demokracije" in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.<ref>Czubiński 2012, str. 249. </ref> Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990. ===Stalinizem (1948-1955)=== [[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]] Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.<ref>Sowa 2011, str. 178–179.</ref> Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil "poljsko pot v socializem", katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 63.</ref> PSS je bila ustanovljena leta 1944<ref>Ost 1990, str. 36–38.</ref> in bila od takrat povezana s komunisti.<ref name=ref228>Buszko 1986, str. 442–445.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.</ref><ref name=ref230>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 285–286.</ref> Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz "socializem" namesto "komunizem",<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18.</ref>{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.</ref>}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.<ref name=ref228/><ref name=ref230/><ref>Buszko 1986, str. 398–399, 407.</ref> V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.<ref>Leszczyński 2015.</ref>}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 40.</ref> Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 66–68.</ref> Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.<ref>Prażmowska 2011, pp. 194–195.</ref><ref name=ref236>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 286–292.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.</ref> Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.<ref>Davies 2005b, str. 434.</ref> ==Opombe== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] r1jo233tjgvzf2n1f0ws0ly6nfdlgox 5724965 5724874 2022-07-28T21:14:54Z Octopus 13285 /* Povojna borba za oblast */ ref wikitext text/x-wiki [[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]] '''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989. Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime. V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav. Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]]. Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika. ==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka== [[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]] V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref> V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref> Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref> Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref> Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/> ==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)== {{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}} ===Mješko I.=== [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]] Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref> ===Boleslav I. Hrabri=== Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref> ===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.=== Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref> ===Razdrobitev kraljestva=== [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/> Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/> Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref> ===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.=== [[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]] Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/> Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod. Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem. ===Anžujci=== Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref> ==Jagelonska dinastija (1385-1572)== {{glavni|Jagelonci}} ===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo=== [[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]] Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref> V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref> Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/> ===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo=== [[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]] Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]] Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref> Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref> ===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.=== [[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]] V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref> [[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]] Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/> Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564 ==Poljsko-litovska Republika obeh narodov== ===Ustanovitev (1569-1648)=== ====Lublinska unija==== [[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]] [[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref> Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/> ====Prvi voljeni kralji==== [[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]] Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref> Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/> ====Prvi kralji iz dinastije Vasa==== [[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]] Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref> V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/> ===Propadanje (1648-1764)=== ====Potop==== Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege. [[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]] Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice. Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja. Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref> Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}} ====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage==== [[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]] Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/> vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref> Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/> ====Saški kralji==== [[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]] Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. [[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301. </ref> ===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)=== ====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski==== [[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]] V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref> Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref> [[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref> Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/> ====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791==== [[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]] Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref> ==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države==== [[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]] Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo. [[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]] Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref> Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref> ==Razdeljena Poljska (1705–1918)== ===Oborožen upor (1795-1864)=== ====[[Napoleonske vojne]]==== [[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]] Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref> [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref> ====Dunajski kongres==== Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju. Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/> Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref> [[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]] ====Vstaja novembra 1830==== [[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]] Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref> [[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]] Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref> ====Upori med pomladjo narodov==== Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref> ====Vstaja januarja 1863==== [[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]] Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref> 2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref> === Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)=== ====Represija in organsko delo==== [[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]] Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/> Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref> Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref> ====Gospodarski razvoj in družbene spremembe==== [[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]] V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/> Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/> Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/> ===Nacionalizem, socializem in druga gibanja=== [[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]] V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko. [[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]] Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref> Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref> ====Revolucija leta 1905==== [[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]] Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref> V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref> Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref> ===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti=== [[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]] Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref> [[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]] Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska. Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref> [[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]] Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}} Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref> [[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]] Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/> ==Druga Poljska republika (1918–1939)== ===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo=== [[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]] Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref> Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/> [[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]] Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref> [[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]] Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/> [[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]] Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref> Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/> Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref> ===Obdobje demokracije (1918–1926)=== [[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]] Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/> Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref> Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/> [[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]] Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref> Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/> ===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)=== [[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]] 12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br> V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}} Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref> [[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]] Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast. Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref> Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/> Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref> Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref> Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/> ===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju=== [[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]] Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/> Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref> Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref> {{multiple image |align = right |direction = horizontal |header_align = |header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]] |image1 = Witkacy Maria P J.jpg |width1 = 135 |alt1 = |caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska |image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg |width2 = 128 |alt2 = |caption2 = Julian Tuwim }} Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin. V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/> Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref> Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/> ===Zadnja leta sanacije (1935–1939)=== [[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]] Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/> [[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]] Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref> Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref> V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/> [[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]] Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref> Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref> Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/> ==Druga svetovna vojna== ===Invaziji in odpor=== [[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]] 1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref> 17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref> Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref> [[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]] Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref> Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref> [[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]] Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317.</ref>{{efn-lr|Poljski II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih 1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za [[Monte Cassino]].<ref>Brzoza 2001, str. 368.</ref>}} Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/> [[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]] Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref> Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/> ===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja=== [[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]] V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.<ref>Davies 2001, str. 73–75.</ref> Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.<ref>Kochanski 2012, str. 371–377. </ref> Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.<ref name=ref171>Buszko 1986, str. 394–395.</ref> [[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]] Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.<ref>Czubiński 2009, str. 250.</ref> Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 650–663.</ref><ref name=ref174>Kemp-Welch 2008, str. 4–5.</ref>{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.<ref>Kirchmayer 1970, str. 381–396.</ref>}} Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.<ref name=ref174/><ref>Brzoza 2001, str. 386–387, 390.</ref>{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.<ref>J.P. 2010.</ref><ref>Chodakiewicz 2004.</ref> Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.<ref name=ref155/>}} ===Zavezniške konference, poljske vlade=== [[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]] Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.<ref>Davies 2001, str. 75, 104–105.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 1.</ref> Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.<ref>Snyder 2009.</ref> Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref171/><ref name=ref174/> Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo zaradi njenega odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.<ref>Buszko 1986, str. 398–401.</ref><ref name=ref18>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda. ===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov=== [[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]] Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno, je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.<ref name=ref181>Brzoza & Sowa 2009, str. 694–695. </ref><ref>Domagalik 2011.</ref> Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.<ref>USHMM.</ref> Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].<ref name=ref184>Brzoza & Sowa 2009, str. 695–696.</ref> Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].<ref>Czubiński 2009, str. 215–217.</ref> Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939. Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.<ref>Berghahn 1999, str. 32. </ref> [[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]] Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala. <ref name="Winstone 2014">{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}</ref><ref name="Connelly 2005">{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}</ref> Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.<ref name="YV Stats">Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country & Ethnic Origin, as of January 1, 2019]</ref> V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.<ref>Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.</ref>{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.<ref>Gella 1989, str. 182.</ref> Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 697.</ref>}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo ubili Poljaki. Večina so bili verjetno člani kolaboracionistične Modre policije.<ref>Leszczyński 2012.</ref> Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.<ref name=ref184/> Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 157–163.</ref> [[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona ljudi]] V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.<ref name=ref184/> Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.<ref name=ref184/> V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].<ref name=ref184/> Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.<ref>Motyka 2011, str. 447–448.</ref> Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in Francija le 1,5 %.<ref>Buszko 1986, str. 410–411.</ref> Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].<ref name=ref181/> Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela "vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu".<ref>Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str. 9. </ref> ===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva=== [[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]] Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil. Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.<ref>Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.</ref><ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.</ref><ref>Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.</ref> Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu, imenovale "Povrnjena ozemlja" in so jih vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 518.</ref> Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na "minimalno velikost", glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila "zamenjavo". Slednja je vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 1–3.</ref><ref>Maciorowski 2010.</ref> Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise) so Britanci želeli, da ostanejo del bodoče nemške države.<ref>Kochanski 2012, str. 537–541.</ref> Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.<br> Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.<ref>Kalicki 2009.</ref>}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.<ref>Kolko & Kolko 1972, str. 188.</ref> [[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]] Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.<ref>Buszko 1986, str. 408–410.</ref> Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.<ref>''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. </ref> Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih "divji izgoni" in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.<ref>Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str. 56. ISBN 3-525-35790-7.</ref> Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.<ref>Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str. 197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.</ref><ref>Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.</ref> Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.<ref>Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989). str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.</ref> 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.<ref>Gawryszewski 2005, str. 312.</ref> V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo. Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.<ref>Langenbacher 2009, str. 59–60.</ref> Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.<ref name=ref184/> V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.<ref>R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.</ref> Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23–24.</ref>ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.<ref>Radzilowski 2007, str. 223–225.</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]] "Etnično očiščena" so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.<ref>Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.</ref> Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.<ref>Maciorowski 2018.</ref> Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.<ref name=ref211>Buszko 1986, str. 410.</ref>{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,<ref name=ref211/><ref>Snyder 2003, str. 89.</ref> so dovolile Judom zapustiti državo.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23.</ref>}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.<ref>Prażmowska 2011, str. 191.</ref> Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.<ref name=ref184/><ref>Buszko 1986, str. 410, 414–417.</ref> Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.<ref>Sharp 1977.</ref> Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.<ref> Snyder 2003, str. 179–187.</ref> Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % "poljska".<ref>Davies 2001, str. 286–287.</ref>}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil "poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne."<ref>Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.</ref>}} ==Ljudska republika Poljska (1945-1989)== ===Povojna borba za oblast=== [[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen; Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]] Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945<ref name=ref180>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.<ref>Buszko 1986, str. 406–408.</ref> Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče v Moskvi.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 8.</ref> V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani "prekleti vojaki", od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.<ref name=ref216>Zamoyski 1994, str. 369–370.</ref> Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.<ref>Wroński 2013.</ref> Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.<ref name=ref218>Leszczyński 2013.</ref><ref name=ref219>Daszczyński 2013.</ref> Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.<ref>Prażmowska 2011, str. 192. </ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 9. </ref> Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.<ref name=ref216/> Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.<ref name=ref216/> V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.<ref name=ref222>Buszko 1986, str. 417–425.</ref> Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične "ljudske demokracije" in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.<ref>Czubiński 2012, str. 249. </ref> Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990. ===Stalinizem (1948-1955)=== [[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]] Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.<ref>Sowa 2011, str. 178–179.</ref> Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil "poljsko pot v socializem", katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 63.</ref> PSS je bila ustanovljena leta 1944<ref>Ost 1990, str. 36–38.</ref> in bila od takrat povezana s komunisti.<ref name=ref228>Buszko 1986, str. 442–445.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.</ref><ref name=ref230>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 285–286.</ref> Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz "socializem" namesto "komunizem",<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18.</ref>{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.</ref>}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.<ref name=ref228/><ref name=ref230/><ref>Buszko 1986, str. 398–399, 407.</ref> V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.<ref>Leszczyński 2015.</ref>}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 40.</ref> Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 66–68.</ref> Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.<ref>Prażmowska 2011, pp. 194–195.</ref><ref name=ref236>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 286–292.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.</ref> Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.<ref>Davies 2005b, str. 434.</ref> ==Opombe== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] osfl845eku33v0nwqn64qoncogwff4w 5724989 5724965 2022-07-29T04:46:17Z Octopus 13285 /* Opombe */ Gospodarski in družbeni razvoj wikitext text/x-wiki [[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]] '''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989. Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime. V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav. Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]]. Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika. ==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka== [[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]] V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref> V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref> Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref> Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref> Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/> ==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)== {{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}} ===Mješko I.=== [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]] Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref> ===Boleslav I. Hrabri=== Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref> ===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.=== Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref> ===Razdrobitev kraljestva=== [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/> Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/> Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref> ===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.=== [[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]] Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/> Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod. Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem. ===Anžujci=== Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref> ==Jagelonska dinastija (1385-1572)== {{glavni|Jagelonci}} ===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo=== [[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]] Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref> V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref> Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/> ===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo=== [[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]] Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]] Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref> Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref> ===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.=== [[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]] V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref> [[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]] Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/> Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564 ==Poljsko-litovska Republika obeh narodov== ===Ustanovitev (1569-1648)=== ====Lublinska unija==== [[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]] [[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref> Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/> ====Prvi voljeni kralji==== [[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]] Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref> Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/> ====Prvi kralji iz dinastije Vasa==== [[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]] Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref> V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/> ===Propadanje (1648-1764)=== ====Potop==== Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege. [[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]] Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice. Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja. Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref> Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}} ====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage==== [[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]] Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/> vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref> Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/> ====Saški kralji==== [[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]] Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. [[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301. </ref> ===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)=== ====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski==== [[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]] V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref> Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref> [[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref> Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/> ====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791==== [[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]] Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref> ==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države==== [[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]] Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo. [[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]] Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref> Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref> ==Razdeljena Poljska (1705–1918)== ===Oborožen upor (1795-1864)=== ====[[Napoleonske vojne]]==== [[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]] Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref> [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref> ====Dunajski kongres==== Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju. Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/> Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref> [[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]] ====Vstaja novembra 1830==== [[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]] Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref> [[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]] Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref> ====Upori med pomladjo narodov==== Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref> ====Vstaja januarja 1863==== [[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]] Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref> 2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref> === Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)=== ====Represija in organsko delo==== [[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]] Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/> Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref> Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref> ====Gospodarski razvoj in družbene spremembe==== [[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]] V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/> Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/> Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/> ===Nacionalizem, socializem in druga gibanja=== [[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]] V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko. [[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]] Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref> Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref> ====Revolucija leta 1905==== [[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]] Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref> V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref> Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref> ===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti=== [[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]] Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref> [[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]] Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska. Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref> [[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]] Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}} Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref> [[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]] Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/> ==Druga Poljska republika (1918–1939)== ===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo=== [[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]] Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref> Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/> [[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]] Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref> [[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]] Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/> [[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]] Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref> Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/> Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref> ===Obdobje demokracije (1918–1926)=== [[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]] Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/> Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref> Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/> [[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]] Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref> Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/> ===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)=== [[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]] 12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br> V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}} Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref> [[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]] Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast. Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref> Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/> Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref> Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref> Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/> ===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju=== [[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]] Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/> Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref> Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref> {{multiple image |align = right |direction = horizontal |header_align = |header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]] |image1 = Witkacy Maria P J.jpg |width1 = 135 |alt1 = |caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska |image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg |width2 = 128 |alt2 = |caption2 = Julian Tuwim }} Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin. V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/> Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref> Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/> ===Zadnja leta sanacije (1935–1939)=== [[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]] Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/> [[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]] Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref> Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref> V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/> [[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]] Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref> Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref> Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/> ==Druga svetovna vojna== ===Invaziji in odpor=== [[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]] 1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref> 17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref> Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref> [[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]] Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref> Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref> [[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]] Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317.</ref>{{efn-lr|Poljski II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih 1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za [[Monte Cassino]].<ref>Brzoza 2001, str. 368.</ref>}} Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/> [[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]] Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref> Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/> ===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja=== [[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]] V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.<ref>Davies 2001, str. 73–75.</ref> Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.<ref>Kochanski 2012, str. 371–377. </ref> Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.<ref name=ref171>Buszko 1986, str. 394–395.</ref> [[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]] Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.<ref>Czubiński 2009, str. 250.</ref> Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 650–663.</ref><ref name=ref174>Kemp-Welch 2008, str. 4–5.</ref>{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.<ref>Kirchmayer 1970, str. 381–396.</ref>}} Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.<ref name=ref174/><ref>Brzoza 2001, str. 386–387, 390.</ref>{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.<ref>J.P. 2010.</ref><ref>Chodakiewicz 2004.</ref> Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.<ref name=ref155/>}} ===Zavezniške konference, poljske vlade=== [[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]] Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.<ref>Davies 2001, str. 75, 104–105.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 1.</ref> Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.<ref>Snyder 2009.</ref> Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref171/><ref name=ref174/> Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo zaradi njenega odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.<ref>Buszko 1986, str. 398–401.</ref><ref name=ref18>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda. ===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov=== [[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]] Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno, je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.<ref name=ref181>Brzoza & Sowa 2009, str. 694–695. </ref><ref>Domagalik 2011.</ref> Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.<ref>USHMM.</ref> Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].<ref name=ref184>Brzoza & Sowa 2009, str. 695–696.</ref> Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].<ref>Czubiński 2009, str. 215–217.</ref> Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939. Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.<ref>Berghahn 1999, str. 32. </ref> [[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]] Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala. <ref name="Winstone 2014">{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}</ref><ref name="Connelly 2005">{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}</ref> Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.<ref name="YV Stats">Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country & Ethnic Origin, as of January 1, 2019]</ref> V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.<ref>Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.</ref>{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.<ref>Gella 1989, str. 182.</ref> Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 697.</ref>}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo ubili Poljaki. Večina so bili verjetno člani kolaboracionistične Modre policije.<ref>Leszczyński 2012.</ref> Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.<ref name=ref184/> Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 157–163.</ref> [[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona ljudi]] V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.<ref name=ref184/> Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.<ref name=ref184/> V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].<ref name=ref184/> Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.<ref>Motyka 2011, str. 447–448.</ref> Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in Francija le 1,5 %.<ref>Buszko 1986, str. 410–411.</ref> Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].<ref name=ref181/> Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela "vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu".<ref>Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str. 9. </ref> ===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva=== [[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]] Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil. Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.<ref>Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.</ref><ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.</ref><ref>Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.</ref> Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu, imenovale "Povrnjena ozemlja" in so jih vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 518.</ref> Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na "minimalno velikost", glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila "zamenjavo". Slednja je vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 1–3.</ref><ref>Maciorowski 2010.</ref> Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise) so Britanci želeli, da ostanejo del bodoče nemške države.<ref>Kochanski 2012, str. 537–541.</ref> Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.<br> Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.<ref>Kalicki 2009.</ref>}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.<ref>Kolko & Kolko 1972, str. 188.</ref> [[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]] Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.<ref>Buszko 1986, str. 408–410.</ref> Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.<ref>''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. </ref> Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih "divji izgoni" in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.<ref>Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str. 56. ISBN 3-525-35790-7.</ref> Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.<ref>Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str. 197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.</ref><ref>Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.</ref> Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.<ref>Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989). str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.</ref> 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.<ref>Gawryszewski 2005, str. 312.</ref> V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo. Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.<ref>Langenbacher 2009, str. 59–60.</ref> Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.<ref name=ref184/> V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.<ref>R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.</ref> Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23–24.</ref>ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.<ref>Radzilowski 2007, str. 223–225.</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]] "Etnično očiščena" so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.<ref>Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.</ref> Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.<ref>Maciorowski 2018.</ref> Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.<ref name=ref211>Buszko 1986, str. 410.</ref>{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,<ref name=ref211/><ref>Snyder 2003, str. 89.</ref> so dovolile Judom zapustiti državo.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23.</ref>}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.<ref>Prażmowska 2011, str. 191.</ref> Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.<ref name=ref184/><ref>Buszko 1986, str. 410, 414–417.</ref> Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.<ref>Sharp 1977.</ref> Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.<ref> Snyder 2003, str. 179–187.</ref> Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % "poljska".<ref>Davies 2001, str. 286–287.</ref>}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil "poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne."<ref>Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.</ref>}} ==Ljudska republika Poljska (1945-1989)== ===Povojna borba za oblast=== [[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen; Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]] Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945<ref name=ref180>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.<ref>Buszko 1986, str. 406–408.</ref> Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče v Moskvi.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 8.</ref> V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani "prekleti vojaki", od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.<ref name=ref216>Zamoyski 1994, str. 369–370.</ref> Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.<ref>Wroński 2013.</ref> Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.<ref name=ref218>Leszczyński 2013.</ref><ref name=ref219>Daszczyński 2013.</ref> Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.<ref>Prażmowska 2011, str. 192. </ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 9. </ref> Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.<ref name=ref216/> Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.<ref name=ref216/> V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.<ref name=ref222>Buszko 1986, str. 417–425.</ref> Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične "ljudske demokracije" in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.<ref>Czubiński 2012, str. 249. </ref> Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990. ===Stalinizem (1948-1955)=== [[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]] Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.<ref>Sowa 2011, str. 178–179.</ref> Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil "poljsko pot v socializem", katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 63.</ref> PSS je bila ustanovljena leta 1944<ref>Ost 1990, str. 36–38.</ref> in bila od takrat povezana s komunisti.<ref name=ref228>Buszko 1986, str. 442–445.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.</ref><ref name=ref230>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 285–286.</ref> Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz "socializem" namesto "komunizem",<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18.</ref>{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.</ref>}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.<ref name=ref228/><ref name=ref230/><ref>Buszko 1986, str. 398–399, 407.</ref> V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.<ref>Leszczyński 2015.</ref>}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 40.</ref> Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 66–68.</ref> Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.<ref>Prażmowska 2011, pp. 194–195.</ref><ref name=ref236>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 286–292.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.</ref> Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.<ref>Davies 2005b, str. 434.</ref> ===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju=== Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.<ref name=ref222/> Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 24–26.</ref> V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.<ref name=ref218/> Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.<ref>Buszko 1986, str. 434–440.</ref><ref> Kemp-Welch 2008, str. 12–16.</ref> [[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]] Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.</ref> Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.<ref name=ref236/><ref>Kemp-Welch 2008, str. 35–39.</ref> Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.<ref>Prażmowska 2011, str. 195, 196.</ref><ref>Stelmachowski 2011, str. 22, 189.</ref> Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.<ref> Lukowski & Zawadzki 2006, str. 282.</ref><ref> Kemp-Welch 2008, str. 21–22.</ref> Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.<ref name=ref104/><ref>Wasilewski 2012a.</ref><ref> Bogucka 2013.</ref> ===Poljski oktober (1955-1958)=== [[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]] Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 68–75.</ref> Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 76–86.</ref> Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 86–92.</ref><ref>Stelmachowski 2011, str. 24–25.</ref> V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot poljski oktober 1956.<ref name=ref254>Kemp-Welch 2008, str. 96–104.</ref>[k] Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 116–123.</ref> Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.<ref name=ref256>Stelmachowski 2011, str. 26.</ref> Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.<ref name=ref256/><ref>Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.</ref> Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.<ref>Stelmachowski 2011, str. 36.</ref> Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.<ref name=ref259>Kemp-Welch 2008, str. 124–143.</ref> Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske, za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.<ref>Prażmowska 2011, str. 198–200.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 59–60.</ref><ref>Snyder 2003, str. 218–222.</ref> ==Opombe== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] e565adtw27f2n3sgxzn32702vmpsgbt 5724993 5724989 2022-07-29T05:25:22Z Octopus 13285 /* Poljski oktober (1955-1958) */ opomba wikitext text/x-wiki [[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]] '''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989. Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime. V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika. Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav. Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene. Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]]. Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika. ==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka== [[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]] V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref> V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref> Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref> Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref> Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/> ==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)== {{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}} ===Mješko I.=== [[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]] Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref> ===Boleslav I. Hrabri=== Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref> ===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.=== Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref> ===Razdrobitev kraljestva=== [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/> Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo. Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/> Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref> ===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.=== [[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]] Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/> Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod. Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem. ===Anžujci=== Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref> ==Jagelonska dinastija (1385-1572)== {{glavni|Jagelonci}} ===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo=== [[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]] Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref> V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref> Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/> ===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo=== [[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]] Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]] Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref> Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref> ===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.=== [[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]] V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref> [[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]] Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/> Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564 ==Poljsko-litovska Republika obeh narodov== ===Ustanovitev (1569-1648)=== ====Lublinska unija==== [[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]] [[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref> Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/> ====Prvi voljeni kralji==== [[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]] Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref> Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/> ====Prvi kralji iz dinastije Vasa==== [[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]] Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref> V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/> ===Propadanje (1648-1764)=== ====Potop==== Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege. [[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]] Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice. Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja. Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države. Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref> Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}} ====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage==== [[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]] Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/> vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref> Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/> ====Saški kralji==== [[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]] Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval. [[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske. Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301. </ref> ===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)=== ====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski==== [[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]] V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref> Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref> [[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref> Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/> ====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791==== [[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]] Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref> ==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države==== [[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]] Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo. [[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]] Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref> Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref> ==Razdeljena Poljska (1705–1918)== ===Oborožen upor (1795-1864)=== ====[[Napoleonske vojne]]==== [[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]] Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref> [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref> ====Dunajski kongres==== Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju. Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/> Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref> [[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]] ====Vstaja novembra 1830==== [[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]] Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref> [[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]] Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref> ====Upori med pomladjo narodov==== Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref> ====Vstaja januarja 1863==== [[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]] Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref> 2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref> === Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)=== ====Represija in organsko delo==== [[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]] Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/> Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref> Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref> ====Gospodarski razvoj in družbene spremembe==== [[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]] V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/> Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/> Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/> ===Nacionalizem, socializem in druga gibanja=== [[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]] V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko. [[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]] Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref> Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref> ====Revolucija leta 1905==== [[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]] Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref> V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref> Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref> ===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti=== [[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]] Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref> [[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]] Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska. Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref> [[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]] Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}} Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref> [[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]] Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/> ==Druga Poljska republika (1918–1939)== ===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo=== [[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]] Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref> Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/> [[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]] Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref> [[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]] Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/> [[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]] Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref> Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/> Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref> ===Obdobje demokracije (1918–1926)=== [[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]] Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/> Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref> Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/> [[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]] Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref> Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/> ===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)=== [[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]] 12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br> V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}} Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref> [[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]] Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast. Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref> Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/> Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref> Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref> Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/> ===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju=== [[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]] Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/> Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref> Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref> {{multiple image |align = right |direction = horizontal |header_align = |header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]] |image1 = Witkacy Maria P J.jpg |width1 = 135 |alt1 = |caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska |image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg |width2 = 128 |alt2 = |caption2 = Julian Tuwim }} Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin. V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/> Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref> Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/> ===Zadnja leta sanacije (1935–1939)=== [[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]] Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/> [[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]] Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref> Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref> V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/> [[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]] Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref> Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref> Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/> ==Druga svetovna vojna== ===Invaziji in odpor=== [[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]] 1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref> 17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref> Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref> [[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]] Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref> Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref> [[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]] Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317.</ref>{{efn-lr|Poljski II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih 1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za [[Monte Cassino]].<ref>Brzoza 2001, str. 368.</ref>}} Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/> [[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]] Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref> Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/> ===Sovjetsko napredovanje 1944-1945 in varšavska vstaja=== [[Slika:Sikorski in Gibraltar.jpg|thumb|250px|General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v izgnanstvu in vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil malo pred smrtjo leta 1943]] V času naraščajočega sodelovanja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo po nacistični invaziji leta 1941 je bil vpliv poljske vlade v izgnanstvu resno zmanjšan zaradi smrti predsednika vlade in njenega najsposobnejšega voditelja Vladislava Sikorskega v letalski nesreči 4. julija 1943.<ref>Davies 2001, str. 73–75.</ref> Približno takrat so se v Sovjetski zvezi oblikovale poljske komunistične civilne in vojaške organizacije pod vodstvom Vande Wasilewske in s podporo Stalina, ki so nasprotovale vladi v izgnanstvu.<ref>Kochanski 2012, str. 371–377. </ref> Julija 1944 sta Rdeča armada in Poljska ljudska armada pod sovjetskim poveljstvom prišli na ozemlje bodoče povojne Poljske. V dolgotrajnih bojih v letih 1944 in 1945 so Sovjeti in njihovi poljski zavezniki premagali in izgnali nemško vojsko iz Poljske za ceno več kot 600.000 padlih sovjetskih vojakov.<ref name=ref171>Buszko 1986, str. 394–395.</ref> [[Slika:Warsaw Uprising Surrender- 5 of October 1944.jpg|thumb|left|250px|Vdaja varšavskih vstajnikov]] Največji posamični podvig poljskega odporniškega gibanja v drugi svetovni vojni in velik politični dogodek je bila [[Varšavska vstaja (1944)|varšavska vstaja]], ki se je začela 1. avgusta 1944. Vstajo, v kateri je sodelovala večina mestnega prebivalstva, je spodbudila podtalna domobranska vojska in odobrila poljska vlada v izgnanstvu v poskusu vzpostavitve nekomunistične poljske uprave pred prihodom Rdeče armade. Vstaja je bila prvotno načrtovana kot kratkotrajna oborožena demonstracija v pričakovanju, da bodo sovjetske sile, ki so se približevale Varšavi, pomagale v kakršni koli bitki za zavzetje mesta.<ref>Czubiński 2009, str. 250.</ref> Sovjeti v vstaji niso posredovali in so ustavili svoje napredovanje ob reki [[Visla|Visli]]. Nemci so izkoristili priložnost in brutalno zatrli upor zahodno usmerjenih vstajnikov.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 650–663.</ref><ref name=ref174>Kemp-Welch 2008, str. 4–5.</ref>{{efn-lr|General Zygmunt Berling iz sovjetske zavezniške Prve poljske armade je sredi septembra poskušal prečkati Vislo in pristati v Czerniakówu, da bi pomagal upornikom. Nemci so napad odili in Poplaki so utrpeli velike izgube.<ref>Kirchmayer 1970, str. 381–396.</ref>}} Upor je trajal dva meseca in povzročil smrt ali izgon več sto tisoč civilistov iz mesta. Potem ko so se 2. oktobra poraženi Poljaki predali, so Nemci po Hitlerjevem ukazu izvedli načrtno uničenje Varšave, ki je izbrisalo preostalo infrastrukturo mesta. Poljska Prva armada, ki se je bojevala skupaj s sovjetsko Rdečo armado, je 17. januarja 1945 vstopila v opustošeno Varšavo.<ref name=ref174/><ref>Brzoza 2001, str. 386–387, 390.</ref>{{efn-lr|Odločitev o sprožitvi varšavske vstaje je povzročila uničenje mesta, njegovega prebivalstva in njegovih elit ter je bila vir trajnih polemik.<ref>J.P. 2010.</ref><ref>Chodakiewicz 2004.</ref> Po mnenju zgodovinarjev Czesława Brzoze in Andrzeja Leona Sowe ukazi o nadaljnjih vojaških ofenzivah, izdani konec avgusta 1944 kot nadaljevanje operacije Vihar, kažejo na izgubo občutka odgovornosti za usodo države v vodstvu uporniškega gibanja.<ref name=ref155/>}} ===Zavezniške konference, poljske vlade=== [[Slika:Swierczewski Spychalski Zymierski.jpg|right|thumb|upright|Poljski generali na vzhodni fronti]] Po [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] konec leta 1943 je med tremi velikimi silami, [[ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], obstajal širok dogovor, da bi se meji med Nemčijo in Poljsko ter Poljsko in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne temeljito spremenili.<ref>Davies 2001, str. 75, 104–105.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 1.</ref> Stalinovo stališče, da je treba Poljsko premakniti daleč na zahod, so sprejeli tudi poljski komunisti, organizirani v Poljski delavski stranki in Zvezi poljskih domoljubov. Kvaziparlamentarni Državni narodni svet pod vodstvom komunistov je v Varšavi obstajal od začetka leta 1944.<ref>Snyder 2009.</ref> Julija 1944 je bil v [[Lublin]]u ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve pod nadzorom komunistov, ki naj bi nominalno upravljal območja, osvobojena izpod nemške oblasti. Ustanovitev je sprožila proteste premierja Stanislava Mikołajczyka in njegove poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref171/><ref name=ref174/> Do [[Jaltska konferenca|konference v Jalti]] februarja 1945 so komunisti že ustanovili začasno vlado Republike Poljske. Stališče Sovjetske zveze na konferenci je imelo veliko veljavo zaradi njenega odločilnega prispevka k vojnim uspehom in zaradi okupacije ogromnega ozemlja v Srednji in Vzhodni Evropi. Velike sile so zagotovile, da se bo začasna komunistična vlada spremenila v entiteto, ki bo vključevala demokratične sile iz države in tujine. Vlada v izgnanstvu s sedežem v Londonu ni bila izrecno omenjena. Dogovorjena cilja sta bila začasna vlada narodne enotnosti in poznejše demokratične volitve.<ref>Buszko 1986, str. 398–401.</ref><ref name=ref18>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> Razočarajoči rezultati teh načrtov in neuspeh zahodnih sil, da bi zagotovile številčno udeležbo nekomunistov v prvi povojni poljski vladi, so številni Poljaki videli kot manifestacijo izdaje Zahoda. ===Vojne izgube, iztrebljanje Judov in Poljakov=== [[Slika:Samuel Willenberg Treblinka 2 sierpnia 2013 01.JPG|thumb|250px| Samuel Willenberg ob svoji risbi taborišča smrti Treblinka]] Obseg človeških izgub, ki jih je utrpela Poljska med drugo svetovno vojno, je zaradi pomanjkanja natančnih podatkov težko ugotoviti. Poleg tega je treba številne trditve iz preteklosti obravnavati kot sumljive zaradi napačne metodologije in želje po spodbujanju določenih političnih programov. Zadnji razpoložljivi uradni dokument o številu etničnih Poljakov in etničnih manjšin je poljski popis prebivalstva iz leta 1931. Natančni podatki o številu prebivalcev za leto 1939 niso znani.<ref name=ref181>Brzoza & Sowa 2009, str. 694–695. </ref><ref>Domagalik 2011.</ref> Po podatkih ameriškega Spominskega muzeja holokavsta je bilo med vojno ubitih najmanj 3 milijone poljskih Judov in najmanj 1,9 milijona nejudovskih poljskih civilistov.<ref>USHMM.</ref> Po navedbah zgodovinarjev Brzoze in Sowe je bilo pobitih okoli 2 milijona etničnih Poljakov, niti približno pa ni znano, koliko je umrlo Poljakov drugih narodnosti, vključno z [[Ukrajinci]], [[Belorusi]] in [[Nemci]].<ref name=ref184>Brzoza & Sowa 2009, str. 695–696.</ref> Milijoni poljskih državljanov so bili deportirani v Nemčijo na prisilno delo ali v nemška uničevalna taborišča, kot so bila [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]] in [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobibór]]. Nacistična Nemčija je nameravala dokončno iztrebiti Jude z dejanji s skupnim imenom [[holokavst]].<ref>Czubiński 2009, str. 215–217.</ref> Z območij, ki jih je okupirala nacistična Nemčija, naj bi izgnali vse Poljake in jih postopoma ponovno naselili z Nemci. Proces se je začel že leta 1939. Nacistične operacije so dozorele v načrt, znan kot Generalplan Ost, ki je pomenil razselitev, zasužnjenje in delno iztrebljenje slovanskega življa. Načrt bi moral biti uresničen v 15 letih.<ref>Berghahn 1999, str. 32. </ref> [[Slika:Warsaw Old Town 1945.jpg|thumb|left|250px|Uničena [[Varšava]], posneta januarja 1945]] Večina Poljakov je ostala brezbrižna do judovske stiske in Judom ni pomagala. <ref name="Winstone 2014">{{Cite book| publisher = Tauris| isbn = 978-1-78076-477-1 | last = Winstone| first = Martin| title = The Dark Heart of Hitler's Europe: Nazi rule in Poland under the General Government| location = London| date = 2014 |pages=181–186}}</ref><ref name="Connelly 2005">{{cite journal|first=John |last=Connelly |title=Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris |journal=Slavic Review |volume=64 |number=4 |year=2005 |pages=771–781|url= https://www.researchgate.net/publication/272584372 |doi=10.2307/3649912 |jstor=3649912|doi-access=free }}</ref> Med tistimi, ki so pomagali pri reševanju, skrivanju in varovanju Judov pred nacističnimi grozodejstvi, sta [[Jad Vašem]] in država [[Izrael]] 6992 posameznikov priznala za Pravičnike med narodi.<ref name="YV Stats">Yad Vashem, The Holocaust Martyrs' and Heroes' Remembrance Authority, [https://www.yadvashem.org/righteous/statistics.html Names and Numbers of Righteous Among the Nations - per Country & Ethnic Origin, as of January 1, 2019]</ref> V poskusu, da bi onesposobili poljsko družbo, so nacisti in Sovjeti med dogodki, kot so nemška Akcija-AB na Poljskem, operacija Tannenberg in pokol v Katinu, usmrtili na desettisoče pripadnikov inteligence in voditeljev skupnosti.<ref>Naimark 2010, str. 91; Snyder 2010, str. 126, 146–147, 415.</ref>{{efn-lr|Vsi trenutno razpoložljivi dokumenti nacistične uprave kažejo, da je bilo popolno iztrebljenje skupaj z Judi namenjeno tudi poljski inteligenci. Nacistična Nemčija je ta cilj dosegla skoraj polovično, saj je Poljska izgubila 50 odstotkov svojih državljanov z univerzitetno diplomo in 35 odstotkov tistih z gimnazijsko maturo.<ref>Gella 1989, str. 182.</ref> Po Brzozu in Sowi je imelo do izbruha vojne 450.000 poljskih državljanov dokončano višjo, srednjo ali trgovsko izobrazbo. Umrlo je 37,5 % ljudi z visoko izobrazbo, 30 % tistih s splošno srednjo izobrazbo in 53,3 % maturantov trgovskih šol.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 697.</ref>}} Več kot 95 % izgub Judov in 90 % izgub etničnih Poljakov je neposredno povzročila nacistična Nemčija,{{efn-lr|Timothy D. Snyder govori o okoli 100.000 Judih, ki so jih med nasistično okupacijo ubili Poljaki. Večina so bili verjetno člani kolaboracionistične Modre policije.<ref>Leszczyński 2012.</ref> Številka bi bila verjetno mnogokrat večja, če bi Poljska leta 1939 sklenila zavezništvo z Nemčijo, ki so zagovarjali nekateri poljski zgodovinarji in drugi.}} medtem ko so 5 % izgub etničnih Poljakov povzročili Sovjeti in 5 % ukrajinski nacionalisti.<ref name=ref184/> Obsežna judovska prisotnost na Poljskem, ki je trajala stoletja, je bila precej hitro končana s politiko iztrebljanja, ki so jo izvajali nacisti med vojno. Valovi razseljevanja in izseljevanja, ki so se zgodili med vojno in po njej, so iz Poljske odstranili večino Judov, ki so preživeli vojno. Nadaljnje znatno judovsko izseljevanje je sledilo dogodkom, kot sta bila poljska oktobrska politična otoplitev leta 1956 in poljska politična kriza leta 1968.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 157–163.</ref> [[Slika:Birkenau 5.JPG|thumb|250px|Razvpiti vhod v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je nacistični režim umoril najmanj 1,1 milijona ljudi]] V letih 1940–1941 je sovjetski režim deportiral okoli 325.000 poljskih državljanov.<ref name=ref184/> Ocenjuje se, de je v izgnanstvu umrlo najmanj 100.000 ljudi.<ref name=ref184/> V letih 1943–1944 so ukrajinski nacionalisti, povezani z Organizacijo ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinsko vstajniško vojsko, zagrešili poboje Poljakov v [[Volinija|Voliniji]] in vzhodni [[Galicija|Galiciji]].<ref name=ref184/> Ocene števila poljskih civilnih žrtev so zelo različne, od 10.000 do 100.000.<ref>Motyka 2011, str. 447–448.</ref> Približno 90 % poljskih vojnih žrtev je umrlo v zaporih, taboriščih smrti, racijah, usmrtitvah, uničenjih getov in zaradi epidemij, lakote, prekomernega dela in slabega ravnanja. Vojna je pustila milijon otrok sirot in 590.000 invalidov. Država je izgubila 38 % svojega nacionalnega premoženja, medtem ko je Velika Britanija izgubila le 0,8 % in Francija le 1,5 %.<ref>Buszko 1986, str. 410–411.</ref> Sovjetska zveza si je prilastila skoraj polovico predvojne Poljske, vključno z dvema velikima kulturnima središčema [[Lvov]] in [[Vilna]].<ref name=ref181/> Politiki nacistične Nemčije so po vojni sodili na Mednarodnem vojaškem sodišču v Nürnbergu in poljskih procesih za genocid in presodili, da je bila usmerjena v iztrebljanje Judov, Poljakov in Romov in imela "vse značilnosti genocida v njegovem biološkem pomenu".<ref>Law-Reports of Trials of War Criminals, The United Nations War Crimes Commission, Volume VII, London, HMSO, 1948 CASE NO. 37 The Trial of Haupturmfuhrer Amon Leopold Goeth. str. 9. </ref> ===Spreminjanje meja in preseljevanje prebivalstva=== [[Slika:PKWN Manifest.jpg|thumb|right|200px|Manifest Poljskega komiteja narodne osvoboditve, uradno objavljen 22. julija 1944 v delu Poljske, ki so jo osvobodili Sovjeti, ki najavlja prihod komunistične vlade, vsiljene od SSSR]] Po določilih [[Potsdamski sporazum |Potsdamskega sporazuma]] iz leta 1945, ki so ga podpisale tri zmagovalne velike sile, je Sovjetska zveza obdržala večino ozemelj, zavzetih na podlagi sporazuma Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, vključno z zahodno [[Ukrajina|Ukrajino]] in zahodno [[Belorusija|Belorusijo]]. [[Litva]] in območje [[Kaliningrad|Königsberga]] v [[Vzhodna Prusija|Vzhodni Prusiji]] sta bila uradno vključena v Sovjetsko zvezo, Litva brez priznanja zahodnih sil. Poljska je dobila nadomestilo z večjim delom [[Šlezija|Šlezije]], vključno z Breslauom ([[Vroclav]]) in Grünbergom (Zielona Góra), večjim delom [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno s Stettinom ([[Szczecin]]), in večjim južnim delom nekdanje Vzhodne Prusije, skupaj z Danzigom ([[Gdansk|Gdańsk]]). Končno rešitev je pričakovala od končne mirovne konference za Nemčijo, ki je nazadnje nikoli ni bilo.<ref>Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood (2013). [https://books.google.si/books?id=Q40tDwAAQBAJ&redir_esc=y ''The Politics Today Companion to West European Politics'']. Oxford University Press. str. 50. ISBN 9781847790323.</ref><ref>Piotr Stefan Wandycz (1980). ''The United States and Poland''. Harvard University Press. str. 303. ISBN 9780674926851.</ref><ref>Phillip A. Bühler (1990). ''The Oder-Neisse Line: a reappraisal under international law''. East European Monographs. str. 33. ISBN 9780880331746.</ref> Poljske oblasti so ozemlja, pridobljena na zahodu, imenovale "Povrnjena ozemlja" in so jih vključile v obnovljeno poljsko državo. S porazom Nemčije se je Poljska premaknila proti zahodu glede na svojo predvojno lego na območje med Odro–Niso na zahodu in [[Curzonova linija|Curzonovo linijo]] na vzhodu. Curzonova linija kot meja med ZSSR in Poljsko je bila določena že 8. decembra 1919, a jo je Poljska leta 1921 prestopila in zasedla zahodno Ukrajino in Belorusijo. Poljska je po prestavitvi meja postala bolj kompaktna država z veliko širšim dostopom do morja.{{efn-lr|Oktobra 1939 je britansko zunanje ministrstvo obvestilo Sovjete, da bo Združeno kraljestvo zadovoljno s povojno ustanovitvijo majhne etnične Poljske po vzorcu Varšavskega vojvodstva.<ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 518.</ref> Sovjetski ljudski komisariat za zunanje zadeve je v letih 1943–1944 načrtoval vzpostavitev Poljske, omejene na "minimalno velikost", glede na njene etnografske meje. Tako ozemeljsko zmanjšanje je Ivan Maisky priporočil Vjačeslavu Molotovu v začetku leta 1944 zaradi tega, kar je sam videl kot zgodovinsko neprijazno naravnanost Poljske do Rusije in Sovjetske zveze, ki se bo po vojni verjetno na nek način nadaljevala. Josif Stalin se je odločil za večjo različico, ki je dovolila "zamenjavo". Slednja je vključevala vzhodne dežele, ki jih je Poljska pridobila z Riškim mirom leta 1921 in jih bo zdaj izgubila, ter vzhodno Nemčijo, ki so jo osvojili od nacistov v letih 1944–1945.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 1–3.</ref><ref>Maciorowski 2010.</ref> Za več večjih spornih območij (Spodnja Šlezija zahodno od Odre in Nise) so Britanci želeli, da ostanejo del bodoče nemške države.<ref>Kochanski 2012, str. 537–541.</ref> Za Ščečin, v katerem so nemški komunisti leta 1945 že vzpostavili svojo upravo, zahodno Rdečo Rutenijo, ki so jo zahtevali Ukrajinci, in regijo Białystok, ki so si jo lastili Belorusi, se je sovjetski voditelj odločil v prid Poljski.<br> Možni so bili tudi drugi teritorialni in etnični scenariji z na splošno možnimi izidi, ki so bili za Poljsko manj ugodni od tega, kar je dobila.<ref>Kalicki 2009.</ref>}} Poljaki so izgubili 70 % svojih predvojnih zalog nafte, a so od Nemcev dobili visoko razvito industrijsko bazo in infrastrukturo, ki je prvič v poljski zgodovini omogočila raznoliko industrijsko gospodarstvo.<ref>Kolko & Kolko 1972, str. 188.</ref> [[Slika:Curzon line en.svg|thumb|left|250px|Ozemeljske spremembe Poljske neposredno po drugi svetovvni vojni: sivo pobarvano ozemljo je bilo prenešeno iz Poljske v Sovjetsko zvezo, rožnato pa iz Nemčije v Poljsko; poljske vzdodne meje so se kasneje nekoliko prilagodile]] Beg in izgon Nemcev iz predvojne vzhodne Nemčije, zdaj Poljske, se je začel pred in med sovjetsko osvojitvijo teh regij in se je nadaljeval v letih neposredno po vojni.<ref>Buszko 1986, str. 408–410.</ref> Do leta 1950 je bilo evakuiranih, izgnanih ali preseljenih 8.030.000 Nemcev.<ref>''Die deutschen Vertreibungsverluste. Bevölkerungsbilanzen für die deutschen Vertreibungsgebiete 1939/50''. Herausgeber: Statistisches Bundesamt. Wiesbaden Stuttgart: Kohlhammer Verlag, 1958, str. 38, 45. </ref> Zgodnje izgone iz Poljske so izvedle poljske komunistične oblasti že pred Potsdamsko konferenco. Imenovali so jih "divji izgoni" in so se dogajali od junija do sredine julija 1945, ko sta poljska vojska in milica izgnali skoraj vse Nemce iz okrožij neposredno vzhodno od črte Odra–Nisa.<ref>Philipp Ther (1998). ''Deutsche Und Polnische Vertriebene: Gesellschaft und Vertriebenenpolitik in SBZ/ddr und in Polen 1945–1956''. str. 56. ISBN 3-525-35790-7.</ref> Njihov namen je bil zagotoviti vzpostavitev etnično homogene Poljske.<ref>Matthew J. Gibney, Randall Hansen. ''Immigration and Asylum: From 1900 to the Present, 2005''. str. 197. ISBN 1-57607-796-9, 978-1-57607-796-2.</ref><ref>Naimark. ''Russian in Germany''. str. 75, sklic 31.</ref> Približno 1 % (100.000) nemškega civilnega prebivalstva vzhodno od črte Odra–Nisa je padlo v bojih pred vdajo maja 1945.<ref>Spieler, Silke. ur. ''Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1948''. Bericht des Bundesarchivs vom 28. Mai 1974. Archivalien und ausgewählte Erlebnisberichte. Bonn: Kulturstiftung der deutschen Vertriebenen. (1989). str. 23–41. ISBN 3-88557-067-X.</ref> 200.000 Nemcev je bilo pred izgonom v Nemčijo na prisilnem delu.<ref>Gawryszewski 2005, str. 312.</ref> V delovnih taboriščih, na primer v Zgodi in Potulicah, jih je veliko umrlo. Od tistih Nemcev, ki so ostali v novih mejah Poljske, se jih je veliko kasneje odločilo za izselitev v povojno Nemčijo. Na drugi strani se je 1,5–2 milijona etničnih Poljakov preselilo ali izgnalo s prej poljskih območij, ki jih je priključila Sovjetska zveza. Velika večina je bila preseljena na nekdanja nemška ozemlja.<ref>Langenbacher 2009, str. 59–60.</ref> Najmanj en milijon Poljakov je ostal v nekdanji Sovjetski zvezi, vsaj pol milijona pa jih je končalo na Zahodu ali drugje izven Poljske.<ref name=ref184/> V nasprotju z uradno izjavo, da je treba nekdanje nemške prebivalce obnovljenih ozemelj hitro odstraniti, da bi tja naselili Poljake z vzhoda, so se ta ozemlja sprva soočala z resnim pomanjkanjem prebivalstva.<ref>R. M. Douglas. ''Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War''. Yale University Press. str. 261.</ref> Številni izgnani Poljaki se niso mogli vrniti v državo, za katero so se borili, ker so pripadali političnim skupinam, nezdružljivim z novimi komunističnimi režimi, ali ker so izvirali iz območij predvojne vzhodne Poljske, ki so bila vključena v Sovjetsko zvezo. Nekatere so od vrnitve odvrnila opozorila, da bodo ogroženi vsi, ki so služili v vojaških enotah na Zahodu. Številne Poljake so sovjetske oblasti preganjale, aretirale in mučile zaradi pripadnosti domobranski vojski ali drugim formacijam<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23–24.</ref>ali pa so jih preganjali, ker so se borili na Zahodni fronti.<ref>Radzilowski 2007, str. 223–225.</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 175-S00-00326, Flüchtlinge aus Ostpreußen auf Pferdewagen.jpg|thumb|250px|Nemški begunci iz Vzhodne Prusije leta 1945]] "Etnično očiščena" so bila tudi ozemlja na obeh straneh nove poljsko-ukrajinske meje. Od [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in [[Lemki|Lemkov]], ki so živeli na Poljskem znotraj novih meja (okoli 700.000), jih je bilo skoraj 95 % leta 1947 prisilno preseljenih v sovjetsko Ukrajino ali na nova ozemlja v severni in zahodni Poljski v okviru operacije Visla. V [[Volinija|Voliniji]] je bilo pobitih ali izgnanih 98 % predvojnih Poljakov. V vzhodni [[Galicija|Galiciji]] se je poljsko prebivalstvo zmanjšalo za 92 %.<ref>Snyder 1999; Snyder 2003, str. 179–203.</ref> Po oceni zgodovinarja Jana Grabowskega je na poljskem ozemlju preživelo okoli 50.000 od 250.000 poljskih Judov, ki so pobegnili pred nacisti med likvidacijo getov. Ostali so umrli.<ref>Maciorowski 2018.</ref> Več Judov je bilo repatriiranih iz Sovjetske zveze in drugod. Popis prebivalstva februarja 1946 je pokazal, da je znotraj novih meja Poljske živelo približno 300.000 Judov.<ref name=ref211>Buszko 1986, str. 410.</ref>{{efn-lr|Nekateri so se morda lažno razglašali za Jude v upanju na dovoljenje za izselitev. Komunistične oblasti, ki so sledile konceptu enotne etnične Poljske v skladu z nedavnimi spremembami meja in izgoni,<ref name=ref211/><ref>Snyder 2003, str. 89.</ref> so dovolile Judom zapustiti državo.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 23.</ref>}} Veliko preživelih se je zaradi povojnega protijudovskega nasilje na Poljskem odločilo ali bilo prisiljeno na izselitev iz države.<ref>Prażmowska 2011, str. 191.</ref> Zaradi spreminjanja meja in množičnih migracij ljudi različnih narodnosti je imela nastajajoča komunistična Poljska večinoma homogeno, etnično poljsko prebivalstvo - 97,6 % glede na popis prebivalstva decembra 1950.<ref name=ref184/><ref>Buszko 1986, str. 410, 414–417.</ref> Pripadnikov drugih etničnih manjšin niso niti oblasti niti sosedje spodbujali k poudarjanju svoje etnične pripadnosti.{{efn-lr|Josif Stalin je na Teheranski konferenci leta 1943 z Winstonom Churchillom in Franklinom D. Rooseveltom razpravljal o novih povojnih mejah v srednji in vzhodni Evropi, vključno z obliko bodoče Poljske. Podprl je pjastovski koncept, ki je upravičeval velik premik poljskih meja proti zahodu.<ref>Sharp 1977.</ref> Stalin se je odločil zavarovati in stabilizirati zahodni del Sovjetske zveze in onemogočiti prihodnji vojaški potencial Nemčije z izgradnjo kompaktne in etnično opredeljene Poljske, skupaj s sovjetsko etnično Ukrajino, Belorusijo in Litvo, in z radikalno spremembo regionalnih meja.<ref> Snyder 2003, str. 179–187.</ref> Po letu 1945 je poljski komunistični režim z vsem srcem prevzel in promoviral pjastovski koncept. Postal je stredišče njihove trditve, da so pravi dediči poljskega nacionalizma. Po vseh pobojih in preseljevanju prebivalstva med vojno in po njej je bila država 99 % "poljska".<ref>Davies 2001, str. 286–287.</ref>}}{{efn-lr|Po mnenju vojnega zgodovinarja Bena Macintyra je bil "poljski prispevek k zmagi zaveznikov v drugi svetovni vojni izreden, morda celo odločilen, vendar je bil dolga leta sramotno omalovaževan, zakrit s politiko hladne vojne."<ref>Julian Borger. [https://www.theguardian.com/world/2011/apr/06/myth-of-polish-cavalry-charge ''Debunking Polish stereotypes: the cavalry charge against German tanks'']. The Guardian, 6. april 2011.</ref>}} ==Ljudska republika Poljska (1945-1989)== ===Povojna borba za oblast=== [[Slika:Mikolajczyk.jpg|thumb|right|upright|Poljska ljudska stranka Stanisława Mikołajczyka je leta 1947 skušala preglasovati komuniste, a je bil volilni postopek prirejen; Mikołajczyk je moral pobegniti na Zahod]] Kot odgovor na direktive [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]] februarja 1945<ref name=ref180>Kemp-Welch 2008, str. 6–7.</ref> je bila junija 1945 pod sovjetskim okriljem ustanovljena začasna poljska vlada narodne enotnosti, ki so jo kmalu priznale ZDA in številne druge države.<ref>Buszko 1986, str. 406–408.</ref> Sovjetska dominacija je bila očitna že od začetka, saj so bili nekateri vidni voditelji poljske podtalne države po vojni privedeni pred sodišče v Moskvi.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 8.</ref> V letih takoj po vojni so nastajajočo komunistično oblast izpodbijale opozicijske skupine, tudi vojaško tako imenovani "prekleti vojaki", od katerih je na tisoče padlo v oboroženih spopadih ali pa jih je Ministrstvo za javno varnost zasledovalo in usmrtilo.<ref name=ref216>Zamoyski 1994, str. 369–370.</ref> Gverilci so svoje upe pogosto vezali na pričakovanja skorajšnjega izbruha tretje svetovne vojne in poraza Sovjetske zveze.<ref>Wroński 2013.</ref> Poljski desničarski upor je po amnestiji februarja 1947 zbledel.<ref name=ref218>Leszczyński 2013.</ref><ref name=ref219>Daszczyński 2013.</ref> Referendum poljskega ljudstva junija 1946 je pripravila komunistična Poljska delavska stranka, da bi legitimizirala svojo prevlado v poljski politiki in zahtevala široko podporo politiki stranke.<ref>Prażmowska 2011, str. 192. </ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 9. </ref> Čeprav je sporazum iz Jalte zahteval svobodne volitve, so poljske zakonodajne volitve januarja 1947 nadzorovali komunisti.<ref name=ref216/> Nekateri demokratični in prozahodni elementi, ki jih je vodil Stanisław Mikołajczyk, nekdanji predsednik vlade v izgnanstvu, so sodelovali v začasni vladi in na volitvah leta 1947, vendar so bili na koncu izločeni z volilno goljufijo, ustrahovanjem in nasiljem.<ref name=ref216/> V času hude politične konfrontacije in radikalnih gospodarskih sprememb so člani Mikołajczykovega agrarnega gibanja (Poljska ljudska stranka) poskušali ohraniti obstoječe vidike mešanega gospodarstva ter zaščititi lastninske in druge pravice.<ref name=ref222>Buszko 1986, str. 417–425.</ref> Po volitvah leta 1947 je vlada narodne enotnosti prenehala obstajati in komunisti so se usmerili v odpravo povojne delno pluralistične "ljudske demokracije" in jo nadomestili z državnim socialističnim sistemom.<ref>Czubiński 2012, str. 249. </ref> Frontni demokratični blok, v katerem so na volitvah leta 1947 prevladovali komunisti, se je leta 1952 spremenil v Fronto narodne enotnosti in uradno postal vir vladne oblasti. Poljska vlada v izgnanstvu, ki ni bila mednarodno priznana, je neprekinjeno obstajala do leta 1990. ===Stalinizem (1948-1955)=== [[Slika:Bolesław Bierut 1949.jpg|thumb|left|upright|Predsednik Bolesław Bierut, vodja stalinistične Poljske]] Ljudska republika Poljska (Polska Rzeczpospolita Ludowa) je bila ustanovljena pod vodstvom kounistične Poljske združene delavske stranke (PZDS). Spremeba imena iz Republika Poljska ni bilo uradno sprejeto, a se je kljub temu uporabljalo do objave Ustave Ljudske republike Poljske leta 1952.<ref>Sowa 2011, str. 178–179.</ref> Vladajoča PZDS je bila ustvarjena s prisilno združitvijo komunistične Poljske delavske stranke (PDS) in zgodovinsko nekomunistične Poljske socialistične stranke (PSS) decembra 1948. Vodja PDS je bil njen vojni voditelj Vladislav Gomułka, ki je leta 1947 razglasil "poljsko pot v socializem", katere namen je bil zajeziti (in ne izkoreniniti) kapitalistične elemente. Leta 1948 so ga stalinistične oblasti preglasovale, odstranile in zaprle.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 26, 32–35.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 63.</ref> PSS je bila ustanovljena leta 1944<ref>Ost 1990, str. 36–38.</ref> in bila od takrat povezana s komunisti.<ref name=ref228>Buszko 1986, str. 442–445.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 39.</ref><ref name=ref230>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 285–286.</ref> Vladajoči komunisti, ki so v povojni Poljski za identifikacijo svoje ideološke podlage raje uporabljali izraz "socializem" namesto "komunizem",<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18.</ref>{{efn-lr|Komunistična partija Poljske je obstajala že prej, vendar so jo eliminiriali v Stalinovih čistkah leta 1938.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 18, 64–65.</ref>}} so morali vključiti mlajšega socialističnega partnerja, da bi razširili svojo privlačnost, zahtevali večjo legitimnost in odpraviti konkurenco na politični levici. Socialisti, ki so izgubljali organiziranost, so bili deležni političnih pritiskov, ideoloških čiščenj in čistk, da bi postali primerni za združevanje pod pogoji PDS. Vodilna prokomunistična voditelja socialistov sta bila premierja Edward Osóbka-Morawski in Józef Cyrankiewicz.<ref name=ref228/><ref name=ref230/><ref>Buszko 1986, str. 398–399, 407.</ref> V najbolj zatiralski fazi stalinističnega obdobja (1948–1953) je bil teror na Poljskem upravičen kot nujen za odpravo reakcionarne subverzije. Več tisoč domnevnim nasprotnikom režima je bilo samovoljno sojenih in veliko število jih je bilo usmrčenih.{{efn-lr|Po izjavi Jerzyja Eislerja je bilo v letih 1944–1956 zaprtih ali pridržanih morda okoli 1,1 milijona ljudi, okoli 50.000 pa jih je morda umrlo v bojih in preganjanji, vključno s približno 7.000 vojaki desničarskega podtalnega gibanja, ubitimi v 1940. letih.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Po besedah Adama Leszczyńskega je komunistični režim v prvih nekaj letih po vojni ubil do 30.000 ljudi.<ref>Leszczyński 2015.</ref>}} Ljudsko republiko so vodili diskreditirani sovjetski operativci, kot so bili Bolesław Bierut, Jakub Berman in Konstantin Rokossovski.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 40.</ref> Katoliška cerkev na Poljskem je bila od leta 1949 podvržena zaplembi lastnine in drugim omejitvam, leta 1950 pa je bila prisiljena z vlado podpisati sporazum.<ref name=ref218/><ref name=ref219/> Leta 1953 in kasneje, se je kljub delni otoplitvi po Stalinovi smrti tistega leta preganjanje Cerkve okrepilo in njen poglavar, kardinal Stefan Wyszyński, je bil priprt.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 66–68.</ref> Ključni dogodek v preganjanju poljske Cerkve je bilo sojenje krakovski kuriji januarja 1953.<ref>Prażmowska 2011, pp. 194–195.</ref><ref name=ref236>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 286–292.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 39–48, 63.</ref> Leta 1955 je bil ustanovljen [[Varšavski pakt]] kot protiutež Atlantskemu paktu ([[NATO]]), ustanovljenemu leta 1949. Poljska vojska je bila druga največja za sovjetsko Rdečo armado.<ref>Davies 2005b, str. 434.</ref> ===Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem komunističnem obdobju=== Leta 1944 so velika kmetijska posestva in nekdanje nemške posesti na Poljskem začeli prerazporejati z zemljiško reformo, industrijo pa so nacionalizirali.<ref name=ref222/> Komunistično prestrukturiranje in vsiljevanje novih pravil so že v letih 1945–1947 naleteli na aktivno delavsko nasprotivanje.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 24–26.</ref> V triletnem državnem načrtu 1947–1949 se je nadaljevala obnova, socializacija in socialistično prestrukturiranje gospodarstva. Sledil je šestletni načrt 1950–1955 za težko industrijo.<ref name=ref218/> Zaradi zavrnitve [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] leta 1947 so težnje po dohitevanju zahodnoevropskih življenjskih standardov postale nerealne.<ref>Buszko 1986, str. 434–440.</ref><ref> Kemp-Welch 2008, str. 12–16.</ref> [[Slika:A Kultúra és Tudomány Palotája. Fortepan 75020.jpg|thumb|left|200px|Komunistične težnje je simbolizirala Palača kulture in znanosti v Varšavi]] Najvišja gospodarska prioriteta vlade je bil razvoj težke industrije, koristne za vojsko. Ustanovljene so bile državne ali od države nadzorovane institucije, skupne vsem socialističnim državam vzhodne Evrope, vključno s kolektivnimi kmetijami in delavskimi zadrugami. Slednje so konec 40. let prejšnjega stoletja razbili kot premalo socialistične, vendar so jih kasneje znova organizirali. Mala zasebna podjetja so bila izkoreninjena.<ref> Kemp-Welch 2008, str. 27, 39.</ref> Stalinizem je v družbeno življenje, kulturo in izobraževanje uvedel močno politično in ideološko propagando ter indoktrinacijo.<ref name=ref236/><ref>Kemp-Welch 2008, str. 35–39.</ref> Velik napredek pa je bil narejen na področjih zaposlovanja, ki je postalo skoraj polno, univerzalnega javnega izobraževanja, ki je skoraj izkoreninilo nepismenost odraslih, zdravstvene oskrbe in rekreacije.<ref>Prażmowska 2011, str. 195, 196.</ref><ref>Stelmachowski 2011, str. 22, 189.</ref> Številna zgodovinska mesta, vključno s središčema [[Varšava|Varšave]] in [[Gdansk]]a, ki sta bila opustošena med vojno, so bila z velikimi stroški obnovljena.<ref> Lukowski & Zawadzki 2006, str. 282.</ref><ref> Kemp-Welch 2008, str. 21–22.</ref> Program industrializacije je vodil do povečane urbanizacije ter izobraževalnih in kariernih možnosti za predvidene upravičence družbene preobrazbe v skladu s paradigmo kmetje-delavci-delavska inteligenca. Najpomembnejša izboljšava je bila dosežena v življenju poljskih kmetov, od katerih so mnogi lahko zapustili svoje obubožane in prenatrpane vaške skupnosti in iskali boljše življenje v urbanih središčih. Tisti, ki so ostali, so izkoristili izvajanje odloka o zemljiški reformi iz leta 1944 Poljskega odbora narodne osvoboditve, ki je prekinil zastarele, a zelo razširjene parafevdalne družbenoekonomske odnose na Poljskem. Stalinistični poskusi ustanavljanja kolektivnih kmetij so na splošno propadli. Zaradi urbanizacije se je nacionalni delež podeželskega prebivalstva v komunistični Poljski zmanjšal za približno 50 %. Večina prebivalcev poljskih mest še vedno živi v stanovanjskih blokih, zgrajenih v času komunizma, delno tudi za namestitev migrantov s podeželja.<ref name=ref104/><ref>Wasilewski 2012a.</ref><ref> Bogucka 2013.</ref> ===Poljski oktober (1955-1958)=== [[Slika:Gomulka speech.jpg|thumb|250px|Vladislav Gomulka nagovarja množico oktobra 1956]] Marca 1956, potem ko je 20. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi uvedel destalinizacijo, je bil za naslednika pokojnega Bolesława Bieruta za prvega sekretarja Poljske združene delavske stranke izbran Edward Ochab.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 68–75.</ref> Na Poljskem so se hitro začeli socialni nemiri in reformistični podvigi. Na tisoče političnih zapornikov je bilo izpuščenih in veliko ljudi, ki so bili prej preganjani, je bilo uradno rehabilitiranih.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 76–86.</ref> Delavski nemiri v [[Poznanj]]u junija 1956 so bili nasilno zatrti, a so povzročili nastanek reformistične struje znotraj komunistične partije.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 86–92.</ref><ref>Stelmachowski 2011, str. 24–25.</ref> V partijskem vodstvu je prišlo do preobrata, znanega kot poljski oktober 1956.<ref name=ref254>Kemp-Welch 2008, str. 96–104.</ref>{{efn-lr|Odločilni politični dogodki na Poljskem so se zgodili tik pred madžarsko revolucijo leta 1956. Vladislav Gomulka, vodja reformistične struje, je bil ponovno imenovan v politbiro PZDP, za 19. oktober 1956 pa je bil napovedan Osmi plenum njenega centralnega komiteja, vse brez iskanja odobritve Sovjetske zveze. Sovjetska zveza je odgovorila z vojsko in ustrahovanjem, v Varšavo pa je hitro odšla sovjetska "vojaško-politična delegacija" pod vodstvom [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]]. Gomulka je skušal prepričati delegacijo o svoji lojalnosti, vendar je vztrajal pri reformah, za katere je menil, da so bistvene, vključno z zamenjavo poljskega obrambnega ministra Konstantina Rokosovskega, ki mu je zaupala Sovjetska zveza. Zmedeni Sovjeti so se vrnili v Moskvo, plenum PZDP pa je izvolil Gomulko za prvega sekretarja in iz politbiroja odstranil Rokosovskega. 21. oktobra je sovjetsko predsedstvo sledilo Hruščovu in se soglasno odločilo, da se "vzdrži vojaškega posredovanja" na Poljskem. Na odločitev so verjetno vplivale tudi tekoče priprave na invazijo na Madžarsko. Sovjetska igra se je izplačala, saj se je Gomulka v naslednjih letih izkazal za zelo zanesljivega sovjetskega zaveznika in ortodoksnega komunista.<ref name=ref254/> <br> Za razliko od drugih držav Varšavskega pakta Poljska ni podprla sovjetskega oboroženega posredovanja na Madžarskem. Madžarsko revolucijo je poljska javnost močno podpirala.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 114–116.</ref>}} Režim pod vodstvom Vladislava Gomulke, novega prvega sekretarja PZDP, je ohranil večino tradicionalnih komunističnih gospodarskih in socialnih ciljev, vendar je liberaliziral notranje življenje na Poljskem. Odvisnost od Sovjetske zveze se je nekoliko omilila, odnosi države s Cerkvijo in katoliškimi laičnimi aktivisti pa so bili postavljeni na nove temelje.<ref>Kemp-Welch 2008, str. 116–123.</ref> Sporazum s Sovjetsko zvezo o repatriaciji je omogočil repatriacijo več sto tisoč Poljakov, ki so bili še vedno v sovjetskih rokah, vključno s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki.<ref name=ref256>Stelmachowski 2011, str. 26.</ref> Prizadevanja za kolektivizacijo so bila opuščena. Kmetijska zemljišča so za razliko od drugih držav vzhodnega bloka ostala večinoma v zasebni lasti kmečkih družin.<ref name=ref256/><ref>Kemp-Welch 2008, str. 80, 101.</ref> Državno predpisane količine kmetijskih proizvodov po fiksnih, umetno nizkih odkupnih cenah, so bile zmanjšane in leta 1972 odpravljene.<ref>Stelmachowski 2011, str. 36.</ref> Državnim volitvam leta 1957 je sledilo več let politične stabilnosti, ki sta jo spremljala gospodarska stagnacija in omejevanje reform in reformistov. Ena od zadnjih pobud v kratkem reformnem obdobju je bila cona brez jedrskega orožja v Srednji Evropi, ki jo je leta 1957 predlagal poljski zunanji minister Adam Rapacki.<ref name=ref259>Kemp-Welch 2008, str. 124–143.</ref> Kultura v Poljski ljudski republiki, ki je bila v prvem obdobju v različni meri povezana z nasprotovanjem inteligence avtoritarnemu sistemu, se je pod Gomulko in njegovimi nasledniki razvila do sofisticirane ravni. Ustvarjalni proces je bil pogosto ogrožen zaradi državne cenzure, vendar so bila v tem času ustvarjena pomembna dela na področjih književnosti, gledališča, kinematografije in glasbe. Necenzurirane informacije in dela, ki so nastala v emigrantskih krogih, so se prenašala po različnih kanalih. Pariška revija Kultura je razvila konceptualni okvir za obravnavo vprašanj meja in sosedstva bodoče svobodne Poljske, za običajne Poljake je bil najpomembnejši Radio Svobodna Evropa.<ref>Prażmowska 2011, str. 198–200.</ref><ref>Kemp-Welch 2008, str. 59–60.</ref><ref>Snyder 2003, str. 218–222.</ref> ==Opombe== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] axfofx3i6541k9aiau1mex35ts4ei5c Seznam makedonskih pevcev 0 361479 5724976 5693199 2022-07-28T23:07:55Z Amanesciri2021 205950 /* B */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Makedonci|makedonskih]] [[pevec|pevcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Makedoncev|Makedonija|makedonskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bobby Andonov]] == B == * [[Jana Burčeska]] == D == *[[Tijana Dapčević]] (Todevska) *[[Ljupka Dimitrovska]] *[[Ana]] & [[Igor Durlovski]] == F == * [[Danka Firfova]] == G == *[[Vasil Garvanliev]] *[[Adrian Gaxha]] *[[Karolina Gočeva]] == H == *[[Zafir Hadžimanov]] *[[Jonče Hristovski]] == I == *[[Vlatko Ilievski]] == J == *[[Usnija Jašarova]] *[[Vlado Janevski]] == K == *[[Kaliopi]] (Bukle) == L == * [[Vlatko Lozanoski]] == M == * [[Dragan Mijalkovski]] (hrv.-mak.)? == N == * [[Blagoj Nacoski]] == O == * [[Maja Odžaklievska]] == P == *[[Daniela Pančetović]] *[[Naum Petreski]] *[[Aleksandra Popovska]] *[[Toše Proeski]] == R == *[[Aki Rahimovski]] ? *[[Esma Redžepova]]-Teodosievska *[[Usnija Redžepova]] *[[Elena Risteska]] *[[Verica Ristevska]] == S == *[[Suzana Spasovska]] *[[Vlatko Stefanovski]] ? == T == *[[Goran Tanevski]] *[[Tamara Todevska]] *[[Tijana Todevska Dapčević|Tijana (Todevska /Dapčević]]) *[[Goran Trajkoski]] == V == *[[Vasil Garvanliev|Vasil (Garvanliev]]) *[[Senka Veletanlić]] ? {{seznami narodov po poklicu|pevcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Makedoncev|Pevci]] [[Kategorija:Makedonski pevci|*]] dzc91fpmeqalf8a1n9dxoandir5xfjw Spominski steber 0 379845 5725095 4892024 2022-07-29T11:08:07Z Ljuba brank 92351 /* Spominski stebri v Sloveniji */ np wikitext text/x-wiki [[Slika:Nelson's Column, Trafalgar Square, London.JPG|thumb|right|250px|Nelsonov steber v Londonu]] '''Spominski steber''' je poseben tip [[spomenik]]a, pri katerem se na vrhu nahaja kip osebe, ki ji je spomenik posvečen. To so lahko svetniški kipi ali zgodovinsko pomembne osebe. Spominski steber pa lahko spominja tudi na razne dogodke iz preteklosti. Običajno je steber večjih dimenzij, ki stoji na podstavku, postavljen v urejeno okolje. Pogosto stoji na trgu ali drugem pomembnem mestu v naselju. == Spominski stebri po svetu == Na obdobje Starega Rima še danes spominjata dva spominska stebra: * [[Avrelijev steber]] iz konca 2. stoletja in *[[ Trajanov steber]] iz začetka 2. stoletja. Steber sestavljajo močno povečani dorski elementi na piedestalu. Po trupu Trajanovega stebra se vijejo [[Relief (umetnost)|reliefi]], ki prikazujejo njegove vojne v Daciji. Nad kapitelom je na podstavku prvotno stal kip cesarja Trajana, ki ga je leta 1587 zamenjal kip sv. Pavla. Sredi [[Trafalgar Square|trga Trafalgar]] v [[London]]u so v letih 1840 - 1843 postavili [[Nelsonov spominski steber]]. Spodnji je klasični korintski steber na podstavku. Trup je kaneliran. Celotna višina je 56 m. Na vrhu stoji 5,5 m visok bronast kip admirala [[Horatio Nelson|Nelsona]], ki gleda proti Westminstrski palači. Na vsaki strani kvadratne baze so upodobljene velike Nelsonove zmage. == Spominski stebri v Sloveniji == Številne slovenske kraje krasijo spominski stebri. Najpogostejši so [[Marijanski stebri in stebri Svete Trojice]], ki nosijo kip [[Sveta Marija|Marije]] ali katerega od [[svetnik]]ov, pogosto so to [[kužno znamenjea|kužna znamenja]]. [[Slika:Kužno znamenje Maribor.jpg|thumb|right|250px|Kužno znamenje v Mariboru]] Med pomembnejšimi je [[Kužno znamenje, Maribor|kužno znamenje]] v Mariboru na Glavnem trgu, iz leta 1743, delo baročnega kiparja Jožefa Strauba. V [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Trg francoske revolucije, Ljubljana |Trgu francoske revolucije]] stoji [[Napoleonov častni steber]], ki ga je leta 1929 zasnoval arhitekt [[Jože Plečnik]]. Spomenik ima obliko kvadra, ki ga sestavljajo kocke in belega [[marmor]]ja z otoka [[Brač]]a. Na podstavku se dviga 20 m visok stolp, ki ima na eni strani bronasto glavo [[Napoleon Bonaparte |Napoleona]], na drugi pa personifikacijo [[Ilirske province |Ilirije]], vse delo [[kipar]]ja [[Lojze Dolinar |Lojzeta Dolinarja]]. == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Jože Marinko|author2=Leon Debevec |year=2008 |title=Vpliv antike v arhitekturi |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn=978-961-218-763-7 |cobiss=241126144 |pages=}} == Glej tudi == * [[Avrelijev steber]] *[[ Trajanov steber]] * [[Spomenik]] [[Kategorija:Spomeniki|*]] [[Kategorija:Arhitektura]] [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] s7oyf8wnhwtcdk1jrioq3ggh8cbwu6p 5725096 5725095 2022-07-29T11:08:26Z Ljuba brank 92351 /* Spominski stebri v Sloveniji */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Nelson's Column, Trafalgar Square, London.JPG|thumb|right|250px|Nelsonov steber v Londonu]] '''Spominski steber''' je poseben tip [[spomenik]]a, pri katerem se na vrhu nahaja kip osebe, ki ji je spomenik posvečen. To so lahko svetniški kipi ali zgodovinsko pomembne osebe. Spominski steber pa lahko spominja tudi na razne dogodke iz preteklosti. Običajno je steber večjih dimenzij, ki stoji na podstavku, postavljen v urejeno okolje. Pogosto stoji na trgu ali drugem pomembnem mestu v naselju. == Spominski stebri po svetu == Na obdobje Starega Rima še danes spominjata dva spominska stebra: * [[Avrelijev steber]] iz konca 2. stoletja in *[[ Trajanov steber]] iz začetka 2. stoletja. Steber sestavljajo močno povečani dorski elementi na piedestalu. Po trupu Trajanovega stebra se vijejo [[Relief (umetnost)|reliefi]], ki prikazujejo njegove vojne v Daciji. Nad kapitelom je na podstavku prvotno stal kip cesarja Trajana, ki ga je leta 1587 zamenjal kip sv. Pavla. Sredi [[Trafalgar Square|trga Trafalgar]] v [[London]]u so v letih 1840 - 1843 postavili [[Nelsonov spominski steber]]. Spodnji je klasični korintski steber na podstavku. Trup je kaneliran. Celotna višina je 56 m. Na vrhu stoji 5,5 m visok bronast kip admirala [[Horatio Nelson|Nelsona]], ki gleda proti Westminstrski palači. Na vsaki strani kvadratne baze so upodobljene velike Nelsonove zmage. == Spominski stebri v Sloveniji == Številne slovenske kraje krasijo spominski stebri. Najpogostejši so [[Marijanski stebri in stebri Svete Trojice]], ki nosijo kip [[Sveta Marija|Marije]] ali katerega od [[svetnik]]ov, pogosto so to [[kužno znamenje|kužna znamenja]]. [[Slika:Kužno znamenje Maribor.jpg|thumb|right|250px|Kužno znamenje v Mariboru]] Med pomembnejšimi je [[Kužno znamenje, Maribor|kužno znamenje]] v Mariboru na Glavnem trgu, iz leta 1743, delo baročnega kiparja Jožefa Strauba. V [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Trg francoske revolucije, Ljubljana |Trgu francoske revolucije]] stoji [[Napoleonov častni steber]], ki ga je leta 1929 zasnoval arhitekt [[Jože Plečnik]]. Spomenik ima obliko kvadra, ki ga sestavljajo kocke in belega [[marmor]]ja z otoka [[Brač]]a. Na podstavku se dviga 20 m visok stolp, ki ima na eni strani bronasto glavo [[Napoleon Bonaparte |Napoleona]], na drugi pa personifikacijo [[Ilirske province |Ilirije]], vse delo [[kipar]]ja [[Lojze Dolinar |Lojzeta Dolinarja]]. == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Jože Marinko|author2=Leon Debevec |year=2008 |title=Vpliv antike v arhitekturi |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn=978-961-218-763-7 |cobiss=241126144 |pages=}} == Glej tudi == * [[Avrelijev steber]] *[[ Trajanov steber]] * [[Spomenik]] [[Kategorija:Spomeniki|*]] [[Kategorija:Arhitektura]] [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] p90mhiws7b35rg2a1h2c7460n6elj7p Most Alcantara, Toledo 0 383603 5724778 5579239 2022-07-28T13:12:31Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most|image=1 Puente de Alcántara toledo 2014.jpg|locale=[[Toledo]]|crosses=[[Tajo]]|caption=Pogled na Puente of Alcántara (levo), zadaj Toledo|native_name=Puente de Alcántara|native_name_lang=[[španščina|špansko]]|open=3. stoletje (rimski most)<br/>997 (arabska obnova)<br/>po 1258 (gotska izgradnja)|collapsed=1258 (poplave)}} Most '''Puente de Alcántara''' je ločni most v [[Toledo|Toledu]] in premošča reko [[Tajo]]. Beseda Alcántara prihaja iz [[arabščina|arabščine]] ''القنطرة'' (''al-qanţarah''), kar pomeni "most". == Zgodovina == [[Most]] se nahaja ob vznožju [[grad]]u San Servando (''castillo de San Servando'') in je bil zgrajen v času [[Rimljani|Rimljanov]] (v 3. stoletju), ko so ti ustanovili mesto Toletum, današnji Toledo. Prva zgodovinska omemba mostu je iz leta 788. V poznem desetem stoletju so ga obnovili [[Arabci]] in mu dali ime ''Alcantara'', kar pomeni "most ali lok". Glede na napis, je bil most končan v letu 997 po nalogu Alefa, sina Mahomata Alameríja, guvernerja Toleda, ki ga je tudi poimenoval. Leta 1258 je bil poškodovan zaradi katastrofalnih [[poplave|poplav]], kar je imelo za posledico, da je kralj Alfonz X. "El Sabio" dal postaviti novega v [[Gotika|gotskem]] slogu. Slednjemu je pripadal zahodni stolp, stolp [[Mudéjar]] najbližji mestu, kasneje leta 1484 spremenjen pod vladavino Ferdinanda in Izabele, čigar znaki krasijo njihove stene; vzhodni stolp pa je bil zamenjan leta 1721 v [[barok|baročnem]] slogu, kakršnega vidimo še danes. V srednjem veku je bil to eden od redkih vhodov v mesto za romarje. Močno je bil zaščiten z dvema stolpoma z ojačenimi vrati na vsakem koncu. Ta most je bil stalno napadan v obdobju rekonkviste, a so ga obnovili. Leta 1921 je bil razglašena za nacionalni spomenik. Most ne bi smeli zamenjati bodisi z mostom Alcantara v Alcantari ali mostom Alconétar v regiji [[Extremadura]], oba rimska mostova, ki se nahajata nizvodno. == Opis == Most Alcantara so Rimljani zgradili na mestu, kjer je reka [[Tajo]] najožja in je omogočala izvedbo. Od takrat je bil točka prehoda rimske ceste, ki je prečkala Tajo in povezovala v arabskem obdobju Zaragozo z [[Mérida, Španija|Mérido]] ter [[Córdoba, Španija|Córdobo]] z Zaragozo. Je zgradba v vojaškem slogu, ki je in še služi kot vhod v mesto. Sestoji iz velikega arabskega nosilca X. stoletja v obliki podkve na svojem zgornjem koncu in dveh rahlo nakazanih lokov z vmesno podporo. Stolpi z vrati so iz klesanih kamnov in so ohranjeni vizigotski. <gallery> File:Puente Alcantara toledo.jpg|Pogled na most File:Puente de Alcántara Toledo.jpg|Puente de Alcántara iz Toleda File:001 Alcantara - the roman bridge.jpg|Most Alcántara, tisk, 1889 </gallery> == Zunanje povezave == {{Commons category|Alcantara bridge, Toledo }} * [http://www.artehistoria.com/v2/monumentos/2322.htm Zgodovina mostu] * [http://toledoolvidado.blogspot.com/2008/09/el-puente-de-alcntara.html Most Alcantara] * [http://biblioteca2.uclm.es/biblioteca/ceclm/ARTREVISTAS/Brat/N58/n58_losrestos.pdf Opis konstrukcije mostu (španščina] {{coord|39.8603|N|4.0175|W|source:kolossus-eswiki|display=title}} {{Rimski mostovi}} [[Kategorija: Mostovi v Španiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Toledu]] [[Kategorija:Rimski mostovi]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 997]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 1258]] {{normativna kontrola}} owpue7y88umf06xgsdk9oljmm5iq2u0 Pesem Evrovizije 2016 0 403667 5724740 5723302 2022-07-28T12:18:22Z Nebotigatreba7 197086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije 2016 | theme = ''Come Together (<small>"Pridite skupaj!"</small>)'' | image = [[Slika:Eurovision_2016_Official_Logo.jpg|305px]] <small>Evrovizija 2016 je potekala v Stockholmu</small> | semi1 = 10. maj 2016 | semi2 = 12. maj 2016 | final = 14. maj 2016 | logo = | slovaksemi = | presenters ={{unbulleted list|[[Petra Mede]]|[[Måns Zelmerlöw]]}} | conductor = | exsupervisor = [[Jon Ola Sand]] | exproducer = {{unbulleted list|Martin Österdahl|Johan Bernhagen}} | director = [[Sven Stojanović]] Sveriges Television (SVT) | host = {{esc|Švedska}}, [[Stockholm]] | venue = [[Globe arena]] | winner = {{Esc|Ukraine}} Jamala − »1944« | windance = | svk = | vote = 50 % prispevajo gledalci s svojimi telefonskimi glasovi 50 % prispevajo strokovne žirije | entries = 42 | debut = | return = {{esc|Bosna in Hercegovina}}<br />{{esc|Bolgarija}}<br />{{esc|Hrvaška}}<br />{{esc|Ukrajina}} | withdraw = {{esc|Portugalska}}<br>{{esc|Romunija}} | null = | opening = | openingl = | interval = | intervall = | con = Pesem Evrovizije | pre = [[Pesem Evrovizije 2015|◄2015]] | nex = [[Pesem evrovizije 2017|2017►]] }} {{location map+ |Sweden |float=right |width=190 |caption=Švedska, lokacije šestih mestnih kandidatov. Izbrano gostiteljsko mesto označena z modro piko in krepko pisavo, preostala mesta z rdečimi pikami.|places= <small>{{location map~ |Sweden |lat=59.329444 |long=18.068611 |label=<big>'''[[Stockholm]]'''</big>|mark=Blue pog.svg}}</small> <small>{{location map~|Sweden |lat=57.7 |long=11.966667 |label=[[Göteborg]]|mark=Red pog.svg}}</small> <small>{{location map~|Sweden |lat=58.4158 |long=15.6253 |label=[[Linköping]]|mark=Red pog.svg}}</small> <small>{{location map~|Sweden |lat=60.616667 |long=16.783333 |label=[[Sandviken]] in [[Gävle]]|mark=Red pog.svg}}</small> <small>{{location map~|Sweden |lat=63.290833 |long=18.715556 |label=[[Örnsköldsvik]]|mark=Red pog.svg}}</small> <small>{{location map~ |Sweden |lat=55.583333 |long=13.033333 |label=[[Malmö]]|mark=Red pog.svg}}</small> }} '''61. [[Pesem Evrovizije]]''' je potekala 10. (prvi polfinale), 12. (drugi polfinale) in 14. maja 2016 (veliki finale). Tekmovanje je že šestič potekalo na Švedskem, natančneje v areni [[Globe arena|Ericsson Globe]] v [[Stockholm]]u, in to po zaslugi [[Måns Zelmerlöw|Månsa Zelmerlöwa]], ki je leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] zmagal s pesmijo »Heroes«. Måns je vodil vse tri večere prireditve skupaj s komičarko Petro Mede, ki je Evrosong vodila že leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] v [[Malmö|Malmöju]]. Datume za posamezni večer so določili 16. marca 2015 na Dunaju. Drugo leto zapored je sodelovala Avstralija, ki se je morala za razliko od leta prej, ko je bila neposredno uvrščena v finale, prebiti skozi polfinale. Na koncu je zasedla 2. mesto. Leto 2016 je prineslo eno največjih sprememb glasovanja po letu 1975: vsaka država je namreč podelila dva seta glasov, enega po mnenju strokovne žirije<ref>Slovensko strokovno žirijo so sestavljali: Marjetka Vovk ([[Maraaya]]), [[Eva Hren]], [[Clemens]], Tadej Košir ([[Muff]]) in Urša Vlašič.</ref> in enega po mnenju občinstva. Leto je zaznamovala tudi izločitev Romunije, ki je že bila izbrala svojega predstavnika, nekaj tednov pred začetkom tekmovanja zaradi dolga njihove televizije do EBU-ja. V finalu je v spremljevalnem programu nastopil poseben gost − [[Justin Timberlake]], ki je predstavil svoj novi singel »Can't Stop The Feeling« in staro uspešnico »Rock Your Body«. Slavila je ukrajinska pevka Jamala s pesmijo »1944«, ki govori o izgonu Tatarov s Krima leta 1944. Ukrajina ni bila ne zmagovalka žirij (to je bila Avstralija) ne občinstva (to je bila Rusija), zmagala pa je v skupnem seštevku. == Države == [[File:ESC 2016 Map.svg|thumb|center|370px|{{legend|#22b14c|Sodelujoče države}}{{legend|#D00000|Izpadle države}}{{legend|#FFC20E|Države, ki so nastopale v preteklosti, a niso nastopile v letu 2016}}]] ===1. polfinale=== V prvem polfinalu je nastopilo 18 držav. V njem so glasovale tudi Švedska, Španija in Francija. {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Država !! <small>Jezik</small> !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod !! <small>Uvrstitev</small> !! <small>Točke</small> |- |01|| {{Esc|Finland}} ||<small> angleščina</small>||[[Sandhja Kuivalainen|Sandhja]]||"Sing It Away"||<small>Odženi s petjem</small> || style="text-align:center"|15. || style="text-align:center"|51 |- |02|| {{Esc|Greece}} ||<small>gršk./angl.</small>|| Argo||"Utopian Land"||<small>Utopična dežela</small> || style="text-align:center"|16. || style="text-align:center"|44 |- |03|| {{Esc|Moldova}} ||<small>angleščina</small>||Lidia Isac||"Falling Stars"||<small>Padajoče zvezde</small> || style="text-align:center"|17. || style="text-align:center"|33 |-style="background:#ffdead;" |04|| {{Esc|Hungary}} ||<small>angleščina</small>||Freddie||"Pioneer"||<small>Pionir</small> || style="text-align:center"|4. || style="text-align:center"|197 |-style="background:#ffdead;" |05|| {{Esc|Croatia}} ||<small>angleščina</small>|| Nina Kraljić||"Lighthouse"||<small>Svetilnik</small> || style="text-align:center"|10. || style="text-align:center"|133 |-style="background:#ffdead;" |06|| {{Esc|Netherlands}} ||<small> angleščina</small>|| Douwe Bob ||"Slow Down"||<small>Iti počasneje</small> || style="text-align:center"|5. || style="text-align:center"|197 |-style="background:#ffdead;" |07|| {{Esc|Armenia}} ||<small> angleščina</small>|| Iveta Mukučjan ||"LoveWave"||<small>Ljubezenski val</small> || style="text-align:center"|2. || style="text-align:center"|243 |- |08|| {{Esc|San Marino}} ||<small>angleščina</small>|| Serhat ||"I Didn't Know"||<small>Nisem vedel</small> || style="text-align:center"|12. || style="text-align:center"|68 |-style="background:#ffdead;" |09|| {{Esc|Russia}} ||<small>angleščina</small>|| [[Sergej Lazarev|Sergej Lazarjev]] ||"You Are the Only One"||<small>Ti si edina</small> || style="text-align:center"|1. || style="text-align:center"|342 |-style="background:#ffdead;" |10|| {{Esc|Czech Republic}} ||<small>angleščina</small>||[[Gabriela Gunčíková]]||"I Stand"||<small>Stojim</small> || style="text-align:center"|9. || style="text-align:center"|161 |-style="background:#ffdead;" |11|| {{Esc|Cyprus}} ||<small>angleščina</small>|| Minus One ||"Alter Ego"||<small>Drugi jaz</small> || style="text-align:center"|8. || style="text-align:center"|164 |-style="background:#ffdead;" |12|| {{Esc|Austria}} ||<small>francoščina</small>||ZOË||"Loin d'ici"|| <small>Daleč od tod</small> || style="text-align:center"|7. || style="text-align:center"|170 |- |13|| {{Esc|Estonia}} ||<small>angleščina</small>||Jüri Pootsmann||"Play"||<small>»Play«</small> || style="text-align:center"|18. || style="text-align:center"|24 |-style="background:#ffdead;" |14|| {{Esc|Azerbaijan}} ||<small>angleščina</small>||Samra||"Miracle"||<small>Čudež</small> || style="text-align:center"|6. || style="text-align:center"|185 |- |15|| {{Esc|Montenegro}} ||<small>angleščina</small>|| Highway ||"Real Thing"||<small>Prava stvar</small> || style="text-align:center"|13. || style="text-align:center"|60 |- |16|| {{Esc|Iceland}} ||<small>angleščina</small>|| Greta Salóme|| "Hear Them Calling"||<small>Prisluhnite njihovim klicem</small> || style="text-align:center"|14. || style="text-align:center"|51 |- |17|| {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || <small>bosanščina</small>||Dalal & Deen ft. Ana Rucner & Jala||"Ljubav je"||<small>Ljubezen je</small> || style="text-align:center"|11. || style="text-align:center"|104 |-style="background:#ffdead;" |18|| {{Esc|Malta}} || <small>angleščina</small> ||[[Ira Losco]] ||"Walk on Water"||<small>Hoditi po vodi</small> || style="text-align:center"|3. || style="text-align:center"|209 |- |} === 2. polfinale === V drugem polfinalu je nastopilo 18 držav. V njem so glasovale tudi Nemčija, Velika Britanija in Italija. {| class="sortable wikitable jquery-tablesorter" ! # !! Država !! <small>Jezik</small> !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod !! <small>Uvrstitev</small> !! <small>Točke</small> |--style="background:#ffdead;" |01|| {{Esc|Latvia}} || <small>angleščina</small>||[[Justs Sirmais|Justs]]||"Heartbeat"||<small>Srčni utrip</small> || style="text-align:center"|8. || style="text-align:center"|132 |--style="background:#ffdead;" |02|| {{Esc|Poland}} || <small>angleščina</small>||[[Michał Szpak]]||"Color Of Your Life"||<small>Barva tvojega življenja</small> || style="text-align:center"|6. || style="text-align:center"|151 |- |03|| {{Esc|Switzerland}} || <small>angleščina</small>||Rykka|| "The Last Of Our Kind"||<small>Zadnja svoje vrste</small> || style="text-align:center"|18. || style="text-align:center"|28 |--style="background:#ffdead;" |04|| {{Esc|Israel}} || <small>angleščina</small>||Hovi Star||"Made Of Stars"|||<small>Iz zvezd</small> || style="text-align:center"|7. || style="text-align:center"|147 |- |05|| {{Esc|Belarus}} || <small>angleščina</small> || IVAN || "Help You Fly"|| <small>Pomagal ti bom leteti</small> || style="text-align:center"|12. || style="text-align:center"|84 |--style="background:#ffdead;" |06|| {{Esc|Serbia}} || <small>angleščina</small>||[[Sanja Vučić]] ZAA||"Goodbye (Shelter)"||<small>Nasvidenje (Zavetje)</small> || style="text-align:center"|10. || style="text-align:center"|105 |- |07|| {{Esc|Ireland}} || <small>angleščina</small> || Nicky Byrne || "Sunlight" || <small>Sončna svetloba</small> || style="text-align:center"|15. || style="text-align:center"|46 |- |08|| {{Esc|Macedonia}} || <small>makedonščina</small>|| Kaliopi || "Dona"||<small>Dona</small> || style="text-align:center"|11. || style="text-align:center"|88 |--style="background:#ffdead;" |09|| {{Esc|Lithuania}} || <small>angleščina</small>||[[Donny Montell]]||"I've Been Waiting For This Night"||<small>Čakal sem na to noč</small> || style="text-align:center"|4. || style="text-align:center"|222 |--style="background:#ffdead;" |10|| {{Esc|Australia}} || <small>angleščina</small>||Dami Im||"Sound Of Silence"||<small>Zvok tišine</small> || style="text-align:center"|1. || style="text-align:center"|330 |- |11|| {{Esc|Slovenia}} ||<small>angleščina</small>||[[Manuella Brečko|ManuElla]]||"[[Blue and Red|Blue And Red]]"||<small>Modra in rdeča</small> || style="text-align:center"|14. || style="text-align:center"|57 |--style="background:#ffdead;" |12|| {{Esc|Bulgaria}} ||<small>angl./bolg.</small>|| Poli Genova||"If Love Was A Crime"||<small>Če bi ljubezen bila zločin</small> || style="text-align:center"|5. || style="text-align:center"|220 |- |13|| {{Esc|Denmark}} || <small>angleščina</small>|| Lighthouse X|| "Soldiers Of Love"||<small>Vojaki ljubezni</small> || style="text-align:center"|17. || style="text-align:center"|34 |--style="background:#ffdead;" |14|| {{Esc|Ukraine}} || <small>angl./krim. Tatar</small>|| [[Džamala]]||"1944"||<small>1944</small> || style="text-align:center"|2. || style="text-align:center"|287 |- |15||{{Esc|Norway}} ||<small>angleščina</small>||Agnete||"Icebreaker"||<small>Ledolomilec</small> || style="text-align:center"|13. || style="text-align:center"|63 |--style="background:#ffdead;" |16|| {{Esc|Georgia}} ||<small>angleščina</small>|| Nika Kocharov & Young Georgian Lolitaz ||"Midnight Gold"||<small>Polnočno zlato</small> || style="text-align:center"|9. || style="text-align:center"|123 |- |17|| {{Esc|Albania}} || <small>albanščina</small> || Eneda Tarifa || "Fairytale"||<small>Pravljica</small> || style="text-align:center"|16. || style="text-align:center"|45 |--style="background:#ffdead;" |18|| {{Esc|Belgium}} || <small>angleščina</small> || [[Laura Tesoro]]|| "What's The Pressure" || <small>Čemu pritisk</small> || style="text-align:center"|3. || style="text-align:center"|274 |- |} ===Finale=== {| class="sortable wikitable jquery-tablesorter" !#!!Država!!<small>Jezik</small>!!Izvajalec!!Skladba!!Prevod!!<small>Uvrstitev</small>!!<small>Točke</small> |- | 01 || {{Esc|Belgium}} || <small>angleščina</small> || [[Laura Tesoro]]|| "What's The Pressure" || <small>Čemu pritisk</small> ||style="text-align:center"|10.||style="text-align:center"|181 |- | 02 || {{Esc|Czech Republic}} ||<small>angleščina</small>||[[Gabriela Gunčíková]]||"I Stand"||<small>Stojim</small> ||style="text-align:center"|25.||style="text-align:center"|41 |- | 03 || {{Esc|Netherlands}} ||<small> angleščina</small>|| Douwe Bob ||"Slow Down"||<small>Iti počasneje</small> ||style="text-align:center"|11.||style="text-align:center"|153 |- | 04 || {{Esc|Azerbaijan}} ||<small>angleščina</small>||Samra||"Miracle"||<small>Čudež</small> ||style="text-align:center"|17.||style="text-align:center"|117 |- | 05 || {{Esc|Hungary}} ||<small>angleščina</small>||Freddie||"Pioneer"||<small>Pionir</small> ||style="text-align:center"|19.||style="text-align:center"|108 |- | 06 || {{Esc|Italy}} ||<small>ita./angl.</small>||Francesca Michielin||"No Degree Of Separation"||<small>Ni stopenj ločevanja</small> ||style="text-align:center"|16.||style="text-align:center"|124 |- | 07 || {{Esc|Israel}} || <small>angleščina</small>||Hovi Star||"Made Of Stars"|||<small>Iz zvezd</small> ||style="text-align:center"|14.||style="text-align:center"|135 |- | 08 || {{Esc|Bulgaria}} ||<small>angl./bolg.</small>|| Poli Genova||"If Love Was A Crime"||<small>Če bi ljubezen bila zločin</small> ||style="text-align:center"|4.||style="text-align:center"|307 |- | 09 || {{Esc|Sweden}} ||<small>angleščina</small>||[[Frans Jeppsson Wall|Frans]]||"If I Were Sorry"||<small>Če bi mi bilo žal</small> ||style="text-align:center"|5.||style="text-align:center"|261 |- | 10 || {{Esc|Germany}} ||<small>angleščina</small>||Jamie-Lee Kriewitz||"Ghost"||<small>Duh</small> ||style="text-align:center"|26.||style="text-align:center"|11 |- | 11 || {{Esc|France}} ||<small>fran./angl.</small>||Amir||"J'ai cherché"||<small>Iskal sem</small> ||style="text-align:center"|6.||style="text-align:center"|257 |- | 12 || {{Esc|Poland}} || <small>angleščina</small>||[[Michał Szpak]]||"Color Of Your Life"||<small>Barva tvojega življenja</small> ||style="text-align:center"|8.||style="text-align:center"|229 |- | 13 || {{Esc|Australia}} || <small>angleščina</small>||Dami Im||"Sound Of Silence"||<small>Zvok tišine</small> ||style="text-align:center"|2.||style="text-align:center"|511 |- | 14 || {{Esc|Cyprus}} ||<small>angleščina</small>|| Minus One ||"Alter Ego"||<small>Drugi jaz</small> ||style="text-align:center"|21.||style="text-align:center"|96 |- | 15 || {{Esc|Serbia}} || <small>angleščina</small>||[[Sanja Vučić]] ZAA||"Goodbye (Shelter)"||<small>Nasvidenje (Zavetje)</small> ||style="text-align:center"|18.||style="text-align:center"|115 |- | 16 || {{Esc|Lithuania}} || <small>angleščina</small>||[[Donny Montell]]||"I've Been Waiting For This Night"||<small>Čakal sem na to noč</small> ||style="text-align:center"|9.||style="text-align:center"|200 |- | 17 || {{Esc|Croatia}} ||<small>angleščina</small>|| Nina Kraljić||"Lighthouse"||<small>Svetilnik</small> ||style="text-align:center"|23.||style="text-align:center"|73 |- | 18 || {{Esc|Russia}} ||<small>angleščina</small>|| [[Sergej Lazarev|Sergej Lazarjev]] ||"You Are the Only One"||<small>Ti si edina</small> ||style="text-align:center"|3.||style="text-align:center"|491 |- | 19 || {{Esc|Spain}} ||<small>angleščina</small>||Barei||"Say Yay!"||<small>Reci jej</small> ||style="text-align:center"|22.||style="text-align:center"|77 |- | 20 || {{Esc|Latvia}} || <small>angleščina</small>||[[Justs Sirmais|Justs]]||"Heartbeat"||<small>Srčni utrip</small> ||style="text-align:center"|15.||style="text-align:center"|132 |-bgcolor="gold" |'''21''' || '''{{Esc|Ukraine}}''' || <small>'''angleščina<ref>refren je pet v [[Krimski Tatar|krimskemu tataru]]</ref>'''</small>|| '''[[Džamala|Jamala]]'''||"'''1944'''"||<small>'''1944'''</small> ||style="text-align:center"|'''1.'''||style="text-align:center"|'''534''' |- | 22 || {{Esc|Malta}} || <small>angleščina</small> || [[Ira Losco]]||"Walk on Water"||<small>Hoditi po vodi</small> ||style="text-align:center"|12.||style="text-align:center"|153 |- | 23 || {{Esc|Georgia}} ||<small>angleščina</small>|| Nika Kocharov & Young Georgian Lolitaz ||"Midnight Gold"||<small>Polnočno zlato</small> ||style="text-align:center"|20.||style="text-align:center"|104 |- | 24 || {{Esc|Austria}} ||<small>francoščina</small>||ZOË||"Loin d'ici"|| <small>Daleč od tod</small> ||style="text-align:center"|13.||style="text-align:center"|151 |- | 25 || [[Slika:Flag of United Kingdom.svg|20px|Velika Britanija]] [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] || <small>angleščina</small> ||Joe and Jake ||"You're not alone"|| <small>Nisi sam</small> ||style="text-align:center"|24.||style="text-align:center"|62 |- | 26 || {{Esc|Armenia}} ||<small> angleščina</small>|| Iveta Mukučjan ||"LoveWave"||<small>Ljubezenski val</small> ||style="text-align:center"|7.||style="text-align:center"|249 |} === Skupina === Države, ki si največkrat izmenjajo glasove, so letos razdelili v šest skupin. Države v teh skupinah so enakomerno razdelili med oba polfinala, v vsakega približno polovico teh držav. Tako nameravajo preprečiti tako imenovano "prijateljsko glasovanje", kjer prijatelske države glasujejo druga za drugo. {| class="wikitable" !1 !2 !3 !4 !5 !6 |- | valign="top"| * {{Esc|Albania|y = 2016}} * {{Esc|Bosnia and Herzegovina|y = 2016}} * {{Esc|Croatia|y = 2016}} * {{Esc|Macedonia|y = 2016}} * {{Esc|Montenegro|y = 2016}} * {{Esc|Serbia|y = 2016}} * {{Esc|Slovenia|y = 2016}} | valign="top"| * {{Esc|Denmark|y = 2016}} * {{Esc|Estonia|y = 2016}} * {{Esc|Finland|y = 2016}} * {{Esc|Iceland|y = 2016}} * {{Esc|Latvia|y = 2016}} * {{Esc|Norway|y = 2016}} | valign="top"| * {{Esc|Armenia|y = 2016}} * {{Esc|Azerbaijan|y = 2016}} * {{Esc|Belarus|y = 2016}} * {{Esc|Georgia|y = 2016}} * {{Esc|Russia|y = 2016}} * {{Esc|Ukraine|y = 2016}} | valign="top"| * {{Esc|Australia|y = 2016}} * {{Esc|Belgium|y = 2016}} * {{Esc|Bulgaria|y = 2016}} * {{Esc|Cyprus|y = 2016}} * {{Esc|Greece|y = 2016}} * {{Esc|Netherlands|y = 2016}} | valign="top"| * {{Esc|Czech Republic|y = 2016}} * {{Esc|Ireland|y = 2016}} * {{Esc|Lithuania|y = 2016}} * {{Esc|Malta|y = 2016}} * {{Esc|Poland|y = 2016}} * {{Esc|San Marino|y = 2016}} | valign="top"| * {{Esc|Austria|y = 2016}} * {{Esc|Hungary|y = 2016}} * {{Esc|Moldova|y = 2016}} * {{Esc|Romania|y = 2016}} * {{Esc|Switzerland|y = 2016}} |} == Ostale države == === Izključitev === *{{Esc|Romania}} - Romunija je letos izključena s strani Evropske radiofuzne zveze EBU, ker javna televizija TVR ni poravnala dolga, ki je znašal več kot 10 milijonov evrov. Če ne bi bila Romunija izključena, bi Romunijo predstavljal Ovidiu Anton - "Moment of Silence" (<small>Trenutek tišine</small>) pod zaporedno številko 12 v drugem polfinalnem večeru, pesem pa bi bila v angleščini. {| class="sortable wikitable jquery-tablesorter" ! # !! Država !! <small>Jezik</small> !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod |- |12|| {{Esc|Romania}} ||<small>angleščina</small>||Ovidiu Anton||"Moment Of Silence"||<small>Trenutek tišine</small> |- |} === Izvenevropsko sodelovanje === *{{esc|Avstralija}} - Zaradi 60. obletnice je Avstralija prvič nastopila leta 2015, ko jo je EBU (Evropska radiodifuzna zveza) potrdila, da bo Avstralija v letu 2015 na evrovizijski oder stopila kot država tekmovalka, ki bo obravnavana enakopravno kot vse države sotekmovalke. Avstralija Pesem Evrovizije prenaša od leta 1983, ko so prvič svoje komentatorje pripeljali v Baku, leta 2012, leta 2013 so v Evropo poslali svojo »razglednico«, v Kobenhavnu leta 2014 pa je avstralske barve v spremljevalnem programu zastopala Jessica Mauboy. Lansko leto so Avstralci v enakovreden boj poslali Guya Sebastiena. Avstralija se tudi letos vrača na Evrovizijski oder (Pesem Evrovizije 2016). === Uradno odstopile === *{{Esc|Andorra}} - Andora se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder. *{{Esc|Lebanon}} - Libanon ne izključuje sodelovanja na Pesmi Evroviziji v Stockholmu, ki navaja v elektronski pošti "Nismo še prepričani, delamo na tem in boste obveščeni o spremembah". * {{esc|Lihtenštajn}} - Lihtenštajn se želi pridružiti Evroviziji, vendar ni član EBU *{{Esc|Luxembourg}} - Kljub petim zmagam je Luksemburg odpovedal povratek na ESC. * {{esc|Maroko}} - Maroko se ne udeležuje Evrovizije od leta 1980. *{{Esc|Monaco}} - Monako se ne namerava vrniti na Evrovizijo. *{{Esc|Portugal}} – Čeprav so se odločili, da sodelujejo v tekmovanju, je Portugalska zaradi spremenjenega sistema v izbirnem postopku za Pesem Evrovizije nepričakovano odpovedala nastop v Stockholmu. *{{Esc|Slovakia}} - Slovaška se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder zaradi premajhne gledanosti. *{{Esc|Turkey}} - Turčija na Evroviziji ne bo sodelovala, dokler se žirija in velikih 5 ne ukine, čeprav so napovedali, da se bodo ponovno pridružili v letu 2016 === Pridružitveni člani EBU === *{{Esc|Kazahstan}} је pridružitvena članica, vendar je za upravičenost udeležbe potrebeno nacionalno radijsko in televizijsko članstvo pred aktivnim članstvom EBU. === Niso člani EBU === *{{Esc|China}} - Hunan televizija je napovedala, da ima interes za sodelovanje na Evroviziji, vendar se je EBU odzval in zanikal, da bi Kitajska lahko nastopila svoj prvi nastop na tekmovanju kot gost ali kot polnopravne udeleženke. *{{Esc|Faroe Islands}} Ferski otoki želijo biti del EBU članstva. Ker pa nimajo pogoja za članstvo EBU, so zaradi članstva otoške danskega kraljestva, zavrnjena. *{{Esc|Kosovo}} Ker je Kosovo delno priznana država, ne more biti član EBU, ki bi lahko sodelovala na Pesmi Evrovizije. Vendar ne morejo potrditi, kako bi to bilo doseženo in s tem uresničili članstvo v EBU. Po pričakovanjih je EBU v celoti zavrnil nedovoljeno zahtevo za udeležbo Kosova, saj enostransko prijavljene države na ozemlju Republike Srbije lahko doseže le sama republika Srbija. *{{Esc|Liechtenstein}} se ne more udeležiti zaradi nezadostnih sredstev za članstvo v EBU ==Opombe== {{Reflist}} == Viri == * {{official|http://www.eurovision.tv/}} {{Pesem Evrovizije}} {{music-stub}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2016 v glasbi]] f4hoxgsxn07y3kc66mobk1ugih8ht4w 5724763 5724740 2022-07-28T12:42:32Z Nebotigatreba7 197086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije 2016 | theme = ''Come Together (<small>"Pridite skupaj!"</small>)'' | image = [[Slika:Eurovision_2016_Official_Logo.jpg|305px]] <small>Evrovizija 2016 je potekala v Stockholmu</small> | semi1 = 10. maj 2016 | semi2 = 12. maj 2016 | final = 14. maj 2016 | logo = | slovaksemi = | presenters ={{unbulleted list|[[Petra Mede]]|[[Måns Zelmerlöw]]}} | conductor = | exsupervisor = [[Jon Ola Sand]] | exproducer = {{unbulleted list|Martin Österdahl|Johan Bernhagen}} | director = [[Sven Stojanović]] Sveriges Television (SVT) | host = {{esc|Švedska}}, [[Stockholm]] | venue = [[Globe arena]] | winner = {{Esc|Ukraine}} Jamala − »1944« | windance = | svk = | vote = 50 % prispevajo gledalci s svojimi telefonskimi glasovi 50 % prispevajo strokovne žirije | entries = 42 | debut = | return = {{esc|Bosna in Hercegovina}}<br />{{esc|Bolgarija}}<br />{{esc|Hrvaška}}<br />{{esc|Ukrajina}} | withdraw = {{esc|Portugalska}}<br>{{esc|Romunija}} | null = | opening = | openingl = | interval = | intervall = | con = Pesem Evrovizije | pre = [[Pesem Evrovizije 2015|◄2015]] | nex = [[Pesem evrovizije 2017|2017►]] }} {{location map+ |Sweden |float=right |width=190 |caption=Švedska, lokacije šestih mestnih kandidatov. Izbrano gostiteljsko mesto označena z modro piko in krepko pisavo, preostala mesta z rdečimi pikami.|places= <small>{{location map~ |Sweden |lat=59.329444 |long=18.068611 |label=<big>'''[[Stockholm]]'''</big>|mark=Blue pog.svg}}</small> <small>{{location map~|Sweden |lat=57.7 |long=11.966667 |label=[[Göteborg]]|mark=Red pog.svg}}</small> <small>{{location map~|Sweden |lat=58.4158 |long=15.6253 |label=[[Linköping]]|mark=Red pog.svg}}</small> <small>{{location map~|Sweden |lat=60.616667 |long=16.783333 |label=[[Sandviken]] in [[Gävle]]|mark=Red pog.svg}}</small> <small>{{location map~|Sweden |lat=63.290833 |long=18.715556 |label=[[Örnsköldsvik]]|mark=Red pog.svg}}</small> <small>{{location map~ |Sweden |lat=55.583333 |long=13.033333 |label=[[Malmö]]|mark=Red pog.svg}}</small> }} '''61. [[Pesem Evrovizije]]''' je potekala 10. (prvi polfinale), 12. (drugi polfinale) in 14. maja 2016 (veliki finale). Tekmovanje je že šestič potekalo na Švedskem, natančneje v areni [[Globe arena|Ericsson Globe]] v [[Stockholm]]u, in to po zaslugi [[Måns Zelmerlöw|Månsa Zelmerlöwa]], ki je leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] zmagal s pesmijo »Heroes«. Måns je vodil vse tri večere prireditve skupaj s komičarko Petro Mede, ki je Evrosong vodila že leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] v [[Malmö|Malmöju]]. Datume za posamezni večer so določili 16. marca 2015 na Dunaju. Drugo leto zapored je sodelovala Avstralija, ki se je morala za razliko od leta prej, ko je bila neposredno uvrščena v finale, prebiti skozi polfinale. Na koncu je zasedla 2. mesto. Leto 2016 je prineslo eno največjih sprememb glasovanja po letu 1975: vsaka država je namreč podelila dva seta glasov, enega po mnenju strokovne žirije<ref>Slovensko strokovno žirijo so sestavljali: Marjetka Vovk ([[Maraaya]]), [[Eva Hren]], [[Clemens]], Tadej Košir ([[Muff]]) in Urša Vlašič.</ref> in enega po mnenju občinstva. Leto je zaznamovala tudi izločitev Romunije, ki je že bila izbrala svojega predstavnika, nekaj tednov pred začetkom tekmovanja zaradi dolga njihove televizije do EBU-ja. V finalu je v spremljevalnem programu nastopil poseben gost − [[Justin Timberlake]], ki je predstavil svoj novi singel »Can't Stop The Feeling« in staro uspešnico »Rock Your Body«. Slavila je ukrajinska pevka Jamala s pesmijo »1944«, ki govori o izgonu Tatarov s Krima leta 1944. Ukrajina ni bila ne zmagovalka žirij (to je bila Avstralija) ne občinstva (to je bila Rusija), zmagala pa je v skupnem seštevku. == Države == [[File:ESC 2016 Map.svg|thumb|center|370px|{{legend|#22b14c|Sodelujoče države}}{{legend|#D00000|Izpadle države}}{{legend|#FFC20E|Države, ki so nastopale v preteklosti, a niso nastopile v letu 2016}}]] ===1. polfinale=== V prvem polfinalu je nastopilo 18 držav. V njem so glasovale tudi Švedska, Španija in Francija. {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Država !! <small>Jezik</small> !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod !! <small>Uvrstitev</small> !! <small>Točke</small> |- |01|| {{Esc|Finland}} ||<small> angleščina</small>||[[Sandhja Kuivalainen|Sandhja]]||"Sing It Away"||<small>Odženi s petjem</small> || style="text-align:center"|15. || style="text-align:center"|51 |- |02|| {{Esc|Greece}} ||<small>gršk./angl.</small>|| Argo||"Utopian Land"||<small>Utopična dežela</small> || style="text-align:center"|16. || style="text-align:center"|44 |- |03|| {{Esc|Moldova}} ||<small>angleščina</small>||Lidia Isac||"Falling Stars"||<small>Padajoče zvezde</small> || style="text-align:center"|17. || style="text-align:center"|33 |-style="background:#ffdead;" |04|| {{Esc|Hungary}} ||<small>angleščina</small>||Freddie||"Pioneer"||<small>Pionir</small> || style="text-align:center"|4. || style="text-align:center"|197 |-style="background:#ffdead;" |05|| {{Esc|Croatia}} ||<small>angleščina</small>|| Nina Kraljić||"Lighthouse"||<small>Svetilnik</small> || style="text-align:center"|10. || style="text-align:center"|133 |-style="background:#ffdead;" |06|| {{Esc|Netherlands}} ||<small> angleščina</small>|| Douwe Bob ||"Slow Down"||<small>Iti počasneje</small> || style="text-align:center"|5. || style="text-align:center"|197 |-style="background:#ffdead;" |07|| {{Esc|Armenia}} ||<small> angleščina</small>|| Iveta Mukučjan ||"LoveWave"||<small>Ljubezenski val</small> || style="text-align:center"|2. || style="text-align:center"|243 |- |08|| {{Esc|San Marino}} ||<small>angleščina</small>|| Serhat ||"I Didn't Know"||<small>Nisem vedel</small> || style="text-align:center"|12. || style="text-align:center"|68 |-style="background:#ffdead;" |09|| {{Esc|Russia}} ||<small>angleščina</small>|| [[Sergej Lazarev|Sergej Lazarjev]] ||"You Are the Only One"||<small>Ti si edina</small> || style="text-align:center"|1. || style="text-align:center"|342 |-style="background:#ffdead;" |10|| {{Esc|Czech Republic}} ||<small>angleščina</small>||[[Gabriela Gunčíková]]||"I Stand"||<small>Stojim</small> || style="text-align:center"|9. || style="text-align:center"|161 |-style="background:#ffdead;" |11|| {{Esc|Cyprus}} ||<small>angleščina</small>|| Minus One ||"Alter Ego"||<small>Drugi jaz</small> || style="text-align:center"|8. || style="text-align:center"|164 |-style="background:#ffdead;" |12|| {{Esc|Austria}} ||<small>francoščina</small>||ZOË||"Loin d'ici"|| <small>Daleč od tod</small> || style="text-align:center"|7. || style="text-align:center"|170 |- |13|| {{Esc|Estonia}} ||<small>angleščina</small>||Jüri Pootsmann||"Play"||<small>»Play«</small> || style="text-align:center"|18. || style="text-align:center"|24 |-style="background:#ffdead;" |14|| {{Esc|Azerbaijan}} ||<small>angleščina</small>||Samra||"Miracle"||<small>Čudež</small> || style="text-align:center"|6. || style="text-align:center"|185 |- |15|| {{Esc|Montenegro}} ||<small>angleščina</small>|| Highway ||"Real Thing"||<small>Prava stvar</small> || style="text-align:center"|13. || style="text-align:center"|60 |- |16|| {{Esc|Iceland}} ||<small>angleščina</small>|| Greta Salóme|| "Hear Them Calling"||<small>Prisluhnite njihovim klicem</small> || style="text-align:center"|14. || style="text-align:center"|51 |- |17|| {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || <small>bosanščina</small>||Dalal & Deen ft. Ana Rucner & Jala||"Ljubav je"||<small>Ljubezen je</small> || style="text-align:center"|11. || style="text-align:center"|104 |-style="background:#ffdead;" |18|| {{Esc|Malta}} || <small>angleščina</small> ||[[Ira Losco]] ||"Walk on Water"||<small>Hoditi po vodi</small> || style="text-align:center"|3. || style="text-align:center"|209 |- |} === 2. polfinale === V drugem polfinalu je nastopilo 18 držav. V njem so glasovale tudi Nemčija, Velika Britanija in Italija. {| class="sortable wikitable jquery-tablesorter" ! # !! Država !! <small>Jezik</small> !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod !! <small>Uvrstitev</small> !! <small>Točke</small> |--style="background:#ffdead;" |01|| {{Esc|Latvia}} || <small>angleščina</small>||[[Justs Sirmais|Justs]]||"Heartbeat"||<small>Srčni utrip</small> || style="text-align:center"|8. || style="text-align:center"|132 |--style="background:#ffdead;" |02|| {{Esc|Poland}} || <small>angleščina</small>||[[Michał Szpak]]||"Color Of Your Life"||<small>Barva tvojega življenja</small> || style="text-align:center"|6. || style="text-align:center"|151 |- |03|| {{Esc|Switzerland}} || <small>angleščina</small>||Rykka|| "The Last Of Our Kind"||<small>Zadnja svoje vrste</small> || style="text-align:center"|18. || style="text-align:center"|28 |--style="background:#ffdead;" |04|| {{Esc|Israel}} || <small>angleščina</small>||Hovi Star||"Made Of Stars"|||<small>Iz zvezd</small> || style="text-align:center"|7. || style="text-align:center"|147 |- |05|| {{Esc|Belarus}} || <small>angleščina</small> || IVAN || "Help You Fly"|| <small>Pomagal ti bom leteti</small> || style="text-align:center"|12. || style="text-align:center"|84 |--style="background:#ffdead;" |06|| {{Esc|Serbia}} || <small>angleščina</small>||[[Sanja Vučić]] ZAA||"Goodbye (Shelter)"||<small>Nasvidenje (Zavetje)</small> || style="text-align:center"|10. || style="text-align:center"|105 |- |07|| {{Esc|Ireland}} || <small>angleščina</small> || Nicky Byrne || "Sunlight" || <small>Sončna svetloba</small> || style="text-align:center"|15. || style="text-align:center"|46 |- |08|| {{Esc|Macedonia}} || <small>makedonščina</small>|| Kaliopi || "Dona"||<small>Dona</small> || style="text-align:center"|11. || style="text-align:center"|88 |--style="background:#ffdead;" |09|| {{Esc|Lithuania}} || <small>angleščina</small>||[[Donny Montell]]||"I've Been Waiting For This Night"||<small>Čakal sem na to noč</small> || style="text-align:center"|4. || style="text-align:center"|222 |--style="background:#ffdead;" |10|| {{Esc|Australia}} || <small>angleščina</small>||Dami Im||"Sound Of Silence"||<small>Zvok tišine</small> || style="text-align:center"|1. || style="text-align:center"|330 |- |11|| {{Esc|Slovenia}} ||<small>angleščina</small>||[[Manuella Brečko|ManuElla]]||"[[Blue and Red|Blue And Red]]"||<small>Modra in rdeča</small> || style="text-align:center"|14. || style="text-align:center"|57 |--style="background:#ffdead;" |12|| {{Esc|Bulgaria}} ||<small>angl./bolg.</small>|| Poli Genova||"If Love Was A Crime"||<small>Če bi ljubezen bila zločin</small> || style="text-align:center"|5. || style="text-align:center"|220 |- |13|| {{Esc|Denmark}} || <small>angleščina</small>|| Lighthouse X|| "Soldiers Of Love"||<small>Vojaki ljubezni</small> || style="text-align:center"|17. || style="text-align:center"|34 |--style="background:#ffdead;" |14|| {{Esc|Ukraine}} || <small>angl./krim. Tatar</small>|| [[Džamala]]||"1944"||<small>1944</small> || style="text-align:center"|2. || style="text-align:center"|287 |- |15||{{Esc|Norway}} ||<small>angleščina</small>||Agnete||"Icebreaker"||<small>Ledolomilec</small> || style="text-align:center"|13. || style="text-align:center"|63 |--style="background:#ffdead;" |16|| {{Esc|Georgia}} ||<small>angleščina</small>|| [[Nika Kocharov]] & Young Georgian Lolitaz ||"Midnight Gold"||<small>Polnočno zlato</small> || style="text-align:center"|9. || style="text-align:center"|123 |- |17|| {{Esc|Albania}} || <small>albanščina</small> || Eneda Tarifa || "Fairytale"||<small>Pravljica</small> || style="text-align:center"|16. || style="text-align:center"|45 |--style="background:#ffdead;" |18|| {{Esc|Belgium}} || <small>angleščina</small> || [[Laura Tesoro]]|| "What's The Pressure" || <small>Čemu pritisk</small> || style="text-align:center"|3. || style="text-align:center"|274 |- |} ===Finale=== {| class="sortable wikitable jquery-tablesorter" !#!!Država!!<small>Jezik</small>!!Izvajalec!!Skladba!!Prevod!!<small>Uvrstitev</small>!!<small>Točke</small> |- | 01 || {{Esc|Belgium}} || <small>angleščina</small> || [[Laura Tesoro]]|| "What's The Pressure" || <small>Čemu pritisk</small> ||style="text-align:center"|10.||style="text-align:center"|181 |- | 02 || {{Esc|Czech Republic}} ||<small>angleščina</small>||[[Gabriela Gunčíková]]||"I Stand"||<small>Stojim</small> ||style="text-align:center"|25.||style="text-align:center"|41 |- | 03 || {{Esc|Netherlands}} ||<small> angleščina</small>|| Douwe Bob ||"Slow Down"||<small>Iti počasneje</small> ||style="text-align:center"|11.||style="text-align:center"|153 |- | 04 || {{Esc|Azerbaijan}} ||<small>angleščina</small>||Samra||"Miracle"||<small>Čudež</small> ||style="text-align:center"|17.||style="text-align:center"|117 |- | 05 || {{Esc|Hungary}} ||<small>angleščina</small>||Freddie||"Pioneer"||<small>Pionir</small> ||style="text-align:center"|19.||style="text-align:center"|108 |- | 06 || {{Esc|Italy}} ||<small>ita./angl.</small>||Francesca Michielin||"No Degree Of Separation"||<small>Ni stopenj ločevanja</small> ||style="text-align:center"|16.||style="text-align:center"|124 |- | 07 || {{Esc|Israel}} || <small>angleščina</small>||Hovi Star||"Made Of Stars"|||<small>Iz zvezd</small> ||style="text-align:center"|14.||style="text-align:center"|135 |- | 08 || {{Esc|Bulgaria}} ||<small>angl./bolg.</small>|| Poli Genova||"If Love Was A Crime"||<small>Če bi ljubezen bila zločin</small> ||style="text-align:center"|4.||style="text-align:center"|307 |- | 09 || {{Esc|Sweden}} ||<small>angleščina</small>||[[Frans Jeppsson Wall|Frans]]||"If I Were Sorry"||<small>Če bi mi bilo žal</small> ||style="text-align:center"|5.||style="text-align:center"|261 |- | 10 || {{Esc|Germany}} ||<small>angleščina</small>||Jamie-Lee Kriewitz||"Ghost"||<small>Duh</small> ||style="text-align:center"|26.||style="text-align:center"|11 |- | 11 || {{Esc|France}} ||<small>fran./angl.</small>||Amir||"J'ai cherché"||<small>Iskal sem</small> ||style="text-align:center"|6.||style="text-align:center"|257 |- | 12 || {{Esc|Poland}} || <small>angleščina</small>||[[Michał Szpak]]||"Color Of Your Life"||<small>Barva tvojega življenja</small> ||style="text-align:center"|8.||style="text-align:center"|229 |- | 13 || {{Esc|Australia}} || <small>angleščina</small>||Dami Im||"Sound Of Silence"||<small>Zvok tišine</small> ||style="text-align:center"|2.||style="text-align:center"|511 |- | 14 || {{Esc|Cyprus}} ||<small>angleščina</small>|| Minus One ||"Alter Ego"||<small>Drugi jaz</small> ||style="text-align:center"|21.||style="text-align:center"|96 |- | 15 || {{Esc|Serbia}} || <small>angleščina</small>||[[Sanja Vučić]] ZAA||"Goodbye (Shelter)"||<small>Nasvidenje (Zavetje)</small> ||style="text-align:center"|18.||style="text-align:center"|115 |- | 16 || {{Esc|Lithuania}} || <small>angleščina</small>||[[Donny Montell]]||"I've Been Waiting For This Night"||<small>Čakal sem na to noč</small> ||style="text-align:center"|9.||style="text-align:center"|200 |- | 17 || {{Esc|Croatia}} ||<small>angleščina</small>|| Nina Kraljić||"Lighthouse"||<small>Svetilnik</small> ||style="text-align:center"|23.||style="text-align:center"|73 |- | 18 || {{Esc|Russia}} ||<small>angleščina</small>|| [[Sergej Lazarev|Sergej Lazarjev]] ||"You Are the Only One"||<small>Ti si edina</small> ||style="text-align:center"|3.||style="text-align:center"|491 |- | 19 || {{Esc|Spain}} ||<small>angleščina</small>||Barei||"Say Yay!"||<small>Reci jej</small> ||style="text-align:center"|22.||style="text-align:center"|77 |- | 20 || {{Esc|Latvia}} || <small>angleščina</small>||[[Justs Sirmais|Justs]]||"Heartbeat"||<small>Srčni utrip</small> ||style="text-align:center"|15.||style="text-align:center"|132 |-bgcolor="gold" |'''21''' || '''{{Esc|Ukraine}}''' || <small>'''angleščina<ref>refren je pet v [[Krimski Tatar|krimskemu tataru]]</ref>'''</small>|| '''[[Džamala|Jamala]]'''||"'''1944'''"||<small>'''1944'''</small> ||style="text-align:center"|'''1.'''||style="text-align:center"|'''534''' |- | 22 || {{Esc|Malta}} || <small>angleščina</small> || [[Ira Losco]]||"Walk on Water"||<small>Hoditi po vodi</small> ||style="text-align:center"|12.||style="text-align:center"|153 |- | 23 || {{Esc|Georgia}} ||<small>angleščina</small>|| [[Nika Kocharov]] & Young Georgian Lolitaz ||"Midnight Gold"||<small>Polnočno zlato</small> ||style="text-align:center"|20.||style="text-align:center"|104 |- | 24 || {{Esc|Austria}} ||<small>francoščina</small>||ZOË||"Loin d'ici"|| <small>Daleč od tod</small> ||style="text-align:center"|13.||style="text-align:center"|151 |- | 25 || [[Slika:Flag of United Kingdom.svg|20px|Velika Britanija]] [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] || <small>angleščina</small> ||Joe and Jake ||"You're not alone"|| <small>Nisi sam</small> ||style="text-align:center"|24.||style="text-align:center"|62 |- | 26 || {{Esc|Armenia}} ||<small> angleščina</small>|| Iveta Mukučjan ||"LoveWave"||<small>Ljubezenski val</small> ||style="text-align:center"|7.||style="text-align:center"|249 |} === Skupina === Države, ki si največkrat izmenjajo glasove, so letos razdelili v šest skupin. Države v teh skupinah so enakomerno razdelili med oba polfinala, v vsakega približno polovico teh držav. Tako nameravajo preprečiti tako imenovano "prijateljsko glasovanje", kjer prijatelske države glasujejo druga za drugo. {| class="wikitable" !1 !2 !3 !4 !5 !6 |- | valign="top"| * {{Esc|Albania|y = 2016}} * {{Esc|Bosnia and Herzegovina|y = 2016}} * {{Esc|Croatia|y = 2016}} * {{Esc|Macedonia|y = 2016}} * {{Esc|Montenegro|y = 2016}} * {{Esc|Serbia|y = 2016}} * {{Esc|Slovenia|y = 2016}} | valign="top"| * {{Esc|Denmark|y = 2016}} * {{Esc|Estonia|y = 2016}} * {{Esc|Finland|y = 2016}} * {{Esc|Iceland|y = 2016}} * {{Esc|Latvia|y = 2016}} * {{Esc|Norway|y = 2016}} | valign="top"| * {{Esc|Armenia|y = 2016}} * {{Esc|Azerbaijan|y = 2016}} * {{Esc|Belarus|y = 2016}} * {{Esc|Georgia|y = 2016}} * {{Esc|Russia|y = 2016}} * {{Esc|Ukraine|y = 2016}} | valign="top"| * {{Esc|Australia|y = 2016}} * {{Esc|Belgium|y = 2016}} * {{Esc|Bulgaria|y = 2016}} * {{Esc|Cyprus|y = 2016}} * {{Esc|Greece|y = 2016}} * {{Esc|Netherlands|y = 2016}} | valign="top"| * {{Esc|Czech Republic|y = 2016}} * {{Esc|Ireland|y = 2016}} * {{Esc|Lithuania|y = 2016}} * {{Esc|Malta|y = 2016}} * {{Esc|Poland|y = 2016}} * {{Esc|San Marino|y = 2016}} | valign="top"| * {{Esc|Austria|y = 2016}} * {{Esc|Hungary|y = 2016}} * {{Esc|Moldova|y = 2016}} * {{Esc|Romania|y = 2016}} * {{Esc|Switzerland|y = 2016}} |} == Ostale države == === Izključitev === *{{Esc|Romania}} - Romunija je letos izključena s strani Evropske radiofuzne zveze EBU, ker javna televizija TVR ni poravnala dolga, ki je znašal več kot 10 milijonov evrov. Če ne bi bila Romunija izključena, bi Romunijo predstavljal Ovidiu Anton - "Moment of Silence" (<small>Trenutek tišine</small>) pod zaporedno številko 12 v drugem polfinalnem večeru, pesem pa bi bila v angleščini. {| class="sortable wikitable jquery-tablesorter" ! # !! Država !! <small>Jezik</small> !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod |- |12|| {{Esc|Romania}} ||<small>angleščina</small>||Ovidiu Anton||"Moment Of Silence"||<small>Trenutek tišine</small> |- |} === Izvenevropsko sodelovanje === *{{esc|Avstralija}} - Zaradi 60. obletnice je Avstralija prvič nastopila leta 2015, ko jo je EBU (Evropska radiodifuzna zveza) potrdila, da bo Avstralija v letu 2015 na evrovizijski oder stopila kot država tekmovalka, ki bo obravnavana enakopravno kot vse države sotekmovalke. Avstralija Pesem Evrovizije prenaša od leta 1983, ko so prvič svoje komentatorje pripeljali v Baku, leta 2012, leta 2013 so v Evropo poslali svojo »razglednico«, v Kobenhavnu leta 2014 pa je avstralske barve v spremljevalnem programu zastopala Jessica Mauboy. Lansko leto so Avstralci v enakovreden boj poslali Guya Sebastiena. Avstralija se tudi letos vrača na Evrovizijski oder (Pesem Evrovizije 2016). === Uradno odstopile === *{{Esc|Andorra}} - Andora se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder. *{{Esc|Lebanon}} - Libanon ne izključuje sodelovanja na Pesmi Evroviziji v Stockholmu, ki navaja v elektronski pošti "Nismo še prepričani, delamo na tem in boste obveščeni o spremembah". * {{esc|Lihtenštajn}} - Lihtenštajn se želi pridružiti Evroviziji, vendar ni član EBU *{{Esc|Luxembourg}} - Kljub petim zmagam je Luksemburg odpovedal povratek na ESC. * {{esc|Maroko}} - Maroko se ne udeležuje Evrovizije od leta 1980. *{{Esc|Monaco}} - Monako se ne namerava vrniti na Evrovizijo. *{{Esc|Portugal}} – Čeprav so se odločili, da sodelujejo v tekmovanju, je Portugalska zaradi spremenjenega sistema v izbirnem postopku za Pesem Evrovizije nepričakovano odpovedala nastop v Stockholmu. *{{Esc|Slovakia}} - Slovaška se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder zaradi premajhne gledanosti. *{{Esc|Turkey}} - Turčija na Evroviziji ne bo sodelovala, dokler se žirija in velikih 5 ne ukine, čeprav so napovedali, da se bodo ponovno pridružili v letu 2016 === Pridružitveni člani EBU === *{{Esc|Kazahstan}} је pridružitvena članica, vendar je za upravičenost udeležbe potrebeno nacionalno radijsko in televizijsko članstvo pred aktivnim članstvom EBU. === Niso člani EBU === *{{Esc|China}} - Hunan televizija je napovedala, da ima interes za sodelovanje na Evroviziji, vendar se je EBU odzval in zanikal, da bi Kitajska lahko nastopila svoj prvi nastop na tekmovanju kot gost ali kot polnopravne udeleženke. *{{Esc|Faroe Islands}} Ferski otoki želijo biti del EBU članstva. Ker pa nimajo pogoja za članstvo EBU, so zaradi članstva otoške danskega kraljestva, zavrnjena. *{{Esc|Kosovo}} Ker je Kosovo delno priznana država, ne more biti član EBU, ki bi lahko sodelovala na Pesmi Evrovizije. Vendar ne morejo potrditi, kako bi to bilo doseženo in s tem uresničili članstvo v EBU. Po pričakovanjih je EBU v celoti zavrnil nedovoljeno zahtevo za udeležbo Kosova, saj enostransko prijavljene države na ozemlju Republike Srbije lahko doseže le sama republika Srbija. *{{Esc|Liechtenstein}} se ne more udeležiti zaradi nezadostnih sredstev za članstvo v EBU ==Opombe== {{Reflist}} == Viri == * {{official|http://www.eurovision.tv/}} {{Pesem Evrovizije}} {{music-stub}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2016 v glasbi]] m5ff47mliaqspucq1ljkck65swse2l0 Slomškov most 0 413534 5724768 4563582 2022-07-28T12:54:49Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most|bridge_name=Slomškov most|length=765 m|locale=[[Malečnik]], [[Maribor]]|crosses=kanal in strugo [[Drava|Drave]]|carries=[[avtocesta A1]]}} '''Slomškov most''' je neuradno ime avtocestnega [[Most|mostu]], ki vzhodno od [[Maribor|Maribora]] pri [[Malečnik|Malečniku]] prečka kanal in strugo reke [[Drava|Drave]]. V dolžino meri 765 m,<ref>{{Navedi splet|title = Pesnica - Slivnica|url = http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Nacionalni_program_izgradnje_avtocest/Zgrajene_AC_in_HC/A1_sentilj_-_Srmin_178.aspx|website = www.dars.si|accessdate = 2016-01-19}}</ref> preko njega pa poteka [[avtocesta A1]]. == Sklici == {{Sklici}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Mostovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Anton Martin Slomšek]] c51b8lwf343cf3um2qujw5giamjq940 Popevka tedna na Valu 202 0 413700 5725003 5722776 2022-07-29T07:33:34Z Anzet 118843 /* 2022 */ wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>http://www.ratoncrack.si/?cat=1</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/anavrin/|title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/bhc/|title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url= http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305|title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/|title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html|title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}</ref><ref>https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html|title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/|title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url= http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0|title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url= http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/|title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a">https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike</ref> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/|title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All - Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away - R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè - Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti - Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex - Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims - Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle - Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry - Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY - you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin - Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey - I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk Idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro - Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino - Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves - Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>Manca Berlec – Morje<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>Pink – Irrelevant |} ===Izvajalci z vsaj 7 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|20 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan |- | style="text-align:center"|11 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco |- | rowspan=5 style="text-align:center"|10 || [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu |- | [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj |- | Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen |- | [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra |- | style="text-align:center"|9 || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji |- | rowspan=4 style="text-align:center"|8 || Nula Kelvina || Možgani na paši, Nisem še vrgel, Včeraj, Med s trebuha, Maškerada; Smaal Tokka za precednika, Delejmo Watrwake, En knc wade <small>(ft. Small Tokk)</small> |- | [[Dan D]] || Kamn, Pozitivne misli, Kamn, Boli me k, Ožina, Malo pekla, Ne naredi mi tega, Bits |- | [[Vlado Kreslin]] || Tam na koncu drevoreda, Preden zaspim, Sami naši <small>(ft. Vlatko Stefanovski)</small>, Tiho <small>(Hamo & Tribute 2 Love ft.)</small>, Moji dnevi, Stari komadi, Tista zakartana ura, Nocoj bomo mi prižgali dan <small>(s Kombinatkami)</small> |- | [[Koala Voice]] || The Good Old Days, The French Say, Talk About It, Sierra, Ker tu je vse tako lepo, Vertigo, Vukovi, Spaghettification |- | rowspan="4" style="text-align:center"|7 || [[Bilbi]] || Iskrice, Ko tvoja sem še bila, To ni blues, Pesem od včeraj, Shanti Shanti, Svet pod nama, Daleč stran <small>(z Leonart)</small> |- | [[Rudi Bučar]] || Še malo, Samo ti <small>(& Istrabend)</small>, Tisti ljudje, Dolgo nisva pila <small>(s Hamo & Tribute2Love)</small>, Kakšni so takšni, Otroci tistega časa, Kambjale so čase |- | [[Fed Horses]] || Down, Sinner, Leaving, Ti ne poznaš konjev, Spremembe, Zahodno dekle, Argentina |- | [[I.C.E.]] || Stara gara, Spomni se, Na vrh sveta, Vse mogoče, Cukr pop, V barvah smisel je, Kar te dela živega |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] 3ukea6jeeq9xkt2clx3390sowa8muv4 Lorenzo Ghiberti 0 415214 5724774 5585101 2022-07-28T13:02:55Z Ljuba brank 92351 /* Življenje */ tp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | honorific_prefix = | name = Lorenzo Ghiberti | honorific_suffix = | alt = | native_name = | native_name_lang = | birth_name = Lorenzo Ghiberti | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | resting_place = | resting_place_coordinates = <!-- {{Coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline}} --> | nationality = Florentinska republika | education = | alma_mater = | known_for = | notable_works = Vrata krstilnice ''Battistero'' | style = | movement = | spouse = | awards = | elected = | patrons = | memorials = | website = | module = }} '''Lorenzo Ghiberti''' [lorènco gibèrti], [[Firence|florentinski]] [[kipar]], [[zlatar]], [[arhitekt]] in [[umetnostni zgodovinar]], * [[1378]], Pelago (danes [[Firence]], [[Italija]]), † [[1. december]] [[1455]], Firence. ==Življenje== Lorenzova mati, Fiore, je bila poročena z bogatim in malovrednim človekom, ki ga je kmalu zapustila in se preselila k [[zlatar]]ju Bartolu, s katerim je imela dva otroka. Nezakonsko rojstvo je dolgo vplivalo na Lorenzovo življenje in mu pogojevalo uvrstitev med mestne veljake. Celo v svoji [[avtobiografija|avtobiografiji]] je Ghiberti opustil vso otroško in mladostno dobo, ki jo je preživel z Bartolom, kateri mu je bil med drugim tudi prvi učitelj zlatarske obrti. Leta 1400 se je podal v [[Pesara|Pesaro]], kjer je skupaj s starejšim kolegom delal za družino Malatesta, vendar se večina del ni ohranila. Po povratku v Firence se je udeležil natečaja za izdelavo drugih bronastih vrat [[(Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|krstilnice]] (''Battistero''), tedaj najpomembnejšega sakralnega objekta v mestu. Delo je bilo zaupano Ghibertiju, vendar obstajata dve različni poročili o izidu natečaja. Ghiberti izjavlja, da so [[sodnik]]i enoglasno dodelili njemu zmago, medtem ko biograf [[Filippo Brunelleschi|Brunelleschija]], ki je bil najvrednejši med ostalimi kandidati, pripoveduje, da se je natečaj zaključil neodločeno, s priznanjem enake vrednosti obema kiparjema; ker pa Brunelleschi ni maral ustvarjati v sodelovanju z Ghibertijem, je odstopil in tako je bilo delo dodeljeno slednjemu. Zanimivo je, da je kipar podpisal pogodbo z imenom ''Lorenzo di Bartolo'', to je s priznanjem svojega naravnega očeta, čeprav je slednji poročil njegovo mater šele leta 1404. Kar mu pa ni preprečilo, da se je potegoval za dediščino po materinem prvem soprogu in tako prejel v last neko zemljišče. Leta 1409 se je vpisal v [[ceh]] svilarjev, ki je sprejemal med člane tudi zlatarje. Leta 1415 se je Ghiberti poročil in v naslednjih letih sta se mu rodila dva dečka. Leta 1425 je bila kiparju naročena izdelava tretjih vrat krstilnice, na katerih je delal s pomočjo obeh sinov, predvsem [[Vittorio Ghiberti|Viktorja]], in drugih sodelavcev do leta 1452. V tej dobi je začel pisati ''Komentarje'', ki so nekakšen pregled vse tedaj poznane umetnosti, pa tudi prikrita hvalnica njegove lastne sposobnosti. Zadnja leta je preživel brez ekonomskih težav in ob vsesplošnem priznanju javnosti. Umrl je leta 1455. ==Delo== Lorenzo Ghiberti je bil eden od umetnikov, ki so razvili florentinsko [[Italijanska renesansa#Umetnost|renesanso]] z novimi pogledi na [[gotika#pozna gotika|pozno gotiko]] tedanjega časa. Kakor veliki umetniki tistih let ([[Masaccio]], [[Donatello]]) je opustil odvečno dekoracijo ter toge telesne drže in se posvetil čim bolj naravnemu oblikovanju. Njegove figure združujejo eleganco mednarodne gotike s plastičnostjo [[starogrška umetnost|starogrških kipov]] in se vključujejo v ozadja s komaj naznačeno perspektivo. Podrobnosti njegovih del so natančne in popolnoma izoblikovane, kot rezultat kiparske in zlatarske sposobnosti umetnika. ==Galerija== <gallery> File:16 Gesù dinanzi a Pilato6.JPG|Druga vrata krstilnice (1403-24), detajl, 45x38 cm File:Niccolò di piero tedesco su dis. di ghiberti, vetrata dell'assunta, 1405, 10.JPG|Vitraž, ki ga je izdelal Niccolò di Piero Tedesco po kartonu Ghibertija (1404-05) File:Lorenzo Ghiberti - John the Baptist2.jpg|Janez Krstnik (1412-16), bron, 268 cm File:Lorenzo ghiberti, battesimo di cristo, 1427, 14.JPG|Jezusov krst (1417-27). krstni kamen v krstilnici, detajl File:Orsanmichele, san matteo di Ghiberti 03.JPG|Sveti Matej (1419-23), bron, 270 cm File:Porta del paradiso dopo il restauro 03.JPG|Tretja vrata krstilnice (1425-52) File:Lorenzo ghiberti, porta del paradiso, 1425-52, testine e cornici, 05.JPG|Tretja vrata krstilnice, detajl File:Porta del paradiso dopo il restauro 10 salomone e la regina di saba 2.jpg|Tretja vrata krstilnice, detajl File:Santo Stefano.jpg|Sveti Štefan (1427-28) – bron, 260cm File:Lorenzo ghinerti, sportello di ciborio con cristo re benedicente, 1450, da sant'egidio 02.JPG|vratca ciborija (1450), 35x22,3 cm </gallery> ==Priznanja== Po njem se imenuje ''Ghibertijev krater'' na [[Merkur]]ju. == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * Brunetti, G.: ''Ghiberti'', Firenze 1966. * Radke, M.: ''The Gates Of Paradise: Lorenzo Ghiberti’s Renaissance Masterpiece'', Yale University Press, 2007 {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ghilberti, Lorenzo}} [[Kategorija:Italijanski kiparji]] [[Kategorija:Italijanski zlatarji]] [[Kategorija:Italijanski umetnostni zgodovinarji]] hvmrpiwy47nmsc04p8qn2qppnsiflog 5724776 5724774 2022-07-28T13:03:27Z Ljuba brank 92351 /* Življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | honorific_prefix = | name = Lorenzo Ghiberti | honorific_suffix = | alt = | native_name = | native_name_lang = | birth_name = Lorenzo Ghiberti | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | resting_place = | resting_place_coordinates = <!-- {{Coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline}} --> | nationality = Florentinska republika | education = | alma_mater = | known_for = | notable_works = Vrata krstilnice ''Battistero'' | style = | movement = | spouse = | awards = | elected = | patrons = | memorials = | website = | module = }} '''Lorenzo Ghiberti''' [lorènco gibèrti], [[Firence|florentinski]] [[kipar]], [[zlatar]], [[arhitekt]] in [[umetnostni zgodovinar]], * [[1378]], Pelago (danes [[Firence]], [[Italija]]), † [[1. december]] [[1455]], Firence. ==Življenje== Lorenzova mati, Fiore, je bila poročena z bogatim in malovrednim človekom, ki ga je kmalu zapustila in se preselila k [[zlatar]]ju Bartolu, s katerim je imela dva otroka. Nezakonsko rojstvo je dolgo vplivalo na Lorenzovo življenje in mu pogojevalo uvrstitev med mestne veljake. Celo v svoji [[avtobiografija|avtobiografiji]] je Ghiberti opustil vso otroško in mladostno dobo, ki jo je preživel z Bartolom, kateri mu je bil med drugim tudi prvi učitelj zlatarske obrti. Leta 1400 se je podal v [[Pesara|Pesaro]], kjer je skupaj s starejšim kolegom delal za družino Malatesta, vendar se večina del ni ohranila. Po povratku v Firence se je udeležil natečaja za izdelavo drugih bronastih vrat [[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|krstilnice]] (''Battistero''), tedaj najpomembnejšega sakralnega objekta v mestu. Delo je bilo zaupano Ghibertiju, vendar obstajata dve različni poročili o izidu natečaja. Ghiberti izjavlja, da so [[sodnik]]i enoglasno dodelili njemu zmago, medtem ko biograf [[Filippo Brunelleschi|Brunelleschija]], ki je bil najvrednejši med ostalimi kandidati, pripoveduje, da se je natečaj zaključil neodločeno, s priznanjem enake vrednosti obema kiparjema; ker pa Brunelleschi ni maral ustvarjati v sodelovanju z Ghibertijem, je odstopil in tako je bilo delo dodeljeno slednjemu. Zanimivo je, da je kipar podpisal pogodbo z imenom ''Lorenzo di Bartolo'', to je s priznanjem svojega naravnega očeta, čeprav je slednji poročil njegovo mater šele leta 1404. Kar mu pa ni preprečilo, da se je potegoval za dediščino po materinem prvem soprogu in tako prejel v last neko zemljišče. Leta 1409 se je vpisal v [[ceh]] svilarjev, ki je sprejemal med člane tudi zlatarje. Leta 1415 se je Ghiberti poročil in v naslednjih letih sta se mu rodila dva dečka. Leta 1425 je bila kiparju naročena izdelava tretjih vrat krstilnice, na katerih je delal s pomočjo obeh sinov, predvsem [[Vittorio Ghiberti|Viktorja]], in drugih sodelavcev do leta 1452. V tej dobi je začel pisati ''Komentarje'', ki so nekakšen pregled vse tedaj poznane umetnosti, pa tudi prikrita hvalnica njegove lastne sposobnosti. Zadnja leta je preživel brez ekonomskih težav in ob vsesplošnem priznanju javnosti. Umrl je leta 1455. ==Delo== Lorenzo Ghiberti je bil eden od umetnikov, ki so razvili florentinsko [[Italijanska renesansa#Umetnost|renesanso]] z novimi pogledi na [[gotika#pozna gotika|pozno gotiko]] tedanjega časa. Kakor veliki umetniki tistih let ([[Masaccio]], [[Donatello]]) je opustil odvečno dekoracijo ter toge telesne drže in se posvetil čim bolj naravnemu oblikovanju. Njegove figure združujejo eleganco mednarodne gotike s plastičnostjo [[starogrška umetnost|starogrških kipov]] in se vključujejo v ozadja s komaj naznačeno perspektivo. Podrobnosti njegovih del so natančne in popolnoma izoblikovane, kot rezultat kiparske in zlatarske sposobnosti umetnika. ==Galerija== <gallery> File:16 Gesù dinanzi a Pilato6.JPG|Druga vrata krstilnice (1403-24), detajl, 45x38 cm File:Niccolò di piero tedesco su dis. di ghiberti, vetrata dell'assunta, 1405, 10.JPG|Vitraž, ki ga je izdelal Niccolò di Piero Tedesco po kartonu Ghibertija (1404-05) File:Lorenzo Ghiberti - John the Baptist2.jpg|Janez Krstnik (1412-16), bron, 268 cm File:Lorenzo ghiberti, battesimo di cristo, 1427, 14.JPG|Jezusov krst (1417-27). krstni kamen v krstilnici, detajl File:Orsanmichele, san matteo di Ghiberti 03.JPG|Sveti Matej (1419-23), bron, 270 cm File:Porta del paradiso dopo il restauro 03.JPG|Tretja vrata krstilnice (1425-52) File:Lorenzo ghiberti, porta del paradiso, 1425-52, testine e cornici, 05.JPG|Tretja vrata krstilnice, detajl File:Porta del paradiso dopo il restauro 10 salomone e la regina di saba 2.jpg|Tretja vrata krstilnice, detajl File:Santo Stefano.jpg|Sveti Štefan (1427-28) – bron, 260cm File:Lorenzo ghinerti, sportello di ciborio con cristo re benedicente, 1450, da sant'egidio 02.JPG|vratca ciborija (1450), 35x22,3 cm </gallery> ==Priznanja== Po njem se imenuje ''Ghibertijev krater'' na [[Merkur]]ju. == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * Brunetti, G.: ''Ghiberti'', Firenze 1966. * Radke, M.: ''The Gates Of Paradise: Lorenzo Ghiberti’s Renaissance Masterpiece'', Yale University Press, 2007 {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ghilberti, Lorenzo}} [[Kategorija:Italijanski kiparji]] [[Kategorija:Italijanski zlatarji]] [[Kategorija:Italijanski umetnostni zgodovinarji]] q520ahg84v7h9xecjouj1w5dcpvptv9 Troussay (grad) 0 416681 5725022 5143518 2022-07-29T08:55:32Z Gerd Eichmann 153522 gallery added wikitext text/x-wiki To graščino v Chevernyju so zgradili v 15. stoletju ter jo v 16. stoletju okrasili (?). 1828 jo je podedoval zgodovinar L. de la Saussaye z [[Institut de France]] in pri arhitektu [[La Morandière|La Mordandièru]] naročil obnovo. Lastnik ga je polepšal z redkimi starinami iz okoliških vil in gradov, ki danes ne obstajajo več (npr. grad [[Bury]]). Dvorec je še danes naseljen in bogato opremljen z izbranim pohištvom, del pa je preurejen v muzej. <br><gallery class=center caption="Château de Troussay"> Château de Troussay-110-2008-gje.jpg Château de Troussay-114-2008-gje.jpg Château de Troussay-116-2008-gje.jpg Château de Troussay-118-2008-gje.jpg Château de Troussay-120-2008-gje.jpg Château de Troussay-122-Kinderstube-2008-gje.jpg </gallery> ==Viri== *The Chateaux of the Loire. Blois: Valoire publications – Leconte, 1997, 49. [[Kategorija:Gradovi v dolini Loare]] bfvsvtty7w6bhob0o28pyr6r5z2wwzg Billy Joel 0 417198 5724932 5652750 2022-07-28T18:41:50Z Yerpo 8417 /* Storm Front in River of Dreams */ np wikitext text/x-wiki {{infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Billy Joel | caption = Joel leta 2009 v [[Metropolitanska opera|Metropolitanski operi]] | background = solo_singer | birth_name = William Martin Joel | origin = [[Hicksville, New York]], ZDA | instrument = [[klavir]], [[vokal]] | genre = [[rock]], [[soft rock]], [[pop glasba|pop]], [[klasična glasba]] | years_active = 1965–danes | label = [[Columbia Records|Columbia]], Family Productions, [[Sony Classical]] | associated_acts = The Echoes, The Hassles, Attila, Billy Joel Band | notable_instruments = [[Steinway & Sons|Steinway Grand Piano]]<br>[[Hammond orgle]]<br>[[Baldwin Piano Company|Baldwin piano]]<br>[[Minimoog]] }} '''William Martin »Billy« Joel''',<ref name="erlewinejoel">{{cite web|url=http://www.billyjoel.com/biography/|title=Billy Joel Biography|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|date=|work=billyjoel.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> [[američani|ameriški]] [[glasbenik]], [[skladatelj]] in [[tekstopisec]], * [[9. maj]] [[1949]], [[Bronx]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]]. Od izdaje svojega prvega singla »Piano Man« leta 1973 je Joel šesti najbolje prodajani glasbeni izvajalec in tretji najbolje prodajani solo glasbenik v [[ZDA]].<ref name=RIAA>{{cite web|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=top_tallies&ttt=TAA#search_section|title=Top Selling Artists|author=|date=|work=riaa.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> Njegov kompilacijski album ''[[Greatest Hits (Billy Joel)#Greatest Hits Volume I & Volume II|Greatest Hits Vol. I & II]]'' je eden od najbolje prodajanih albumov v ZDA.<ref name=RIAA-2>{{cite web|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=top_tallies&ttt=T1A#search_section|title=Top Selling Albums|author=|date=|work=riaa.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> Joel je imel Top 40 skladbe v 70., 80. in 90. letih, skupaj 33 Top 40 hitov v ZDA, vse pa je napisal sam. Prav tako je osvojil 6 [[Grammy]]jev, nominiran pa je bil za 23 Grammyjev. Prodal je več kot 150 milijonov plošč, s katerimi je postal eden od najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev vseh časov.<ref>{{cite news|url=http://www.newsday.com/entertainment/music/backstage-pass-1.811987/billy-joel-named-kennedy-center-honoree-1.6060431|title=Billy Joel named Kennedy Center honoree|last=Gamboa|first=Glenn|date=12. september 2013|work=Newsday|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> Leta 1992 je bil Joel sprejet v Dvorano slavnih tekstopiscev, leta 1999 v [[Hram slavnih rokenrola]] in leta 2006 v Glasbeno dvorano slavnih Long Islanda. Leta 2001 je Joel prejel nagrado Johnnyja Mercerja iz Dvorane slavnih tekstopiscev. Leta 2013 je Joel prejel nagrado Kennedyjevega centra, kar je najvišje ameriško kulturno odlikovanje. Z izjemo skladb »All My Life« in »Christmas in Fallujah«, ki sta izšli leta 2007, je Joel po albumu ''[[River of Dreams]]'', ki je izšel leta 1993, prenehal s pisanjem [[pop rock]] skladb. Kljub temu še vedno hodi po turnejah, kjer izvaja skladbe iz vseh svojih obdobij. == Zgodnje življenje == William Martin Joel se je rodil 9. maja 1949 v [[Bronx]]u, kjer je odraščal v levittovski hiši na področju Levittowna, New York, ki se nahaja v mestu Oyster Bay. Leta 1963, ko so bile sprejete poštne številke, je to področje dobilo poštno številko Hicksvilla in je od tedaj del Hicksvilla.<ref name="htt">{{cite web|url=http://www.wnyc.org/shows/heresthething/2012/jul/30/transcript|title=Billy Joel|date=30. julij 2012|accessdate=10. april 2016|publisher=wnyc.org|work=Here's The Thing|language=en}}</ref> Joelov oče, Howard (rojen Helmuth) Joel, klasični pianist, je bil rojen v [[Nemčija|Nemčiji]] kot sin [[Judje|judovskega]] prodajalca in tovarnarja Karla Amsona Joela. Howard je nato emigriral v [[Švica|Švico]], kasneje pa je odšel v ZDA, da bi tako pobegnil [[Nacionalsocializem|nacističnemu režimu]]. Joelova mati, Rosalind, je bila rojena v [[Anglija|Angliji]] judovskim staršem, Philipu in Rebecci Nyman. Rosalind in Howard sta se leta 1957 ločila. Howard se je takrat preselil na [[Dunaj]]. Billy Joel ima sestro Judith in polbrata Alexandra Joela, dirigenta, ki je bil od leta 2001 do 2014 glasbeni direktor Staatstheatra Braunschweig.<ref name=Villager>{{cite web|url=http://www.thevillager.com/villager_12/billyjoel.html|title=Billy Joel grapples with the past|last=Tallmer|first=Jerry|date=22. julij 2003|work=thevillager.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alexanderjoel.com/biography|title=Alexander Joel: Biography|author=|date=|work=alexanderjoel.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> Klavirja se je, zaradi materinega vztrajanja, začel učiti že v zgodnjih letih. Njegova učitelja sta bila tudi znani ameriški pianist Morton Estrin<ref>{{cite web|url=http://www.mortonestrin.com/alumni.php|title=Past students of Morton Estrin|author=|date=|work=mortonestrin.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> in glasbenik Timothy Ford. Kot najstnik je Joel treniral [[boks]], da se je lahko branil.<ref>{{cite web|url=http://losangeles.cbslocal.com/2013/12/17/kennedy-center-honors-billy-joel-the-piano-man-in-a-new-york-state-of-mind/|title=Billy Joel: The Piano Man In A New York State Of Mind|author=|date=17. december 2013|work=losangeles.cbslocal.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> Joel je kratek čas uspešno boksal. Na amaterskih tekmah za Zlate rokavice je dosegel 22 zmag. Z boksom je opravil kmalu potem, ko si je na 24. tekmi zlomil nos.<ref name=classic>{{cite web|url=http://www.classicbands.com/joel.html|title=Billy Joel|author=|date=|work=classicbands.com.|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> Do leta 1967 je Joel obiskoval srednjo šolo v Hicksvillu, vendar šolanja ni zaključil. Da je pomagal svoji materi shajati, je Joel igral klavir v raznih barih, zaradi česar je včasih manjkal pri pouku. Nekoč je izpustil angleški izpit, ker je noč pred tem igral v baru.<ref>"Billy Joel Interview." ''The Charlie Rose Show''. PBS, 1993.</ref> Čeprav je bil Joel dober učenec, ob koncu zadnjega leta ni imel dovolj točk za zaključek šolanja. Raje kot da bi obiskoval poletno šolo, se je Joel odločil začeti glasbeno kariero: »Rekel sem si, k vragu s tem. Če ne grem na univerzo Columbia, grem na založbo Columbia Records, kjer ne potrebuješ srednješolske diplome.«<ref name="angry">{{cite book|last1=Bordowitz|first1=Hank|title=Billy Joel: The Life and Times of an Angry Young Man|year=2006|publisher=Billboard Books|location=|page=22|cobiss=|language=en}}</ref> Joel je nato podpisal pogodbo z založbo Columbia Records. Leta 1992 je na šolo naslovil esej in jo po 25 letih končal.<ref name=chronicle>{{cite web|url=http://www.nytimes.com/1992/06/26/style/chronicle-419092.html?scp=1&sq=%22billy%20joel%22%20hicksville%20diploma&st=cse|title=CHRONICLE|last=Brozan|first=Nadine|date=26. junij 1992|work=[[The New York Times]].|accessdate=10. april 2016|language=en}}</ref> == Glasbena kariera == === Zgodnja kariera === Na Joela so vplivali zgodnji [[Rock & roll]] in [[R&B]] izvajalci, kot so [[The Beatles]], [[The Drifters]] in [[The Four Seasons]]. Sam je prisegal na nezahtevna besedila in strukturirane pop melodije.<ref>Tamarkin, Jeff. "Joel, Billy." ''Oxford Music Online [Oxford UP]''. Oxford University Press, n.d. Web. 5. oktober 2015.</ref> Po nastopu skupine The Beatles na oddaji [[The Ed Sullivan Show]], se je Joel odločil za glasbeno kariero. V nekem intervjuju je povedal, da mu je njihov nastop spremenil življenje. »Do tistega trenutka si nikoli nisem mislil, da bom v svoji karieri igral [[rock]]. Ko sem videl štiri fante, ki sem jim je videlo da niso prišli iz [[Hollywood]]a, ki so igrali lastne skladbe in instrumente ter posebej, ker si lahko opazil takšen pogled na [[John Lennon|Lennonovemu]] obrazu – izgledal je kot da vedno govori: 'J--- se!' – sem rekel: 'Poznam te fante, lahko se zanesem nanje, jaz sem tak kot oni.' To je stvar, ki jo bom počel – igral v rock skupini'.«<ref>{{cite web|url=http://www.cbsnews.com/news/10-musicians-who-saw-the-beatles-standing-there/|title=10 musicians who saw the Beatles standing there|last=Crandall|first=Bill|date=6. februar 2014|work=cbsnews.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> [[Slika:Attila-attila.jpg|right|thumb|Small in Joel na naslovnici edinega albuma skupine Attila]] Joel se je nato pridružil skupini The Echoes,<ref name="sing365">{{cite web|url=http://www.sing365.com/music/lyric.nsf/Billy-Joel-Biography/B5E6E558FEF8C8D1482568700013A7BC|title=BILLY JOEL BIOGRAPHY|author=|date=|work=sing365.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> ki je izvajala predvsem priredbe skupin iz obdobja »Britanske invazije«. Skupina je začela s snemanji leta 1965. Joela je prvotno, kot pianista za Bobbyja Veeja, najel Snuff Garret. Joel, ki je bil v tem času star 16 let, je igral klavir tudi na nekaj ploščah, ki so izšle pri založbi Kama Sutra Productions, in na ploščah, ki jih je produciral Shadow Morton. Joel je igral klavir tudi na demo verziji skladbe »Leader of the Pack«, ki je postala hit skupine Shangri-Las.<ref>{{cite web|url=http://www.bluebirdreviews.com/live-concerts/52-billy-joel-with-howard-stern-on-sirius-radio.html|title=Billy Joel with Howard Stern on Sirius Radio|author=|date=24. november 2010|work=bluebirdreviews.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Joel omenja, da je leta 1964 igral na snemanju skladbe »Remember (Walking in the Sand)« skupine Shangri-Las, vendar ni prepričan, če je igral na demo verziji ali na masterizirani verziji.<ref>{{cite web|url=https://books.google.si/books?id=ZwgEAAAAMBAJ&pg=PA13&dq=%2B%22artie+ripp%22+%2B%22red+bird%22&hl=en&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=%2B%22artie%20ripp%22%20%2B%22red%20bird%22&f=false|title=Billy Joel: 1994 Recipient of the The Century Award|author=|date=3. december 1994|work=Billboard.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Singl je produciral Artie Ripp,<ref>{{cite web|url=https://books.google.si/books?id=QUUEAAAAMBAJ&pg=PA5&dq=artie+ripp&hl=en&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=artie%20ripp&f=false|title=Leiber - Stoller - Goldner Present The Shangri-Las [advertisement]|author=|date=15. avgust 1964|work=Billboard.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> ki je kasneje prvi najel Joela kot solo izvajalca po Michaelu Langu, ki je dal Joelu denarni predujem.<ref>{{cite book|last1=Schruers|first1=Fred|title=Billy Joel: The Definitive Biography|year=2014|publisher=Crown Publishing|location=New York|page=|isbn=978-0-8041-4019-5|language=en}}</ref> Konec leta 1965 so se Echoesi preimenovali v Emeraldse, nato pa v »The Lost Souls«. Joel je zapustil skupino leta 1967 in se pridružil skupini The Hassles, ki je sklenila pogodbo z založbo United Artists Records.<ref>Joel, Billy. [http://www.oxfordmusiconline.com.ezproxy1.library.arizona.edu/subscriber/article/epm/13981?q=Billy+Joel&search=quick&pos=2&_start=1#firsthit]. Oxford Music Online, 15. junij 2015.</ref> V naslednjem letu in pol je skupina izdala štiri single in dva albuma (''The Hassles'' in ''Hour of the Wolf'').<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-hassles-mw0000866877|title=The Hassles: The Hassles|last=Woodstra|first=Chris|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=2. maj 2016|language=en}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/hour-of-the-wolf-mw0000846523|title=The Hassles: Hour of the Wolf|last=Woodstra|first=Chris|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=2. maj 2016|language=en}}</ref> Oba albuma sta bila komercialno neuspešna. Leta 1969 sta Joel in bobnar [[Jon Small]] zapustila skupino in ustanovila duet »Attila«. Julija 1970 sta izdala istoimenski debitantski album.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/attila-mw0000815795|title=Attila: Attila|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=2. maj 2016|language=en}}</ref> Duet je razpadel oktobra, ko je Joel pričel razmerje s Smallovo ženo, Elizabeth, s katero se je kasneje poročil.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/artist/attila-mn0001412274/biography|title=Attila: Biography|last=Proefrock|first=Stacia|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> === ''Cold Spring Harbor'' === Joel je sklenil pogodbo z založbo [[Family Productions]],<ref name=spyripp>{{cite web|url=https://books.google.si/books?id=G6J2BiVlRBkC&pg=PA73&dq=artie+ripp&hl=en&sa=X&ei=-zKSVZP_NMH4yQSK1oKgCw&redir_esc=y#v=onepage&q=artie%20ripp&f=false|title=An Innocent Man|author=Goodman, Fred|date=marec 1991|work=Spy.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> pri kateri je posnel svoj prvi studijski album ''[[Cold Spring Harbor (album)|Cold Spring Harbor]]'' (povezava z istoimenskim mestom na [[Long Island]]u<ref>{{cite web|url=https://www.google.si/maps/place/Cold+Spring+Harbor,+NY,+Zdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike/@40.8604474,-73.4853325,13z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x89e82811841a0c67:0x14d1a408fc6926ea|title=Cold Spring Harbor, NY, Združene države Amerike|author=|date=|work=google.si.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref>). Ripp opisuje, da je za Joelovo podporo porabil 450.000 dolarjev.<ref name=spyripp/> Kljub temu je bil album masteriziran na napačni hitrosti, zato je bil album tehnično in komercialno neuspešen.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/cold-spring-harbor-mw0000194331/awards|title=Billy Joel: Cold Spring Harbor - Awards|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Na albumu sta izšli popularni skladbi »She's Got a Way« in »Everybody Loves You Know«, vendar sta bili neopaženi, dokler nista izšli na albumu v živo ''[[Songs in the Attic]]'' leta 1981.<ref name=attic>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/songs-in-the-attic-mw0000650317|title=Billy Joel: Songs in the Attic|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Založba Columbia je leta 1983 izdala remasterizirano verzijo albuma ''Cold Spring Harbor''. Joel je konec leta 1971 pričel s promocijsko turnejo, na kateri je koncertiral s svojo spremljevalno skupino (Rhys Clark na bobnih, Al Hertzberg na kitari in Larry Russell na bas kitari) po [[ZDA]] in [[Portoriko|Portoriku]] kot predskupina skupinam, kot so The J. Geils Band, [[The Beach Boys]] in [[Taj Mahal]]. Joelov nastop na portoriškem festivalu »May Y Sol Pop Festival«<ref>{{cite web|url=http://www.marysolfestival.com/performers/billy-joel|title=Performers: Billy Joel|author=|date=|work=marysolfestival.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> je bil v javnosti dobro sprejet in zanimanje za njegovo glasbo se je povečalo.<ref name="angry"/> Spomladi leta 1972 je [[Filadelfija|filadelfijska]] radio postaja WMMR-FM začela predvajati koncertni posnetek skladbe »Captain Jack«, ki je na Vzhodni obali postala hit. Herb Gordon, izvršni direktor založbe Columbia Records, je slišal Joelovo glasbo in ga predstavil založbi. Leta 1972 je Joel z založbo Columbia sklenil pogodbo in se preselil v [[Los Angeles]], kjer je živel naslednja tri leta.<ref name="erlewinejoel"/><ref>{{cite news|url=http://www.thevillager.com/villager_12/billyjoel.html|first=Jerry|last=Tallmer|title=Billy Joel grapples with the past|work=The Villager|location=New York|date=23. julij 2003|accessdate=11. april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100721034127/http://www.thevillager.com/villager_12/billyjoel.html|archivedate=21. julij 2010|language=en}}</ref> Pol leta je kot »Bill Martin« delal v baru »The Executive Room« na ulici [[Wilshire Boulevard]]. O baru je kasneje napisal hit skladbo »Piano Man«.<ref>{{cite web|url=http://www.popspotsnyc.com/billy_joel_piano_man/|title=Billy Joel-Piano Man|last=Egan|first=Bob|date=|work=popspotsnyc.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> === Zgodnja leta pri založbi Columbia: 1973–1976 === Kljub novi pogodbi je bil Joel še vedno vezan z založbo Family Productions. Artie Ripp je Joelovo prvo pogodbo prodal založbi Columbia. [[Walter Yetnikoff]], takratni predsednik založbe Columbia, je konec 70. let odkupil pravice Joelovih skladb. Pravice je dal Joelu kot darilo za rojstni dan.<ref>{{cite web|url=http://www.nytimes.com/2010/10/29/movies/29last.html?adxnnl=1&pagewanted=2&adxnnlx=1330667106-wZ7ekxAk4zTJ9gnyg65+fw&_r=0|title=Brenda, Eddie, Billy and Friends Bury a Ballpark|last=Holden|first=Stephen|date=28. oktober 2010|work=nytimes.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> V dokumentarnem filmu ''The Last Play at Shea'' je Yetnikoff dejal, da je moral Rippu groziti, da je prekinil pogodbo.<ref>''The Last Play at Shea'' (dokumentarni film). 2010. Intervju z Yetnikoffom.</ref> Joelov prvi album pri založbi Columbia je bil ''[[Piano Man (album)|Piano Man]]'', ki je izšel leta 1973.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/piano-man-mw0002012463|title=Billy Joel: Piano Man|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Kljub skromni prodaji je skladba »Piano Man« postala ena izmed najznačilnejših Joelovih skladb, s katero je končal skoraj vsak koncert. Istega leta se je spremenila zasedba Joelove spremljevalne skupine. Kitarista Ala Hertzberga je nadomestil Don Evans, basista Larryja Russella je zamenjal Patrick McDonald, katerega je konec leta 1974 nadomestil [[Doug Stegmeyer]], ki je z Joelom igral do leta 1989. Bobnar Rhys Clark in kitarist Tom Whitehorse sta ostala v skupini, pridružil pa se ji je še klaviaturist in saksofonist Johnny Almond. Skupina je koncertirala po ZDA in Kanadi. Joelovo ustvarjanje je kmalu poželo več zanimanja; leta 1974 je [[Helen Reddy]] priredila in posnela Joelovo skladbo »You're My Home«.<ref name=words>{{cite book|title=The Words and Music of Billy Joel|pages=24-25, 124|last=Bielen|first=K.|publisher=ABC-CLIO|year=2011|isbn=9780313380167|language=en}}</ref> [[Slika:Billy-joel-the-entertainer.jpg|left|thumb|Joel na naslovnici singla »The Entertainer« (1975)]] Drugi album pri založbi Columbia, ''[[Streetlife Serenade]]'', je Joel posnel v [[Los Angeles]]u.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/streetlife-serenade-mw0000190511|title=Billy Joel: Streetlife Serenade|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Njegov takratni menedžer je bil Jon Troy, dolgoletni prijatelj iz New Yorka. Troyja je na položaju menedžerja kmalu nadomestila Joelova žena Elizabeth.<ref>{{cite web|last=Chesher|first=Cat|url=http://everybodyishotisdead.blogspot.com/2006_05_01_archive.html|title=Everybody I Shot is Dead|work=everybodyishotisdead.blogspot.com|date=|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> ''Streetlife Serenade'' vsebuje reference o predmestju in notranjosti mesta. Album je najbolj znan po skladbi »The Entertainer«, ki se je uvrstila na 34. mesto ameriške lestvice.<ref name=chart3>{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/284376/billy-joel/chart?page=2&f=379|title=Billy Joel - Chart history #3|author=|date=|work=billboard.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Razočaran, ker je bila skladba »Piano Man« predolga za predvajanje po radiu, je Joel napisal »The Entertainer« kot sarkastičen odgovor: »If you're gonna have a hit, you gotta make it fit, so they cut it down to 3:05«.<ref>{{cite web|url=http://www.billyjoel.com/song/entertainer-7/|title=The Entertainer|author=|date=|work=billyjoel.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Čeprav je album pogosto označen kot eden izmed Joelovih slabših albumov (Joel ga ni maral), vsebuje znani skladbi »Los Angelenos« in »Root Beer Rag«, instrumentalno skladbo, ki jo je Joel pogosto izvajal v živo. Konec leta 1975 je Joel igral klavir in orgle na nekaj skladbah albuma [[Bo Diddley|Boja Diddleyja]] ''The 20th Anniversary of Rock 'n' Roll''.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-20th-anniversary-of-rock-n-roll-mw0000852783/credits|title=Bo Diddley: The 20th Anniversary of Rock N' Roll - Credits|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Razočaran nad Los Angelesom se je Joel leta 1976 vrnil v New York, kjer je posnel nov album ''[[Turnstiles (album)|Turnstiles]]'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/turnstiles-mw0000650318|title=Billy Joel: Turnstiles|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> prvi album, ki ga je posnel z zasedbo, ki je kasneje postala »Billy Joel Band«.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/turnstiles-mw0000650318/credits|title=Billy Joel: Turnstiles - Credits|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Album je produciral James William Guercio (takratni producent skupine [[Chicago (glasbena skupina)|Chicago]]), Joel pa je najprej posnel album s člani skupine [[Elton John|Eltona Johna]]. Ker z rezultatom ni bil zadovoljen, je Joel skladbe posnel še enkrat, tokrat s »svojo« zasedbo. Skladba »Say Goodbye to Hollywood« je bila manjši hit; Ronnie Spector je posnela priredbo skladbe,<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Ronnie-Spector-The-E-Street-Band-Say-Goodbye-To-Hollywood-Baby-Please-Dont-Go/release/3121841|title=Ronnie Spector & The E Street Band* ‎– Say Goodbye To Hollywood / Baby Please Don't Go|author=|date=|work=discogs.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> prav tako pa je skladbo priredil in posnel Nigel Olsson.<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Nigel-Olsson-Say-Goodbye-To-Hollywood/release/4588300|title=Nigel Olsson ‎– Say Goodbye To Hollywood|author=|date=|work=discogs.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> V radijskem intervjuju iz leta 2008 je Joel pojasnil, da skladbe v živo ne izvaja več zaradi težav z visokimi toni, ki se pojavljajo v skladbi. Kljub temu je skladbo v živo, prvič po letu 1982, izvedel leta 2014 v [[Hollywood Bowl]]u.<ref>{{cite web|url=http://www.setlist.fm/setlist/billy-joel/2014/hollywood-bowl-hollywood-ca-33c0f895.html|title=Billy Joel Setlist at Hollywood Bowl|author=|date=|work=setlist.fm.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Skladba »New York State of Mind« ni nikoli izšla kot singl, vendar je vseeno postala ena izmed Joelovih najznačilnejših skladb; skladbo sta predelala in posnela tako [[Barbra Streisand]]<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/streisand-superman-mw0000652503|title=Barbra Streisand: Streisand Superman|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> kot [[Tony Bennett]]. Ostale znane skladbe z albuma so: »Summer, Highland Falls«, »Miami 2017 (Seen the Lights Go Out on Broadway)«, »Say Goodbye to Hollywood« (verzija v živo je postala Top 40 hit) in »Prelude/Angry Young Man«. === ''The Stranger'' in ''52nd Street'' === Založba Columbia je Joela predstavila Philu Ramoneu, ki je produciral Joelovih naslednjih šest studijskih albumov. Naslednji album ''[[The Stranger (album)|The Stranger]]''<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-stranger-mw0000190392|title=Billy Joel: The Stranger|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> je požel velik komercialni uspeh. Z njega so izšli štirje Top 25 hiti: »Just the Way You Are« (3. mesto), »Movin' Out« (17. mesto), »Only the Good Die Young« (24. mesto) in »She's Always a Woman« (17. mesto).<ref name="charts">{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/284376/billy-joel/chart|title=Billy Joel - Chart history|author=|date=|work=billboard.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Joelov prvi Top 10 album, ''The Stranger,'' je postal večkrat platinast, dosegel pa je 2. mesto na lestvici<ref name="billboard200">{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/284376/billy-joel/chart?f=305|title=Billy Joel - Billboard 200|author=|date=|work=billboard.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> in je presegel prodajo albuma ''Bridge over Troubled Water'', [[Simon & Garfunkel|Simona & Garfunkla]],<ref>{{cite news|url=http://www.reuters.com/article/pressRelease/idUS154750+31-Jul-2008+PRN20080731|title=The Return of 'The Stranger – 30th Anniversary Legacy Edition of Billy Joel's Top-Selling...|date=31. julij 2008|publisher=Reuters |accessdate=11. april 2016 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/20120726115257/http://www.reuters.com/article/pressRelease/idUS154750+31-Jul-2008+PRN20080731 |archivedate=26. julij 2012|language=en}}</ref> ki je bil pred tem najbolje prodajan album založbe Columbia. ''The Stranger'' prav tako vsebuje skladbo »Scenes from an Italian Restaurant«, ki je tudi postala ena od Joelovih najbolj znanih skladb. Skladba »Just the Way You Are«, ki jo je Joel napisal za svojo prvo ženo, Elizabeth, je osvojila ''[[Grammy|Grammyja za posnetek leta]]'' in ''Grammyja za skladbo leta''.<ref name="grammys">{{cite web|url=https://www.grammy.com/nominees/search?artist=%22Billy+Joel%22&field_nominee_work_value=&year=All&genre=All|title=Past Winners - Billy Joel|author=|date=|work=grammy.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Joel je novico izvedel na turneji v [[Pariz]]u, pozno ponoči v svoji hotelski sobi.<ref name="sing365"/> Revija ''[[Rolling Stone]]'' je album ''The Stranger'' uvrstila na 70. mesto svojega [[Seznam petstotih najboljših albumov vseh časov po reviji Rolling Stone|seznama 500. najboljših albumov vseh časov]].<ref>{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/500-greatest-albums-of-all-time-20120531/billy-joel-the-stranger-20120524|title=70. Billy Joel, 'The Stranger'|author=|date=31. maj 2012|work=rollingstone.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> [[Slika:Billy-joel-52nd-street.jpg|right|thumb|Joel na naslovnici albuma ''52nd Street'' (1978)]] Za naslednji Joelov album ''[[52nd Street (album)|52nd Street]]'', ki je izšel leta 1978, so bila pričakovanja visoka.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/52nd-street-mw0000190509|title=Billy Joel: 52nd Street|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Joel je album poimenoval po slavni ulici 52nd Street, ki se nahaja na [[Manhattan|Manhattnu]],<ref>{{cite web|url=https://www.google.si/maps/place/W+52nd+St,+New+York,+NY,+Zdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike/@40.7635447,-73.9873812,17z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x89c258570bcccbf1:0xb7b3eaecb182c7ef|title=W 52nd St, New York, NY, Združene države Amerike|author=|date=|work=google.si.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> v času izdaje albuma pa je bil na ulici eden izmed sedežev založbe Columbia. Prodanih je bilo več kot 7 milijonov izvodov tega albuma, ki se je uvrstil na 1. mesto lestvice,<ref name="billboard200"/> z njega pa so izšli naslednji hiti: »My Life« (3. mesto), »Big Shot« (14. mesto) in »Honesty« (24. mesto).<ref name="charts"/> Priredba skladbe »My Life« (zapel jo je Gary Bennett) je postala naslovna skladba televizijske serije »Bossom Budies«, kjer je igral tudi [[Tom Hanks]].<ref>{{cite web|url=http://www.retroist.com/2014/02/07/weird-facts-about-bosom-buddies/|title=Weird Facts About the TV Show, “Bosom Buddies”|last=Boone|first=Brian|date=7. februar 2014|work=retroist.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> ''52nd Street'' je osvojil ''Grammyja za najboljšo moško pop izvedbo'' in ''Grammyja za album leta''.<ref name="grammys"/> To je bil Joelov prvi album, ki je izšel tudi na zgoščenki.<ref>{{cite web|url=http://www.sony.net/Fun/SH/1-20/h5.html|title=Sony History: A Great Invention 100 Years On|work=[[Sony]]|accessdate=11. april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080802133849/http://www.sony.net/Fun/SH/1-20/h5.html|archivedate=2. avgust 2008|language=en}}</ref> Leta 1979 je Joel odpotoval v [[Havana|Havano]] na [[Kuba|Kubo]], kjer se je udeležil zgodovinskega Havana Jam festivala, ki je potekal od 2. do 4. marca, nastopili pa so še [[Rita Coolidge]], [[Kris Kristofferson]], [[Stephen Stills]], CBS Jazz All-Stars, The Trio of Doom, Fania All-Stars, Billy Swan, Bonnie Bramlett, Mike Finnegan, [[Weather Report]] in številni kubanski izvajalci, kot so Pacho Alonso, Tata Güines in Orquesta Aragón.<ref>{{cite web|url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20073162,00.html|title=Billy Joel Rocks Cuba|work=People|last=Jerome|first=Jim|date=19. marec 1979|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Joelov nastop je dokumentiran v dokumentarnem filmu ''Havana Jam '79'', ki ga je posnel Ernesto Juan Castellanos. === Zgodnja 80. leta === Zaradi uspeha klavirskih balad, kot so »Just the Way You Are«, »She's Always a Woman« in »Honesty«, so nekateri kritiki Joela poimenovali »balladeer« in »soft rocker«. Joel ni maral teh nadimkov, zato je želel z novim albumom ''[[Glass Houses]]''<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/glass-houses-mw0000190390|title=Billy Joel: Glass Houses|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> pokazati, da lahko piše skladbe tršega rocka. Na naslovnici novega albuma je fotografija Joela v usnjenem suknjiču, ki bo vrgel kamen v stekleno hišo. ''Glass Houses'' je dosegel prvo mesto lestvice, kjer je ostal šest tednov.<ref name="billboard200"/> Z njega so izšli hiti, kot so »You May Be Right« (7. mesto), »Don't Ask Me Why« (19. mesto), »Sometimes a Fantasy« (36. mesto) in »It's Still Rock and Roll to Me«. Slednji je postal prvi Joelov singl, ki se je uvrstil na prvo mesto lestvice.<ref name="charts"/> »It's Still Rock and Roll to Me« je med Top 10 lestvice [[Billboard Hot 100]] ostal 11 tednov in je bil po mnenju medija American Top 40 7. največji hit leta 1980. ''Glass Houses'' je osvojil ''Grammyja za najboljšo moško vokalno rock izvedbo''.<ref name="grammys"/> Leta 1981 je osvojil tudi nagrado ''American Music Award za najljubši album v pop in rock kategoriji''.<ref>{{cite web|url=http://www.theamas.com/winners-database/?winnerKeyword=&winnerYear=1981&winnerCategory=|title=Winners Database: 1981|author=|date=|work=theamas.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Zadnja skladba z albuma »Through The Long Night« (B-stran singla »It's Still Rock and Roll to Me«) je uspavanka, kjer se je Joel predstavil s harmoniziranjem skladbe, katere navdih je bila skladba »Yes It Is« skupine [[The Beatles]].<ref name="angry"/> [[Slika:Billy-joel-songs-in-the-attic.jpg|left|thumb|Naslovnica albuma ''Songs in the Attic'' (1981)]] Joelov naslednji album, ''[[Songs in the Attic]]'',<ref name=attic/> je zbirka živih izvedb manj znanih Joelovih skladb z začetka njegove kariere. Posnetki so bili narejeni v večjih dvoranah in nočnih klubih junija in julija 1980. Album je predstavil Joelove manj znane skladbe oboževalcem, ki so pričeli Joela poslušati po izdaji albuma ''The Stranger'' leta 1977. Album je dosegel 8. mesto na Billboardovi lestvici.<ref name="billboard200"/> Z albuma sta izšla singla: »Say Goodbye to Hollywood« (17. mesto) in »She's Got a Way« (23. mesto).<ref name="charts"/> Prodanih je bilo več kot 3 milijone izvodov albuma. Čeprav ni bil tako uspešen kot nekateri predhodni albumi, ga Joel obravnava kot uspeh.<ref name="angry"/> Naslednji val Joelove kariere je povezan s snemanjem naslednjega albuma ''[[The Nylon Curtain]]''.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-nylon-curtain-mw0000194332|title=Billy Joel: The Nylon Curtain|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> S tem albumom je Joel postal bolj ambiciozen glede svojega pisanja besedil. Tako sta nastali skladbi z aktualno tematiko, »Allentown« in »Goodnight Saigon«. Joel je dejal, da je želel, da bi album opisoval njegova čustva o »Ameriških sanjah« in spremembi ameriške politike v dobi [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]].<ref name="ncvideo">{{cite video|url=https://www.youtube.com/watch?v=Pqc4U8uWTRU |title=Billy Joel - Billy Joel on The NYLON CURTAIN - from THE COMPLETE ALBUMS COLLECTION|publisher=YouTube|language=en}}</ref> Joel je poskušal biti bolj ambiciozen tudi v uporabi snemalnega studia. Dejal je, da je želel na albumu ustvariti mojstrovino, zato je v studiu preživel več časa, da je lahko bolj obdeloval zvok albuma, kot je to počel pri prejšnjih albumih.<ref name="ncvideo"/> Produkcija albuma ''The Nylon Curtain'' se je pričela konec leta 1981. Produkcija je bila nato za nekaj časa ustavljena, ker je Joel doživel hudo prometno nesrečo z motorjem, 15. aprila 1982, pri kateri si je poškodoval roke.<ref>{{cite web|url=http://articles.chicagotribune.com/1990-02-11/entertainment/9001120413_1_billy-joel-roll-piano-man-scars|title=The Piano Man Changes Tunes|last=Kot|first=Greg|date=11. februar 1990|work=articles.chicagotribune.com.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> Kmalu zatem je okreval in dokončal album v nekaj tednih. Leta 1982 je Joel odšel na krajšo promocijsko turnejo. Eden od zadnjih koncertov turneje, 30. decembra 1982 v New Yorku,<ref>{{cite web|url=http://www.setlist.fm/setlist/billy-joel/1982/nassau-veterans-memorial-coliseum-uniondale-ny-3d73153.html|title=Billy Joel Setlist at Nassau Veterans Memorial Coliseum, Uniondale, NY, USA|author=|date=|work=setlist.fm.|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> je bil posnet in je izšel kot ''Live from Long Island''. Koncert je leta 1983 prenašal kanal [[HBO]], kasneje pa je postal dostopen na [[videokaseta|videokaseti]].<ref>{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0299537/?ref_=ttfc_fc_tt|title=Billy Joel: Live from Long Island (1983)|author=|date=|work=[[IMDb]].|accessdate=11. april 2016|language=en}}</ref> ''The Nylon Curtain'' se je uvrstil na 7. mesto lestvice,<ref name="billboard200"/> delno tudi zaradi videospotov singlov »Allentown« in »Pressure«, ki jih je predvajal kanal [[MTV]]. Singl »Allentown« je bil šest tednov uvrščen na 17. mesto lestvice [[Billboard Hot 100]],<ref name="charts"/> postal je ena od najbolj predvajanih skladb po radiju leta 1982 in najuspešnejša skladba z že omenjenega albuma, pred skladbama »Pressure«, ki je tri tedne držala 20. mesto lestvice, in »Goodnight Saigon«, ki je dosegla 56. mesto.<ref name="charts"/><ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=7694|title=GOODNIGHT SAIGON by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> === Christie Brinkley, ''An Innocent Man'' in ''The Bridge'' === Joelov naslednji album se je nekoliko odmaknil od resnih tematik albuma ''The Nylon Curtain'' v nekoliko lažji ton. ''[[An Innocent Man]]'' je Joelov poklon [[R&B]] glasbi 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Z albuma je izšel tudi drugi Joelov hit, »Tell Her About It«, ki je na Billboardovi lestvici dosegel prvo mesto.<ref name="charts"/> Album je dosegel 4. mesto na ameriški lestvici in 2. mesto na britanski lestvici.<ref name="billboard200"/><ref name="ukalbums">{{cite web|url=http://www.officialcharts.com/artist/16696/billy-joel/|title=Official Charts: Billy Joel - Albums|author=|date=|work=officialcharts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Z njega je izšlo šest singlov, ki so bili vsi uvrščeni med Top 30, kar je največ v Joelovi karieri.<ref name="charts"/> Album je bil dobro sprejet med kritiki, Stephen Thomas Erlewine, glavni urednik portala [[AllMusic]] pa je dejal, da je Joel na albumu pokazal vrhunsko formo.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/an-innocent-man-mw0000190510|title=Billy Joel: An Innocent Man|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> V času, ko je album izšel, je radijska postaja WCBS-FM začela predvajati skladbo »Uptown Girl« tako v rednem programu, kot v oddaji Doo Wop Live.<ref>Joelov intervju s Howardom Sternom. 2011.</ref> Skladba je po izdaji postala svetovna uspešnica. Videospot prikazuje igralko in manekenko [[Christie Brinkley]] kot dekle višjega sloja, ki pripelje svoj avtomobil na bencinsko črpalko, kjer službuje Joelov lik. Na koncu spota se Joelov lik z dekletom odpelje na motorju.<ref name="videos">{{cite web|url=http://uproxx.com/music/35-billy-joel-music-videos-ranked/|title=Here Are All Of Billy Joel’s Music Videos, Ranked|last=Tabrys|first=Jason|date=8. maj 2015|work=uproxx.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Ko se je Brinkleyjeva, po Joelovem vabilu za igranje v videospotu, prvič srečala z Joelom, je bila prva stvar, ki ji jo je Joel povedal »Ne znam plesati«. Brinkleyjeva ga je morala zato naučiti plesne korake, ki jih je kasneje Joel uporabil v videospotu. Tako se je začelo razmerje med Joelom in Brinkleyjevo, ki je kasneje vodilo do njune poroke.<ref name="erlewinejoel"/> Skladba »Easy Money«, za katero navdih je bil [[Wilson Pickett]], je bila leta 1983 predvajana v istoimenskem filmu [[Rodney Dangerfield|Rodneyja Dangerfielda]].<ref>{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0085470/soundtrack?ref_=tt_trv_snd|title=Easy Money (1983) - Soundtracks|author=|date=|work=[[IMDb]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> [[File:Christie Brinkley by David Shankbone.jpg|right|thumb|Joelova druga žena Christie Brinkley, ki je nastopila v nekaterih Joelovih videospotih]] Decembra je naslovna skladba »An Innocent Man« izšla kot singl in je dosegla 10. mesto na ameriški lestvici ter 8. mesto na britanski lestvici.<ref name="charts"/><ref name="uksingles">{{cite web|url=http://www.officialcharts.com/artist/16696/billy-joel/|title=Official Charts: Billy Joel - Singles|author=|date=|work=officialcharts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Marca 1984 je izšel singl »The Longest Time«, ki je dosegel 14. mesto lestvice [[Billboard Hot 100]] in 1. mesto lestvice [[Adult Contemporary chart]].<ref name="charts"/> Poleti je izšel singl »Leave a Tender Moment Alone«, ki je dosegel 27. mesto, singl »Keeping the Faith« pa je januarja 1985 dosegel 18. mesto.<ref name="charts"/> V videospotu »Kepping the Faith« igra Christie Brinkley »rdečelasko v [[Chevrolet]]u«.<ref name="videos"/> ''An Innocent Man'' je bil nominiran za ''Grammyja za album leta'', vendar je Grammyja prejel [[Michael Jackson|Jacksonov]] album ''[[Thriller (album)|Thriller]]''.<ref>{{cite web|url=http://www.awardsandshows.com/features/grammy-awards-1984-232.html|title=Grammy Awards 1984|author=|date=|work=awardsandshows.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Joel je sodeloval v superskupini »USA for Africa« in skladbi »We Are The World« leta 1985.<ref>{{cite web|url=http://www.vulture.com/2015/03/37-we-are-the-world-performers-ranked.html|title=Ranking the 37 Contributors to ‘We Are the World’|last1=Fox|first1=Jesse David|last2=Charlton|first2=Lauretta|date=6. marec 2015|work=vulture.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Po uspehih albuma ''An Innocent Man'' je bil Joel naprošen, da bi izdal album svojih najuspešnejših singlov. To ni bilo prvič, da bi bilo govora o tej temi, vendar je Joel smatral albume največjih uspešnic kot označevalce konca kariere. Kljub temu je pristal na ponudbo in tako je izšel dvojni album ''[[Greatest Hits (Billy Joel)#Greatest Hits Volume I & Volume II|Greatest Hits Vol. I & II]]''.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/greatest-hits-vols-1-2-1973-1985-mw0000650316|title=Billy Joel: Greatest Hits, Vols. 1-2 (1973-1985)|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Posneti in izdani sta bili novi skladbi »You're Only Human (Second Wind)« in »The Night Is Still Young«, ki sta izšli kot singla v promocijo albumu. Oba sta se uvrstila med Top 40, dosegla sta 9. in 34. mesto lestvice.<ref name="charts"/> ''Greatest Hits Vol. I & II'' je bil uspešen in je postal dvakrat diamanten, prodanih pa je bilo 11,5 milijona izvodov. Album je prav tako eden izmed najbolje prodajanih albumov v zgodovini ameriške glasbe.<ref name=RIAA-2/> Joel je vzporedno z albumom ''Greatest Hits Vol. I & II'' izdal dvojni video album, ki je bil kompilacija promocijskih videospotov, ki so bili posneti vse od leta 1977.<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Billy-Joel-The-Video-Album-Volume-II/release/2704647|title=Billy Joel ‎– The Video Album - Volume II|author=|date=|work=discogs.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Skupaj z videospoti, ki jih je Joel posnel za nova singla, je posnel še videospot za svoj prvi hit »Piano Man«. Čeprav se je uvrstil med Top 10, Joelov naslednji album ''[[The Bridge (album)|The Bridge]]'' ni dosegel takšnega uspeha kot njegovi predhodniki, z njega pa sta izšli uspešnici »A Matter of Trust« in »Modern Woman«,<ref name="bridge">{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-bridge-mw0000194333|title=Billy Joel: The Bridge|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> ki sta bili uporabljeni v filmu ''[[Ruthless People]]'',<ref>{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0091877/soundtrack|title=Ruthless People (1986) - Soundtracks|author=|date=|work=[[IMDb]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> črni komediji režiserjev filma ''[[Airplane!]]''. V videospotu skladbe »A Matter of Trust« je Joel prikazan, kako igra kitaro [[Gibson Les Paul]] z avtogramom [[Les Paul|Lesa Paula]].<ref name="videos"/> Balada »This is the Time« se je uvrstila na 18. mesto lestvice.<ref name="charts"/> 18. novembra 1986 je bila daljša verzija skladbe »Big Man on Mulberry Street« uporabljena v epizodi 3. sezone serije [[Moonlighting]]. Naslov epizode je bil prav tako imenovan »Big Man in Mulberry Street«.<ref>{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt0651045/|title=Moonlighting (1985–1989) - Big Man on Mulberry Street|author=|date=|work=[[IMDb]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> ''The Bridge'' je bil Joelov zadnji album, ki je nosil logotip založbe Family Productions. Joel je leta 2008 v intervjuju za revijo ''Performing Songwriter'' dejal, da album ''The Bridge'' zanj ni dober album.<ref>{{cite web|url=http://performingsongwriter.com/back-issues/2008-back-issues/issue-111-julyaugust-2008/|title=Performing Songwriter: Issue 111, July/August 2008|author=|date=julij 2008|work=performingsongwriter.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> === Turneja po Sovjetski zvezi === Oktobra 1986 so Joel in člani njegove skupine začeli načrtovati turnejo po [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Ta turneja je postala ena od prvih ameriških rock turnej, ki je bila izvedena na [[Vzhodni blok|Vzhodu]] po postavitvi [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]].<ref>{{cite web|url=http://www.nytimes.com/2006/01/24/arts/extra/24artsextra-joel.html?8dpc=&_r=1&oref=login&pagewanted=print|title=At Garden, Billy Joel Is Out to Prove He's in Control|last=Sinagra|first=Laura|date=24. januar 2006|work=[[The New York Times]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Turneja je vključevala žive koncerte v dvoranah v [[Moskva|Moskvi]], [[Sankt Peterburg|Leningradu]] in [[Tbilisi]]ju. Joel je s svojo družino (vključno s svojo mlado hčerko [[Alexa Ray Joel|Alexo]]) in spremljevalno skupino šel na turnejo avgusta 1987.<ref>{{cite web|url=http://www.ew.com/article/1996/08/09/billy-joel-rocked-ussr-1987|title=Billy Joel rocked the USSR in 1987|last=Sauter|first=Michael|date=9. avgust 1996|work=ew.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Turnejo so posneli in izdali, koncerte pa so v živo prenašali po vsem svetu. Večina publike je potrebovala dolgo časa, da se je med Joelovimi energičnimi koncerti ogrela, kar je nekaj, kar se Joelu ni zgodilo nikjer drugje, kjer je kdaj nastopal. Joel je dejal, da so bili oboževalci obsijani z velikimi reflektorji in vsak, ki je užival, je »zmrznil«. Oboževalce, ki so »preveč uživali«, je odstranila varnostna služba.<ref name=SeattelWeekly>{{cite web|title=Letters to the Editor (14. november 2007).|url=http://www.seattleweekly.com/2007-11-14/news/letters-to-the-editor.php?page=full|website=Seattle Weekly|accessdate=12. april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080117165213/http://www.seattleweekly.com/2007-11-14/news/letters-to-the-editor.php?page=full|archivedate=17. januar 2008|language=en}}</ref> Med koncertom je Joel, ki je bil besen zaradi sijanja reflektorjev, prevrnil svoj klavir in zlomil mikrofon, medtem ko je naprej pel.<ref>{{cite web|url=http://www.nytimes.com/1987/07/28/arts/billy-joel-has-a-tantrum.html|title=BILLY JOEL HAS A TANTRUM|author=|date=28. julij 1987|work=[[The New York Times]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Kasneje se je za to reakcijo opravičil. Album ''[[Концерт]]'' je izšel oktobra 1987.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/kontsert-live-in-leningrad-mw0000193663|title=Billy Joel: Kontsert: Live in Leningrad|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Zaradi Joelovih težav z visokimi toni je na koncertih sodeloval pevec [[Pete Hewlett]]. Album vsebuje tudi Joelovo verzijo skladb »Back in the U.S.S.R.« (The Beatles) in »The Times They Are a-Changin« ([[Bob Dylan]]). Znano je, da je Joel za koncerte in turnejo zapravil več kot milijon dolarjev,<ref>{{cite web|url=http://historyofrussia.org/billy-joels-historic-soviet-concert-tour/|title=Billy Joel’s historic Soviet concert tour|author=|date=|work=historyofrussia.org.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> vendar je kasneje dejal, da se je zaradi prikazane dobre volje splačalo.<ref name="angry"/> === ''Storm Front'' in ''River of Dreams'' === Album ''[[Storm Front (album)|Storm Front]]'' je izšel vzporedno z velikimi spremembami v Joelovi karieri.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/storm-front-mw0000202019|title=Billy Joel: Storm Front|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Avgusta 1989, malo pred izidom albuma, je Joel odpustil svojega managerja in nekdanjega svaka Franka Webra zaradi njunih razhajanj v računovodstvu. Joel je Webra tožil za 90 milijonov dolarjev zaradi domnevne goljufije in kršitve fiduciarnih dolžnosti.<ref>{{cite web|url=http://articles.latimes.com/1989-09-26/entertainment/ca-257_1_elizabeth-joel|title=Billy Joel Sues Former Manager for $90 Million|last=Grein|first=Pual|date=26. september 1989|work=Los Angeles Times.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Januarja 1990 sta bila Joelu, po delni presoji, dodeljena 2 milijona dolarjev, aprila pa je sodišče zavrnilo Webrovo pritožbo za 30 milijonov dolarjev.<ref name=classic/> [[File:Crystal Taliefero of Billy Joel Band May 2007.jpg|left|thumb|Leta 1989 se je Billy Joel Bandu pridružila multiinstrumentalistka Crystal Taliefero]] Prvi singl z albuma, »[[We Didn't Start the Fire]]«, je izšel septembra 1989 in postal Joelov tretji singl, ki je dosegel 1. mesto lestvice, kjer je ostal dva tedna.<ref name="charts"/> ''Storm Front'' je izšel oktobra in postal Joelov prvi album po albumu ''Glass Houses'', ki je dosegel 1. mesto na lestvici.<ref name="billboard200"/> ''Storm Front'' je tudi prvi album po albumu ''Turnstiles'', ki ga ni produciral Phil Ramone. Pri tem albumu je Joel želel novi zvok, zato je sodeloval z [[Mick Jones|Mickom Jonesom]], sicer članom skupine [[Foreigner]]. Joel je prav tako kot klaviaturist sodeloval na Jonesovemu albumu ''Mick Jones'',<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/mick-jones-mw0000200420/credits|title=Mick Jones: Mick Jones - Credits|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> lahko pa ga vidimo tudi v videospotu Jonesovega singla »Just Wanna Hold«, kjer Joel igra klavir, medtem se mu pridruži njegova takratna žena Christie Brinkley in ga poljubi. Joel je pri albumu spremenil zasedbo svoje spremljevalne skupine. Iz nje je odpustil vse glasbenike, razen bobnarja [[Liberty DeVitto|Libertyja DeVitta]], kitarista Davida Browna in saksofonista [[Mark Rivera|Marka Rivero]].<ref>{{cite web|url=https://30daysout.wordpress.com/2008/07/24/30-days-out-interview-liberty-devitto-former-drummer-for-billy-joel/|title=30 Days Out Exclusive Interview: Liberty DeVitto, former drummer for Billy Joel|author=|date=|work=30daysout.wordpress.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Skupini so se pridružili novi glasbeniki, med njimi multiinstrumentalistka [[Crystal Taliefero]].<ref>{{cite web|url=http://www.mellencamp.com/index.php?page=news&n_id=1457|title=Former Band Member Spotlight: Crystal Taliefero-Pratt|last=Requet|first=Thad|date=23. maj 2009|work=mellencamp.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Drugi singl z albuma »I Go to Extremes« je dosegel 6. mesto lestvice v začetku 90. let.<ref name="charts"/> Album je prav tako znan po skladbi »Leningrad«, ki jo je Joel napisal po srečanju klovna v tem mestu med svojo turnejo leta 1987, in »The Downeaster Alexa«, ki govori o tegobah ribičev z [[Long Island]]a.<ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=4243|title=THE DOWNEASTER ALEXA by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Z albuma je izšel še en bolj znan singl »And So It Goes«, ki je konec 90. let dosegel 37. mesto na lestvici.<ref name="charts"/> Skladba je bila najprej napisana leta 1983, ko je Joel pisal skladbe za album ''An Innocent Man'', vendar skladba ni spadala v koncept albuma. Leta 1996 je Joel na Masterclass seji v [[Pittsburgh]]u dejal, da je ''Storm Front'' turbulenten album in skladba »And So It Goes«, kot zadnja skladba na albumu, opisuje mir in spokojnost, ki pogosto vodita v »nasilno nevihto«. Poleti 1992 je Joel vložil še eno tožbo za 90 milijonov dolarjev, tokrat proti svojemu nekdanjemu odvetniku Allenu Grubmanu, ki ga je obtožil številnih prestopkov, vključno s prevaro in kršitve pogodbe,<ref>{{cite web|url=http://www.nytimes.com/1992/09/24/business/billy-joel-takes-his-lawyers-to-court.html|title=Billy Joel Takes His Lawyers to Court|last=Fabrikant|first=Geraldine|date=24. september 1992|work=[[The New York Times]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> vendar sta se Joel in Grubman zunaj sodišča pogodila za neznano vsoto in je bil primer zato opuščen.<ref>{{cite web|url=http://www.nytimes.com/1995/05/03/business/the-media-business-a-tangled-tale-of-a-suit-a-lawyer-and-billy-joel.html|title=THE MEDIA BUSINESS; A Tangled Tale of a Suit, A Lawyer and Billy Joel|last=Fabrikan|first=Geraldine|date=3. maj 1995|work=[[The New York Times]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Leta 1992 je Joel v Rock & Roll dvorano slavnih sprejel R&B duet [[Sam & Dave]].<ref>{{cite web|url=https://rockhall.com/inductees/sam-and-dave/video/8829/|title=Billy Joel Inducts Sam & Dave at the 1992 Inductions|author=|date=|work=rockhall.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Istega leta je Joel začel delati na novem albumu ''[[River of Dreams]]'', ki je izšel v začetku leta 1993.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/river-of-dreams-mw0000100691|title=Billy Joel: River of Dreams|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Na naslovnici se nahaja slika, ki jo je naslikala Christie Brinkley. Singl »River of Dreams« je za zdaj zadnji Joelov singl, ki se je uvrstil med Top 10, dosegel je 3. mesto lestvice [[Billboard Hot 100]], konec leta pa je padel na 21. mesto.<ref name="charts"/> Album vsebuje tudi hit skladbi »All About Soul« in »Lullabye (Goodnight, My Angel)«, ki jo je Joel napisal za svojo hčerko Alexo.<ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=4205|title=LULLABYE (GOODNIGHT, MY ANGEL) by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Radijska verzija skladbe »All About Soul« se nahaja na albumu ''[[The Essential Billy Joel]]'',<ref name="essential">{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-essential-billy-joel-mw0000014115|title=Billy Joel: The Essential Billy Joel|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> ki je izšel leta 2001, demo verzija skladbe pa se nahaja na albumu ''[[My Lives]]'', ki je izšel leta 2005.<ref name="mylives">{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/my-lives-mw0000704019|title=Billy Joel: My Lives|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Skladba »The Great Wall of China« je bila napisana o Joelovem nekdanjem managerju Franku Webru in je bila uvrščena na repertoar Joelove turneje leta 2006.<ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=24027|title=THE GREAT WALL OF CHINA by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> Skladba »2000 Years« je bila izvedena na koncertu 31. decembra 1999 v [[Madison Square Garden|Madison Square Gardnu]],<ref>{{cite web|url=http://www.setlist.fm/setlist/billy-joel/1999/madison-square-garden-new-york-ny-6bd19eba.html|title=Billy Joel Setlist at Madison Square Garden, New York, NY, USA|author=|date=31. december 1999|work=setlist.fm.|accessdate=12. april 2016|language=en}}</ref> skladba »Famous Last Words« pa je za več kot desetletje končala Joelovo skladanje pop skladb. === Turneje Face to Face === Leta 1994 je Joel skupaj z [[Elton John|Eltonom Johnom]] začel s serijami turnej »Face to Face«, s katerimi sta postala najdaljši in najuspešnejši koncertni tandem v zgodovini pop glasbe.<ref>{{cite web|title=Concerts: Billy Joel & Elton John.|url=http://tampabay.metromix.com/music/concert/billy-joel-and-elton-downtown-area/808679/content|website=tampabay.metromix.com|accessdate=8. december 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150123035033/http://chicago.metromix.com/music/concert/billy-joel-and-elton-downtown-area/808679/content|archivedate=23. januar 2015|language=en}}</ref> Med koncerti sta, tako Joel kot John, igrala svoje skladbe, skladbe drug drugega in izvajala duete. Na samo 24 koncertih sta nabrala več kot 46 milijonov dolarjev in razprodala turnejo leta 2003.<ref>{{cite web|url=http://everything.explained.today/Face_to_Face_1994/#Ref-1|title=Face to Face 1994 explained|author=|date=|work=everything.explained.today.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel in John sta marca 2009 ponovno odšla na turnejo »Face to Face«,<ref>{{cite web|url=http://www.billyjoel.com/news/billy-joel-and-elton-john-tour-dates/|title=Billy Joel And Elton John Tour Dates|author=|date=22. januar 2009|work=billyjoel.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> ki sta jo zaključila marca 2010 v [[Albany]]ju, [[New York (zvezna država)|New York]] v Times Union Centru. Februarja 2010 je Joel zanikal govorice, da sta z Johnom odpovedala poletni del turneje leta 2010. Joel je dejal, da za poletje ni bilo planiranih koncertov.<ref name="rollingjohnjoel">{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/news/billy-joel-dismisses-rumors-he-yanked-tour-with-elton-john-20100226|title=Billy Joel Dismisses Rumors He Yanked Tour With Elton John|last=Scaggs|first=Austin|date=26. januar 2010|work=rollingstone.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je nato za revijo Rolling Stone povedal: »Verjetno bova šla še enkrat na turnejo. Z njim je vedno zabavno igrati.«<ref name="rollingjohnjoel"/> Kljub temu je Joel marca 2012 publiki na [[Univerza Floride|Univerzi Floride]] povedal, da so turneje »Face to Face« postale »nekoliko omejene«, ker je John vztrajal, da igrata vedno isti program. »Mislim, da ne bova več hodila po turnejah,« je še dejal Joel.<ref>{{cite web|url=http://www.billyjoelpresale.com/billy-joel-facts.html|title=Billy Joel Facts|author=|date=|work=billyjoelpresale.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> === 1994–2007 === [[File:BillyJoel.jpg|right|thumb|Joel, leta 2007, na koncertu na Floridi]] 25. avgusta 1994 sta se Joel in njegova druga žena Christie Brinkley ločila, klub temu pa sta ostala v prijateljskih odnosih.<ref name="divorce">{{cite web|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2808870/How-Billy-Joel-love-fortune-lost-problems-drinking-depression.html|title=How Billy Joel found love and fortune, and even married Christie Brinkley, but lost it all due to drink, depression and infidelity|last=D'Amato|first=Pete|date=26. oktober 2014|work=dailymail.co.uk.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Skladbi iz leta 1997, »To Make You Feel My Love« in »Hey Girl«, sta izšli na Joelovem albumu ''[[Greatest Hits (Billy Joel)#Greatest Hits Volume III|Greatest Hits Volume III]]''.<ref name="hits3">{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/greatest-hits-vol-3-mw0000024800|title=Billy Joel: Greatest Hits, Vol. 3|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je napisal in posnel skladbo »Shameless«, ki jo je kasneje priredil Garth Brooks in je dosegla 1. mesto na Billboardovi country lestvici.<ref>{{cite web|url=http://www.billboard.com/artist/302597/garth-brooks/chart?f=357|title=Garth Brooks - Chart history|author=|date=|work=billboard.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je leta 1997 koncertiral skupaj z Brooksom na koncertu v Central parku.<ref>{{cite web|url=http://edition.cnn.com/SHOWBIZ/9708/06/brooks.concert/index.html|title=Garth Brooks' concert in Central Park: Catch the fever|last=Tush|first=Bill|date=6. avgust 1997|work=edition.cnn.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Leta 1999 so Joela sprejeli v Rock & Roll dvorano slavnih.<ref name="rnr99">{{cite web|url=https://rockhall.com/inductees/billy-joel/video/8819/|title=Ray Charles inducts Billy Joel into the Rock and Roll Hall of Fame|author=|date=|work=rockhall.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Začetni govor je imel [[Ray Charles]], ki je v govoru omenil duet »Baby Grand«, ki ga je Joel napisal zase in zanj in je izšel na albumu ''The Bridge'' leta 1986.<ref name="bridge"/><ref name="rnr99"/> 31. decembra 1999 je Joel izvedel koncert v Madison Square Gardnu v New Yorku.<ref>{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/videos/flashback-billy-joel-rings-in-the-new-millenium-20131128|title=Flashback: Billy Joel Rings In the New Millenium|author=Greene, Andy|date=28. november 2013|work=rollingstone.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> V tistem času je Joel dejal, da je to verjetno njegova zadnja turneja in njegov zadnji koncert. Skladbi »We Didn't Start the Fire« in »Scenes from an Italian Restaurant« sta bili posneti in kasneje predvajani v oddaji ob novem letu na kanalu ABC. Koncert je trajal skoraj štiri ure in je izšel kot ''[[2000 Years: The Millennium Concert]]''.<ref name="millenium">{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/2000-years-the-millennium-concert-mw0000607187|title=Billy Joel: 2000 Years: The Millennium Concert|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2001 je Joel izdal album ''[[Fantasies & Delusions]]'', zbirko klasičnih klavirskih skladb.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/2000-years-the-millennium-concert-mw0000607187|title=Billy Joel: Fantasies & Delusions (Music for Solo Piano)|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Vse je napisal Joel, izvedel pa jih je [[Hyung-ki Joo|Richard Joo]]. Joel pogosto uporablja dele teh skladb kot interludije na svojih koncertih, nekatere skladbe pa so tudi del muzikala ''Movin' Out''.<ref name="movinout">{{cite web|url=http://broadwaymusicalhome.com/shows/movinout.htm|title=Movin' Out|author=|date=|work=broadwaymusicalhome.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Album je dosegel 1. mesto klasičnih lestvic.<ref name="billboard200"/> 21. septembra 2001 je Joel na dobrodelnem koncertu [[America: A Tribute to Heroes]] izvedel skladbo »New York State of Mind«,<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/america-a-tribute-to-heroes-mw0000210393|title=Various Artists: America: A Tribute to Heroes|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 20. oktobra 2001 pa je na dobrodelnem koncertu [[The Concert for New York City]] v Madison Square Gardnu izvedel skladbi »Miami 2017 (Seen the Lights Go Out on Broadway)« in »New York State of Mind«. Kasneje je na istem koncertu skupaj z Eltonom Johnom izvedel skladbo »Your Song«.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/the-concert-for-new-york-city-mw0000213296|title=Various Artists: The Concert for New York City|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2003 je Joel v Rock & Roll dvorano slavnih sprejel skupino The Righteous Brothers, kjer je poudaril, da je njegova skladba »Until the Night« nastala v spomin skupini.<ref>{{cite web|url=http://rockhall.com/video/5131/|title=Billy Joel inducts The Righteous Brothers Rock and Roll Hall of Fame inductions 2003|author=|date=|work=rockhall.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2005 je založba Columbia izdala box set ''[[My Lives]]'', ki je kompilacija demo verzij, b-strani singlov, verzij v živo in Top 40 hitov.<ref name="mylives"/> Kompilacija vključuje tudi program Umixit, kjer lahko poslušalci z računalnikom ustvarijo remix skladbe »Zanzibar« in žive verzije skladbe »I Go to Extremes«.<ref>{{cite web|url=http://www.rocknworld.com/features/06/KevinWierzbicki.shtml|title=Billy Joel - My Lives (Boxset) Review |last=Wierzbicki|first=Kevin|date=|work=rocknworld.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Box set vključuje tudi DVD s posnetki turneje River of Dreams. [[File:BillyJoelPhillySelloutBanner.jpg|thumb|200 px|upright|right|Joelova "upokojena" številka v Wells Fargo Centru, [[Filadelfija]]]] 7. januarja 2006 je Joel začel turnejo po ZDA.<ref>{{cite web|url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2005/11/15/billy_joel_2006_tour_dates_announced|title=Billy Joel 2006 Tour Dates Announced |author=|date=15. november 2005|work=starpulse.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Ker v zadnjih 13 letih ni napisal novih skladb, je na turneji izvajal tako svoje največje hite, kot tudi obskurne skladbe, kot sta skladbi »Zanzibar« in »All for Leyna«. Njegova turneja je vključevala 12 razprodanih koncertov v Madison Square Gardnu v New Yorku. Joelova serija 12 koncertov v Madison Square Gardnu je zrušila rekord [[Bruce Springsteen|Brucea Springsteena]], ki je izvedel 10 razprodanih koncertov v isti dvorani.<ref name="joelmsg">{{cite web|url=http://www.billyjoelmsg.com/news/|title=MADISON SQUARE GARDEN ANNOUNCES BILLY JOEL AS FIRST-EVER MUSIC FRANCHISE “BILLY JOEL AT THE GARDEN” |author=|date=3. december 2013|work=billyjoelmsg.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> V čast rekorda so v dvorani »upokojili« številko 12, ki je tako postala prva upokojena številka nešportnika v dvorani.<ref name="joelmsg"/> Isto čast so Joelu izkazali v dvorani [[Wells Fargo Center]] v [[Filadelfija|Filadelfiji]], kjer je Joel v svoji karieri izvedel 46 razprodanih koncertov<ref name="joelwells">{{cite web|url=http://articles.mcall.com/2014-01-31/entertainment/mc-homepage-0127-11-20140131_1_third-best-selling-solo-artist-billy-joel-nylon-curtain|title=Billy Joel sells out Philly's Citizens Bank Park in a flash |last=Moser|first=John J.|date=31. januar 2014|work=articles.mcall.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> in v dvorani [[Times Union Center]] v Albanyju, New York.<ref name="joeltuc">{{cite web|url=http://www.revolvy.com/main/index.php?s=Times%20Union%20Center&item_type=topic|title=Times Union Center |author=|date=|work=revolvy.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 13. junija 2006 je založba Columbia izdala dvojni kompilacijski album ''12 Gardens Live'', ki vsebuje 32 živih posnetkov z 12 Joelovih koncertov v Madison Square Gardnu.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/12-gardens-live-mw0000411990|title=Billy Joel: 12 Gardens Live|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Med evropsko turnejo leta 2006 je Joel po dolgem času obiskal [[Združeno kraljestvo]] in [[Irska|Irsko]].<ref>{{cite web|url=http://www.setlist.fm/setlist/billy-joel/2006/wembley-arena-london-england-43d41f3f.html|title=Billy Joel Setlist at Wembley Arena, London, England|author=|date=10. julij 2006|work=setlist.fm.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 31. julija 2006 je Joel izvedel brezplačni koncert v [[Rim]]u s [[Kolosej]]em v ozadju. Organizatorji navajajo, da se je tega koncerta, ki ga je otvoril [[Bryan Adams]], udeležilo 500 tisoč ljudi.<ref>{{cite web|url=http://usatoday30.usatoday.com/life/music/news/2006-08-01-rome_x.htm|title=Billy Joel, Bryan Adams perform free concert in Rome|author=|date=1. avgust 2006|work=usatoday.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Konec leta 2006 je Joel koncertiral po [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]], [[Avstralija|Avstraliji]], [[Japonska|Japonskem]] in [[Havaji]]h, februarja in marca 2007 je koncertiral po jugovzhodu ZDA, spomladi 2007 pa je koncertiral po srednjem zahodu ZDA.<ref>{{cite web|url=http://www.bandsintown.com/BillyJoel/past_events?page=13|title=Billy Joel: Past Tour Dates |author=|date=|work=bandsintown.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 3. januarja istega leta so mediji objavili vest, da je Joel posnel novo skladbo z besedilom, kar je postala njegova prva nova skladba z besedilom po skoraj 14 letih.<ref name=allmylife>{{cite web|title=Billy Joel Returns To Pop With New Single|url=http://billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003539391|website=billboard.com|accessdate=13. april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012145708/http://billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003539391|last=Cohen|first=Jonathan|date=30. januar 2007|archivedate=12. oktober 2007|language=en}}</ref> Skladba z naslovom »All My Life« je bil Joelov najnovejši singl (skupaj s skladbo »You're My Home«, posneto v živo v Madison Square Gardnu leta 2006) in je izšla 27. februarja 2007.<ref name=allmylife/> 4. februarja je Joel na Super Bowlu XLI zapel ameriško državno himno in s tem postal eden izmed dveh izvajalcev, ki sta dvakrat zapela himno na Super Bowlu.<ref>{{cite web|url=http://abcnews.go.com/Entertainment/super-bowl-2016-history-national-anthem-singers/story?id=36749733|title=Super Bowl 2016: A History of National Anthem Singers|last=Dresdale|first=Andrea|date=7. februar 2016|work=ABC News.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 1. decembra 2007 je Joel predstavil svojo novo skladbo »Christmas in Fallujah«.<ref name=fallujah>{{cite web|title=EMERGING SINGER-SONGWRITER CASS DILLON PREMIERES NEW BILLY JOEL SONG, "CHRISTMAS IN FALLUJAH," EXCLUSIVELY ON iTUNES BEGINNING TUESDAY, DECEMBER 4|url=http://www.billyjoel.com/pressrelease_fallujah.html|website=billyjoel.com|accessdate=13. april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080207165801/http://www.billyjoel.com/pressrelease_fallujah.html|author=Press Release|date=30. november 2007|archivedate=7. februar 2008|language=en}}</ref> Skladbo je izvedel glasbenik z Long Islanda, Cass Dillon, ker je Joel želel, da bi skladbo izvedel nekdo v vojaških letih. Skladba je bila posvečena vojakom v [[Irak]]u.<ref name=fallujah/> Joel jo je napisal septembra 2007 ko je bral številna pisma, ki so mu jih poslali ameriški vojaki iz Iraka. »Christmas in Fallujah« je komaj druga pop rock skladba, ki jo je Joel izdal po albumu ''River of Dreams'', ki je izšel leta 1993. Prihodki od skladbe so bili nakazani fundaciji Homes For Our Troops.<ref name=fallujah/> === 2008–2012 === 26. januarja 2008 je Joel skupaj z orkestrom iz Filadelfije igral na praznovanju 151. obletnice Academy of Music.<ref>{{cite web|url=http://usatoday30.usatoday.com/life/music/2007-12-28-554824090_x.htm|title=Joel debuts with Philadelphia Orchestra|last=Chernin|first=Stephen|date=28. december 2007|work=usatoday.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je predstavil svojo novo klasično skladbo »Waltz No. 2 (Steinway Hall)«, ki jo je aranžiral Brad Ellis.<ref>{{cite web|url=http://www.concertonet.com/scripts/review.php?ID_review=4415|title=Academy of Music Anniversary Concert|last=Baxter|first=Robert|date=|work=concertonet.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je zaigral tudi nekaj svojih manj znanih skladb z orkestrsko spremljavo, vključno s skladbama »Scandinavian Skies« in »Where's the Orchestra?« z albuma ''The Nylon Curtain''. Skladbe je za orkester aranžiral Brad Ellis. [[File:Rivera, Rosenthal, Taliefero, Fischer of Billy Joel Band May 2007.jpg|left|220px|thumb|Billy Joel Band leta 2007]] 10. marca 2008 je Joel sprejel svojega prijatelja John Mellencampa v Rock & Roll dvorano slavnih v hotelu Waldorf Astoria Hotel v New Yorku.<ref>{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/news/madonna-mellencamp-cohen-honored-at-emotional-rock-and-roll-hall-of-fame-induction-20080311|title=Madonna, Mellencamp, Cohen Honored at Emotional Rock and Roll Hall of Fame Induction|author=|date=11. marec 2008|work=rollingstone.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Od maja do julija 2008 je razprodal 10 koncertov v kazinu Mohegan Sun Casino v [[Uncasville|Uncasvillu]].<ref>{{cite web|url=http://www.masslive.com/entertainment/index.ssf/2008/05/billy_joel_kicks_off_10concert.html|title=Billy Joel kicks off 10-concert series at the Mohegan Sun Casino this weekend|last=Kelly|first=Ray|date=21. maj 2008|work=masslive.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Kazino ga je počastil z zastavo z njegovim imenom in številko 10, ki so jo izobesili v dvorani. 19. junija 2008 je izvedel koncert ob ponovnem odprtju kazinoja Caesars Windsor v [[Windsor]]ju, [[Ontario]].<ref>{{cite web|url=http://www.goanddomichigan.com/reviews/review.asp?ID=1411|title=News: Caesars Windsor, Billy Joel Deal Winning Hand On Opening Night|last=Graff|first=Gary|date=|work=goanddomichigan.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je bil dobro razpoložen, veliko se je šalil, sebe je predstavil kot »očeta Billyja Joela«, občinstvu pa je dejal »plačali ste veliko, da bi lahko videli debelega plešastega tipa«. Povedal je še, da je bil kanadski folk-pop glasbenik [[Gordon Lightfoot]] glasbena inspiracija skladbi »She's Always a Woman«. 16. in 18. julija 2008 je Joel izvedel zadnja dva koncerta na [[Shea Stadium]]u pred njegovo porušitvijo. Kot gostje so se mu na koncertu pridružili še [[Tony Bennett]], [[Don Henley]], [[John Mayer]], [[John Mellencamp]], [[Steven Tyler]], [[Roger Daltrey]], [[Garth Brooks]] in [[Paul McCartney]].<ref name=shea>{{cite web|url=http://www.pbs.org/wnet/gperf/billy-joel-live-at-shea-stadium-preview-the-concert/1078/|title=Billy Joel: Live at Shea Stadium Preview the Concert|author=|date=|work=pbs.org.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Koncert je bil predstavljen v dokumentarnem filmu ''Last Play at Shea''. Film je na DVD-ju izšel 8. februarja 2011. Zgoščenka in DVD koncerta ''[[Live at Shea Stadium: The Concert]]'' sta izšla 8. marca 2011.<ref>{{cite web|url=http://www.allmusic.com/album/live-at-shea-stadium-the-concert-mw0002103148|title=Billy Joel: Live at Shea Stadium: The Concert|author=|date=|work=[[AllMusic]].|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 11. decembra 2008 je Joel posnel svojo verzijo skladbe »Christmas in Fallujah« med koncertom v [[Acer Arena|Acer Areni]] v [[Sydney]]ju in je izšla kot singl v živo le v Avstraliji.<ref>{{cite web|url=http://eil.com/shop/moreinfo.asp?catalogid=457295|title=Billy Joel Christmas In Fallujah Australian CD single (CD5 / 5")|author=|date=|work=eil.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> To je edina izdaja te skladbe, kjer je vokale odpel Joel, leta 2007 je namreč na studijskem posnetku vokale pel Class Dillon.<ref name=fallujah/> Decembra 2008 je Joel koncertiral po Avstraliji. 19. maja 2009 je Joelov nekdanji bobnar Liberty DeVitto vložil tožbo, v kateri je Joela in založbo [[Sony Music]] obtožil, da mu dolgujejo plačilo za 10 let.<ref>{{cite web|url=http://nypost.com/2009/05/24/drummed-out-by-the-piano-man/|title=‘DRUMMED OUT’ BY THE PIANO MAN|last=Boniello, |first=Kathianne|date=24. maj 2009|work=New York Post.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> DeVitto ni nikoli pisal ali aranžiral skladb, ki jih je Joel odpel, vendar je trdil, da je pomagal aranžirati nekaj skladb, med njimi skladbo »Only the Good Die Young«. Aprila 2010 je v javnost prišla vest, da sta Joel in DeVitto prijateljsko rešila problem.<ref>{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/news/billy-joel-settles-royalty-lawsuit-with-former-drummer-20100423|title=Billy Joel Settles Royalty Lawsuit With Former Drummer|last=Kreps|first=Daniel|date=23. april 2010|work=rollingstone.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2011 je bila 40. obletnica izdaje prvega Joelovega albuma ''Cold Spring Harbor''.<ref name=csh40>{{cite web|url=http://www.billyjoel.com/news/billy-joel-catalog-be-reissued-commemorative-cdsdvds-be-released/|title=Billy Joel Catalog To Be Reissued, Commemorative CDs/DVDs To Be Released|author=|date=11. januar 2011|work=billyjoel.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Da bi počastili to obletnico, je založba Columbia nameravala izdati kolekcijo redkih Joelovih posnetkov, živih posnetkov in videoposnetkov, vendar ni nikoli prišlo do tega. Novembra 2011 je ponovno izšel album ''Piano Man'' v dvojni izdaji.<ref name=csh40/> Leta 2012 je Joel podpisal pogodbo z založbo [[Universal Music Publishing Group]] (UMPG) in podružnico [[Rondor Music International]].<ref name=umpg_rondor>{{cite web|url=http://www.billboard.com/biz/articles/news/publishing/1083985/exclusive-billy-joel-signs-global-publishing-deal-with-rondor|title=Exclusive: Billy Joel Signs Global Publishing Deal With Rondor and Universal|last=Christman|first=Ed|date=30. avgust 2012|work=billboard.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> S pogodbo sta UMPG in Rondor zamenjala založbo [[EMI|EMI Music Publishing]] pri obvladovanju Joelovega glasbenega kataloga zunaj ZDA. Pogodba se je osredotočila predvsem na povečanje uporabe Joelove glasbe v filmih, na televizijskih oddajah in reklamah.<ref name=umpg_rondor/> 12. decembra 2012 je Joel sodeloval na dobrodelnem koncertu [[12-12-12: The Concert for Sandy Relief]] v Madison Square Gardnu, ki se je odvil za žrtve [[Orkan Sandy|Orkana Sandy]].<ref>{{cite web|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2247298/12-12-12-Sandy-concert-line-Alicia-Keys-Bruce-Springsteen-Bon-Jovi-Kanye-West-rock-out.html|title='We're coming back stronger!' Bruce Springsteen, Bon Jovi, Alicia Keys and Billy Joel lead the way at 12-12-12 Sandy concert|author=Daily Mail Reporter|date=13. december 2012|work=dailymail.co.uk.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Pri skladbi »Miami 2017 (Seen the Lights Go Out on Broadway)« je prilagodil besedilo žrtvam orkana. === 2013–danes === Maja 2013 je bilo oznanjeno, da bo Joel 1. novembra 2013 izvedel svoj prvi notranji koncert na [[Irska|Irskem]] v dvorani O2 v [[Dublin]]u.<ref>{{cite web|url=http://www.billyjoel.com/news/billy-joel-dublin-concert-called-unforgettable-show-view-photos-and-set-list/|title=Billy Joel Dublin Concert Called An ‘Unforgettable Show’ – View Photos And Set List|author=|date=4. november 2013|work=billyjoel.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je hkrati potrdil vrnitev v Združeno kraljestvo, prvič po sedmih letih, kjer je izvedel tri koncerte v oktobru in novembru.<ref>{{cite web|url=http://www.gigsandtours.com/news/billy-joel-announces-first-/616|title=BILLY JOEL ANNOUNCES FIRST UK TOUR IN 7 YEARS!!|author=|date=|work=gigsandtours.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je izvedel dva koncerta v [[Manchester|Manchestru]] in [[Birmingham]]u ter koncert v [[london]]ski dvorani Hammersmith Apollo.<ref>{{cite web|url=http://www.telegraph.co.uk/culture/music/live-music-reviews/10430256/Billy-Joel-Hammersmith-Apollo-London-review.html|title=Billy Joel, Hammersmith Apollo, London, review|last=Brown |first=Helen|date=6. november 2013|work=telegraph.co.uk.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Oktobra je Joel izvedel koncert presenečenja na Long Islandu v dvorani The Paramount, v podporo fundaciji Long Island Cares.<ref>{{cite web|url=https://www.newsday.com/entertainment/music/billy-joel-basks-in-hometown-glow-at-huntington-s-paramount-1.6269240|title=Billy Joel basks in hometown glow at Huntington's Paramount|last=Gamboa |first=Glenn|date=17. oktober 2013|work=newsday.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Dvorana lahko sprejme 1.555 ljudi in je bila razprodana v samo petih minutah. Joel je 31. decembra 2013, prvič po letu 2006, izvedel koncert v New Yorku v [[Brooklyn]]u v dvorani [[Barclays Center]].<ref>{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/news/billy-joel-playing-brooklyns-barclays-center-on-new-years-eve-20131031|title=Billy Joel Playing Brooklyn's Barclays Center on New Year's Eve|last=Greene|first=Andy|date=31. oktober 2013|work=Rolling Stone.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2015 je Joel, od 7. januarja do 2. avgusta, izvedel 21 koncertov v številnih mestih po ZDA in Kanadi. 3. decembra 2013 je bilo v medijih oznanjeno, da bo Joel postal del franšize Madison Square Gardna in bo tako v MSG-ju odigral en koncert na mesec, z začetkom 27. januarja 2014.<ref>{{cite web|url=http://www.usatoday.com/story/life/music/2013/12/03/billy-joel-will-be-first-music-franchise-at-madison-square-garden/3769651/|title=Meet Madison Square Garden's new franchise: Billy Joel|last=Gardner|first=Elysa|date=3. december 2013|work=USA Today.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 7. januarja 2014 se je pričela turneja Billy Joel in Concert, ki še vedno traja.<ref>{{cite web|url=http://www.wbab.com/weblogs/donna-donna/2014/nov/07/billy-joel-adds-13th-msg-show/|title=Billy Joel Adds 13th MSG Show|last=Donna|first=Donna|date=7. november 2014|work=wbab.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Joel je leta 2014 izvedel novoletni koncert v Amway Centru, kjer je izvedel številne priredbe znanih skladb, kot so »Your Song« (Elton John), »You Are So Beautiful« ([[Billy Preston]]), ki je bila izvedena v spomin [[Joe Cocker|Joeju Cockerju]], »With a Little Help from My Friends«, »Can't Buy Me Love« in »When I'm 64« (The Beatles), »Auld Lang Syne« ([[Robert Burns]]) in »You Shook Me All Night Long« ([[AC/DC]]), ki jo je izvedel skupaj z [[Brian Johnson|Brianom Johnsonom]].<ref>{{cite web|url=http://www.orlandosentinel.com/entertainment/music/soundboard/os-billy-joel-concert-orlando-20141231-post.html|title=Concert review: Billy Joel at Amway Center|last=Abbot|first=Jim|date=31. december 2014|work=orlandosentinel.com.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> Pri skladbi »New York State of Mind« se je Joelu na odru pridružil [[Rufus Wainwright]]. Joel je prav tako izvedel niz manj znanih skladb, kot je skladba »Souvenir« z albuma ''Streetlife Serenade'', izvedel pa je tudi skladbo »We Didn't Start the Fire«.<ref>{{cite web|url=http://www.setlist.fm/setlist/billy-joel/2014/amway-center-orlando-fl-73cd5eb9.html|title=Billy Joel Setlist at Amway Center, Orlando, FL, USA|author=|date=31. december 2014|work=setlist.fm.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> 4. avgusta 2015 je Joel v areni Nassai Coliseum izvedel svoj zadnji koncert pred renovacijo arene.<ref>{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/live-reviews/billy-joel-closes-nassau-coliseum-with-nostalgic-three-hour-marathon-20150805|title=Billy Joel Closes Nassau Coliseum With Nostalgic Three-Hour Marathon|last=Greene|first=Andy|date=5. avgust 2015|work=Rolling Stone.|accessdate=13. april 2016|language=en}}</ref> == Drugi projekti == Leta 1996 je Joel po svoji dolgoletni ljubezni do jadranja,<ref>{{cite web|url=http://archive.fortune.com/magazines/fortune/fortune_archive/2004/09/20/381144/index.htm|title=The Piano Man Builds His Dream Boat Billy Joel has always loved watercraft. But now he has commissioned--and is helping design--a fantastic commuter yacht straight out of the golden age of powerboats.|last=Smith|first=Timothy K.|date=20. september 2004|work=fortune.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> skupaj s poslovnežem Petrom Needhamom ustanovil podjetje The Long Island Boat Company.<ref>{{cite web|url=http://www.dipity.com/legacyrecordings/Billy_Joel_Timeline/|title=Billy Joel Timeline|author=|date=|work=dipity.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Novembra 2010 je Joel odprl trgovino v [[Oyster Bay]]ju, [[Long Island]], ki proizvaja po naročilu motorna kolesa, izdelana v retro stilu.<ref>{{cite web|url=http://antonnews.com/oysterbayenterprisepilot/news/12950-billy-joel-adds-to-ob-mix-as-chamber-members-chat.html|title=Billy Joel Adds to OB Mix As Chamber Members Chat|last=Karppi|first=Dagmar Fors|date=21. januar 2011|work=Oyster Bay Enterprise Pilot.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2011 je Joel oznanil, da bo izdal avtobiografijo, ki jo je napisal skupaj s Fredom Schruersom, z naslovom ''The Book of Joel: A Memoir''. Knjiga bi morala najprej biti izdana junija 2011, vendar se je marca 2011 Joel premislil in prekinil naložbo z založbo HarperCollins. Revija Rolling Stone je razkrila, da je založba HarperCollins za projekt plačala 3 milijone dolarjev in bo Joel zato založbi vrnil denar.<ref>{{cite web|url=http://www.rollingstone.com/music/news/billy-joel-scraps-plans-to-release-memoir-20110331|title=Billy Joel Scraps Plans to Release Memoir|last=Perpetua|first=Matthew|date=31. marec 2011|work=Rolling Stone.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.billboard.com/articles/news/472267/billy-joel-cancels-book-of-joel-memoir|title=Billy Joel Cancels 'Book of Joel' Memoir|author=Nekesa Mumbi Moody|date=31. marec 2011|work=billboard.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> V obrazložitvi svoje odločitve je Joel dejal, da je med pisanjem knjige spoznal, da nima interesa govoriti o preteklosti ter da izraz o njegovem življenju in njegovih vzponih in padcih ostaja v njegovi glasbi.<ref>{{cite web|url=http://www.billyjoel.com/news/billy-joel-cancels-book-joel/|title=Billy Joel Cancels ‘Book Of Joel’|author=|date=31. marec 2011|work=billyjoel.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2014 je Schruers izdal Joelovo biografijo z naslovom ''Billy Joel'', ki temelji na Joelovih intervjujih.<ref>{{cite web|url=http://www.showbiz411.com/2013/09/13/exclusive-billy-joel-book-going-ahead-after-all-but-without-billy-joel|title=Exclusive: Billy Joel Book Going Ahead After All, But Without Billy Joel|last=Friedman|first=Roger|date=13. september 2011|work=showbiz411.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Januarja 2014 se je Joel, v vlogi samega sebe, pojavil v seriji »The Greatest Event in Television History«, kjer je zapel skladbo »My Life« kot rekreacijo vstopne teme epizode »Bosom Buddies«.<ref>{{cite web|url=http://www.avclub.com/tvclub/the-greatest-event-in-television-history-4-107257|title=The Greatest Event In Television History 4|last=Knibbs|first=Kate|date=24. januar 2014|work=avclub.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> == Osebno življenje == === Poroke, razmerja in družina === Joelova prva žena je bila Elizabeth Weber Small. Ko se je pričalo njuno razmerje, je bila Elizabeth poročena z Jonom Smallom, Joelovim glasbenim partnerjem v kratkotrajnem duetu »Attila«, s katerim je imela sina. Elizabeth je bila nekaj časa v razmerju tako z Jonom kot z Billyjem.<ref>{{cite web|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2810034/When-Billy-Joel-took-Christie-Brinkley-New-York-apartment-time-leave-19-year-old-Elle-McPherson-waiting.html|title=When Billy Joel took Christie Brinkley back to his New York apartment for the first time she was forced to leave... because a 19-year-old Elle Macpherson was already there waiting|last=Robinson|first=Wills|date=27. oktober 2014|work=dailymail.co.uk.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> [[File:AlexaBracelet20101117.jpg|thumb|180 px|upright|right|Joelova hčerka, Alexa Ray Joel]] Elizabeth in Billy sta se poročila leta 1973, ona pa je kmalu postala njegova menedžerka. Elizabeth je bila inspiracija za skladbo »She's Always a Woman«.<ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3033|title=SHE'S ALWAYS A WOMAN by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Bila je tudi inspiracija za lik natakarice v skladbi »Piano Man«.<ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=1079|title=PIANO MAN by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Ločila sta se 20. julija 1982.<ref name="wives">{{cite web|url=http://pagesix.com/2014/10/26/how-billy-joels-three-wives-stole-his-heart-and-his-money/|title=How Billy Joel’s three wives stole his heart and his money|last=Callahan|first=Maureen|date=26. oktober 2014|work=pagesix.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Joel je v televizijskem intervjuju za britanski [[Channel 5]] dejal, da je bil v 80. letih, pred poroko s [[Christie Brinkley]], v razmerju z [[Elle Macpherson]].<ref name="wives"/> Joel je prav tako dejal, da skladbi »This Night« in »And So It Goes«<ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=5296|title=AND SO IT GOES by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> govorita o njegovem razmerju z Macphersonovo. Marca 1985 se je Joel poročil s svojo drugo ženo Christie Brinkley, ki je takrat dopolnila 31 let.<ref name="parents">{{cite web|url=http://articles.latimes.com/1985-12-30/news/mn-29823_1_uptown-girl|title=Brinkley, Joel Parents of 'Uptown Girl'|author=|date=30. december 1985|work=Los Angeles Times.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Njuna hčerka [[Alexa Ray Joel]] je bila rojena 29. decembra 1985.<ref name="parents"/> Alexa je dobila srednje ime Ray po [[Ray Charles|Rayju Charlesu]], ki je bil eden izmed Joelovih glasbenih vzornikov. Joel in Brinkleyjeva sta se ločila 25. avgusta 1994, kljub ločitvi pa sta ostala v prijateljskem odnosu.<ref name="divorce"/> 2. oktobra 2004 se je Joel poročil s svojo tretjo ženo [[Katie Lee]]. V času poroke je bil Joel star 55 let, Leejeva pa 23 let.<ref>{{cite web|url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20145740,00.html|title=Billy's Bride and Joy|last=Lipton|first=Mike|last2=Tauber|first2=Michelle|date=18. oktober 2004|work=people.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Joelova hčerka Alexa Ray je bila na poroki družica. Joelova druga žena Christie Brinkley se je udeležila obreda in jima je dala svoj blagoslov. Leejeva je delala kot korespondentka restavracije v oddaji »Living it Up!«. Leta 2006 je Leejeva gostila oddajo »Top Chef«.<ref>{{cite web|url=http://www.televisionaryblog.com/2006/06/katie-lee-packs-her-knives-breaking.html|title=Katie Lee Packs Her Knives: Breaking News from Bravo's "Top Chef"|last=Lacob|first=Jace|date=20. junij 2006|work=televisionaryblog.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> V naslednji sezoni pa ni vodila oddaje, ker se je pridružila Billyju na njegovi turneji. Nato je pričela pisati tedenske kolumne v reviji Hamptons, postala pa je tudi terenska korespondentka oddaje Extra. 17. junija 2009 sta Billy in Katie oznanila razhod.<ref>{{cite web|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/gossip/billy-joel-wife-katie-lee-split-article-1.379355|title=Billy Joel and wife Katie Lee split|last=Rush|first=George|date=17. junij 2009|work=nydailynews.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Joelova mati, Rosalind Nyman Joel je umrla 13. julija 2014 v starosti 92 let.<ref>{{cite web|url=http://www.billyjoel.com/news/rosalind-nyman-joel-2/|title=Billy’s Mom Rosalind Nyman Joel Dies At 92|author=|date=14. julij 2014|work=billyjoel.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Rosalind je bila inspiracija za Joelovo skladbo »Rosalinda's Eyes« z albuma ''52nd Street''.<ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=7246|title=ROSALINDA'S EYES by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> 4. julija 2015 se je Joel poročil s svojo četrto ženo Alexis Roderick (33 let), nekdanjo izvršilno direktorico multinacionalke [[Morgan Stanley]].<ref>{{cite web|url=http://www.usmagazine.com/celebrity-news/news/billy-joel-marries-alexis-roderick-in-surprise-wedding-photo-details-201547|title=Billy Joel Marries Alexis Roderick in Surprise Wedding: Photo, Details|last=Webber|first=Stephanie|date=4. julij 2015|work=usmagazine.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Obred je vodil newyorški župan, [[Andrew Cuomo]]. Joel in Roderickova sta bila skupaj od leta 2009. 12. avgusta 2015 se jima je rodila hčerka Della Rose Joel.<ref>{{cite web|url=http://celebritybabies.people.com/2015/08/12/billy-joel-welcomes-daughter-della-rose/|title=Billy Joel Welcomes Daughter Della Rose|last=Leon |first=Anya|last2=Margaret|first2=Mary|date=12. avgust 2015|work=celebritybabies.people.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> === Osebne težave === Joel se je več let boril proti [[Velika depresivna motnja|depresiji]]. Leta 1970 je z njegovo kariero šlo navzdol, soočiti pa se je moral tudi z osebnimi težavami. Napisal je samomorilsko sporočilo (inspiracija za skladbo »Tomorrow Is Today«)<ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=7709|title=TOMORROW IS TODAY by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> in poskusil storiti samomor z zaužitjem čistila za pohištvo.<ref name="angry"/> Njegov bobnar in glasbeni partner Jon Small ga je nato odpeljal v bolnišnico. Joela so sprejeli v bolnišnico Meadowbrook Hospital, kjer so ga zdravili proti depresiji.<ref>{{cite web|url=http://www.mtv.com/artists/billy-joel/#bio|title=Billy Joel|author=Courtesy of Columbia|date=|work=mtv.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Joel je kasneje posnel skladbo »You're Only Human (Second Wind)«, da bi pomagal preprečevati samomore med mladimi.<ref>{{cite web|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=16327|title=YOU'RE ONLY HUMAN (SECOND WIND) by BILLY JOEL|author=|date=|work=songfacts.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2002 so Joela sprejeli v bolnišnico Silver Hill Hospital, ki je sicer psihiatrični center v New Canaanu, [[Connecticut]]. Marca 2005 je bil sprejet v Betty Ford Center,<ref>{{cite web|url=http://www.cbsnews.com/news/billy-joel-in-rehab-again/|title=Billy Joel In Rehab Again|author=Associated Press|date=16. marec 2005|work=cbsnews.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> kjer je preživel 30 dni zaradi težav z alkoholom.<ref>{{cite web|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4439343.stm|title=Billy Joel leaves US rehab clinic|author=|date=13. april 2005|work=news.bbc.co.uk.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Od prometne nesreče leta 1982 Joel nima delčka kosti v svojem levem palcu.<ref>{{cite web|url=https://news.google.com/newspapers?nid=1928&dat=19821116&id=8AUgAAAAIBAJ&sjid=ZWQFAAAAIBAJ&pg=1444,3126829|title=Billy Joel: Seven Fingers Are All He Needs|last=Campbell|first=Mary|date=16. november 1982|work=The Lewiston Daily Sun.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> === Politika === Čeprav je Joel večkrat doniral denar za kampanjo [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]],<ref>{{cite web|url=http://newsmeat.com/celebrity_political_donations/Billy_Joel.php|title=Billy Joel's campaign donations|author=|date=|work=newsmeat.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> se javno nikoli ni pridružil stranki. Čeprav ni znan po tem, da bi javno podpiral politične kandidate, je leta 2008 skupaj z Brucom Springsteenom sodeloval na dobrodelnem koncertu, kjer se je zbiral denar za [[Barack Obama|Obamovo]] predsedniško kampanjo.<ref>{{cite web|url=http://www.nydailynews.com/news/politics/bruce-springsteen-billy-joel-headline-barack-obama-midtown-cash-bash-article-1.305334|title=Bruce Springsteen, Billy Joel headline Barack Obama midtown cash bash|last=Rush|first=George|last2=Hutchinson|first2=Bill|date=17. oktober 2008|work=nydailynews.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> O glasbenikih, ki javno podpirajo politične kandidate, je Joel dejal: »Mislim, da ljudi, ki plačajo za tvojo vstopnico, ne zanima koga boš volil in koga naj oni volijo.«<ref>{{cite web|url=http://www.usnews.com/news/blogs/washington-whispers/2008/10/23/billy-joel-change-of-heart-and-an-obama-endorsement|title=Billy Joel: Change of Heart and an Obama Endorsement|last=Bedard|first=Paul|last2=Schwab|first2=Nikki|date=23. oktober 2008|work=usnews.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> === Religija === Joel je sekularni [[Judje|Jud]] in [[ateist]].<ref>{{cite web|url=http://www.newyorker.com/magazine/2014/10/27/thirty-three-hit-wonder|title=Thirty-Three-Hit Wonder|author=Paumgarten|first=Nick|date=27. oktober 2014|work=newyorker.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.celebatheists.com/wiki/Billy_Joel|title=Billy Joel|author=|date=|work=celebatheists.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref><ref>{{cite web|url=http://edition.cnn.com/2013/05/25/living/gallery/atheists/?hpt=hp_c4|title=Famous atheists and their beliefs|author=|date=11. december 2015|work=cnn.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> Leta 2001 je dejal, da sta bila njegova starša iz judovskih družin, sam pa ni bil vzgojen v tem duhu. Dejal je še, da je s prijatelji zahajal v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško cerkev]], v starosti 11 let pa je bil krščen v [[Kristusova cerkev|Kristusovi cerkvi]] v Hicksvillu. Priznal je, da je kulturni Jud, da ima rad Vzhodni humor in hrano, misli, da je [[Jidiš]] jezik zelo ekspresiven, vendar ne ve, če je zato delni ali popolni Jud.<ref>{{cite web|title=Dear Superstar: Billy Joel|url=http://www.blender.com/guide/66688/dear-superstar-billy-joel.html|website=blender.com|accessdate=12. april 2016|last=Tannenbaum|first=Rob|date=15. julij 2001|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090822225600/http://www.blender.com/guide/66688/dear-superstar-billy-joel.html|archivedate=22. avgust 2009|language=en}}</ref> === Rezidence === Joel je leta 2002 kupil hišo v [[Centre Island|Centre Islandu, New York]] za 22 milijonov dolarjev.<ref>{{cite web|url=http://www.celebrityhousepictures.com/billy-joel.php|title=Billy Joel House Pictures|author=|date=|work=celebrityhousepictures.com.|accessdate=2. junij 2016|language=en}}</ref> Joel je prav tako lastnik hiše v [[Sag Harbor]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.newsday.com/entertainment/music/a-billy-joel-tour-of-long-island-1.6476344|title=A Billy Joel tour of Long Island|last=Amorim|first=Kevin|date=|work=newsday.com.|accessdate=14. april 2016|language=en}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === {{Div col}} * ''[[Cold Spring Harbor (album)|Cold Spring Harbor]]'' (1971) * ''[[Piano Man (album)|Piano Man]]'' (1973) * ''[[Streetlife Serenade]]'' (1974) * ''[[Turnstiles (album)|Turnstiles]]'' (1976) * ''[[The Stranger (album)|The Stranger]]'' (1977) * ''[[52nd Street (album)|52nd Street]]'' (1978) * ''[[Glass Houses]]'' (1980) * ''[[The Nylon Curtain]]'' (1982) * ''[[An Innocent Man]]'' (1983) * ''[[The Bridge (album)|The Bridge]]'' (1986) * ''[[Storm Front (album)|Storm Front]]'' (1989) * ''[[River of Dreams]]'' (1993) * ''[[Fantasies & Delusions]]'' (2001) {{Div col end}} === Albumi v živo === {{Div col}} * ''[[Songs in the Attic]]'' (1981) * ''[[Концерт]]'' (1987) * ''[[2000 Years: The Millennium Concert]]'' (2000) * ''[[12 Gardens Live]]'' (2006) * ''[[Live at Shea Stadium: The Concert]]'' (2011) {{Div col end}} === Kompilacijski albumi === {{Div col}} * ''[[Greatest Hits (Billy Joel)#Greatest Hits Volume I & Volume II|Greatest Hits Vol. I & II]]'' (1985) * ''[[Souvenir: The Ultimate Collection]]'' (1989) * ''[[Greatest Hits (Billy Joel)#Greatest Hits Volume III|Greatest Hits Volume III]]'' (1997) * ''[[The Ultimate Collection (album, Billy Joel)|The Ultimate Collection]]'' (2000) * ''[[The Essential Billy Joel]]'' (2001) * ''[[Piano Man: The Very Best of Billy Joel]]'' (2004) * ''[[My Lives]]'' (2005) * ''[[The Hits (album, Billy Joel)|The Hits]]'' (2010) * ''She's Always a Woman: Love Songs'' (2010) * ''Billy Joel: The Complete Albums Collection'' (2011) * ''Opus Collection'' (2012) * ''She's Got a Way: Love Songs'' (2013) {{Div col end}} == Odlikovanja in nagrade == [[File:Billy Joel Doctorate SU.jpg|right|thumb|250px|Joel prejema častni doktorat na Sirakuški univerzi, 14. maja 2006]] Joel je diplomiral šele leta 1992, ker ob koncu zadnjega šolskega leta ni zbral dovolj točk za diplomo.<ref name=chronicle/><ref>{{cite web|url=http://usatoday30.usatoday.com/life/people/2006-05-14-joel-syracuse_x.htm|title=Joel serenades 5,000 Syracuse graduates|author=|date=14. maj 2006|work=usatoday.com.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Joel je kasneje prejel številne častne doktorate univerz Farfield, Berklee College of Music, Hofstra, Southampton College, Syracuse, Manhattan School of Music in [[Univerza Stony Brook|Stony Brook]].<ref>{{cite web|url=http://billyjoel52ndstreetserenade.blogspot.si/2014/10/for-longest-time.html|title=52nd Street Serenade ♪♪|author=|date=|work=billyjoel52ndstreetserenade.blogspot.si.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Leta 1986 je bil Joel član odbora Rock & Roll dvorane slavnih, ki je odločal o izbiri kraja sedeža Dvorane slavnih. Sedem članov odbora je glasovalo za [[San Francisco]], sedem pa za [[Cleveland]]. Izenačeni izid je spremenil prav Joel, ki je glasoval za Cleveland.<ref>{{cite web|url=http://wksu.org/post/look-back-first-rock-and-roll-hall-fame-induction-ceremony-1986#stream/0|title=A Look Back at the First Rock and Roll Hall of Fame Induction Ceremony in 1986|last=Bhatia|first=Kabir|date=8. april 2016|work=wksu.org.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Joel je bil sprejet v Dvorano slavnih Rock & Rolla leta 1999, sprejel pa ga je eden od njegovih glasbenih vzornikov, [[Ray Charles]].<ref name="rnr99"/> Joel je bil leta 2002 imenovan za Osebnost leta fundacije [[MusiCares]], nagrado, ki jo podelijo vsako leto v istem času kot [[Grammy|nagrade Grammy]].<ref name="billycares">{{cite web|url=http://www.foxnews.com/story/2002/02/26/billy-joel-gets-special-award-at-grammy-kickoff.html|title=Billy Joel Gets Special Award at Grammy Kickoff|last=Friedman|first=Roger|date=26. februar 2002|work=foxnews.com.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Na slavnostni večerji so številni znani glasbeni izvajalci izvajali Joelove skladbe, vključno z [[Nelly Furtado]], [[Stevie Wonder|Steviejem Wonderjem]], [[Jon Bon Jovi|Jonom Bon Jovijem]], [[Diana Krall|Diano Krall]], [[Rob Thomas|Robom Thomasom]] in [[Natalie Cole]].<ref name="billycares"/> Joel je osvojil pet Grammyjev, vključno z Grammyjem za album leta (''52nd Street'') ter Grammyjem za skladbo in posnetek leta (»Just the Way You Are«).<ref name="grammys"/> [[Slika:Secretary Kerry and Mrs. Heinz Kerry Meet With the Kennedy Center Honor Award Recipients (11277365345).jpg|left|thumb|250px|Prejemniki nagrad Kennedy Center Honors za leto 2013. Stojijo: Billy Joel, [[Carlos Santana]] in [[Herbie Hancock]]; sedijo: [[John Kerry]], [[Shirley MacLain]], [[Martina Arroyo]] in [[Teresa Heinz Kerry]].]] Leta 2005 je Joel prejel zvezdo na [[Hollywoodska aleja slavnih|Hollywoodski aleji slavnih]].<ref>{{cite web|url=http://usatoday30.usatoday.com/life/people/2004-09-21-billy-joel_x.htm|title=Billy Joel gets a star on Walk of Fame|author=|date=21. september 2004|work=usatoday.com.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> 15. oktobra 2006 je bil sprejet v Glasbeno dvorano slavnih Long Islanda.<ref>{{cite web|url=http://www.cbs8.com/story/5521849/billy-joel-joan-jett-leslie-west-paul-shaffer-alec-baldwin-to-appear-at-long-island-music-hall-of-fame-1st-annual-induction-gala-joel-jett-and-west|title=Billy Joel, Joan Jett, Leslie West, Paul Shaffer, Alec Baldwin to Appear at Long Island Music Hall of Fame 1st Annual Induction Gala ; Joel, Jett and West Among Prestigious Group of Inaugural Inductees, Presenters Include Baldwin, Shaffer, CJ Ramone and J|author=|date=10. oktober 2006|work=cbs8.com.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Joel je edini glasbeni izvajalec, ki je izvedel koncert tako na [[Yankee Stadium]]u kot na [[Shea Stadium]]u.<ref name=shea/><ref>{{cite web|url=https://billyjoel.com/news/reflections-yankee-stadium-june-22nd-and-23rd-1990/|title=Reflections Of Yankee Stadium: June 22nd And 23rd, 1990|author=|date=23. junij 2011|work=billyjoel.com.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Nastopil je tudi v Madison Square Gardnu, [[Giants Stadium]]u in [[Nassau Veterans Memorial Coliseum]]u. V Joelovo čast so obešene zastave v Times Union Centru, Nassau Coliseumu, Madison Square Gardnu, Mohegan Sun Areni v Uncasvillu, Wells Fargo Centru v Filadelfiji, Hartford Civic Centru v Hartfordu in Carrier Domu v Syracuse.<ref name="joelmsg"/><ref name="joelwells"/><ref name="joeltuc"/> Joel je prav tako sponzoriral Billy Joel Visiting Composer Series na univerzi Syracuse.<ref>{{cite web|url=http://www.syr.edu/news/archive/story.php?id=3650|title=VPA inaugurates Billy Joel Visiting Composer Series with residency by Pulitzer Prize winner John Harbison, culminating in two free public performances|last=Alvarez|first=Jaime Winne|date=1. november 2006|work=syr.edu.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> 12. decembra 2011 je Joel postal prvi neklasični glasbenik, ki je dobil svoj portret v dvorani [[Steinway Hall]].<ref>{{cite web|url=https://www.newsday.com/entertainment/celebrities/billy-joel-honored-by-steinway-1.3385000|title=Billy Joel honored by Steinway|last=Gamboa|first=Glenn|date=12. december 2011|work=newsday.com.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> 29. decembra 2013 je v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] Joel prejel nagrado [[Kennedy Center Honors]], kar je najvišje ameriško odlikovanje na področju kulture in umetnosti.<ref>{{cite web|url=http://www.webcitation.org/6LkQO1jbz|title=Billy Joel, Carlos Santana, Herbie Hancock Receive Kennedy Center Honors: Watch|author=Associated Press|date=8. december 2013|work=Billboard.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> 22. julija 2014 je [[Kongresna knjižnica]] oznanila, da bo Joel šesti prejemnik Gershwinove nagrade za popularno skladbo.<ref>{{cite web|url=https://www.washingtonpost.com/news/arts-and-entertainment/wp/2014/07/22/billy-joel-to-receive-gershwin-prize-for-popular-song-from-library-of-congress/|title=Billy Joel to receive Gershwin Prize for Popular Song from Library of Congress|last=Tucker|first=Neely|date=22. julij 2014|work=Washington Post.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> Nagrado je prejel novembra 2014 na prireditvi iz rok Jamesa H. Billingtona.<ref>{{cite web|url=http://www.pbs.org/gershwin-prize/shows/gershwin-prize-billy-joel/|title=Billy Joel: The Library of Congress Gershwin Prize|author=|date=|work=pbs.org.|accessdate=15. april 2016|language=en}}</ref> == Sklici== {{sklici|3}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} * {{official|http://www.billyjoel.com/}} * {{IMDb name|0005055}} * {{IBDB name|95936}} * {{Allmusic|class=artist|id=p4615|label=Billy Joel}} {{Billy Joel}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Joel, Billy}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Billy Joel]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški skladatelji]] [[Kategorija:Ameriški organisti]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški rock pevci]] [[Kategorija:Ameriški pop pevci]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Prejemniki grammyja]] [[Kategorija:Judovski glasbeniki]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Angleški Američani]] [[Kategorija:Ameriški tekstopisci]] [[Kategorija:Ameriški ateisti]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] bm33dqb4l2g96e12af9uhnrpr7juqxi 2022 0 443333 5724741 5724647 2022-07-28T12:21:22Z Yerpo 8417 /* Maj–avgust */ [[Pelješac (most)|most Pelješac]], +slika wikitext text/x-wiki {{leto|2000|22}} '''2022''' ('''[[rimske številke|MMXXII]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 2022 razglasila za mednarodno leto [[steklo|stekla]], mednarodno leto ribištva in ribogojstva, mednarodno leto temeljnih znanosti za trajnostni razvoj ter mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskega sveta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International years |publisher=[[Organizacija združenih narodov]] |accessdate=2022-01-01}}</ref> V Sloveniji je dobilo naziv »supervolilno leto«, saj so načrtovane splošne volitve v vsa tri predstavniška telesa ([[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]], [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in občinsko vodstvo), poleg tega pa še volitve v [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]].<ref>{{cite news |url=https://www.dnevnik.si/1042956929 |title=Dušan Vučko, direktor službe državne volilne komisije: Za digitalne volitve še nismo zreli |work=Nedeljski dnevnik |first=Nataša |last=Bucik Ozebek |date=2021-06-13 |accessdate=2021-08-21}}</ref> Poleg tega je Vlada Republike Slovenije razglasila 2022 za Plečnikovo in Tartinijevo leto zaradi dveh jubilejev: 150-letnice rojstva arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] ter 330-letnice rojstva skladatelja in violinista [[Giuseppe Tartini|Giuseppeja Tartinija]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/leto-2022-bo-v-znamenju-jubilejev-plecnika-in-tartinija/607242 |title=Leto 2022 bo v znamenju jubilejev Plečnika in Tartinija |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-01-03 |accessdate=2022-01-23}}</ref> == Dogodki == === Januar–april === [[Slika:Tonga Volcano Eruption 2022-01-15 0320Z to 0610Z Himawari-8 visible.gif|sličica|Nasin satelitski posnetek izbruha Hunge Tonge]] [[slika:Destruction of Russian tanks by Ukrainian troops in Mariupol (3) (cropped).jpg|thumb|Ruski tank z znamenjem »Z«, uničen med [[Obleganje Mariupola|bitko za Mariupol]] v sklopu ruske invazije na Ukrajino]] * [[5. januar]] - vlada [[Kazahstan]]a odstopi ob valu množičnih nasilnih protestov, ki so v začetku leta izbruhnili zaradi naraščanja cen goriva, v več delih države so razglašene izredne razmere.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/markets/commodities/kazakhstan-government-resigns-after-violent-protests-over-fuel-price-2022-01-05/ |title=Kazakh president fails to quell protests, ex-Soviet states offer help |first=Olzhas |last=Auyezov |publisher=Reuters |date=2022-01-06 |accessdate=2022-01-06}}</ref> * [[15. januar]] - eksplozivni izbruh vulkanskega otoka [[Hunga Tonga–Hunga Haʻapai]] na [[Tonga|Tongi]] povzroči [[cunami]]je, ki dosežejo tudi oddaljene obale [[Tihi ocean|Tihega oceana]], in zračni udarni val, zaznaven tudi v [[Evropa|Evropi]] na nasprotni strani zemeljske oble.<ref>{{navedi novice |url=https://www.france24.com/en/live-news/20220115-huge-tonga-volcanic-eruption-felt-around-the-world |title=Huge Tonga volcanic eruption felt around the world |date=2022-01-16 |work=France 24 |accessdate=2022-01-16}}</ref> *[[16. januar]] - [[Dimitar Kovačevski]] postane predsednik vlade Severne Makedonije. *[[18. januar]] - [[Roberta Metsola]] postane najmlajša predsednica Evropskega parlamenta v zgodovini.<ref>{{Navedi splet|title=Nova predsednica Evropskega parlamenta je Roberta Metsola iz EPP-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/nova-predsednica-evropskega-parlamenta-je-roberta-metsola-iz-epp-ja/609006|website=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-01-18|language=sl}}</ref> * [[4. februar|4.]]–[[20. februar]] - v [[Peking]]u potekajo [[Zimske olimpijske igre 2022]]. *[[6. februar]] - 70. obletnica vladavine kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref>{{navedi splet |title=The heartbreaking reason the Queen doesn't celebrate her accession|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/kraljica-elizabeta-ii-umirjena-avtoriteta-sedi-na-prestolu-ze-sedem-turbulentnih-desetletij/610981 |date=2022-02-06 |work=MMC RTV-SLO |access-date=2022-02-06}}</ref> * [[21. februar]] - [[rusko-ukrajinska kriza (2021–2022)|rusko-ukrajinska kriza]]: [[Rusija]] prizna neodvisnost separatističnih [[Luganska ljudska republika|Luganske]] in [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042983743/svet/moskva-ukrajinski-izstrelek-zadel-prostore-ruske-fsb-ob-meji- |title= Putin podpisal odlok o priznanju ljudskih republik Lugansk in Doneck |date=2022-02-21 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2022-02-21}}</ref> * [[24. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Oborožene sile Ruske federacije|ruska vojska]] začne z [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo na Ukrajino]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ruska-vojska-napada-ukrajinsko-vojasko-infrastrukturo-zelenski-putin-zeli-uniciti-naso-drzavo/613523 |title=Ruska vojska napada ukrajinsko vojaško infrastrukturo. Zelenski: Putin želi uničiti našo državo. |date=2022-02-24 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-02-24}}</ref> * [[26. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Združene države Amerike]], [[Evropska unija]] ter zavezniki se odločijo za odstranitev ruskih bank iz sistema [[Združenje za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo|SWIFT]] in uvedejo ukrepe proti [[Ruska centralna banka|Ruski centralni banki]] ter članom elite blizu ruskega državnega vrha, kar sproži [[Ruska finančna kriza (2022)|finančno krizo v državi]].<ref>{{Cite web|title=West to cut some Russian banks off from Swift|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-60542433 |access-date=2022-02-27 |date=2022-02-27 |work=BBC News}}</ref> * [[27. februar]] - [[Belorusija|beloruski]] volivci na ustavnem [[referendum]]u izglasujejo preklic nejedrskega statusa države in možnost stalne namestitve ruskih oboroženih sil na ozemlju države.<ref>{{Cite web|title=Belarus referendum approves proposal to renounce non-nuclear status - agencies|url=https://www.reuters.com/world/europe/launchpad-russias-assault-ukraine-belarus-holds-referendum-renounce-non-nuclear-2022-02-27/|access-date=2022-02-28 |date=2022-02-27 |publisher=Reuters}}</ref> * [[28. februar]] - [[Medvladni forum za podnebne spremembe]] izda drugi del šestega ocenjevalnega poročila, v katerem zaključi, da so številni človekovi vplivi na [[podnebje]] zdaj »nepovratni«.<ref>{{Cite web|title=IPCC issues 'bleakest warning yet' on impacts of climate breakdown |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/feb/28/ipcc-issues-bleakest-warning-yet-impacts-climate-breakdown |access-date=2022-02-28 |date=2022-02-28 |work=The Guardian}}</ref> * [[2. marec]] - ruska invazija na Ukrajino: ruska vojska zavzame prvo večje ukrajinsko mesto, [[Herson, Ukrajina|Herson]] ob [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name="falls">{{cite news|last1=Schwirtz|first1=Michael|last2=Pérez-Peña|first2=Richard|date=2022-03-02 |title=First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|access-date=2022-03-03 |archive-date=2022-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303000108/https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|url-status=live}}</ref> * [[10. marec]] - v [[Zagreb|Zagrebu]] [[Strmoglavljenje Tu-141 v Zagrebu|strmoglavi brezpilotni izvidnik]] sovjetske izdelave [[Tupoljev Tu-141]]. * [[15. marec]] - rusko-ukrajinska kriza: predsednik vlad Slovenije, Češke in Poljske [[Janez Janša]], [[Petr Fiala]] in [[Mateusz Morawiecki]] z vlakom odidejo v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref> * [[18. marec]] - v [[Turčija|Turčiji]] odprejo [[most 1915 Çanakkale]] čez [[Dardanele]], z 2023 m najdaljši [[viseči most]] na svetu.<ref>{{navedi novice |url=https://edition.cnn.com/travel/article/turkey-worlds-biggest-bridge/index.html |title=Turkey opens record-breaking bridge between Europe and Asia |date=2022-03-18 |work=CNN |accessdate=2022-03-20}}</ref> * [[28. marec]] - stavba [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]] v [[Trst]]u je dobrih sto let po fašističnem požigu vrnjena slovenski narodni skupnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.primorski.eu/trzaska/dokument-je-podpisan-narodni-dom-je-spet-slovenska-last-foto-in-video-EM1068789 |title= Dokument je podpisan, Narodni dom je spet slovenska last |date=2022-03-28 |work=[[Primorske novice]] |accessdate=2022-03-28}}</ref> * [[3. april]] - ** v [[Srbija|Srbiji]] potekajo [[Predsedniške volitve v Srbiji 2022|predsedniške]] in parlamentarne volitve, na katerih večino glasov osvojita [[Aleksandar Vučić]] in Srbska napredna stranka.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042986529 |title= Vučić prepričljivo zmagal na volitvah v Srbiji |date=2022-04-04 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-11}}</ref> ** na [[Parlamentarne volitve na Madžarskem 2022|parlamentarnih volitvih na Madžarskem]] zmaga vladajoča stranka [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbana]].<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/svet/spremljamo-v-zivo-volisca-so-se-zaprla-se-naprej-orban-ali-peter-marki-zay/ |title=Hud udarec za madžarsko opozicijo, Orban naj bi ohranil tudi ustavno večino |last=Miklavčič |first=Katja |date=2022-04-04 |work=[[N1 Slovenija]] |accessdate=2022-05-11}}</ref> *[[24. april]] - na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah v Sloveniji]] zmaga stranka [[Gibanje Svoboda]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] in si s tem zagotovi 41 sedežev v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. Poleg nje se v Državni zbor uvrstijo še stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (27 sedežev), [[Nova Slovenija]] (8 sedežev), [[Socialni demokrati]] (7 sedežev) in [[Levica (politična stranka)|Levica]] (5 sedežev).<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042987808 |title= Po 99,68 odstotka preštetih glasov: Gibanje Svoboda s 41 poslanskimi mesti, SDS 27, NSi 8, SD 7, Levica 5 |work=Dnevnik |date=2022-04-24 |last=Potočnik |first=Aljaž |accessdate=2022-05-11}}</ref> === Maj–avgust === [[slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|thumb|15. vlada Republike Slovenije]] [[slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|thumb|Gašenje požara na Krasu]] * [[10. maj|10.]]–[[14. maj]] - v [[Torino|Torinu]] poteka [[Pesem Evrovizije 2022|66. tekmovanje za Pesem Evrovizije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-uradno-odprta-z-generalkami-se-zacenja-zares/626693 |title=Evrovizija uradno odprta, z generalkami se začenja zares |date=2022-05-09 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[12. maj]] - v tovarni [[Kočevje|kočevskega]] podjetja [[Melamin (podjetje)|Melamin]] pride do [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|eksplozije]], v kateri življenje izgubi sedem ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-se-sedma-zrtev-eksplozije-v-melaminu.html |title=Umrla še sedma žrtev eksplozije v Melaminu |date=2022-06-06 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-23}}</ref> * [[13. maj]] - skladno z rezultati aprilskih volitev je ustanovljen [[9. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednico je izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]] iz stranke Gibanje Svoboda.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/z-ustanovno-sejo-bo-mandat-nastopil-deveti-sklic-drzavnega-zbora/ |title=Urška Klakočar Zupančič postala prva predsednica državnega zbora |last1=Eržen |first1=Barbara |last2=Intihar |first2=Anja |date=2022-05-13 |work=Delo |accessdate=2022-05-13}}</ref> * [[14. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: z umikom ruske vojske se konča [[Bitka za Harkov (2022)|bitka za Harkov]] na severovzhodu Ukrajine.<ref>{{cite web |title=Russian forces are withdrawing from Kharkiv, Ukraine says|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/14/ukraine-says-russian-forces-withdrawing-kharkiv|website=The Guardian|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref><ref>{{cite web |title=Russian forces withdraw far from Kharkiv – mayor|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61441664|website=BBC News|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}</ref> * [[16. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: ukrajinska vojska evakuira približno 260 vojakov iz [[Bitka za Mariupol (2022)|obleganega Mariupola]], kar po mnenju komentatorjev pomeni rusko zmago.<ref>{{Cite web |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref> * [[18. maj]] - v luči rusko-ukrajinske krize [[Švedska]] in [[Finska]] vložita prošnjo za vstop v zvezo [[NATO]] po več desetletjih nevtralnosti.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989284/svet/svedska-in-finska-uradno-vlozili-prosnji-za-vstop-v-nato |title=Švedska in Finska uradno vložili prošnji za vstop v Nato |date=2022-05-18 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-18}}</ref> * [[23. maj]] - v Sloveniji je potrjen prvi primer [[Opičje koze|opičjih koz]], nalezljive bolezni, ki je endemična v podsaharski [[Afrika|Afriki]] in se od 13. maja širi izven tega območja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989702/slovenija/pri-primer-opicjih-koz-v-sloveniji |title= Tudi Slovenija na zemljevidu opičjih koz |last=Klipšteter |first=Tomaž |date=2022-05-24 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-24}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2022-DON385 |title= Multi-country monkeypox outbreak in non-endemic countries |date=2022-05-21 |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |accessdate=2022-05-24}}</ref> * [[1. junij]] - v Državnem zboru je potrjena [[15. vlada Republike Slovenije]] na čelu s predsednikom [[Robert Golob|Robertom Golobom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html |title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=2022-06-01 |accessdate=2022-07-21 |website=24ur.com}}</ref> * [[22. junij]] - v močnem [[potres]]u z jakostjo 6,2 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki prizadene regijo ob meji med [[Afganistan]]om in [[Pakistan]]om, umre več kot 1000 ljudi.<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/afghanistan-earthquakes-bacc4c96b7a07b5d7d397bee9eb9d3c8 |title=Afghanistan quake kills 1,000 people, deadliest in decades |date=2022-06-22 |publisher=Associated Press |accessdate=2022-06-23}}</ref> * [[11. julij]] - ameriška vesoljska agencija [[NASA]] objavi prvo operativno sliko [[Vesoljski teleskop James Webb|vesoljskega teleskopa James Webb]], t. i. [[Webbovo prvo globoko polje]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/kozmicne-pecine-nasa-objavila-fotografije-vesoljskega-teleskopa-james-webb/633933 |title=Kozmične pečine: Nasa objavila fotografije vesoljskega teleskopa James Webb |work=MMC RTV-SLO |date=2022-07-12 |accessdate=2022-07-21}}</ref> * [[15. julij]] - na [[Kras (območje)|Krasu]] izbruhne [[Požar na Krasu (2022)|obsežen požar]], ki zajame več kot 2000 hektarjev površin na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/pozar-presega-2000-hektarjev/634895 |title=Požar presega 2000 hektarjev |date=2022-07-21 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-07-26}}</ref> * [[15. julij|15.]]–[[24. julij]] - v mestu [[Eugene, Oregon|Eugene]] ([[Oregon]], [[Združene države Amerike]]) poteka [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2021|18. svetovno prvenstvo v atletiki]]. * [[17. julij|17.]]–[[24. julij]] - v [[Celje|Celju]] poteka mednarodna gasilska olimpijada.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin z GZS podpisal pogodbo o sodelovanju pri organizaciji gasilske olimpijade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-in-predsednik-gzs-podpisala-pogodbo-o-sodelovanju-pri-organizaciji-gasilske-olimpijade.html|website=24ur.com|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> * [[25. julij]] - zgodi se [[stebrni udar]] v [[Premogovnik Velenje|premogovniku Velenje]], poškodovanih je 12 rudarjev. * [[26. julij]] - na [[Hrvaška|Hrvaškem]] je odprt [[Pelješac (most)|most Pelješac]], s katerim je vzpostavljena prometna povezava s skrajnim jugom [[Dalmacija|Dalmacije]] mimo ozemlja [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/hrvaska-v-polni-pripravljenosti-odpira-se-peljeski-most.html |title=Pelješac preletela vojaška letala, novoodprti most je razsvetlil ognjemet |date=2022-07-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-07-28}}</ref> === Predvideni dogodki === *[[26. avgust]]–[[11. september]] - [[Poljska]] in [[Slovenija]] bosta gostili [[svetovno prvenstvo v odbojki 2022|svetovno prvenstvo v odbojki]], po tem, ko je Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) odvzela organizacijo prvenstva Rusiji zaradi vojaške invazije na Ukrajino.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/svetovno-prvenstvo-v-odbojki-tudi-v-sloveniji/ |title=Svetovno prvenstvo v odbojki poleti tudi v Sloveniji |date=2022-04-14 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref> *[[23. oktober]]: potekale bodo [[volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitve predsednika Republike Slovenije]]. Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 13. novembra<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novega predsednika države bomo volili 23. oktobra 2022|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref>. *[[20. november]] - potekale bodo [[lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalne volitve v Sloveniji]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdaj bomo prihodnje leto trikrat šli na volitve|url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-kdaj-bomo-sli-na-volitve-560881|website=siol.net|accessdate=2021-11-20|language=sl}}</ref> Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 4. decembra<ref name=":1" />. *[[21. november]]–[[18. december]] - v [[Katar]]ju bo potekalo moško [[svetovno prvenstvo v nogometu 2022|svetovno prvenstvo v nogometu]]. == Smrti == === Januar === [[slika:Official portrait of David Sassoli, president of the European Parliament.jpg|thumb|150px|David Sassoli]] [[slika:Parni Valjak concert in Maribor 2010 (14).jpg|thumb|150px|Aki Rahimovski]] * [[2. januar]]: **[[Richard Leakey]], kenijski paleontropolog in naravovarstvenik (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Famed Paleoanthropologist and Wildlife Conservationist Richard Leakey Dies at 77|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/kenyan-paleoanthropologist-and-wildlife-conservationist-richard-leakey-dies-at-77-180979313/|website=Smithsonian Magazine|accessdate=2022-01-06|language=en|first=Elizabeth|last=Gamillo}}</ref> **[[Eric Walter Elst]], belgijski astronom (* [[1936]])<ref>{{Navedi splet|title=Overlijden Eric W. Elst (1936 - 2022)|url=https://www.vvs.be/werkgroepen/werkgroep-astrogeschiedenis/overlijden-eric-w-elst-1936-2022|website=Vereniging Voor Sterrenkunde|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=nl}}</ref> * [[3. januar]] - [[Viktor Sanejev]], gruzinski atlet (* [[1945]])<ref>{{Navedi splet|title=Muere el saltador georgiano Viktor Saneyev a los 76 años|url=https://www.lavanguardia.com/deportes/otros-deportes/20220103/7966049/muere-saltador-georgiano-viktor-saneyev-tres-veces-campeon-olimpico.html|website=La Vanguardia|date=2022-01-03|accessdate=2022-01-03|language=es}}</ref> *[[5. januar]] - [[Francisco Álvarez Martínez]], španski kardinal (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet|title=Fallece a los 96 años el cardenal emérito de Toledo Francisco Álvarez Martínez|url=https://www.elespanol.com/eldigitalcastillalamancha/region/toledo/20220105/fallece-cardenal-emerito-toledo-francisco-alvarez-martinez/640186009_0.html|website=El Español|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=es}}</ref> * [[6. januar]]: **[[Sidney Poitier]], bahamsko-ameriški igralec, režiser in diplomat (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-prvi-temnopolti-oskarjevec-sidney-poitier.html |title=Umrl prvi temnopolti oskarjevec Sidney Poitier |date=2022-01-07 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-07}}</ref> **[[Bob Falkenburg]], brazilsko ameriški tenisač (* [[1926]]) *[[7. januar]] - [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]], ruski general (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet|title=Умер экс-глава Генштаба ВС РФ Квашнин|url=https://www.bfm.ru/news/490111|website=BFM.ru - деловой портал|accessdate=2022-01-14|language=ru|last=BFM.ru}}</ref> * [[10. januar]] - [[Herbert Achternbusch]], nemški dramatik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Dramatiker und Filmemacher Herbert Achternbusch gestorben|url=https://www.br.de/nachrichten/kultur/dramatiker-und-filmemacher-herbert-achternbusch-gestorben,SuPeBWC|website=BR24|date=2022-01-13|accessdate=2022-01-14|language=de}}</ref> *[[11. januar]]: **[[David Sassoli]], italijanski novinar in politik, predsednik Evropskega parlamenta (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Morto David Sassoli, presidente del Parlamento europeo: era ricoverato per una malattia che aveva colpito il sistema immunitario|url=https://www.repubblica.it/politica/2022/01/11/news/david_sassoli_morto-333382194/|website=la Repubblica|date=2022-01-11|accessdate=2022-01-14|language=it}}</ref> **[[Tadej Brate]], slovenski industrijski arheolog (* [[1947]]) *[[14. januar]] - [[Franc Avberšek]], slovenski politik in rudarski inženir (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji poslanec in minister za energetiko Franc Avberšek|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-nekdanji-poslanec-in-minister-za-energetiko-franc-avbersek/|work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2022-01-14|language=sl-si}}</ref> *[[19. januar]]: **[[Gaspard Ulliel]], francoski igralec (* [[1984]])<ref>{{Navedi splet|title=French actor Gaspard Ulliel dies at 37 after skiing accident|url=https://www.theguardian.com/film/2022/jan/19/gaspard-ulliel-french-actor-dies-skiing-accident|website=the Guardian|date=2022-01-19|accessdate=2022-01-20|language=en}}</ref> **[[David Roxbee Cox]], angleški statistik (* [[1924]])<ref>{{Navedi splet|title=Sir David Cox, 1924-2022|url=https://www.nuffield.ox.ac.uk/news-events/news/sir-david-cox-1924-2022/|website=Nuffield College Oxford University|accessdate=2022-01-21|language=en}}</ref> *[[20. januar]] - [[Meat Loaf]], ameriški glasbenik in igralec (* [[1947]])<ref>{{Navedi splet|title=Meat Loaf Dies: ‘Bat Out Of Hell’ Singer & ‘Rocky Horror Picture Show’ Actor Was 74|url=https://deadline.com/2022/01/meat-loaf-dead-bat-out-of-hell-rocky-horror-picture-show-1234917056/|website=Deadline|date=2022-01-21|accessdate=2022-01-21|language=en-US|first=Erik|last=Pedersen|first2=Erik|last2=Pedersen}}</ref> *[[21. januar]] - [[Louie Anderson]], ameriški igralec in komik (* [[1953]])<ref>{{Navedi splet|title=Louie Anderson Dies: ‘Baskets’ Emmy-Winner & Stand-Up Comic Was 68|url=https://www.msn.com/en-us/tv/emmys/louie-anderson-dies-baskets-emmy-winner-stand-up-comic-was-68/ar-AAT0Zoi?ocid=BingNewsSearch|website=www.msn.com|accessdate=2022-01-21}}</ref> *[[22. januar]] - [[Aki Rahimovski]], makedonsko-hrvaški pevec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-aki-rahimovski-pevec-skupine-parni-valjak.html |title=Umrl Aki Rahimovski, pevec skupine Parni valjak |date=2022-01-22 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-22}}</ref> *[[24. januar]] - [[Heidi Biebl]], nemška alpska smučarka (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Oberstaufener Olympiasiegerin Heidi Biebl gestorben {{!}} AllgäuHIT - Dein Allgäu. Dein Radio.|url=https://www.allgaeuhit.de/Oberallgaeu-Oberstaufen-Oberstaufener-Olympiasiegerin-Heidi-Biebl-gestorben-article10049316.html|website=allgaeuhit.de|accessdate=2022-01-24|language=de|first=AllgäuHIT-Baumann und Häuslinger|last=GbR}}</ref> *[[28. januar]] - [[Werner Grossmann]], nemški politik (* [[1929]])<ref>{{Navedi splet|title=Werner Großmann: Letzter Chef der DDR-Auslandsspionage gestorben|url=https://www.bietigheimerzeitung.de/inhalt.werner-grossmann-letzter-chef-der-ddr-auslandsspionage-gestorben.7fc4a358-5c29-4eb4-8619-5545c78f9a64.html|website=bietigheimerzeitung.de|accessdate=2022-01-29|language=de|first=Bietigheimer|last=Zeitung}}</ref> *[[31. januar]] - [[Voldemaras Novickis]], litovski rokometaš (* [[1956]])<ref>{{Navedi splet|title=Anapalin iškeliavo legendinis rankinio treneris bei žaidėjas Valdemaras Novickis|url=https://www.rankinis.lt/anapalin-iskeliavo-legendinis-rankinio-treneris-bei-zaidejas-valdemaras-novickis/|website=Lietuvos rankinio federacija|accessdate=2022-02-01}}</ref> === Februar === * [[1. februar]] - [[Wolfgang Schwanitz]], nemški general in politik (* [[1930]])<ref>{{Navedi splet|title=Ehemaliger Stasi-General und Mielke-Nachfolger Schwanitz gestorben|url=https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2022/02/berlin-stasi-general-mielke-nachfolger-schwanitz-tot-gestorben-ddr.html|website=www.rbb24.de|accessdate=2022-02-02|language=de}}</ref> * [[2. februar]] - [[Irena Pavlič]], slovenska narodna delavka in urednica v Porabju (* [[1934]])<ref>{{Navedi splet|title=Poslovila se je Irena Pavlič - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/66247/Poslovila_se_je_Irena_Pavlic|website=www.pomurec.com|accessdate=2022-02-02|language=sl}}</ref> * [[4. februar]] - [[Marko Brecelj]], slovenski glasbenik in politični aktivst (* [[1951]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kultura/umrl-je-marko-brecelj|title=Umrl je Marko Brecelj|date=4.2.2022|accessdate=4.2.2022|website=Primorske novice|last=Gombač|first=Andraž}}</ref> * [[6. februar]] - [[Lata Mangeshkar]], indijska pevka (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-60257952 |title=Lata Mangeshkar: 'Why I loved the Indian singer as much as The Beatles' |work=BBC News |date=2022-02-07 |accessdate=2022-02-16}}</ref> * [[8. februar]] - [[Luc Montagnier]], francoski virolog, nobelovec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2022/02/10/luc-montagnier-codecouvreur-du-virus-du-sida-et-prix-nobel-de-medecine-en-2008-est-mort_6113151_3382.html |title=Luc Montagnier, codécouvreur du VIH et Prix Nobel de médecine en 2008, est mort |work=Le Monde |date=2022-02-10 |accessdate=2022-02-10}}</ref> * [[13. februar]] - [[Berit Berthelsen]], norveška atletinja (* [[1944]])<ref>{{Navedi splet|title=Friidrettslegenden Berit Berthelsen er død|url=https://www.nrk.no/sport/friidrettslegenden-berit-berthelsen-er-dod-1.15855113|website=NRK|date=2022-02-14|accessdate=2022-02-16|language=nb-NO|last=NRK}}</ref> * [[14. februar]] - [[Borislav Ivkov]], srbski šahovski velemojster (* [[1933]])<ref>{{Navedi splet|title=Borislav Ivkov (1933-2022)|url=https://www.fide.com/news/1575|website=www.fide.com|accessdate=2022-02-16|language=en}}</ref> * [[19. februar]] - [[Mario Plenković]], hrvaški komunikolog (* [[1947]])<ref>{{Navedi novice|title=Umrl je mariborski profesor, oče hrvaškega premierja|url=https://siol.net/novice/svet/umrl-je-mariborski-profesor-oce-hrvaskega-premierja-573373|website=siol.net|accessdate=2022-02-20|language=sl}}</ref> === Marec === [[slika:Secalbright.jpg|thumb|150px|Madeleine Albright]] * [[1. marec]] - [[Alevtina Kolčina]], ruska smučarska tekačica (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.stadium.ru/news/04-03-2022-umerla-olimpiiskaya-chempionka-po-lijnim-gonkam-alevtina-kolchina |title=Умерла олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Алевтина Колчина |date=2022-03-04 |work=Stadium.ru |accessdate=2022-03-14 |lang=ru}}</ref> * [[3. marec]] – [[Dean Woods]], avstralski kolesar (* [[1966]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.auscycling.org.au/nat/news/vale-dean-woods-oam-olympic-gold-medallist-passes-away-aged-55 |title=Vale Dean Woods OAM: Olympic Gold Medallist Passes Away Aged 55 |work=AusCycling |date=2022-03-03 |accessdate=2022-03-14}}</ref> * [[13. marec]] - [[William Hurt]], ameriški igralec (* [[1950]])<ref>{{Navedi novice |title=Umrl je ameriški igralec William Hurt |url=https://www.vecer.com/zabava/film-in-tv/umrl-igralec-william-hurt-10274505 |last=Majcen |first=Matic |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2022-03-14 |date=2022-03-14}}</ref> * [[15. marec]] - [[Eugene Parker]], ameriški astrofizik (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |title=Eugene N. Parker, 94, Dies; Predicted the Existence of Solar Wind |url=https://www.nytimes.com/2022/03/17/science/space/eugene-n-parker-dead.html |date=2022-03-17 |last=Chang |first=Kenneth |work=The New York Times |accessdate=2022-03-19}}</ref> * [[23. marec]] - [[Madeleine Albright]], ameriška političarka (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |last1=Gregorian |first1=Dareh |title=Madeleine Albright, first female secretary of state, dies at 84 |url=https://www.nbcnews.com/politics/politics-news/madeleine-albright-first-female-secretary-state-dies-84-rcna21247 |website=NBC News |date=2022-03-23 |access-date=2022-03-23}}</ref> * [[25. marec]] – [[Taylor Hawkins]], ameriški bobnar (* [[1972]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-je-bobnar-skupine-foo-fighters-taylor-hawkins.html |title=Umrl je bobnar skupine Foo Fighters, Taylor Hawkins |date=2022-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-03-26}}</ref> * [[26. marec]] - [[Boštjan Kiauta]], slovenski zoolog (* [[1937]])<ref name="SAZU">{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/bostjan-kiauta |title=Kiauta, Boštjan |accessdate=2022-03-28 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}</ref> === April === * [[5. april]] - ** [[Sidney Altman]], kanadsko-ameriški molekularni biolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/04/08/nobel-prize-sidney-altman-dies/ |title=Sidney Altman, Nobel laureate in chemistry, dies at 82 |last=Schudel |first=Matt |work=[[The Washington Post]] |date=2022-04-08 |url-access=subscription}}</ref> ** [[Peter Gosar]], slovenski fizik (* [[1923]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/events/624d89ef4894879c02030468 |title=Akad. Peter Gosar (1923–2022) |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] |accessdate=2022-04-09}}</ref> * [[9. april]] - [[Jack Higgins]], angleški pisatelj (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/news/uk/best-selling-thriller-writer-jack-higgins-dies-aged-92-41537761.html |title=Best-selling thriller writer Jack Higgins dies aged 92 |last=O'Reilly |first=Luke |date=2022-04-09 |work=Belfast Telegraph |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[17. april]] - [[Radu Lupu]], romunski pianist (* [[1945]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2022/04/20/arts/music/radu-lupu-dead.html |title=Radu Lupu, Pianist Who Awed Listeners, Is Dead at 76 |last=Allen |first=David |date=2022-04-20 |work=The New York Times |accessdate=2022-05-11}}</ref> === Maj === [[slika:Georges Yoram Federmann et Boris Pahor Strasbourg 19 juin 2015 (cropped).jpg|thumb|150px|Boris Pahor]] * [[1. maj]] - [[Ivica Osim]], bosanski nogometaš in menedžer (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-je-strauss-z-grbavice-ivica-osim/625878 |title=Umrl je "Strauss z Grbavice" Ivica Osim |date=2022-05-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[6. maj]] - [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]], slovenski trobentar (* [[1944]]) * [[8. maj]] - [[Marija Gusakova]], ruska smučarska tekačica (* [[1931]])<ref>{{navedi novice |url=https://78.ru/news/2022-05-08/olimpiiskaya_chempionka_po_lizhnim_gonkam_mariya_gusakova_umerla_v_peterburge |title=Ушла из жизни олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Мария Гусакова |work=78.ru |language=ru |date=2022-05-08 |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[10. maj]] - [[Leonid Kravčuk]], ukrajinski politik (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-neodvisne-ukrajine-leonid-kravcuk/ |title=Umrl je prvi predsednik neodvisne Ukrajine Leonid Kravčuk |date=2022-05-10 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}</ref> * [[17. maj]] - [[Vangelis]], grški glasbenik in skladatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.ot.gr/2022/05/19/english-edition/vangelis-papathanasiou-oscar-winning-composer-passes-away-at-the-age-of-79/ |title=Vangelis Papathanasiou: Oscar-winning composer passes away at the age of 79 |work=OT.gr |date=2022-05-19 |accessdate=2022-05-20}}</ref> * [[26. maj]] - [[Ray Liotta]], ameriški igralec (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-igralec-ray-liotta-zvezdnik-filmov-dobri-fantje-in-hannibal/628792 |title=Umrl je igralec Ray Liotta, zvezdnik filmov Dobri fantje in Hannibal |work=MMC RTV-SLO |date=2022-05-26 |accessdate=2022-05-26}}</ref> * [[27. maj]] - [[Marko Račič]], slovenski atlet (* [[1920]])<ref>{{Cite news|date = 2022-05-28 |title = Umrl Marko Račič, najstarejši slovenski olimpijec |newspaper = [[Primorske novice]]|url = https://www.primorske.si/sport/umrl-marko-racic-najstarejsi-slovenski-olimpijec|access-date = 2022-06-02}}</ref> * [[30. maj]] - [[Boris Pahor]], slovenski pisatelj (* [[1913]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-boris-pahor/611422 |title=Umrl je Boris Pahor |date=2022-05-30 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-30}}</ref> === Junij === * [[1. junij]] - [[Geza Erniša]], škof [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|slovenske evangeličanske cerkve]] (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-evangelicanski-duhovnik-geza-ernisa.html |title=Umrl je evangeličanski duhovnik Geza Erniša |work=24ur.com |date=2022-06-01 |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[6. junij]] - [[Valerij Rjumin]], ruski kozmonavt (* [[1939]])<ref>{{navedi novice| url=https://www.space.com/obituary-valery-ryumin-cosmonaut-roscosmos |title=Valery Ryumin, cosmonaut who launched to Salyut and Mir space stations, dies at 82 |work=Space.com |last=Pearlman |first=Robert Z. |date=2022-06-06 |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[15. junij]] - [[Borut Bassin]], slovenski košarkar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/sportal/kosarka/umrl-je-borut-bassin-581763 |title=Umrl je legendarni član Olimpije in jugoslovanske košarkarske reprezentance |work=Siol.net |date=2022-06-15 |accessdate=2022-06-15}}</ref> * [[16. junij]] - [[Kajetan Gantar]], slovenski literarni zgodovinar, filolog, prevajalec in urednik (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/3050660/umrl-klasicni-filolog-in-akademik-kajetan-gantar |title=Umrl klasični filolog in akademik Kajetan Gantar |date=2022-06-17 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[17. junij]] - [[Marlenka Stupica]], slovenska slikarka in ilustratorka (* [[1927]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-slikarka-in-ilustratorka-marlenka-stupica.html |title=Umrla slikarka in ilustratorka Marlenka Stupica |date=2022-06-17 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-17}}</ref> * [[19. junij]] - [[Borut Šuklje]], slovenski novinar, diplomat, politik in publicist (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042991448/slovenija/umrl-je-nekdanji-minister-in-diplomat-borut-suklje |title= Poslovil se je Borut Šuklje |date=2022-06-19 |last=Potič |first=Zoran |accessdate=2022-06-28}}</ref> === Julij === * [[3. julij]] - [[Robert Curl]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1933]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/07/06/robert-curl-dies-buckyball-chemistry/ |title=Robert Curl, Nobel-winning chemist in ‘buckyball’ discovery, dies at 88 |last=Murpy |first=Brian |date=2022-07-06 |work=Washington Post |accessdate=2022-07-20}}</ref> * [[8. julij]] - [[Šinzo Abe]], japonski politik (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2022/07/08/national/shinzo-abe-dead-nara-shooting/ |title=Former Prime Minister Shinzo Abe dies after being shot in Nara |work=Japan Times |date=2022-07-08 |accessdate=2022-07-08}}</ref> * [[18. julij]] - [[Claes Oldenburg]], švedsko-ameriški kipar (* [[1929]])<ref>{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=Claes Oldenburg obituary |url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2022/jul/18/claes-oldenburg-obituary |access-date=2022-07-20 |work=The Guardian}}</ref> * [[26. julij]] - [[James Lovelock]], britanski naravoslovec in futurist (* [[1919]])<ref>{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=James Lovelock, creator of Gaia hypothesis, dies on 103rd birthday |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/jul/27/james-lovelock-creator-of-gaia-hypothesis-dies-on-103rd-birthday |access-date=2022-07-28 |work=The Guardian}}</ref> === Neznan datum smrti === * januar - [[Aleš Hauc]], slovenski bankir in podjetnik (* [[1964]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl nekdanji prvi mož Nove KBM in Pošte Slovenije Aleš Hauc|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-nekdanji-prvi-moz-nove-kbm-in-poste-slovenije-ales-hauc/ |work=Delo |accessdate=2022-01-21|language=sl}}</ref> * februar - [[Stane Papež]], slovenski rokometaš (* [[1932]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl pionir slovenskega rokometa Stane Papež|url=https://ljubljanainfo.com/novica/kronika/umrl-pionir-slovenskega-rokometa-stane-papez/183450|website=Ljubljanainfo.com|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref> * februar - [[Franc Korbar]] – Cac, slovenski narodnozabavni glasbenik (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je znani trobentač|url=https://siol.net/trendi/glasba/umrl-znani-trobentac-franc-korbar-573164|website=siol.net|accessdate=2022-02-17|language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Leto 2022|*]] lkk5ocin7dtxl88xaa9yb83rvdcxl3k Miran Hrovatin 0 461142 5724792 5718133 2022-07-28T14:05:56Z Kleever69 167216 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Miran Hrovatin''', [[Slovenska manjšina v Italiji|italijansko-slovenski]] [[fotograf|fotoreporter]] in [[snemalec]], * [[11. september]] [[1949]], [[Trst]], [[Svobodno tržaško ozemlje|STO]], † [[20. marec]] [[1994]], [[Mogadiš]], [[Somalija]]. == Življenjepis == Miran Hrovatin se je rodil v zavedni slovenski družini pri Sv. Alojziju v Trstu očetu Alojzu in materi Nadi kot drugi od treh sinov. Hodil je v slovensko osnovno in nižjo srednjo šolo pri Sv. Jakobu. Tedaj je rad zahajal tudi med tabornike. Nato se je izšolal za elektrotehnika na tehničnem zavodu Alessandro Volta. Ko je bil v drugem letniku je družino prizadela smrt matere. Kljub elektrotehniški diplomi se je Miran po študiju kaj kmalu poklicno usmeril na področje fotografije. Fotografski aparat je namreč močno vzljubil že v otroških letih. In tako se je zaposlil v tržaških fotografskih trgovinah Fototechnica in Eurojapan ter tudi odprl lasten fotografski studio v ulici sv. Justa. Leta 1975 se je pod okriljem Založništva Tržaškega tiska osnovala televizijska agencija Alpe Adria in Miran se je v njej zaposlil kot snemalec. Kaj kmalu je postal vešč v svojem poklicu in posnel na stotine prispevkov za koprsko, ljubljansko in druge televizije. Prvi je v objektiv ujel prizore [[Potres v Furlaniji 1976|od potresa porušene Furlanije]]. Leta 1978 je prvič tvegal življenje med opravljanjem svojega poklica. Z novinarjem Sergijem Premrujem sta namreč doživela oborožen napad v Maroku med snemanjem reportaže o saharski osvobodilni fronti Polisario. Leta 1989 je Miran ob zamrtju agencije Alpe Adria skupaj z nekaterimi delovnimi kolegi ustanovil oziroma prevzel televizijsko agencijo Videoest. S težkim in kakovostnim delom si je agencija morala sama izboriti prostor na tržišču. Tako je med drugim nastala vrsta tehnično brezhibnih in mestoma celo umetniških reportaž, od tiste o Reki- Timavi, pa do one o Miramarskem gradu, pri katerih je Miran dal svoj neizbrisen prispevek. Vojna v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini je postala nov izziv, kateremu se je Miran znal s svojo kamero poklicno odzvati. In tako se je treba tudi njemu zahvaliti da si svet ni mogel zatisniti oči pred njo. Bil je komunikativen človek poln energije, nikoli ni mogel biti pri miru. Svet je bil zanj pretesen. Njegova prva ljubezen je bila njegovo neločljivo orodje, fotografski aparat. Na popotovanjih kamor ga je zanesla poklicna pot je vedno kupoval novo opremo: svetlomere, objektive, leče... strast na meji zasvojenosti. Za seboj je zapustil impozanten fotografski arhiv, ki kaže na avtorjevo razgledanost, intimen pogled na svet odrasle osebnosti, ki pa nikoli ni prenehala biti otrok. [[Slika:Targa commemorativa Trieste 01.jpg|thumb|250px|Spominsko obeležje v [[Trst]]u]] == Smrt == 20. marca 1994 so Mirana in novinarko Ilario Alpi ubili naročeni morilci, ko sta v Mogadišu poročala za TV-mrežo Raitre o državljanski vojni v Somaliji ter raziskovala vpletenost visokih italijanskih državnih institucij v ilegalno prodajo orožja in nevarnih odpadkov. Voznik in varnostnik sta bila nepoškodovana. Somalski državljan Hashi Omar Hassan je po krivici 17 let preživel v italijanskih zaporih. Potem ko se je izkazal za nedolžnega in bil oproščen, so tudi njega, po šestih letih na prostosti, 6. 7. 2022 ubili v nepojasnjenih okoliščinah. == Zapuščina == Pisatelj in nekdanji profesor [[Boris Pahor]] se je Mirana, svojega dijaka na tržaški srednji šoli spominjal kot enega izmed tistih, ki so Slovencem na Tržaškem s svojo sposobnostjo pomagali, da so se začeli pobirati po četrt let stoletja genocida nad njihovo kulturo. Po Miranu in Ilariji so poimenovali ulice ter institucije v krajih po vsej Italiji. V Sloveniji nima nobenega obeležja. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[https://medium.com/@andrejmarusic/miran-hrovatin-od-agencije-alpe-adria-do-mogadis%CC%8Ca-addccf413e8c Miran Hrovatin - od agencije Alpe Adria do Mogadiša]''; Andrej Marušič, 2018 * ''[https://www.primorski.eu/trzaska/229955-moj-dijak-miran-hrovatin-MEPR243960 Moj dijak Miran Hrovatin]''; Boris Pahor, 2014 * ''[https://web.archive.org/web/20131029060731/http://www.fondazioneluchetta.org/_it/fondazione/miran.asp A Miran Hrovatin il mondo andava stretto]''; Fondazione Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin O.N.L.U.S., 2013 * ''[http://www.rainews.it/dl/rainews/articoli/25-anni-fa-assassinio-alpi-hrovatin-tra-misteri-e-depistaggi-f461501c-7aec-404e-9b4e-04cd4f32f9b6.html 25 anni fa l'assassinio di Ilaria Alpi e Miran Hrovatin tra misteri e depistaggi]''; Rainews, 20.3.2019 * ''[https://www.youtube.com/watch?v=Nti2AFDfY1Y Somalia94 - Il caso Ilaria Alpi]''; animirani film, Marco Giolo, 2016 * ''[http://www.somalia94.com/Miran.htm Miran Hrovatin, vizitka]'' * ''[https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2021/03/tdd-Miran-Hrovatin-in-Ilaria-Alpi-27-let-brez-resnice-cb4c3b33-e277-4bd1-a58e-75788802adc6.html Miran Hrovatin in Ilaria Alpi: 27 let brez resnice]'' {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hrovatin, Miran}} [[Kategorija:Italijanski fotografi]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] g5k58z1pxdnwpcapjkpyu12ubckptwf Borodinski most 0 480860 5724775 5337496 2022-07-28T13:03:26Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most|locale=[[Moskva]]|crosses=[[Moskva (reka)|reka Moskva]]|spans=3|mainspan=45,5 m|width=18,5 m (do 1952)<br>42,2 m (od 1952)|image=Moscow, Borodinsky Bridge 02.jpg|native_name=Бороди́нский мост|native_name_lang=ruščina|caption=Borodinski most, pogled proti severu, Smolenski metro most in Bela hiša Rusije za njim.|design=[[ločni most]] z nadločno strukturo|carries=povezuje Dorogomilovo in Kijevski terminal|begin=1911|open=1912|architect=Roman Klein<br/>Jurij Werner (obnova 1952)|engineering=M. I. Šekotov|length=250 m (do 1952)<br/> 352 m (od 1952)}} '''Borodinski most''' (rusko: Бороди́нский мост) je most z jeklenimi nosilci, ki prečka reko [[Moskva (reka)|Moskvo]], ki povezuje okrožje Dorogomilovo in Kievski železniški terminal s središčem [[Moskva|Moskve]], [[Rusija]] (dva kilometra zahodno od Kremlja). Most je bil zgrajen v letih 1911–1912 kot [[ločni most]] z nadločno konstrukcijo, delo N. I. Oskolkova, M. I. Šekotova (gradbeni inženiring) in Romana Kleina (arhitekturna zasnova). Leta 2001 je bil most rekonstruiran, loke so nadomestili s konstrukcijo iz I nosilcev.<ref name="BM">Russian: Носарев В.А., Скрябина, Т.А., "Мосты Москвы", М, "Вече", 2004, стр. 184-193 (''Bridges of Moscow'', 2004, p.184-193) {{ISBN|5-9533-0183-9}}</ref> == Most Dorogomilovo (1788, porušen) == Lokacija Borodinskega mostu je bila od srednjega veka prostor prečkanja reke Moskve proti zahodu. Prvi dokumentirani ([[pontonski most|pontonski]]) leseni most je bil tu zgrajen leta 1788. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo |vojno s Francijo leta 1812]] je bil most na poti umika Rusov in [[Napoleon]]ovih čet, ki so vdrle v Moskvo. == Borodinski most (1868, porušen 1911) == Mesto se je leta 1865 odločilo, da bo na tem mestu zgradilo stalni most in odobrilo 300.000 rubljev skupnih izdatkov. Prvi razpisni natečaj ni prinesel nobenega zmagovalca, delo je kasneje dobil Amand Struwe. Njegov osnutek je odobril [[Aleksander II. Ruski]], ki ga je krstil Borodinski most v spomin na [[bitka pri Borodinu|bitko pri Borodinu]]. Gradnja se je začela 2. maja 1867, končala pa 15. marca 1868. Značilno za Struwejev most je bila jeklen rešetkast škatlast nosilec, s tremi 43 m dolgimi razponi. Nosilce so zgradili v podjetju v Kolomni (v lasti družine Struwe) in jih pripeljali po reki. == Borodinski most (1912, obstoječ) == <center> <gallery> Image:Moscow, Borodinsky Bridge 04.jpg|Rimski portik na zahodni strani mostu Image:Borodin brige01.jpg|Obeliski na vzhodni strani z imeni vojnih herojev Image:Moscow, Borodinsky Bridge 03.jpg|Carski grb Image:Moscow, Borodinsky Bridge 05.jpg|Današnji loki so le okras </gallery> </center> Prvi Borodinski most je imel premajhno zmogljivost za upravljanje prometa do Kijevskega železniškega terminala. Leta 1909 je mesto razpisalo javni natečaj za nov most. Oskolkov, Šekotov in Klein so zmagali na natečaju in začeli gradnjo leta 1911. Most, zgrajen leta 1912, je bil dolg 250 metrov, s tremi razponi 40,9 - 45,5 - 40,9 metra. Vsak razpon je bil sestavljen iz 12 ločnih nosilcev (razmik med loki 2,1 metra). Betonski krov je imel 18,5 metra široko vozišče in dva hodnika za pešce, vsak po 3,5 metra. == Rekonstrukcija 1952 == [[Image:Borodinsky Bridge, Moscow.jpg|thumb|150px|Borodinski most ponoči]] Leta 1952 ga je obnovil Jurij Werner. Stebri, oboki in krov so bili podaljšani, kar je most razširilo na skupno 42,6 metra širine. Novi oboki nad obrežnimi nasipi (26,0 metra glavni razponi) so ločili most in nasip. Skupna dolžina mostu je dosegla 352 metrov (vključno z zahodno 106 m dolgo klančino). [[Tramvaj]]ske proge so odstranili leta 1979. == Rekonstrukcija 2001 == Leta 1999 se je mesto odločilo, da ponovno postavi most v prvotno obliko. Pregled strukture je narekoval popolno zamenjavo lokov in krova. Hkrati se je zdelo, da so stebri prešibki, da bi lahko nosili nadomestne jeklene oboke ali betonsko nosilno škatlo. Edina preostala možnost je bila jeklena sovprežna konstrukcija z betonskim krovom, ki je bila dovolj lahka in je bila dokončana leta 2001. Most je ohranil originalne kamnite obeliske in portike, posvečene vojni 1812. Tako kot v primeru Novospaskega mostu je bil tudi obnovljeni Borodinski most oblečen s ponarejenimi krili, da bi bil videti kot obokan most. Ta krila so večja od Novospaskega in dejansko izgledajo kot loki. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Borodinskiy Bridge}} {{coord|display=title|55|44|43|N|37|34|24|E}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Moskvi]] [[Kategorija:Mostovi v Rusiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1912]] t1xrcwd9lkuhjxfc315wcc98tafm4x0 Portugalska gotska arhitektura 0 482556 5724933 5354994 2022-07-28T18:43:52Z Ljuba brank 92351 /* Gradovi in palače */ wikitext text/x-wiki '''Portugalska gotska arhitektura''' je [[arhitekturni slog]], ki je bil razširjen na [[Portugalska|Portugalskem]] v poznem [[srednji vek|srednjem veku]]. Kot v drugih delih Evrope je tudi tu gotski slog počasi nadomestil [[romanska arhitektura|romansko arhitekturo]] v obdobju med poznim 12. in 13. stoletjem. Med poznim 15. in začetkom 16. stoletja je gotiko nadomestila [[renesančna arhitektura]] preko vmesnega sloga, imenovanega [[Manueline]]. [[File:Alcobaça-CentralAisle.jpg|thumb|right|180px|Glavna ladja cerkve samostana Alcobaça (12.–13. stoletje).]] == Cerkve in samostani == Gotsko arhitekturo je na Portugalsko prinesel [[cistercijani|cistercijanski red]]. Prva v celoti gotska stavba na Portugalskem je cerkev [[samostan Alcobaça |samostana Alcobaça]], čudovit primer jasnih in preprostih arhitekturnih oblik, ki so jim bili naklonjeni cistercijani<ref name="ALCOBACAIGESPAR">''Mosteiro de Alcobaça'' no sítio do IGESPAR [http://www.igespar.pt/en/patrimonio/pesquisa/geral/patrimonioimovel/detail/70185/]</ref>. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1178 in 1252 v treh fazah in zdi se, da jo je navdihnil [[samostan Clairvaux]] v zgodovinski pokrajini [[Šampanja|Šampanji]]. Njeni tri ladje so zelo visoke in vitke, kar daje izjemen vtis višine. Celotna cerkev je prekrita z rebrastimi [[obok]]i, glavna kapela pa ima [[ambulatorij]] in vrsto žarkasto razporejenih kapel. Obok ambulatorija podpirajo zunanji [[opornik]]i, značilnost gotske arhitekture in novost na Portugalskem. Po ustanovitvi Alcobaçe se je gotski slog razširjal pri beraških (''mendikantskih'') redovih (predvsem [[frančiškani]], [[avguštinci]] in [[dominikanci]]). V mestnih središčih je bilo v 13. in 14. stoletju ustanovljenih več samostanov, pomembne primere pa najdemo v mestih [[Porto]] (cerkev São Francisco), [[Coimbra]] (samostan Santa Clara-a-Velha), [[Guimarães]] (São Francisco, São Domingos) , [[Santarém]] (São Francisco, Santa Clara), [[Elvas]] (São Domingos), [[Lizbona]] (ruševine samostana Carmo) in številnih drugih krajih. Mendicantne gotske cerkve so bile navadno triladijske, pokrite z leseno streho in [[apsida|apsido]] s tremi [[kapela]]mi, pokritimi z rebrastimi oboki. Tem cerkvam so manjkali tudi stolpi in so bile večinoma brez arhitekturne dekoracije, v skladu z mendantnimi ideali. Taka gotika je bila sprejeta tudi v več župnijskih cerkvah, zgrajenih po vsej državi, na primer v kraju [[Sintra]] (Santa Maria), Mafra, Lourinhã in Loulé.<ref name="ESTUDOS11">Revista Estudos/Património n. 2. IPPAR. 2002. pág. 11 [http://194.65.130.238/media/uploads/revistaestudospatrimonio/n2/Estudospatrimonio2.pdf]</ref> [[Image:BatalhaFacade1.jpg|thumb|left|220px|Dekorativna gotika v samostanu Batalha: cerkvena fasada (levo) in Ustanoviteljeva kapela (desno).]] Mnoge romanske stolnice so bile posodobljene z gotskimi elementi. Tako je romanska ladja [[Stolnica v Portu|stolnice v Portu]] podprta z zunanjimi oporniki, in je bila ena prvih tako zgrajenih na Portugalskem (zgodnje 13. stoletje). Apsida [[Lizbonska stolnica|Lizbonske stolnice]] je bila v prvi polovici 14. stoletja popolnoma spremenjena, ko je dobila gotski ambulatorij, osvetljen s [[svetlobno nadstropje|svetlobnim nadstropjem]]. V ambulatoriju je vrsta izstopajočih kapel, osvetljenih z velikimi okni, v nasprotju s temno romansko ladjo stolnice. Pomembna prehodna stavba je [[stolnica v Évori| stolnice v Évori]], zgrajena v 13. stoletju; čeprav je njen tloris, fasada in višina navdihnjena z lizbonsko stolnico, so njene oblike (loki, okna, oboki) že gotski. Številne gotske cerkve so ohranile trdnjavsko podobo romanskih časov, kot že omenjena stolnica v Évori, cerkev samostana Leça do Balio (14. stoletje) v bližini Matosinhosa in celo stolnica v [[Viana do Castelo]] iz 15. stoletja.. Zgrajenih je bilo več gotskih [[križni hodnik|križnih hodnikov]] in jih je še vedno mogoče najti v stolnici v Portu, Lizboni in Évori (vse iz 14. stoletja), pa tudi v samostanih, kot so Alcobaça, samostan Santo Tirso in [[samostan Kristusovega reda, Tomar]]. V začetku 15. stoletja je stavba [[samostan Batalha |samostana Batalha]], ki jo je sponzoriral kralj [[Janez I. Portugalski]], privedla do prenove portugalske gotike. Po letu 1402 so dela zaupali mojstru Huguetu, neznanega izvora, ki je v projekt vnesel dekorativni (''flamboyant'') gotski slog. Celotna stavba je okrašena z gotskimi konicami z brstiči, [[relief (umetnost)|reliefi]], velikimi okni z zapletenim [[krogovičje]]m in izpopolnjenimi [[prsobran]]i. Glavni portal ima vrsto [[arhivolot]]ov, okrašenih z množico kipov, medtem ko ima [[Timpanon (arhitektura) |timpanon]] relief, ki prikazuje ''Kristusa in evangeliste''. Ustanoviteljeva kapela in [[kapiteljska dvorana|kapiteljska hiša]] imata zvezdnato rebrast obok, ki na Portugalskem še ni bila znana. Batalha je vplival na delavnice 15. stoletja, kot so [[stolnica Guarde]], [[stolnica v Silvesu]] in samostani v Bejah (''Nossa Senhora da Conceição'') in Santarému (''Igreja da Graça''). Še ena gotska različica je bila tako imenovana mudéjar-gotika, ki se je na Portugalskem razvila proti koncu 15. stoletja, zlasti v regiji Alentejo. Ime [[mudéjar]] se nanaša na vpliv islamske umetnosti v krščanskih kraljestvih [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], zlasti v srednjem veku. V Alenteju in drugod je vpliv mudéjarja v več stavbah viden v profilu oken in portalov, pogosto z loki v obliki podkve in [[Paličevje |paličevja]], krožnimi stolpiči s stožčastimi [[Fiala (arhitektura)|fialami]], islamskimi [[cina (arhitektura)|cinami]] itd., pa tudi dekoracijo s ploščicami ([[azulejo]]). Primeri vključujejo [[portik]] cerkve svetega Frančiška v Évori, dvorišče kraljeve palače v Sintri ter več cerkva in palač v Évori, Elvasu, Arraiolosu, Beji itd. Múdejar se je na koncu v zgodnjem 16. stoletju prepletel s slogom [[Manueline]]. [[File:Castelo da Feira03.JPG|thumb|left|220px|Pogled na grad Santa Maria da Feira. Keep je edinstven na svetu s štirimi ščepci štirih stolpov, zataknjenimi v glavnem stolpu.]] [[File:Bragança23.jpg|thumb|right|200px|Pogled na grad Bragança. Veliki stolp je bil zgrajen v 15. stoletju..]] == Gradovi in palače == V gotski dobi je bilo treba zgraditi ali okrepiti več [[grad]]ov, zlasti ob meji s [[Kastiljsko kraljestvo|Kastiljskim kraljestvom]]. V primerjavi s prejšnjimi gradovi so imeli gotski gradovi na Portugalskem po navadi več stolpov, pogosto krožnega ali polkrožnega tlorisa (za povečanje odpornosti proti izstrelkom), [[bivalno-obrambni grad]]ovi so po bili navadi poligonalni, grajska vrata pa je pogosto branil par stranskih stolpov. Po obodu glavnega obzidja so pogosto postavili drugo spodnjo [[kurtina|kurtino]] ([[barbakan]]e), da so preprečili, da bi se oblegovalne naprave približale gradu. Značilnosti, kot so [[mašikula|mašikule]] in izboljšane [[strelnica|strelnice]], so postale razširjene. Od 14. stoletja dalje so stolpi postajali večji in bolj izpopolnjeni z rebrastimi obokanimi strehami in napravami kot so kamini in jih najdemo v gradovih v krajih Beja, Estremoz in Bragança, v nekaterih kasnejših gradovih (15. stoletje), pa najdemo bivalno-obrambne stolpe z izboljšanimi stanovanjskimi lastnostmi, ki so postali prave palače, kot so Penedono, Ourém in Porto de Mós. Najpomembnejši primer je [[grad Leiria]], ki ga je kralj Janez I. spremenil v kraljevo palačo. Nekatere prostore palače krasijo čudovite gotske lože, iz katerih bi lahko kralj in kraljica gledala okoliško pokrajino. == Pomembni primeri == <gallery> File:AlcobaçaCloister.jpg|Križni hodnik in cerkev samostana Alcobaça. File:Claustro da Se (Porto).PNG|Križni hodnik stolnice v Oportu (14. stoletje). File:LisbonCathedral-Ambulatory.jpg|Ambulatorij Lizbonske stolnice (14. stoletje). File:Karinecyril evora cathedrale2.JPG|Transept in stolp z lanterno stolnice v Évori (13. stoletje). File:SilvesCathedral-facade2.jpg|Glavna fasada stolnice v Silvesu (15. stoletje). File:EvoraCathedral-Cloisters.jpg|Križni hodnik stolnice v Évori (14. stoletje). File:Evora-StFrancisco-FacadePorch.jpg|Mudéjar-gotika: Glavna fasada svetega Frančiška Évora (konec 15. stoletja). File:Mosteiro Leca Balio (Matosinhos).jpg|Samostan Leça do Balio, Matosinhos (14. stoletje). File:Ourem-CCBYSA.jpg|Grad Ourém (15. stoletje). File:Estremoz10.jpg|Gotski portik v gradu Estremoz. File:Antiguo Pazo del Consejo Guimaraes.JPG|Mestna hiša v Guimarãesu z gotsko galerijo (zgodnje 16. stoletje). File:Batalha37.jpg|Zvezdna rebra oboka Ustanoviteljeve kapele samostana Batalha (15. stoletje). File:Nt-sintra-palacionacional2.jpg|Državna palača v Sintri (15.–16. stoletje). File:Castelo de Penedono 1.jpg|Vhodni stolpi gradu Penedono (15. stoletje). File:Ponte Ponte Lima.JPG|Gotski most Ponte de Lima. File:BejaPortal-CCBY.jpg|Portal samostana Gospe v Bejah (15. stoletje). </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] [[Kategorija:Portugalska arhitektura]] dbgkcs6zzbadx9ajsldr3s2gk5qy99v Uporabniški pogovor:A09090091 3 486683 5724736 5724588 2022-07-28T12:10:57Z Ljuba brank 92351 /* Popravljanje infopolja */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)}} |}{{Konec okvira}} == Vračanje besedila == Prosim, če ne popravljaš besedil v člankih staronizozemskih slikarjev, ki jih za mano popravil profesor umetnostne zgodovine.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:56, 6. december 2020 (CET) :@Ljuba brank Nisem jih jaz, pač pa sem razveljavljal ''slogovne napake'', ki jih je popravljal neznan uporabnik z ip naslovom {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 19:59, 6. december 2020 (CET) Vračal si staro besedilo, ki je bilo manj primerno kot popravljeno uporabnika {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. jaz vem, kdo je za uporabnik. Ne počni tega, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:16, 6. december 2020 (CET) :Zakaj pa potem ip v tem razponu vandalizira wikipedijo? Poglejte si zadnje spremembe. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 20:25, 6. december 2020 (CET) In kaj je bil tukaj po tvojem vandalizem? Izboljšan in strokovno primernejši tekst? Halo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:09, 6. december 2020 (CET) :Nisem mislil vandaliziranja v pravem pomenu. Se opravičujem za vračanje brez predhodnega posvetovanja, to je bila moja pomota. Toda zakaj bi vi tekst naredili težjega za branje (pa sam s tem nimam težav), če je wikipedija enciklopedija za vse? Ne bi se prerekal, toda rad bi izvedel zakaj. Zadnje čase kroži veliko urejanj z enakim začetkom, toda različnim koncem. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:28, 6. december 2020 (CET) Tega komentarja v zadnjem stavku ne razumem. Kar se mojih člankov iz področja umetnostne zgodovine tiče, pa sama prosim za strokovne popravke. Ti pa predlagam da malo poglej uporabnika 193.2.11.205 in 84.20.249.38, gre za istega, ki nemilostno, kljub opozorilu o nepravilnostih, ureja na primer, članek o Slovenskih eksonimih in še več drugih člankov. Pa na videz ni nič narobe, vendar nepravilno piše notranje povezave, jih načrtuje za subjekte, ki najbrž zlepa ne bodo o njih napisani članki, dela seznam eksonimov, ki to niso, itd. Vsekakor premisli, preden popravljaš oziroma vračaš tekst. Je dovolj resnih vandalizmov za popravljat. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:59, 6. december 2020 (CET) :Ljudje, ki ''popravljajo'' wiki z Applovih mac računalnikov ter so nerigstrirani, se namesto IPv4 izpiše računalniški id. Z njim lahko locirajo katerikoli mac na svetu. Sicer sem uporabnik Windowsa, ampak mislim, da je to vzrok drugačnih številk. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:10, 6. december 2020 (CET) ==Viri == Pozdravljeni, lahko prosim nehate z opomniki v profilu Boštjan Gartner? Članek, ki naj bi bil sporen sem izbrisal (čeprav ne vem kako naj 20 let in več stare članke drugače kot tako objavim), spodaj pa je pri povezavah več kot očitno, da gre za živečo in pravo osebo. Nenazadnje jo osebno poznam in spada med kulturno dediščino. Hvala, Luka :{{ping|Lukasnajp}} Prosim, teh opomnikov ne dojemaj kot slabih ali česarkoli. So le rahlo groba sporočila avtorju članka, kaj je še treba postoriti. Predlagam naslednje: Linke prestavi v poglavje /*Zunanje povezave*/. Poizkusi poiskati vsaj nek članek, da bodo tile podatki držali. Stavki ala ''Nekje sem slišal'' ali pa '' Ker to osebo poznam'' niso zadosten vir. S tem te mi drugi ne poskušamo zatreti ali kaj podobnega. Za stil biografij glej [[WP:BIO]]. Hvala za razumevanje. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 13:09, 15. januar 2021 (CET) ==Bazalna lamina== Hvala za urejanje, ampak bazalne lamine sam ne bi dajal med medcelične stike. Pomensko ni najbolj ustrezno in je od sedanjih kategorij najbolj primerna kar histologija. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:26, 17. januar 2021 (CET) ::{{ping|Melaleuca alternifolia}} Resda, da nisem ravno biolog, toda jaz uvod dojamem nekako takole: ''So molekule različnih velikosti, ki se nahajajo med nekaterimi celicami.'' V njem tudi piše ''ki se kasneje nanjo pričrvstijo'' -> tule je verjetno mišljena celična membrana. Včasih bralca, za katerega ni nujno, da je na tem področju izobražen, zanima še več o področju medceličnega prostora in bo kliknil tisto kategorijo. Sicer pa, le čevlje sodi naj čevljar. Upam, da mi ne zameriš. Lp, A0 --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:32, 17. januar 2021 (CET) ::: Ni problema. Vsekakor razumeš pravilno, a gre pri bazalni lamini za (stično) plast iz raznih molekul medceličnine, ki jih sicer v okolico izločajo celice, medtem ko se v medcelične stike uvršča strukturne stike med dvema celicami (iz beljakovin, citoskeletnih elementov itd.). Se mi zdi bolje, da se ne kategorizira po principu ključnih besed, ampak bolj specifično, ker bi drugače bile kategorije res obširne in ne bi več služile svojemu namenu.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:42, 17. januar 2021 (CET) :::: Ja, saj nekako te razumem, mogoče malo preveč drobim na podkategorije. Sicer se pa jaz držim slogana ''Wiki je za vse''. To pomeni, da lahko vsi najdejo nekaj, eni malo manj, eni več. Se ga bom moral oklepati malo manj. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:50, 17. januar 2021 (CET) == V delu == Prosim te, da se v nadalje držiš predloge <nowiki>{{v delu}}</nowiki>. Sicer si v članek o [[Prionailurus viverrinus]] vnašal koristne spremembe, a gre za to, da bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj in bi jaz potem moral znova ročno ponavljati svoja urejanja, da ne bi razveljavljal tvojih. Prav tako sem moral spremembe pogosteje shranjevati, da mi v primeru navzkrižja urejanj ne bi bilo potrebno ponavljati več hkratnih urejanj. Bi bilo bolje, da bi počakal, da odstranim predlogo, ki sem jo dal ravno zaradi te problematike. Sicer pa hvala za popravke. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:21, 26. januar 2021 (CET) :Uh, oprosti za nevšečnosti. Sicer pa ne bom več urejal, ker zadnje čase delam bolj administrativne posege v Wikipodatkih, kategorijah in razveljavljanju. Za nevšečnosti se ti globoko opravičujem. Kako se lahko oddolžim? V bistvu se mi to ni še nikoli zgodilo, te pa popolnoma razumem. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:34, 26. januar 2021 (CET) :: Ničesar ne rabiš skrbet, stvar je že mimo. To sem ti pa napisal zgolj kot dobronamerno opazko, ker se včasih dogajajo takšna nevšečna navzkrižja urejanj. Sicer pa ponavljam, da si vnesel koristne popravke (na razširjenost vrste sem recimo čisto pozabil).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:41, 26. januar 2021 (CET) ::Bom upošteval tvoj nasvet, {{hvala}} za opombo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:18, 26. januar 2021 (CET) Tudi jaz bi te prosil da upoštevaš predlogo "v delu" iz popolnoma enakih razlogov kot so zapisani zgoraj. Sem sicer zelo hvaležen za tvoje urejanje, ampak bi lahko kdaj drugič prišlo do navzkrižja urejanj, kar bi lahko privedlo do nepotrebnih težav. Hvala in lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:12, 30. januar 2021 (CET) :Očitno me je zaneslo in si še nisem vbil v glavo... :( PS.: Tistih 39? kategorij je bilo res malo preveč za našo ''majhno'' wiki. Se opravičujem. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:13, 30. januar 2021 (CET) Tistih kategorij se pred tvojim urejanjem še nisem lotil in če sem čisto iskren, sem malo pozabil na njih :P. Bi jih pa definitivno popravil na koncu, ko bi pregledoval članek. Hvala za urejanje, in ne sekiraj se.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:18, 30. januar 2021 (CET) :Ok, zmenjeno. Upam, da se bom prihodnjič spomnil ''zapovedi'' ;) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 30. januar 2021 (CET) ::{{ping|GeographieMan}} Samo eno vprašanje se mi poraja. Če ti urediš objekt v Wikipodatkih, medtem ko nekdo drug ureja članek, ali je to tudi navzkrižje urejanj? PMM je, saj vnašaš nove podatke, samo na drugi platformi. Ali pač? Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 30. januar 2021 (CET) : Mislim da ni, ker sta to dva različna projekta in nista tako neposredno povezana, kot če dva urejevalca istočasno urejata nek članek. Lahko, da se motim, ampak to se mi še nikoli ni zgodilo. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:48, 30. januar 2021 (CET) ::Najlepša hvala za info. Bom upošteval vajina nasveta! Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:50, 30. januar 2021 (CET) == Prosim za pojasnilo - glede čiščenja == Spoštovani, prosim za pojasnilo glede pripombe, da je potrebno čiščenje članka Anton Žvan. Članek imam namreč odobren s strani profesorja filozofije, slog sem popravila. lp {{nepodpisani|ZaKoPa|30.januar 2021 12:52}} :Mene ne vikati, tukaj se tikamo zaradi vzdušja in kolegialnosti in pod komentarji se podpisujemo z <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri članku je problem v navajanju virov. Surov link, kot je v tvojem članku ni v redu. Vsi taki linki so opravljeni z ''nofollow'', zato s tem ne povzdiguješ članka na linku na vrh iskanja zadetkov. Predloga na vrhu tega ni navedla specifično, ampak prosim jih še ne briši. So le opomin bralcem in urejevalcem (posrednim in neposrednim), da je z člankom nekaj narobe. Za navajanje virov uporabljamo {{tl|Navedi splet}}[[Predloga:Navedi splet|1]], {{tl|Navedi knjigo}}[[Predloga:Navedi knjigo|2]] ipd. Prosim, da tele linke prestavi znotraj <nowiki><ref> </ref></nowiki> keywordov. Za navajanje virov in sklicev glej [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Za stil biografij glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. Hvala za razumevanje. Če je kaj nejasnega, me kar vprašaj. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 30. januar 2021 (CET) ::Poleg tega bi rad pripomnil, da v članek ne sodijo medvrstične zunanje povezave, kot so npr. povezave na spletne strani in druge zadeve. Veliko bolj primerne so [[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)|notranje povezave]] oz. kot je bilo že zgoraj omenjeno medvrstični sklici (več o tem na [[Wikipedija:Navajanje virov]]). Drugače pa pohvale za članek. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 30. januar 2021 (CET) ::{{ping|ZaKoPa}} Sedajle izgleda že kar solidno tudi z viri. Naj samo pridam, da med besedo in sklicem ni presledka. Prav tako je sklic v primeru celotnega stavka za piko. Bi mogoče še pobrskal/a podatke o rojstvu profesorja? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:20, 30. januar 2021 (CET) Hvala za pomoč, bom popravila presledke. Glede datuma rojstva in datuma smrti ni nobenega uradnega podatka - preverjala sem pri njegovih študentih, celo pri sosedi v sosednji hiši.... Imam samo ustni vir. {{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:32}} :Potemtakem je pa res bolje, da je letnica kot nek ustni ''nezanesljiv'' (z stališča Wikipedije) vir. Veliko sreče pri nadaljnjih urejanjih, če imaš vprašanja se lahko obrneš kar name ali pa vprašaš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:34, 30. januar 2021 (CET) Hvala, dobro se imej in ostani zdrav.{{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:35}} :Hvala enako! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 30. januar 2021 (CET) ==[[Grad Idrija]]== Živjo, na preusmeritev, ki si jo predlagal z brisanje, je poveznih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Grad_Idrija prek 300 člankov] (glej {{tl|Gradovi v Sloveniji}}, zato je brez popravljanja povezav ne gre brisati. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 10:57, 31. januar 2021 (CET) :Najprej {{Hvala}}, da si me opozoril. Naj še pridam, da je grad rudniški in ne plemiški (''Gewerkenegg'' pomeni rudniški grad). Me je kot domačina malo zasrbelo pod prsti, saj se v Idriji ne reče ''grad Idrija'' ampak ''grad Gewerkenegg''. Tudi tujcem to povemo. Navkljub svoji ''borni'' funkcionalnosti pa je imel velik vpliv. Legenda pravi, da so Turki prišli vse do [[Dole|Dol]], da bi izropali grad. K sreči je bila v kotlini megla in so se obrnili nazaj. Bi šlo popravljanje povezav z botom? Če ne, lahko tudi na roko, samo bo trajalo. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:06, 31. januar 2021 (CET) ::{{ping|MZaplotnik}} Eno mičkeno vprašanje. Kje lahko najdem teh 300 povezav? Po petih urejenih povezavah za ''grad Idrija'' lahko najdem samo še moj pogovor. Kje lahko najdem tele povezave? Prosim te za pomoč, če le utegneš. Hvala, lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:06, 31. januar 2021 (CET) :Sem spregledal tole vprašanje. Povezave so izginile s posodobitvijo predloge na Wikipodatkih. Ko sem jaz pisal zgornji nasvet, so bile še vidne, spremembe v Wikipodatkih pridejo v veljavo z zamikom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:40, 8. februar 2021 (CET) ::Hvala da si tole uredil. Je pa resnica prišla na plano malo kasneje. V okolici Idrije je bil za časa Oglejskega patriahata grad Idrija, ampak danes ni ne podatkov o tem kje bi bil, niti ostankov. Pmm je tole tako tako, saj so preskenirali celotno pobočje za današnjim gradom zaradi iskanja NUS raket iz WW2. Verjetno bi se nahajal tam, (sicer v kotlini) ampak neposredno zraven vode in umaknjen od toka Idrijce. Dvomim, da bo sploh kdaj članek o tem. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:44, 8. februar 2021 (CET) ==Kandidatura za administratorja== Zdravo, že nekaj časa pridno opravljaš posege, povezane z nadzorom zadnjih sprememb, novimi članki, vandalizmi in podobnimi urejanji, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš izglasovan, ti bodo administratorska orodja olajšala nadaljnje delo. Prosim, sporoči. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:55, 8. februar 2021 (CET) :{{ping|MZaplotnik}} Če imaš občutek, da sem vesten in redu zaslužen, potlej sprejmem. Hvala za predlaganje, ampak mislim, da si ga {{u|Melaleuca alternifolia}} tudi zasluži. Velikokrat je razveljavljal, ko nisem jaz ''visel''. Sem bil zelo presenečen, da nekdo ceni tudi moje delo, navkljub temu, da sem bolj aktiven šele od novembra lani. Najlepša Hvala Ti za predlog.{{Smeško5}}. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 8. februar 2021 (CET) :Sem pravkar pripravil enotedensko glasovanje, srečno pri kandidaturi! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:39, 8. februar 2021 (CET) ::Hvala za pripravo in prijazne želje! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. februar 2021 (CET) ==Uporaben trik pri brisanju neumnosti== Živjo! Pri vandalizmih, kot je [[Benjamin aganovič|tale]], ki je gotovo usmerjem proti realnemu še živečemu osebku, pred brisanjem raje odstrani povzetek urejanja, sicer je vsebina vandalizma prek povzetka brisanja vidna vsakomur, ki klikne na rdečo povezavo brisanega članka. Za zgled premetenega brisanja glej npr. [[Uporabnik:Samson Jansa]] ali [[Legvan]].--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:17, 18. februar 2021 (CET) ::Živjo, že vem, ker sem tole izvedel na tvoji strani. ;) Ampak zadnja brisana stran ni bila usmerjena proti osebku, zato (še) nisem izbrisal povzetka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 18. februar 2021 (CET) == Thank u == Hi! Im an editor of Wikipedia: In Spanish and recently I wrote the article of [[Trujillo (Peru)]], i wanted to thank you for helping me solve the errors that I had, I will continue to contribute more Peruvian content to this wiki. Greetings and hugs! [[Uporabnik:Alexcordovaa|Alexcordovaa]] ([[Uporabniški pogovor:Alexcordovaa|pogovor]]) 19:42, 20. februar 2021 (CET) :Hi, no problem. Thats why we are here, we will fix (most) of grammar errors. Thanks for contributing Peru thematics. We have a few fellow editors that edit such things, but now they (actually she) is focusing on Argentinian themes. BTW, at translation from Spanish to Slovene Google Translate ain't best (and every other, too:( ), so don't hav a hard time with our grammar. Have a nice day and stay safe in these days, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:47, 20. februar 2021 (CET) == Wikipodatki med viri == Pri seznamih osebnosti po občinah piscem naročam, naj navedejo tudi, če so upoštevali Wikipodatke, tako da se ve, kje jih je treba še pregledati in dodati; pred dvema letoma si z Wikipodatki namreč še nismo pomagali. To naj bi pisci storili s stavkom "Upoštevani so bili tudi Wikipodatki.", ne pa kot enoto na seznamu virov. Mogoče bi bilo ta stavek najbolje navesti kar v opombi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:06, 21. februar 2021 (CET) :{{ping|Hladnikm}} Kako to misliš? Ne znam si najbolje predstavljati... Sicer pa je na [[Seznam osebnosti iz Občine Kobarid]] wikipodatke dodala IvanaKočevar in ne jaz. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 21. februar 2021 (CET) ::Poglej, kako sem to pravkar uredil pri Kobaridu. Ivano si namreč opozoril, da Wikipodatki ne smejo biti navedeni med viri. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:36, 21. februar 2021 (CET) :::OK, v redu. Vzamem nazaj. Kako pa bi videl, katere osebe so povezane z wikipodatki? Query? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:38, 21. februar 2021 (CET) ::::Wikipodatki najdejo včasih osebnosti, ki nikjer drugje niso popisane, npr. Italijane, padle pri nas v prvi vojni, ali Slovence, ki so uspeli kje v tujini. Nekaterih med Wikipodatki seveda še ni, ampak nekoč bodo. Starejše sezname bo treba za te osebnosti še posodobiti s pomočjo [[:v:Magistrski seminar 2020#Iskanje po Wikipodatkih|Pinkyjinega skripta]]. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:28, 21. februar 2021 (CET) :::::Zmenjeno, hvala za nasvet! Bom pogledal.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:29, 21. februar 2021 (CET) ::::::{{ping|Hladnikm}} Predlagam pa, da si pogledamo [[Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem]], saj je nekdo dodal imena vseh padlih v 1. in 2. svetovni vojni, kar pa je vprašljivo zaradi [[Wikipedija:Pomembnost]]. Predvsem nekatera poglavja so potrebna predrugačenja. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:32, 21. februar 2021 (CET) ::::::Se strinjam, seznam te občine odstopa od drugih. Seznami padlih so zelo koristni, ker pa o njih nikoli ne bo članka, niso v obliki povezave. Predlagal sem tudi, da so našteti drug za drugim, ne v alinejah. Brisati jih je škoda, ustreznejšega mesta zanje pa v tem trenutku ne vidim. Kaka ideja? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:42, 21. februar 2021 (CET) :::::::Ne zdi se mi fer, da bi samo ta občina imela te spomenike. Potem se jih lahko kar lotimo. Kočevje, Dražgoše, Cerkno, Koroška itd. itd. Potem pridejo še spomeniki rudarjev v Idriji, Trebnjem in Velenju. Pa spomeniki holokavsta v Ljubljani,.... Pa še in še drugih spomenikov (ki jih je sigurno vsaj 10 na občino). Preveč dela. Tudi matematično ni računice, če predpostavimo, da je 10 spomenikov na občino je to 2120 spomenikov za obdelat. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 21. februar 2021 (CET) No, nekje je treba začeti. V Zbirki je po zgledu drugih nacij kategorija za spomenike po občinah že pripravljena, v drugih državah imajo marsikaj že lepo zastavljeno, judovski spotikavci so zgledno popisani celo v Sloveniji ([[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia]], [[Tlakovec spomina]]). Vseh slovenskih spomenikov je seveda krepko več kot 2120 (samo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih je na Geopediji trenutno 6100]), vendar za zbirko zaradi avtorskih pravic vsi ne pridejo v poštev. Na Wikipediji so spomeniki trenutno v obliki poglavij znotraj gesel o posameznih krajih, mogoče je to najustreznejše mesto tudi za imena padlih v obeh vojnah, zraven imen znamenitih rojakov, ki imajo v kraju svoj nagrobnik in jih članki radi naštevajo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:06, 21. februar 2021 (CET) :{{ping|Hladnikm}} OK, sem malo premislil. Če uporabimo skript, je še vedno možnost, da kakšna oseba izpade iz dodajanja. Predlagam, da opozorimo udeležence, naj pogledajo tudi na občinske strani in lokalne vire, saj ti pokrivajo marsikaj, kar regijski/nacionalni ne. Sicer je to stvar presoje, ampak če že damo vse padle partizane na seznam, je potrebno dodati tudi tiste, ki na neki nacionalni ravni še niso bili omenjeni, pa so za kraj vseeno pomembni (in niti ni nujno, da so že v Wikipodatkih). Drugo vprašanje, ki se mi poraja je, če že dodamo vse partizane, domobrance itd. ipd., kaj pa vse kostnice (v Kobaridu, Oslavje, Tolmin, Mokronog)? Če me spomin ne vara, je samo v Kobariški kostnici pokopanih ~7000 vojakov. Kaj pa s temi? ::Meni se zdi smiselno, da se ustvarijo podstrani za te spomenike. Npr. ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno'' in njena podstran ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno/Partizanski spomeniki'', seveda z ustrezno povezavo. Tako bi mogoče lahko dodali v glavni seznam vse komisarje in heroje, v podstrani pa ostale. Tudi z vidika logistike bi bilo pmm lažje. Komentarji? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 22. februar 2021 (CET) ::Saj iz občinskih virov že ves čas izhajajo, eni bolj drugi manj natančno. Nekatere občine nimajo tako rekoč nič, druge ogromno. Wikipodatki rastejo, zato bodo čez nekaj let pokazali nove osebnosti. Nenavadno je, da država žrtve obeh vojn popisuje šele zdaj in si pri tem pomaga tudi z imeni na vaških nagrobnikih, ki jih evidentiramo na Geopediji. Gotovo bo vse to nekoč zbrano in v taki ali drugačni obliki povzeto tudi na Wikipediji. Ja, za golo naštevanje enciklopedično neuporabnih imen mrtvih so podstrani dobra ideja. Nerodno pri podstraneh je le to, da podatke na njih najdeš šele z zahtevnim iskanjem in so za navadne občane, ki iščejo svoje padle prednike, zato tako rekoč nedostopni. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:07, 22. februar 2021 (CET) :::Za podstrani bi naredili slednje. ''V Občini Cerkno je x partizanskih spomenikov, od tega y partizanskih.'' Nato bi na glavni strani našteli komisarje, generale, heroje ipd oz. najbolj poznane. Nad ta odstavek pa bi pridali še ''Za polni seznam partizanskih spomenikov glej: Seznam osebnosti iz Občeine Cerkno/Partizanski spomeniki.'' Mogoče tudi dodamo, kje so ti spomeniki, pa koliko je kostnic, vojaških pokopališč ipd. Verjetno bi se dalo za to zaprositi bota, saj je tekst večidel enak, le kvantitete so mrd. različne. Če se že napajajo tudi z lokalnimi viri, se jih potem tudi dodaja v Wikipodatke? Če ne, je to škoda. Saj se podatki čez čas izboljšajo, mdr. tudi samo nujni parametri (instanca, subclass, country, birth date, death date, birth place, death place, occupation, nationality). LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 22. februar 2021 (CET) == Javna last == Če je v ZDA tekst sklica v javni lasti, ali je tudi pri nas? Sprašujem, saj je v mojem [[Uporabnik:A09090091/Perseverance (rover)|peskovniku]] večina Nasinih sklicev v javni lasti. Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:03, 25. februar 2021 (CET) :Je. Po ameriški zakononodaji so vsa (službena) dela zveznih uslužbencev v javni lasti in to ni omejeno na teritorij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:53, 28. februar 2021 (CET) == Seznam za izbris == Malo ustaviva konje; najini komentarji sodijo na podstrani in ne na glavno stran. --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) :{{ping|Ježofska}} Joj, nisem opazil. Bi pa predlagal, da nadaljujeva. Če ne bi glasovala, bi tole viselo še do .... Bom pa sedaj brisane predloge prestavil v arhiv. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 27. februar 2021 (CET) :Seveda, vendar z redom in smislom. Predlogi večinoma povsem upravičeni, vendar menim, da je dobro določene komentarje zamenjati z nepristranskimi, npr. [[Wikipedija:Pomembnost|Nepomembnost,]] saj gre za resnične ljudi, ki so jih njihovi oboževalci ali pa sovražniki nespretno objavili tukaj, in so čustva lahko zelo prizadeta.--[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 20:06, 27. februar 2021 (CET) ::Jap, seveda. Se mi zdi smiselno, da zamenjamo "izpade" uporabnika ZimskoSonce. Ko končamo, naj se stari izpraznijo in prestavijo v arhiv. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:08, 27. februar 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]<nowiki> Uredila sem vse pogovorne strani, skrila žaljivke in opise zamenjala z nevtralnimi izrazi. Nejasne članke sem pustila in jih komentirala. --~~~</nowiki> [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 23:36, 27. februar 2021 (CET) == Hvala! == Thank you so much!! You are all welcome in the videos so we can get to know more of your country, people and language in Catalonia! Take real care! Have a wonderful Sunday! Feel free to reach any time, Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:38, 28. februar 2021 (CET) :{{ping|Capsot}} Sure, you can always ask for help ;) Sadly, I personally cannot guarantee response in shape of video, but a big congrats still comes from me (and others probably too). If you have interest in our country and people, we are always on reach. <s>Not to be rude, but I see title of our chatting as "Prosim!". This means "please". Did you mean "hvala" ⇒ "thanks"?</s> Don't have a hard time with our grammar, because Google translates very badly to Slovene. :Stay safe in these covid times. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 28. februar 2021 (CET) :: Stay safe too! And hvala! again. I got wrong I took it from a previous message, and doing too many things at a time... and realized after a short while it couldn't mean 'thank you' but 'please' (I can speak a very basic Ukrainian so I can understand some words of your language but well "hvala" is quite different from "dyakuyu"...). I am interested in every language but have not enough time to learn them all. I hope I can get to visit your lovely country some day when things improve. I wish you all your people all the best. And many thanks/hvala again! You can also count on me and parts of the Catalan community. Let's hope we can all get out of this sad life soon and get rid of the virus some time soon! You are a great person, it's a pleasure to get to know you at least virtually! :) Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:52, 28. februar 2021 (CET) :: Spasiba (russian lang.). And we had 19th anniversary 2 days ago. One more year; i don't know, maybe we ask your community for a short video ;) S uvazheniyem, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:06, 28. februar 2021 (CET) == Kategorije == Pozdrav! Rad bi te opomnil, da je tako kot članke in predloge tudi kategorije potrebno povezati na Wikipodatke, najlažje tako, da na levi strani spodaj klikneš "Dodaj povezave" ter tam nato izbereš recimo :enwiki ter nato ime kategorije v angleščini. Recimo Kategorija:Generacije lovskih letal se poveže na Category:Jet fighter generations. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:59, 3. marec 2021 (CET) :Najlepša hvala za povezovanje; bi jih tudi jaz, samo si jih ti prej. 🤗 LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:02, 3. marec 2021 (CET) == STAGE == Pozdravljen, v člankih posameznih statističnih regij je tudi poglavje statistična regija v sliki: STAGE. Poglavje je obstajalo že do zdaj, jaz želim samo posodobiti podatke/sliko z novejšimi. Poglavje se mi zdi primerno pri posamezni regiji, da lahko uporabniki še dodatno pobrskajo za dodatnimi podatki o posamezni regiji. Zdi se mi, da članku doda vrednost in da je zanimivo za bralce ter da je tako tudi bolj vidno, kot če bi bil članek posebej. Rada bi vrnila poglavje nazaj, hvala. ([[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 11:00, 12. marec 2021 (CET)) :{{ping|Podatkisozakon}} Besedilo v taki obliki, ki je, mimogrede opisovalo program sam, nima neke posebne vrednosti za statistično regijo. Mogoče bi ga bilo boljše dati v članek o statističnih regijah, kjer piše o splošnih podatkih. Tisti link pa se lahko doda v Zunanje povezave, ampak na glavno stran Stage-a in ne na neki specifičen filter. Sploh pa taki stavki: "''v njem najdete vse...''" ne sodijo v članek, saj nismo reklama ampak enciklopedija. Četudi je to državni projekt, takih besedil ne pišemo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:19, 12. marec 2021 (CET) Pozdravljeni, izbrisali ste dokumente v tekstu in navedli, da naj se navedejo kot vir. Dokumenti niso vir besedila, ki je napisano nad tem, ampak gre za podrobnejša pojasnila. --[[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 14:49, 29. marec 2021 (CEST) :Kot sem ti že odgovoril zgoraj, vsaka povezava ni "dobrodošla". Pri tem se ne bomo sklicevali na vsak akt, zakon, vladno brošuro ipd. Če so ti dostopni z Sursovega portala, dodaj link tja; če ne pa v /*Zunanje povezave*/. Poleg tega pa Wikipedija ni pravniški, električarski, zdravniški ipd. priročnik in glej [[WP:NI]]. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:13, 29. marec 2021 (CEST) == Falus == Pri članku ''Falus'' sem ti napisala da zbriši nepotrebno opombo in navedla zakaj. Prosim, da se pri člankih iz umetnostne zgodovine oziroma umetnosti vendarle poskušaš omejiti s pripombami, ki niso v skladu z vsebino ali gre za prevod iz prvenstveno angleških člankov, ki pripomb o spornosti nimajo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:50, 17. marec 2021 (CET) :{{ping|Ljuba brank}} Gre za opozorilo, naj urejevalci ne odstranjujejo slik. Tole ni moja kritika, je samo opozorilo urejevalcem. Wikipedija je za vse, tako lahko berejo vsi bralci. Vendar pa so ti bralci različnih mnenj in verovanj. Tudi slike falusa, četudi je to umetniška upodobitev, so filtrirane. Taka predloga je le opozorilna in ne vzdrževalna (da je s člankom nekaj narobe). Sicer pa tole ni moj izum, ampak je tudi na angleški Wikipediji. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:10, 17. marec 2021 (CET) Razumem in upam, da boš v članku ''Penis'' in podobni tudi vstavil to pripombo, tam se je pa pisec zelo potrudil s slikami.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:08, 17. marec 2021 (CET) :Seveda, nisem jih še čisto prečesal. Sicer sem pa ga nalepil že včeraj --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 17. marec 2021 (CET) == Moje strani == Pozdravljeni, ali bi lahko, ko boste imeli časa, pregledali moje strani: [[Quo Vadis, Aida?]], [[Bosanski Petrovac]], [[Bosanska Krupa]], [[Jablaničko jezero]], [[Breza, Bosna in Hercegovina]]. Hvala in lep pozdrav! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 11:39, 17. marec 2021 (CET) :{{ping|Arnel}} Seveda jih lahko, edinole bo malo trajalo. Ko bom imel čas, bo to v redu? Sicer pa je slog za silo OK, toda pri prevajanju ne uporabljal Google Translata, ki na področju slovenščine ni najboljši, prav tako vrstni red stavčnih členov. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 17. marec 2021 (CET) ::Seveda, nikamor se nam ne mudi. Hvala na mnenju. --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 12:00, 17. marec 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Arnel|Arnel]]: Malo je trajalo, vendar je sedaj {{opravljeno}}. PS: V prihodnje zraven letnic ne piši pik, ker je to v slovenščini števnik (1. - prvi). LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 31. marec 2021 (CEST) ::::Tega pa nisem vedel. Hvala! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 18:37, 31. marec 2021 (CEST) == Medičejci == Ne strinjam se, da si popravljal imena predstavnikov rodbine Medičejcev. V slovenskih leksikonih, tudi v FRAN-u in tudi v krogu umetnostnih zgodovinarjev velja da so to Medičejci in ne de' Medici, kot se zapiše v italijanščini. Predlagam da vrneš zapise in jih uskladiš s članki, kar zdaj ni primer. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:39, 22. marec 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Imam osnutek rodovnika v peskovniku. Če mi uspe izdelati starejšo vejo, bo to kar dosežek. Bom pa popravil; čeprav sem se pa komaj spomnil, saj je to urejanje bilo 7. decembra, ko sem bil še dokaj "nov". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 22. marec 2021 (CET) Kakorkoli in čimprej - uporabljaj izraz Medičejci, Medičejski in ne de' Medici.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:19, 22. marec 2021 (CET) :Bom popravil, da ne bo prišlo do nekonsistentnosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:30, 22. marec 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sicer se pa vsi linkani članki vežejo na članke z napačnim naslovom. Potreben bo premik. Premaknem vse de' Medici na Medičejski/Medičejska? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:41, 22. marec 2021 (CET) Pozdravljen. Vidim, da se trenutno ukvarjaš tudi s člankom o Medičejcih, pa bi rad dodal par pripomb. Kot prvo, prosim popravi geslo ''narodnost'' v wikipodatkih (ali ne vem točno kje in kako), da ne bo v začetnem infoboxu pisalo »italijanska«, saj Italija takrat ni obstajala. Na ozemlju današnje Italije je pred letom 1861 obstajala le množica manjših samostojnih državic, od katerih je bila Florentinska republika gotovo ena najpomembnejših. Druga pripomba zadeva sam priimek ''de' Medici'', o čemer sem že povedal svoje mnenje, ki pa ni dobilo veliko pozornosti. Zato ti tukaj ponovim, kar sem svoj čas napisal drugemu uporabniku, in te vljudno prosim za mnenje: "Morda bi treba bolje preudariti, kdaj Medici prevedemo v Medičejski. Če recimo upravičeno prevedemo Antonio da Padova v Anton Padovanski (ker je smisel prilastka ''ki je živel v Padovi''), ni vedno umestno, da de Medici postane Medičejski – in sicer iz slovnično-pomenskega vidika. Ko govorimo o npr politiki ali mestu ali navadah, je čisto prav medičejski, vendar ni prav, da sam priimek spremenimo. Spreminjanje priimkov nas Primorce preveč spominja na predvojne dogodke. Zato bi predlagal, da se medičejski (z malo začetnico seveda) uporablja le v pomenu ''ki pripada ali zadeva družino de Medici'', nikakor pa ne takrat, ko označuje priimek osebe (torej ne Katarina Medičejska, temveč Katarina de Medici ipd). Mislim, da je stvar vredna pogovora in širšega soglasja občestva." --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 23. marec 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]] To na kaj te spominja spreminjanje priimkov žal tukaj ne velja. Za nekatere (zelo majhen delež) je bil Hitler bog i batina, za velikooo večino drugih pa psihopat in vojni zločinec,.... Tako bi imeli urejevalske vojne na večih člankih, česar pa si tukaj ne želimo. Sicer pa ne vem, zakaj te to moti. Npr. družina Savoia, so vsi poslovenjeni v Janez Savojski. Konec koncev, tukaj ne pišemo iz glave, ampak kaj je uveljavljeno v slovenščini, kar pa spreminja SAZU & drugi. Ob (morebitni) spremembi slovarjev bomo pa spremenili. Nisem jaz tisti, ki bo sodil kako, kdaj in zakaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:47, 23. marec 2021 (CET) ::Hvala za izredno konstruktiven odgovor na mojo slovnično-pomensko pripombo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:57, 24. marec 2021 (CET) '''Spoštovana A09090091 in Radek.''' Vprašala sem go. dr. Dobrovoljčevo na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dobila takle odgovor, ki upam pojasnjuje problem: Z vidika aktualnih (SP 2001) in tudi prenavljajoči se pravopisnih pravil, ki so pravkar v javni razpravi na portalu Fran (tule: [https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzemanje_beseda_zveza]), pri slednjih v členu 22 lahko preberete: Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4555454/habsburzan]). S te perspektive naj komentiram vse tri različice še drugače: ko govorimo o (bolj ali manj vidnih) osebnostih iz zgodovine, ki so pripadniki rodbine, ki nosi priimek Medici oziroma de' Medici, priimek podomačimo v skupno množinsko ime Medičejci. Imena plemiških, vladarskih in drugih zgodovinsko znanih rodbin po slovenskem pravopisu podomačimo (podobno Babenberžani, Habsburžani, Borgijci ...). Enako velja tudi za pripadnike – iz množinske oblike tvorimo bodisi samostalniški (Katarina Medičejka) ali pridevniški stalni pridevek k imenu (Katarina Medičejska). Med obema podomačenima variantama se odločamo glede na ustaljenost v rabi. Npr. Borgijci so pogosteje samostalniški, medtem ko so Andeški le pridevniški. Pomembna je tudi pozicija imena: – Če govorimo o stalnem pridevku, ki je v funkciji današnjega priimka, torej je za imenom, je ta načeloma pridevniški: Katarina Medičejska, Maksimilijan Habsburški npr.: Druga žena francoskega kralja Henrika IV. Marija Medičejska je pri krstu enega svojih otrok nosila obleko z 32 tisoč biseri in tri tisoč diamanti. – Če uporabljamo ime pripadnika rodbine samostojno ali pa pred imenom, je pogosteje uporabljena samostalniška oblika, npr.: Ko je poslednja Medičejka, Anna Maria Luisa, leta 1737 zbirko podarila, je določila, da mora ta za vedno ostati v Firencah in biti za vedno dostopna občinstvu. Seveda se bi vedno našle tudi kake izjeme, še zlasti to velja za tiste stalne pridevke, ki se nanašajo na individualno lastnost posameznika, npr. Magnus Zakonodajalec (< Magnus Lagabøter) ali Friderik Rdečebradec (< Federico Barbarossa). '''Pa še glede velike oziroma male začetnice pri dodatkih imen, kar tudi ne uporabljamo dosledno:''' Glede pojasnjevalnih dodatkov, ki označujejo rodovno pripadnost, v poglavju o Veliki in mali začetnici ([https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica#s-3-3]), člen 117, predlagamo takole pravilo: Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems; b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin. V razdelku »Posebnost« opozarjamo tudi na primere, ko je dodatek o rodovni pripadnosti prerasel v stalni pridevek: Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:14, 24. marec 2021 (CET) :Bom premaknil še vse ostale de' Medici. Sedaj je le še vprašanje, ali je ''Katarina Medičejka'' ali ''Katarina Medičejska''? Jaz sem bolj za drugo... Hvala za poizvedovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:04, 24. marec 2021 (CET) Vsekakor Katarina Medičejska - tako je uveljavljeno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:19, 24. marec 2021 (CET) ::'''Spoštovana Ljuba Brank in A09090091''' ::No, me veseli, da je stvar razčiščena. Upam, da vama to ni bilo preveč težavno brez ponavljanja osebnih napadov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:39, 25. marec 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Prestavljanje je opravljeno, uvodi pa popravljeni. Sedaj je potrebno edinole še odpraviti nedoslednosti v besedilu. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:55, 26. marec 2021 (CET) == Skrivanje redakcij == [[Edvard Rusjan]] se verjetno ne bo obračal v grobu, če ga anonimen vandal označi za geja, zato se ne rabiš truditi s skrivanjem takih redakcij – namen spreminjanja vidnosti je odstranjevanje informacij, ki bi koga lahko prizadele ali mu škodovale, in ne cenzuriranje vsake kletvice. Tudi dodatkov tipa "Jure je prašič" ni treba skrivati, drugače pa bi bilo na primer z "Jure Novak je prašič". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:45, 29. marec 2021 (CEST) :Se trudim ohranit članke čiste, tako kot verjetno vsi "vestni". Če sem s tem kršil norme izbrisa redakcij, bom pa prenehal. ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:50, 29. marec 2021 (CEST) :''Pas trop de zèle'' - malo manj zagreto kot je pravil Talleyrand. Če te prsti srbijo (mogoče napačen občutek), pomaga recimo sodelovanje pri pomladi 2021. - sem in tja, toliko da imam par sekund časa, da napišem <nowiki>[[bk|prosim v smeti}}</nowiki> za kako zatipkano stran. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:28, 29. marec 2021 (CEST) ::Mah, zaenkrat še uživam, dokler lahko. Vi kar pišite, jaz bom pa čistil vandalizem. Pri Wikipomladi je pa problem, da ni Nemčije. Moj cilj za naslednji par let je vsi članki iz predloge {{tl|Heinkel aircraft}}. Itak me vi deklasirate po številu člankov (mojih 16 proti 80 za to leto). Tako da bolj RIP... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:38, 29. marec 2021 (CEST) :: malo pozno - z muftijem sem mislil Yerpa (z nekaj ironije). Brez zamere in hvala za nazaj in za naprej;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:00, 9. april 2021 (CEST) :::No problemo ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:25, 9. april 2021 (CEST) == Navigacijske predloge == Na dnu članka naj bi bile vključene (samo) tiste navigacijske predloge, ki vsebujejo povezavo na ta članek. Če ne se navigacija malo zmede in hitro se namnožijo take predloge. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:20, 31. marec 2021 (CEST) :No, ampak XX. vlada naj bi pa imela predlogo {{tl|VladaSLO}}. Ali ni to logično, če predloga povezuje specifične vlade z splošno zgradbo slovenske vlade? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:23, 31. marec 2021 (CEST) ::[[Vlada Republike Slovenije]] jo ima. Večina specifičnih vlad za začetek ni imela sedanjih ministrstev in drugih organov, ki so našteti v predlogi. Pa po zelo podobni logiki lahko tlačimo noter tudi predlogo {{tl|Slovenija}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:26, 31. marec 2021 (CEST) :::Jaz bi (če bi bil neizkušen) iskal podatke, bi rajši videl več mest za povezavo na to-in-ono kot neko iskanje. Pa tudi [[Vlada Republike Slovenije]] nima (še) {{tl|Vlada RS}}. Slovenije pa ne bi notri tlačil, ker bi jo potem lahko dali na vsakega Slovenca in z Slovenijo povezano temo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:33, 31. marec 2021 (CEST) ::::Za preglednost in logičnost gre. Bralca bo zmedlo, če bo (recimo) v članku [[2. vlada Republike Slovenije]] povezava na [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije]], ker ta vlada tega ministrstva sploh ni imela. Glede na spreminjajočo se naravo bi bilo bolj smiselno dopolniti predloge iz serije "XVladaSLO" s povezavami na ministrstva. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:46, 31. marec 2021 (CEST) :::::Mogoče res, vendar dokler tega nimamo se mi zdi soliden približek. Če se strinjaš, zaenkrat ne bom vračal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:52, 31. marec 2021 (CEST) ::::::Strinjam se ne čisto, nisem pa dovolj proti, da bi ti šel razveljavljat. Samo ne pretiravat v bodoče, ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:43, 31. marec 2021 (CEST) :::::::Brez skrbi, ne bom pretiraval. Se pa tudi javim za popravljanje, ko bodo omenjane predloge narejene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:03, 31. marec 2021 (CEST) == Hitenje s popravljanjem člankov == Ali lahko prosim, da malo umiriš konje in ne vpadaš v članek takoj ko ga shranim. Rada bi ga v miru dokončala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:00, 1. april 2021 (CEST) :Katerega misliš? Če misliš kategorije, sem ti odstranil ''Gotska arhitektura v Avstriji'', ker se mi zdi, da ta nima prav veliko veze z ''Gotika v'' ''Belorusiji.'' '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:04, 1. april 2021 (CEST) == Ni čisto vsaka izjava za v članek == :pmm ni čisto vsaka njegova izjava za v članek Pozdravljen, se strinjam, da generalno ni vsaka izjava za v članek. Samo, tisti dve, ki si mi jih izbrisal, sta pa po moji presoji in po presoji strokovnih javnih uslužbencev na rtvju bili! Ena izjava je bila '''izjava dneva na rtvslo.si''' - že zaradi tega je pomembna, ker ne pride pač vsaka izjava za izjavo dneva na rtvslo. Druga '''izjava je bila pa povsem v kontekstu predmetne zadeve''', t.j. športnikove interpretacije največjega škandala v zgodovini slo skokov. Zaradi tega je pomembna tudi za športnikovo biografijo. Mimo tega dogodka in športnikove interpretacije le-tega pač ne bo šla nobena zgodovinska analiza skokov na slovenskem od lanskega SP dalje. Ker gre za izjavi, ki so ju izbrali novinarji in potrdili uredniki nacionalnega tv programa (strokovnjaki za predmetno področje), res ne vem, če '''je tvoja presoja kaj bolj kompetentna od omenjenih dveh nivojev presoje?''' V biografije ljudi (ne glede na področja) štejejo tudi izjave - še zlasti če gredo skozi sito relevantnosti pri nacionalni televiziji za specializirano predmetno področje. --[[Uporabnik:Userreiheforum|Userreiheforum]] ([[Uporabniški pogovor:Userreiheforum|pogovor]]) 13:39, 2. april 2021 (CEST) :Ker si to vprašanje naslovil direktno name, ti bom odgovoril za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477151&oldid=5477077&diffmode=source tole] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477152&oldid=5477151&diffmode=source tole] redakcijo strani. Prvo kot prvo naj ti povem, da tukaj izbranost ali neko rankiranje izjave na rtvslo nima neke veze ali kakršne koli vplivnosti na pojavnost v članku. Tukaj so pravila Wikipedije in ne pravila izjav na rtvslo. Žal. Te izjave naj gredo v drug projekt, mdr. [[Wikiquote|sl:Wikinavedek]]. Sploh pa izjava v razdelku ''Zanimivost'' je dokaj ''banalna'' (mogoče ni ravno pravi izraz). Zamisli si, da bi citirali in vključevali vse izjave nogometašev (npr. ''Srce smo pustili na igrišču''), ker te ne prinesejo neke vsebinskosti članku (za več podrobnosti glej [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]]). :Za drugo izjavo pa je prav tako zelo podoben kriterij. Vsak "poraženec" oz. nekdo ki je bil v nekem trenutku v slabi formi, morali ipd. bo izjavil nekaj podobnega kot Timi. Vseeno se mi nekako ne zdi smiselno vključevati v članek. Bistveno bolj pomembno bi bilo, če bi Timi izjavil, da je zaradi izključitve padel v depresijo. Tako bi pa lahko vključili, vendar ne v obliki neposrednega citata. Konec koncev, bi lahko vse biografije imeli samo iz citatov drugih o osebi, pa bi bilo zadoščeno; vendar pa to ni smisel Wikipedije. Za vključevanje glej [[Wikipedija:Nepristranskost|Wikipedija:Nepristranskost#Preprosta opredelitev]]. :Čeprav te je mogoče iskanje teh citatov in moje naknadno izključevanje potrlo, si zapomni [[Wikipedija:Bodite pogumni]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:39, 2. april 2021 (CEST) == Najlepše pesmi == Lahko zbrišeš oz. združiš [[Najlepše pesmi (singl)]] v stran [[Najlepše pesmi]]. Kot prvo skladba ni bila nikoli izdana kot single in ta termin (opis) se ne uporablja niti na angleški wikipedii. Kot drugo obstaja samo eno geslo in sicer pesem iz leta 1983 in je dodaten opis nepotreben (navlaka), istoimenski album pa je bil izdan leta 1997. Če gre za istoimensko pesem in album, se prvi pusti ime drugi pa doda. Hvala! [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:23, 8. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] Torej če te prav razumem, izbrišem [[Najlepše pesmi (singl)]], saj v tej obliki ni nikoli obstajala? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:30, 8. april 2021 (CEST) ::In pa še: Sodeč po povzetkih urejanja so ''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' tudi za izbris? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. april 2021 (CEST) :::Točno tako! Pa tudi če bi bila izdana kot single (kot so naprimer "Dan ljubezni", "Želim si na Jamajko"...) se ne piše da je single. Obstajata samo po dve gesli: "Zelena je moja dolina" in Zelena je moja dolina (album)... itd za vse naštete, zato vsi ko omenimo recimo "Dan ljubezni", najprej pomislimo na komad, šele nato na istoimenski album. Vsaj tri gesla (stvari) z istim imenom bi morale obstajati, da bi dajal v oklepaj dodaten opis. Članki so bili ustvarjeni že +10 let nazaj, kolikor vidim pa tudi na angleški wikipedii, ki je zlati standard, pri samo dveh istoimenskih geslih uporabljajo dodaten opis samo za album. Če je komadov, filmov, krajev z istim imenom več se zaradi razločitve v oklepaj napiše dodaten opis. Zato ni nobene potrebe po dodatni razlagi (opisu). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:05, 8. april 2021 (CEST) ::::''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' niso za izbris samo za preumsmeritev oziroma združitev v brez dodatnega opisa. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 8. april 2021 (CEST) :::::{{opravljeno}}. Naslednjič lahko na stran napišeš kar {{tl|bk}} (za hitri izbris). Ostale 3 bom pa pustil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:16, 8. april 2021 (CEST) :::::::Odlično! Well Done! Še en tak primer je recimo [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] ki se mora zbrisat/združit v [[Želim si na Jamajko]]. Tale @[[Uporabnik:dhmo|dhmo]] je kolikor vidim celo vrsto slovenskih singlov poimenoval dvojno (z tistim na B-strani vred), kar je zgrešeno, na angleški wiki ni noben single poimenovan z obema naslovoma. Kot sem že pisal včeraj ali kdaj, na enem singlu/mali plošči se nahajata recimo "We Are the Champions" (A-stran) in "We Will Rock You" (B-stran) pa imata vsak svojo stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:35, 8. april 2021 (CEST) ::::::::Katera je pa prava naslovnica tega albuma? Na [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] je drugačna od tiste na [[Želim si na Jamajko]] in pri prvem je vse isto razen seznama skladb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 8. april 2021 (CEST) :::::::::Ja, saj pravim, @dhmo je to delal po svoje, to je pobral tu na [https://www.discogs.com/Gu-Gu-%C5%BDelim-Si-Na-Jamajko-Aero-Bik/release/2948474 discogs], poleg tega je on te "svoje" single strani ustvarjal leta kasneje kot so bile ustvarjene že prej vse omenjene. Če pogledaš na starih vinilkah (malih single ploščah) res običajno pišeta naslova obeh skladb z A in B strani, a kot rečeno, če gledaš na tisoče singlov na angleški wikipedii nikjer v naslovu nista naslovljena oba komada, saj ti na vrhu v infoboxu piše katera pesem je na A ali B stran. Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:51, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::Zmenjeno. Sam nimam preveč pojma o glasbi (razen tega da jo rad poslušam), vendar za tehnikalije me lahko vedno prosiš za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:53, 8. april 2021 (CEST) ::::Velja! Jaz vsebina, ti tehnikalije. Da malo razložim, vsi recimo poznamo "Želim si na Jamajko", uspešnica/evergreen, ki je zaznamovala slovensko glasbo, po drugi strani je "Aero-bik" povsem neznana nepomebna skladba, ki je ne pozna verjetno niti 1% Slovencev (če bi bila tudi ta uspešnica, bi imela tukaj gor svojo posebno stran), gor je samo toliko da zapolni B-stran plošče in takšna je bila praksa pri nas kot v anglosaksonskem svetu, kjer je to zelo razvito. Naj povem da so se singlice izdajale na vinilkah (7" inčnih malih ploščah) in na CDjih, recimo na kasetah pa se singlice niso nikoli izdajale. Potem imaš še: :::::* LP longplay (12" inčne velike plošče), na katerih so izdajali albume, na vsaki strani 5-6 komadov :::::* EP extended play (nekaj vmes med singlom (daljši) in albumom (krajši), oranžni infobox, na vsaki strani samo po 2-3 komadi) [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:06, 8. april 2021 (CEST) :::::Čeprav po tvoji logiki pomembnosti bi jaz osebno pustil in ''We are the champions'' kot ''We will rock you''. Obe sta zelo znani. Včasih je boljše, če gremo po kmečki pameti. En dober primer (ki je bil predebatiran nedavno) je, da je ZDA angleščina uradni jezik samo de facto. Večina ljudi ve, da je to uradni jezik, manj jih pa ve da je le de facto. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 8. april 2021 (CEST) ::::::Jaz saj ravno to razlagam cel čas, čeprav gre za skladbi z istega singla z A in B strani male plošče, imata vsak svoj stran, @dhmo pa pa bi tole zapisal kar kot eno stran takole skupaj "''We are the champions / We will rock you''" (namesto vsako posebej). Naprimer "Aero - bik" je v tem primeru nepomemben in tu nima svojega mesta, povsem dovolj je, da je komad omenjen v infoboxu kot B-stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:30, 8. april 2021 (CEST) :::::::Aja, ups. Bolj kot sem bral, bolj sem na koncu zgrešil tvoje bistvo. Ja, se popolnoma strinjam (in sedaj upam, da sva "na isti frekvenci") '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:32, 8. april 2021 (CEST) ::::::::No problemos. Angleško wikipedijo pa omenjam za standard, ker ima daleč največ gesel, daleč največ ogledov, daleč največ administratorjev, daleč najbolj urejene, dodelane in source-ane strani, vsi jeziki sledijo angleški tako po vsebini kot po izgledu in formi. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:35, 8. april 2021 (CEST) :::::::::Ja, čeprav pa "nočemo" pa njihove birokracije (ne to, da je slaba, ampak jo je veliko). AfC, AfD, ...; mi se pa vse zmenimo na pogovornih straneh in Pod Lipo. V nekaterih sistemih je verjetno dobro, čeprav je pa to nemogoče skalirati na "majhne" (proti enwiki) wikipedije in sorodne wikiprojekte. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::Birokracijo res imajo, jih je pa tudi 10000x več in vse to sfolgajo pokrit, saj angleško odlično obvlada skoraj milijarda ljudi, pa še veliko tako naspol. Imajo preko 1000 administratorjev, 342,000 rednih urejevalcev in 95 milijonov registriranih uporabnikov. Problem slovenske wikipedije premalo rednih urejevalcev, sicer pa več glav več ve. Dobro stran je to da se tu in drugod po svetu lahko zberejo iz različnih področij, nekdo do potankosti obvlada neko tematiko/področje (šport, glasba, zgodovina...), drugi so marljivi in veliko prispevajo, administratorji so tu za tehnični suport, eni obvladajo formo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:54, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::::Je pa angleška wikipedia daleč, daleč pred vsemi ostalimi po vseh možnih kriterijih, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Details table]. Se pa dobro držimo po številu administratorjev en (1007), švabi (186), kitajci/rusi (79), jap (41), Danska/Slovenija (24). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:16, 8. april 2021 (CEST) '''Razlika med pojmi:''' *[[Glasbeni album|album]] ali velika plošča ([[Nomadi (album)|primer]]), studijsko snemanje *EP ali [[extended play]] ([[Baroko|primer]]) *[[Glasbeni singl|single]] ali mala plošča ([[Želim si na Jamajko|primer]]) *[[Kompilacijski album|kompilacija]] ([[Toto XX: 1977-1997|primer]]); Best of, Greatest Hits, različni izvajalci ali pa nabor raznoraznih uspešnic v nekem obdobju ali žanru... itd *Live album ([https://en.wikipedia.org/wiki/Live_at_Wembley_%2786 primer]) *navadna skladba ([[Slovenskega naroda sin|primer]]); ni ne na singlu in ne na extended play, je pa na albumu ali kompilaciji [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:38, 8. april 2021 (CEST) :Najlepša hvala za te povezave. Zelo mi bodo prišle prav pri nadaljnjemu komuniciranju. Edino še pripomba na število administratorjev. Bi moral vzeti št. člankov in ga deliti s številom administratorjev, hkrati pa vzeti v obzir stopnjo/koeficient hitrosti urejanja (npr. enwiki karikirano 25/min, slwiki 2/min) na približno > samo moje ocene. Hkrati pa tudi pogledati št. novih strani na dan. Ker če je nas ~500 aktivnih U in imamo 172.000 člankov, je to 344 člankov na aktivnega urejevalca. (Pri tem eni več, kot npr. KK, ali pa manj, kot npr. jaz). Na en wiki je 6,284,313 člankov in ~ 342.00 urejevalcev, kar znese samo 18,75 člankov na uporabnika. *Signature look of superiority* '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:47, 8. april 2021 (CEST) ::Ni za kaj. Upam da je zdaj malo bolj jasno. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:55, 8. april 2021 (CEST) :::Živjo. Priznam, da nisem povsem vedel, da se singli poimenujejo po skladbi na A strani oz. sploh ne vem, zakaj me ni motilo dejstvo, da je na angleški wikipediji drugače in pozdravljam to, da se bodo zadeve poenotile. Glede "Jamajke" je pa tako. Strani singla pritiče naslovnica singla, zato ne vem, zakaj je bila Slika:Gu-gu-želim-si-na-jamajko.jpg izbrisana. Takšno prakso uporabljajo tudi wikipedije v drugih jezikih. Se bom pa v prihodnjih dneh spravil preimenovat vse single, ki so bili ustvarjeni z dvojnimi imeni. [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] ([[Uporabniški pogovor:Dhmo|pogovor]]) 22:28, 8. april 2021 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] Oprosti za šele jutranji odgovor. @[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] je dejal naslednje: "''Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo''." Po tem sodeč sem mislil, da je na izbrisani strani napačen album. Hkrati pa tudi vse slike, ki so naložene pod pošteno uporabo, postanejo sirote, ko se njihov članek izbriše. Te (naj) bi se brisalo, prav tako kot tiste brez licenc, virov in podobnega. Te slike pod pošteno licenco tudi ne smejo biti "samo za okras" v člankih (npr. platnice knjig na seznamu del XX pisatelja). Tukaj so relevantne smernice [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]] in[[Wikipedija:Nalaganje datotek]]. ::::Čeprav te je morda zgornje potlačilo, si še vedno [[Wikipedija:Bodite pogumni|lahko pogumen]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:13, 9. april 2021 (CEST) ::Na drugi strani je pa treba priznati da so albumi, kompilacije in extended play na slovenski wikipediji odlično pokriti in urejeni po angleških standardih. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST) :::Za slovenske single oz. pomembnejše skladbe, ki so uvrščene samo na albumih/kompilacijah pa nas čaka še kar veliko dela, so pomankljivo opisani in kar precej jih še manjka. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST) ::::Glede na to da so wikipedijska gesla visoko na googlu in prvi stik povprečnega uporabnika, ponavadi 2 ali 3 zadetek na google in kjer so na enem mestu zbrani vsi podatki in viri o nekem geslu, je prav da so ti naslovi, vsebina in oblika poenoteni in napisani pravilno. Saj se veliko ljudi, vedno več o neki stvari zanaša v prvi vrsti prav na wikipedijo, jo citirajo pri projektnih nalogah, seminarjih, diplomah itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:35, 9. april 2021 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Po [[Posebno:Dnevnik]] (prestavljanje strani) vidim, da si prestavil kar nekaj strani. Koliko novih preusmeritev bo potrebnih izbrisa?, če sploh? Izbrisal sem samo eno, ki je vsebovala tipkarsko napako. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 27. april 2021 (CEST) :Živjo, ko brišeš preusmeritve, poskrbi, da ne pustiš za sabo pretrganih povezav, kot na primer [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Najlep%C5%A1e_pesmi_(singl) to] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Marie,_ne_pi%C5%A1i_pesmi_ve%C4%8D_/_Vsak_je_sam to]. Pa pomisli, ali jih je res treba brisati ... Iz vajine debate s Sportomanokinom približno razumem, kakšen poimenovalni red želita doseči, a splošna wikiideja je, da neproblematičnih preusmeritev ne brišemo, da s tem ne povzročimo nereda v številnih predlogah, seznamih, URL-jih, ki kažejo na wiki z drugih spletnih strani ipd. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:46, 9. april 2021 (CEST) ::Pozdravljen! ::Za povezave, ki edino kažejo na mojo pogovorno stran, se ne bom preveč sekiral. Sicer sem pa povezave izbrisanih pred izbrisom uredil. Edino zdaj te slike, ki so sirote. Kaj pa z njimi? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:48, 9. april 2021 (CEST) == Singli / skladbe == V zadnjem tednu sem prestavil/popravil ta gesla na nove naslove. Oziroma to so mrtvi linki za izbris. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 17:56, 27. april 2021 (CEST) *[[Jamajka (singl)]] *[[Zate (Pop Design)]] *[[Orion (pesem M. Deržaj)]] *[[V Ljubljano (Naš mali avto)]] *[[Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja)]] *[[Banane (pesem)]] *[[Amen (Ana Soklič)]] *[[Enakonočje (singl)]] *[[Promise (BQL)]] *[[Here for You (pesem)]] ::V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je solidno updejtanih in lepo preglednih že '''70''' od 134 trenutno naloženih slovenskih skladb. Dobro napredujemo. Po ključu največje (stare) uspešnice first. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:15, 27. april 2021 (CEST) :::Upam, da me Bon Jovi ne toži zaradi avtorskih pravic, ampak vendarle: "We're halfway there, ooo...". Zaenkrat sta mi ostali še dve preusmeritvi. Ampak glede na tvoje povzetke pri prestavljanjih bo potrebnih še nekaj razločitev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:19, 27. april 2021 (CEST) ::::Hehe, dobraǃ Ja preko polovice smo. Nove dodane skladbe (gesla) pa pričakujem da se tako ali tako urejajo/zgledujejo po teh. Ne vem, a se s tem ko izbrišeš neko geslo, to recimo tudi izgine iz googlovega brskalnika, takoj ali čez nekaj časa? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:25, 27. april 2021 (CEST) :::::Odvisno od velikosti Googlovega in Wikipedijinega t.i. "cacheja" (nekaj podobnega kot arhiv). Ampak tukaj je na prvem mestu Wikistrežnik, zato bi trajalo recimo ene dve tri ure v primeru, da nobeden ne obišče strani; če pa, je ta verjetno indeksiran hitreje. Je pa pmm malo tudi razlike v enwiki in slwiki; kajti iz enwiki se napajajo Alexa, Googlovi roboti, chatboti,... Vem pa da lokalno na wikiju ta izgine takoj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:31, 27. april 2021 (CEST) ::::::Hvalaǃ Vsaj da zgine na wikiju, na googlu se pa tudi najkasneje v nekaj dneh na prvi strani zadetkov vzpostavi novo updejtano stanje. Vidim da se drugače razumeš v tehnikalije. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:39, 27. april 2021 (CEST) :::::::Da ti vrnem uslugo. Tukaj je kombinacija hardwara (server&disk) in softwara (cache&programska oprema). [[:en:Cache (computing)|Cache]] je shranjevanje informacij na način, da ti jih server "izpljune" hitreje kot ob dostopanju v navaden DRAM. Ta je pa prebran z nekim algoritmom (lahko je linearni, ...), ki je ponavadi (ni pa nujno) optimiziran z delovanjem na drugi niti računalnika (t.i. "multithreading"). Vendar je spuščanje na nove niti odvisno od procesorjeve zasedenosti. Ko je ta prezaseden, algoritem več ne shranjuje in sistem postaja vse počasnejši. Temu pravimo "lag" (v online-igrah npr. zmanjšanje FPS, v Wikipodatkih bolj počasi shranjuje vnešene popravke ipd.). Poznamo tudi client-side lag in server-side-lag. Prvi nastane na tvojem PC, drugi pa na serverju. Odzivnosti/moči algoritma v dani situaciji se tudi reče [[:en:Best, worst and average case|best case scenario]], če pa pride do laganja, je pa worst case scenario. Zaradi tega nihanja v opremi ima server zmeraj/veliko večino časa več shrambe, kot jo potrebuje.<small><sub>PS:To ni profesionalna razlaga.</sub>. LP,</small> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:58, 27. april 2021 (CEST) ::::::::No, to je kar konkretno strokovna razlaga. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:17, 29. april 2021 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: {{opravljeno}} Brisanje preusmeritev je zaenkrat končano. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:01, 29. april 2021 (CEST) ::::::::::Gut. Tu so še preostali linki za zbrisat. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:52, 29. april 2021 (CEST) *[[Heja Hej Viole]] *[[Šum na srcu (pesem)]] *[[Lastovke (pesem)]] *[[Diamond Duck (Maraaya)]] *[[Cvetje v jeseni (pesem)]] / [[Cvetje v jeseni (skladba, O.S.T.)]] - pravzaprav se naslovni skladbi uradno reče "Cvetje" (že prestavljeno) [https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/3516657/image/SW1hZ2U6NjgxNjQxNg== ][https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/2791887/image/SW1hZ2U6NDk4MDAwNg== ] *[[Sreča na vrvici (pesem)]] *[[Pohorska brigada (singl)]] *[[Igra (pesem)]] *[[Čudna noč (pesem)]] *[[Heart of Gold (pesem)]] *[[Na juriš (pesem)]] *[[Mississippi (singl)]] *[[Ne čakaj na maj (pesem)]] *[[Moja dežela (1986)]] *[[Mama, prihajam domov (pesem)]] *[[Muza (pesem)]] *[[Luna (Nika Zorjan ft. Haller)]] *[[Tujci (pesem)]] *[[Ti boš vedno prvi (pesem)]] *[[Zimska (pesem)]] *[[It's Complicated (Maraaya ft. BQL)]] *[[Po dekle (valček)]] *[[Zate (Pop Design skladba)]] *[[Zate (Bazar skladba)]] *[[Verjamem]] (('''razločitev''')-rabi vsaj 3 ista gesla)) ni potrebna, saj je bila skladba E. Boto prva z tem geslom, edino drugo je kasneje nastala istoimenska stranka (ostane kot je). Zato se lahko [[Verjamem (pesem)]] zbriše in preusmeri/kopira na [[Verjamem]]. :Pred brisanjem popravita povezave, ki kažejo na preusmeritev; na '''Šum na srcu (pesem)''' recimo kaže [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/%C5%A0um_na_srcu_(pesem) kar 17 strani]. Kot sem omenil že pred časom, pa s preusmeritvami načeloma ni nič narobe in jih je v takih primerih bolje pustiti. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 29. april 2021 (CEST) ::Vsi zgornji bodo popravljeni, že izbrisani so pa tudi. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 29. april 2021 (CEST) :::Juhejǃ Mišn akomplištǃ V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je vseh '''138''' naloženih slovenskih skladb updejtanih in "standardiziranih". Vse na novo naložene naj se urejajo tako. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:49, 25. maj 2021 (CEST) ==Hvala== Prehitro natipkano.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 10. april 2021 (CEST) :Ni problema, je že urejeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 10. april 2021 (CEST) == Nepotrebno oblikovanje ? == Ali mi lahko poveš, zakaj se mučiš z oblikovanjem infopolj v smislu, da brišeš prazne prostore do enačajev. Ali je to tehnično iz katerega koli razloga potrebno, ali ti je tako le všeč. Primer [[Jez Grande Dixence]], pa jih je več. Poleg tega sprašujem, zakaj menjaš sliko v infopolju s šifro iz wikidata. Se je že zgodilo, da mi tista ni bila všeč ali je bila enaka z boljšo resolucijo, pa si jo zamenjal? posebej je to pomembno pri umetniških slikah.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:03, 22. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sam jih ne brišem, ker to zame očitno naredi programje. V VisualEditorju se odpre podokno z parametri in vrednostmi. S postavitvijo nimam ničesar, saj sam pobrišem le vrednosti. Slike pa sem v infopolju zamenjal zato, ker so že sedaj uvrščene v [[:Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih|Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih]], vendar infopolje teh ne vnese samo. Zato imamo predlogo {{tl|slika d}}, ki uvozi sliko iz wikipodatkov. To je pravzaprav zaželeno saj s tem pride do redukcije podatkov -> več prostora za članke ob isti infrastrukturi (serverjih&diskih). Če ti slika ni všeč, jo lahko zamenjaš tam. Link do specifičnega t.i. objekta najdeš na levi strani, kjer piše Predmet v Wikipodatkih. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:26, 22. april 2021 (CEST) Hvala za pojasnilo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:53, 22. april 2021 (CEST) :Brez skrbi, z veseljem pojasnim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:57, 22. april 2021 (CEST) == Hvala! == [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mudroslov] Hvala in oprostite!--[[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] ([[Uporabniški pogovor:Mudroslov|pogovor]]) 23:49, 30. april 2021 (CEST) :Ja, ni panike. Sem popravil. Kar tako naprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 1. maj 2021 (CEST) == Karantanija == Spoštovani ! Karantanija Zaklenili ste spletno stran Karantanija Uporabnik Jalen pa ne odgovarja na vprašanja. Stara trditev "večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična" ni bila referencirana na noben vir. In še to je le eden od pogledov -virov in zato sem popravil, da o temu obstajajo različna mnenja. I. Popravil sem: ''Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi. Nekateri avtorji tudi zatrjujejo, da da je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.'' Uporabnik Jalen pa je ponovno popravil na staro verzijo: '' čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.'' To ni res. Nihče tega ne trdi, avtorji pravijo le, da je to bilo verjetno. Jalen pa to izjavo zapiše kot trditev. II. '' Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi.'' To je moj drugi popravek. Temu je res tako. Kar nekaj avtorjev, ki so odspodaj referencirani zapiše, da se gre za prvo slovensko državno tvorbo. Nekateri novejši zgodovinarji pa pravijo, da temu ni tako in imajo zato svoje argumente. Torej je treba bralcu predstaviti obe stališči. III. Vsi moji popravki so šli v smeri, da opozorim bralce, da obstajajo različna mnenja, kar je temeljni duh Wikipedije. Jalen pa želi zapisovati ultimativne trditve in predstavljati le eno plat. To pa je v nasprotju s principi Wikipedie. G. Jalen ne odgovarja mojemu vprašanju na ta popravek, vi pa ste stran zaklenili. Vem, da g Jalen piše veliko prispevkov, lasti pa si pravice na WIKIPEDIJI, ki mu ne gredo. To je, da vsiljuje svoje mnenje in krši temeljna načela WIKIPEDIJE, to sta odprtost in nepristranskost. IV. Prosim, da kot glavni admin popravite nazaj in date prispevkom verodostojnost. Peter Kodermac :Tukaj nisem glavni admni, sem pa mogoče zadnje čase najdejavnejši... Glavnega admina sploh ni. Glede vključevanja raznih manjšinskih teorij pa je v te namene napisana smernica o [[Wikipedija:Nepomembnost|nepomembnosti]]. Ta mdr. pravi tudi: "''Stališča neznatnih manjšin naj ne bodo predstavljena kot stališča opaznejših manjšin in morda sploh ne bi smela biti predstavljena''". Če je to nekaj avtorjev, jih navedi; če ne, je pa to zavajanje. Sploh pa pogovor za take opravke je [[Pogovor:Karantanija]]. Več o tem bi lahko kaj tudi povedal {{u|Jalen}}; vendar pa se mi zdi, da na količino predebatiranega to sploh ni potrebno. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:46, 5. maj 2021 (CEST) == Opomba o prevodu na pogovorni strani članka == Sprašujem, če bo opomba na pogovorni strani članka o prevodu od sedaj običaj, ali je to kakšna nova zahteva wikipedije. Če da, jo lahko dodam tudi sama. Ali boš to dodal tudi na vseh ....tisoč drugih člankov? Pogosto pa prevod ni samo iz angleščine, če je članek tam skromen, tudi kombiniram in ni kar avtomatično za napisat opombo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:40, 8. maj 2021 (CEST) :Angleška verzija o kopiranju znotraj Wikipedije pravi: :#"Translations of copyrighted text, even from other Wikimedia projects, are derivative works, and attribution must be given to satisfy licensing requirements. When translating material from a Wikimedia project licensed under CC BY-SA, a note identifying the Wikimedia source (such as an interlanguage link) must be provided in an edit summary in the translated page, ideally in its first edit. Where applicable, the template <nowiki>{{Translated page}}</nowiki> may also be added to the talk page to supplement copyright attribution. You may use an edit summary like (using French as an example) Content in this edit is translated from the existing French Wikipedia article at <nowiki>[[:fr:Exact name of French article]]</nowiki>; see its history for attribution." :Sam sem hotel popraviti le članke v okviru CEE Pomlad 2021, saj naj bi ti bili neoporečni. S tem nadalje ne mislim, da so tvoji prispevki kakor koli napačni. Odkrito rečeno se predloge držijo le redki urejevalci (predvsem {{u|TadejM}}). Ne bi pa nabil okvirčka na vseh 37.500 člankov, pod katerimi si ti podpisana in so prevedeni iz XX jezika. Nadalje bi jo uporabil samo v primeru, ko je prevod samo iz enega jezika. Druga možnost je, da se doda interwiki povezavo do prevedenega članka ([[:en:1693 Sicily earthquake]]. Uporaba predloge oz. linka ni nujna, je pa zaželjena. Se strinjaš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:02, 8. maj 2021 (CEST) ::Sem mnenja, da povzetek urejanja (npr. ''prevod iz en'') pri ustvarjanju prevedenega članka zadostuje, kot Ljuba in ostali wikipedisti tudi sicer naredijo. Predloga o prevedeni strani ima PMM smisel le, če je opremljena s parametrom ''|version='', ki pa ga skoraj nikoli ne uporabljamo. Z njim se ohrani podatek o tem, iz katere redakcije (verzije) izvorne strani je bil narejen prevod. Vsebina člankov na en:wp se zeli hitro spreminja in čez nekaj mesecev ne bo več nikomur jasno, za prevod katere različice gre. Gl. [[Predloga:Prevedena stran]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:24, 8. maj 2021 (CEST) :::V skladu z licenco&nbsp;CC je treba navesti avtorja, kar lahko: :::*pri kratkih sestavkih z enim avtorjem naredimo neposredno (npr. <code>besedilo je prvotno prispeval <nowiki>[[Uporabnik:Zgled]]</nowiki> dne {{CURRENTDAY2}}. {{CURRENTMONTHNAME}}a {{CURRENTYEAR}}</code>); :::*pri dolgih prevodih besedila z več avtorji pa se večinoma navede povezava na izvorni članek. To lahko naredimo v povzetku urejanja ali bolj pregledno s predlogo {{tl|prevedena stran}} na pogovorni strani. :::Se strinjam, da je zelo priporočljivo navesti ID izvorne redakcije, če je bila seveda samo ena. Za podrobnosti glej [[:meta:Terms of use#7._Licensing of Content|meta:Terms of use]] in [[:en:WP:PATT]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:50, 8. maj 2021 (CEST) == Jedrska elektrarna == Pozdravljeni, najprej bi se radi opravičili, da smo geslo "jedrska elektrarna" popravili kar direktno in ne najprej v svojem peskovniku. To je naše prvo spreminjanje obstoječega gesla in bomo bolj pozorni v bodoče. Pregledali smo obstoječe geslo "jedrska elektrarna" in smo mnenja, da ima obstoječe geslo prostor za izboljšave, zato smo ga popravili. Predlog novega gesla se nahaja na povezavi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Icjt/sandbox?venotify=created. Smo namreč Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča ali na kratko ICJT, ki je del Instituta "Jožef Stefan", vodilne raziskovalne institucije v Sloveniji. Na ICJT usposabljamo bodoče jedrske strokovnjake in informiramo javnost o jedrskih tehnologijah. Naša vizija je podajanje zanesljivega in kakovostnega vir znanja o jedrskih tehnologijah. V kolikor vam sprememba gesla ni ustrezna, me zanima ali se lahko dogovorimo, da vsaj popravimo obstoječe geslo. Radi bi, da bi bile javnosti podane ustrezne in strokovne informacije s strani strokovnjakov iz tega področja. Hvala za odgovor in lepo vas pozdravljamo, ICJT--[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut &#34;Jožef Stefan&#34;)]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 14:22, 13. maj 2021 (CEST) :Vrnil sem zato, ker je tvoja/vaša verzija povozila vse dotedanje delo. Članek na sedanjem naslovu skopiraj v svoj peskovnik in ga združi s starim, če "je kaj uporabnega". Mogoče bi našel še nekaj nasvetov na [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Mogoče kakšen sklic več, prav tako pa ne pozabi na dodajanje povezav na mednarodno jedrsko organizacijo ipd. iz tega področja; kajti če je samo povezava na icjt je to neuravnoteženo in pravzaprav [[Wikipedija:Nepristranskost|pristransko]]. Na koncu članek še [[Wikipedija:Kategorizacija|kategoriziraj]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:47, 13. maj 2021 (CEST) Pozdravljen, dopolnila sm verzijo za geslo Jedrska elektrarna v svojem peskovniku. V geslo sem vključila obstoječo verzijo gesla ter malce smo jo še dopolnili. Novo geslo zajema področja katera so zajeta v obsoječem geslu ter se osredotoča na opis jedrske elektrarne na splošno, saj se bi tipi elektrarn podrobneje opisali ločeno po geslih. Preden spremenim geslo za jedrsko elektrarno, se raje še enkrat pozanimam ali gre lahko novo geslo "live". Hvala za odgovor in pomoč :) Sara --[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut &#34;Jožef Stefan&#34;)]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 15:37, 26. maj 2021 (CEST) Pozdrav. Članek Jedrska elektrarna je precej kvalitetno spisan članek (je tudi [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani]]) in ga nima smisla pisat na novo. Brez problema pa ga lahko dopolnjuješ (ter se pri tem držiš sloga in navajanja virov), pri čemer gradiš na stari verziji. Tvoja različica (v peskovniku) je recimo tudi precej krajša od originala in slogovno slabša, zato zamenjava ne pride v poštev.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:09, 26. maj 2021 (CEST) ==[[Habeas corpus]]== Urejanje sem v glavnem zaključil, razen sklicev, kjer bi rad prestavil opombe v ustrezno poglavje – pa se ne spomnem več, kako se to uredi. Bi mi lahko povedal, kje naj najdem navodila? Hvala, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 22. maj 2021 (CEST) :Nisem prav povedal. Sem prebral vse o navajanju virov, a imam te pomisleke: če odprem odstavek ==Opombe==, (1) velja <nowiki>{{Sklici}}</nowiki>? In (2) v besedilu velja <ref>? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:21, 22. maj 2021 (CEST) ::Opombe določiš z parametrom group znotraj <ref> značk. Nato jih prikažeš z <nowiki>{{sklici|group=opombe}}</nowiki>. Če kaj ne gre, me lahko kontaktiraš. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:34, 22. maj 2021 (CEST) :::Hvala, sem uredil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:29, 23. maj 2021 (CEST) == Wikipodatki v infopolju == Dober večer, zanima kako se v infopolje vstavi wikipodatke kot npr. starost, zastava ipd. Vidim, da si vse to uredil v mojih člankih pa se ti zato zahvaljujem in me zato zanima kako si to naredil. Slišal sem sicer, da se wikipodatki sami napajajo v infopolje, je to res? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:46, 28. maj 2021 (CEST) :Ja. Sicer niha od infopolja do infopolja, ker vsi niso enako posodobljeni. {{tl|Infopolje Oseba}} iz Wikipodatkov pobira datum rojstva&smrti, kraj rojstva&smrti ter poklic. Poleg tega tudi sliko in ime v originalu (torej za Tarakanova verjetno v ruščini). Parametre pusti samo prazne, vendar članka ne pozabi povezati z ustreznim objektom v Wikipodatkih. Prav tako ti ni treba več dopisovati teh kategorij: Rojeni leta XXXX, Umrli leta XXXX in Živeče osebe (pogojno). Če ti kaj ni jasno, me kar vprašaj. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:51, 28. maj 2021 (CEST) ==Infopolje Cerkev== Pozdravljen, A09090091. Mislim, da bo delna zaščita za [[Predloga:Infopolje Cerkev]] dovolj. V zgodovini infopolja ni nobenega vandalizma. Popolna zaščita se uporablja za Glavno stran in kakšne res temeljne predloge, npr. {{tl|!}} ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:49, 1. junij 2021 (CEST) :Sem spremenil, ostale bi pa pač pustil; saj smo imeli zadnje čase nekaj računov, ki so bili potrjeni a so še vedno vandalizirali. Na račun takih "urejevalcev" taki, kot si ti, na žalost izgubijo pravico do urejanja tistih strani. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:26, 1. junij 2021 (CEST) == Ustvarjanje infopolja == Pozdravljen, v nekaterih člankih sem videl, da bi lepo spadala infopolja pa me zanima če mogoče veš, kako se ustvari novo infopolje. Primer: v članku Jedrska elektrarna Černobil bi dodal infopolje: elektrarana, pa infopolje s takšnim imenom v naši wikipediji še ne obstaja. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:19, 12. junij 2021 (CEST) :Samo skopiraš predlogo iz enwiki (išeš v imenskem prostoru Template: !) in prevedeš parametre ''data_label''. Na koncu jih povežeš z ostalimi v Wikipodatkih. Ne pozabi dodati še dokumenatcije na /dok podstran predloge. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:22, 12. junij 2021 (CEST) Sem ravnokar ustvaril ampak mislim, da se mi je nekaj zalomilo. Lahko pregledaš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:07, 12. junij 2021 (CEST) :Premalo si skopiral. Zaenkrat bi potreboval še prevod in verjetno še kakšno predlogo v ozadju. Ne pozabi na dokumentacijo. Če smem pingati @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], ki bo verjetno vedela kako in kaj. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:13, 12. junij 2021 (CEST) Super hvala. Če smem vprašati še, kaj je to dokumentacija točno?[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:17, 12. junij 2021 (CEST) :Podstran predloge (torej [[Predloga:Infopolje elektrarna/dok]]) je stran, kjer se opiše, kako predloga deluje, se našteje parametre in še nekaj blablaja, ki je uporaben samo za nekaj največjih geekov. :) Nič zapletenega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:22, 12. junij 2021 (CEST) :: Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 12. junij 2021 (CEST) ==Rimsko cesarstvo== V odgovor na tvojo pripombo pri predlogu za izbrani članek. Seveda nisem mislil nikogar drugega, posebno ne tebe, ki si celo konkretno (in korektno) sodeloval. Moj edini komentar ostaja PROTI, in sicer zato, ker je v sedanji obliki članek (1) nepopoln, ker mestoma še vedno pozna le eno polovico cesarstva, (2) pristranski, ker ponekod vsebuje stališča, ki jih Evropejec ne more sprejeti, (3) kakofoničen, ker nekateri odseki niso prevedeni v slovenščino, temveč v zulukafrščino, (4) skoraj brez virov, ker je večina virov prenešena iz angleščine in jih pisec TEGA (=slovenskega) članka ni videl niti z daljnogledom. Pa naj te vse to ne moti, saj gre za malenkosti! In članek naj le ostane “izbrani”, saj ni edina packarija te vrste. Bistveno je le to, da v areni frustriranih uporabnikov nekdo odnese pokal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 24. junij 2021 (CEST) == Narekovaj == Vidim, da so te zmotili moji enojni narekovaji v članku [[Biskaja]]. Uporabljam jih že zelo dolgo in sicer na osnovi smernic [https://sl.wikipedia.org/wiki/Narekovaj]. Predlagam, da se opredeliš in eventualno popraviš nazaj. Ti, ki si jih popravil, niso primerni za namen.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:06, 10. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Ni res, jaz sem jih popravil na osnovi teh smernic: [[Wikipedija:Slogovni priročnik]], zato ker tvoja dodana povezava sploh ni smernica slwiki. V predelku Narekovaji pa piše: V ''Wikipediji se navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji).'' Pa o podobni temi smo se pogovarjali nekaj časa nazaj na pogovorni strani Dhmo-ja. Predlagam, da vprašaš še koga drugega, saj sem se sam ravnal po smernicah in ne obratno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:42, 10. julij 2021 (CEST) O.K: potem pa poglej še tole v Pravilih [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf], Primer: enojna narekovaja na začetku in koncu besede ali morfema, npr. aqua ’voda’, zaznamujeta pomen; ali 467 NESKLADENJSKA RABA NAREKOVAJA Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (’ ’): Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini uporablja za glagoli ''dicendi'' 'rekanja' in ''sentiendi'' 'mišljenja'. Bom pa še kakšnega lektorja kontaktirala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:00, 10. julij 2021 (CEST) :Hotel sem ti samo povedati, da tvoj wikilink v nasprotju z mojim ni smernica. Narekovaji so na Wikipediji tudi vprašanje enotnosti izgleda (v to skupino štejemo biovrstice, infopolja, tabele), saj bi bolj ali manj to moralo izgledati enako. [[WP:SLOG]] pa v uvodu tudi pravi: ''Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti.'' Predlagam, da preseliva v Podlipje, da bodo še drugi lahko kaj dodali. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:16, 10. julij 2021 (CEST) == Izbris slike Ivan-jansa.jpg == Opazil sem, da ste pred kratkim izbrisali sliko https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivan-jansa.jpg, ki sem jo naložil pred časom na Wikipedijo. Kot razlog ste navedli "kršitev avtorskih pravic". A lahko pojasnite, čigave točno avtorske pravice so bile kršene? Torej slika je bila iz filma in je bila z objavljena z dovoljenjem avtorjev filma. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 00:14, 14. julij 2021 (CEST) :Slika je bila neuporabljena v članku že več let. Prav tako slika, ki je bila (sodeč po opisu) naložena iz arhivov RTVSLO, ne bi smela imeti GDPL/CC-BY-SA licence. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 14. julij 2021 (CEST) ::Hm, OK, torej zakaj je bila izbrisana, ker ni bila uporabljena ali zaradi licence? Ker licenca ni bila GDPL/CC-BY-SA, ampak je bila public domain. Slika je bila posredovana s strani avtorjev filma z dovoljenjem avtorjev. Oni so jo dali v public domain. To je tudi pisalo na datoteki. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 19:26, 14. julij 2021 (CEST) :::Slika je bila takrat označena s PD in ni bila uporabljena, kar je pogosto znak, da je a) prosta verzija ali b) slika ni uporabna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:21, 14. julij 2021 (CEST) :Ker je avtor besedila Ministrstvo za notranje zadeve, spada v javno domeno. Na zbirki je za to [[:commons:Template:PD-SloveneGov|posebna predloga]], tu je ni, zato sem dal splošno {{tl|PD}}.<small>-Ta &nbsp;[[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Sporti|prispevki]]){{#if:14. julij 2021|&#32;14. julij 2021|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> :Zanimivo, torej v resnici je to PD, kot pravi [[Uporabnik:Sporti]], torej potem "kršitev avtorskih pravic" ne more biti razlog za izbris? [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 22:27, 14. julij 2021 (CEST) == Provinca ali pokrajina== Pri pisanju člankov o Španiji sem naletela v že napisanih člankih in kategoriji kompletno zmešnjavo med sopomenkama ''provinca'' in ''pokrajina''. Največja perla je članek [[Badajoz (provinca)]], tu so še [[Alicante (pokrajina)]], [[Almeria (pokrajina)‎ ]], pa [[kategorija:Pokrajine Španije]], nekaj sem člankov že napisala sama in uporabljam provinca. Treba bo uskladit pa se ne znam odločit katerega od pojmov vzeti. V FRAN-u je vseeno, čeprav se glede na definiciji, nagibam k provinca. Kaj meniš?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:42, 19. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: iskreno rečeno mi je vseeno, čeprav se ne znam prav točno opredeliti. PMM bi bilo smiselno narediti to še pri drugih državah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 19. julij 2021 (CEST) Svoj čas je bilo o tem govora pri italijanskih pokrajinah/provincah, pa ne najdem točno kje. Takrat je ostalo, da je bolje uporabljati »pokrajina« (da se izognemo tujki), vendar ostane »provinca« v tistih primerih, ko bi »pokrajina« lahko imela samo geografski pomen. Recimo ''V Pokrajini Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'' bi bilo bolje napisati ''V Provinci Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'', vendar je že takrat nekdo predlagal, da bi bilo še bolje ''Pokrajina Umbrija je pretežno gričevnata.'' --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:58, 20. julij 2021 (CEST) :Provinca je (tehnično) gledano politični konstrukt, ki so ga uvedli Rimljani za upravljanje (čeprav je včasih tudi regija, ki je danes bolj statističnega pomena), medtem ko je pokrajina nekaj zgodovinskega z enako kulturo ipd. (od tod tudi zgodovinske pokrajine Goriška, Kranjska, Štajerska, Istra, ....) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:33, 20. julij 2021 (CEST) == Vstavljanje dveh infopolj v eno == Zdravo, zanima me zakaj si mi v zadnjih dveh člankih: [[Avtonomna regija Tibet]] in [[Lasa]] infopolje Chinese vstavil v infopolje settlement? Ko to narediš se izgubi skoraj polovica infopolja (kitajska pisava na vrhu) ter uniči preglednost in izgled (vsaj meni je na videz lepše če sta infopolji vsaka na svojem mestu). Lepo bi te prosil, da obrazložiš, če je za tem kakšen konstruktiven razlog, ker drugače bi jaz najraje tvoje spremembe povrnil. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:04, 24. julij 2021 (CEST) :V bistvu naj bi infopolja imela parameter module in child, vendar {{tl|Infopolje naselje}} tega nima. PMM izgleda rahlo "našarjeno", seveda pa je to samo stvar okusa. Sam bi infopolje prilagodil, saj bo potem samo en okvirček, namesto 3. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. julij 2021 (CEST) Ne razumem točno.. zakaj bi morala imeti infopolja parameter module in child? Jaz sem se zgledoval po :ewniki (glej: [https://en.wikipedia.org/wiki/Lhasa Lhasa]), kjer jih ne združujejo, kar pripomore k preglednosti in izgledu. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:12, 24. julij 2021 (CEST) :Včasih infopolja gredo skup: inf. Chinese in inf. oseba za osebe na latinskih wikijih z kitajsko transkripcijo. Ta dva parametra sta zelo uporabna. Stiskanje kitajskega infopolja pa nastane zato, ker sem za priključitev uporabil parameter footnotes. Če bi dodal/i ta dva parametra (oz. module), bi dobil lepši pogled, tako kot v [[Lazzaro Cattaneo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 24. julij 2021 (CEST) == Olimpionik == Minuto po mojem prispevku ste dodali Primoža Rogliča preko mojega prispevka. Prosim, če se odloči, ali bodo olimpioniki urejeni kronološko ali po abecedi. Zdaj je čudna kombinacija obojega.{{nepodpisani|Markohrastovec}} : Sem popravil na seznam po kronološkem vrstnem redu. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:10, 28. julij 2021 (CEST) == Liste des châteaux en Slovénie == Hi! I'm going to answer you here rather than [https://fr.wikipedia.org/wiki/Discussion_utilisateur:Kam%C3%A9au#Liste_des_ch%C3%A2teaux_en_Slov%C3%A9nie on my discussion page], I guess my message will be more likely to be seen here :) :« Hi! I saw your post on Slovenian Portal here on frwiki. I took a look at it and noticed a few castles missing. Is there inclusion criteria for such a list, because you miss quite a lot of them? I suggest to take missing castles from here, because this is more-or-less biggest list that I found. If you need help translating to English, please contact me. » ::So, idk about any criterias for the list, but i only included castles that had an English wikipedia article, or a slovenian one with enough sources. I prefered to only include only a fraction of slovenian castles rather than spreading misinformation or informations i couldn't verify by myself. I don't have any books or physical sources about this subject. ::By the way, I have to admit I didn't understand quite well the system of "traditional regions" : are they officially used by the authorities? or do you use [[Statistične regije Slovenije|statistical regions]]? When i tried to determine a region for each castles, slovenian and english articles gave me different regions, sometimes using traditional regions, sometimes statistical etc. So i just used the traditional ones and checked on google maps in which region each castles was. ::I hope my English was understandable and thank you for your help! --[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]] ([[Uporabniški pogovor:Kaméau|pogovor]]) 10:39, 29. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]]: Maybe I can help you with the second part, because I have another question :) So, castles in Slovenia were built before "statistical regions" popped-up across especially Europe. Traditional regions were all dutchess, 4 in Slovenia but with parts in Croatia and Italy too. Traditional regions (Kranjska, Goriška, Istra, Štajerska, Koroška and Prekmurje) are mostly used in media, but with some gray area, which they put the subjected area "as they wanted" (like myb Žiri, for which I can find some maps with municipality in nowdays Gorenjska and also Primorska). But maps with both Istra and Goriška are rarer and they are joined into Primorska. In modern times we use mostly [[:en:Statistical regions of Slovenia]] as these are mostly mentioned in govermental statistic, but media/press-agenices will use names in [[:en:Category:Historical_regions_in_Slovenia]], but not all of them. Hope I made it clear, becuase it is quite complicated as these regions reflect history on area of Slovenia. :Another question popped up as I was watching TDF. Is chateaux in French strictly "castle" or "grad" in Slovene? Whilst there are no forts (West Point, for example) we have "tabor"s, fortificated walls around churches built in time of Osman invasion. They are about 100 of these in Slovenia, what do you think, should we include it? Link, sadly in German: [[:de:Tabor (Wehranlage)]]. :Hope you understand, have a nice day! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 29. julij 2021 (CEST) == Izbris strani == Pozdravljen, a bi lahko ti, ki si admin, izbrisal stran Velika lakota 1315-17, saj v njem nič ne piše, temveč samo ena neumnost "yo soy tu". To besedo sem izbrisal in napisal, da je članek potreben izbrisa. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:22, 6. avgust 2021 (CEST) :Je že uredil MZaplotnik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:28, 6. avgust 2021 (CEST) V redu, super. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:30, 6. avgust 2021 (CEST) == iz / s == Nedavno sem videl, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miselni_preizkus&oldid=5536380 si prestavil] stran 'miselni preskus' na [[miselni preizkus]]. O tej temi, se mi zdi, je bilo pred časom že nekaj povedanega (recimo vsaj 3×: [[Pogovor:Glavna stran/Arhiv#Tipo|1]], [[Pogovor:Bell P-59 Airacomet#Preskus~|2]] in še posebej '''[[Pogovor o kategoriji:Sovjetski preizkusni piloti|3]]''') – [[preizkusni pilot]]. Vidim, da je [[uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] nedavno v predlogi {{tl|LHC}} rabil npr. 'preskusi LHC' in ne 'preizkusi ~', zato mislim, da nisem osamljen pri rabi takšnih oblik. Rabil pa je npr. tudi [[Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino]], v besedilu pa 'preskus~ ~ ~' in tudi 'poskus~ ~ ~'. Vidim pa, da je v vmesniku zgoraj desno 'preizkusne funkcije'...--[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:18, 13. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:XJaM|XJaM]]: Fran te na zadetku ''preskus'' vrže na ''preiskus''. Za bralca je definitivno neugodno, če je nekje poimenovanje tako, drugje pa drugačno. Samo zaradi slovnične "pravilnosti" (kakršnakoli že) ter ohranjanja arhaičnih izrazov pa se mi ne zdi vredno prestavljati (primer ktgr. Orglavci). Sicer pa tudi Science Illustrated (slo. verzija) uporablja ''preizkus'', tako je vsaj v zadnjih dveh ali treh letnikih, pa verjetno tudi še prej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:43, 13. avgust 2021 (CEST) '' SSKJ je bolj za preizkus, če ga prav razumem;). Bom zgladil. Hvala za namig! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 18:18, 16. avgust 2021 (CEST) :{{u|A09090091}}, pišeš: ''Fran te na zadetku'' preskus ''vrže na'' preiskus. Preiskus ni prava beseda, prei'''z'''kus pač. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:22, 16. avgust 2021 (CEST) ::Hvala. Saj to je bilo mišljeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 16. avgust 2021 (CEST) == Navajanje knjig == Prosim ne vnašaj xy podatkov pod parametre za ime in priimek. Pri dokumentih ob šestdesetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda gre za kolektivno avtorstvo, zato <code>|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda</code>. Leto nastanka 1943 bi lahko šlo kvečjemu pod parameter <code>|orig-year=</code>. Pa link do worldcat pod <code>|url=</code> je odvečen, ker se naredi ista povezava že z izpolnjenim <code>|oclc=</code>. Torej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojz_Hren&type=revision&diff=5560287&oldid=5560167 takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:06, 20. avgust 2021 (CEST) :Večina je bilo samoizpolnjenih v samodejnem navajanju. Predlagam popravek, da se ne ustvari URL link če ima knjiga OCLC številko. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:08, 20. avgust 2021 (CEST) ::Samodejno navajanje v VisualEditorju ali s kakim drugim orodjem? Če je VisualEditor, lahko mogoče {{u|Pinky sl}} kaj popravi. Drugače pa je vedno dobro preverjati rezultate samodejnih orodij pred objavo, sploh pri masovnih popravkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:20, 20. avgust 2021 (CEST) :::VisualEditor, pod zavihkom Navedi, se odpro tri opcije: Samodejno, Ročno in Ponovna uporaba. V samodejnem načinu vpišeš URL, DOI, ISBN, PMC/PMID, QID, naslov ali citat in ta se ti zgenerira. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:23, 20. avgust 2021 (CEST) ::::{{Opravljeno}} Vsi viri so bili popravljeni po tvojem popravku. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:29, 20. avgust 2021 (CEST) :::::Hvala. Take primere se lahko sicer popravlja tudi z botom, da je manj truda. Za drugič ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:42, 20. avgust 2021 (CEST) == Članek napisan kot oglas == Pozdravljeni, videl sem vaše komentarje na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem_4.0 kjer ste označili, da je članek napisan kot oglas in potrebuje čiščenje. Glede tega imam par vprašanj. 1. Ali to pomeni, da bo članek lahko odstranjen ali bodo samo ostali komentarji dokler se članek ne popravi. 2. Če prav razumem je potrebno odstraniti vse zunanje povezave in jih dodati spodaj, je tako? 3. Glede tona članka piše, da lahko točnejši opis težave lahko najdem na pogovorni strani, vendar tam ne vidim ničesar. Mogoče narobe gledam? Kakorkoli bi bil hvaležen, če lahko podate samo kakšen primer kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako bi moralo izgledati. Sem dokaj nov pri urejanje wikipedije zato sem hvaležen za pomoč. Lep pozdrav -[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]] ([[Uporabniški pogovor:Ouande6|pogovor]]) 10:28, 5. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]]: Hvala za obvestilo. Članek samo zaradi ene predloge ne bo izbrisan, kajti konec koncev je bil nominiran za "ste vedeli, da ...". Administratorji (ali kdorkoli drug) lepimo ta obvestila piscem člankom in bralcem in s tem sporočimo, da je s člankom nekaj narobe. To je lahko slog, ton besedila, premalo sklicev itd. Kar me je zmotilo, so notranje povezave v članku, te bi morale iti v razdelek Zunanje povezave na dnu članka. Tak vzorec je namreč dokaj pogost pri reklamah in cross-wiki spamu (vidim, da si ga popravljal tudi na enwiki). :Glede tretje točke imaš prav, na pogovorni strani nisem pustil nobene razlage. Pogostokrat se zgodi, da ti okvirčki ostanejo v člankih tudi po več let; zato se na pogovorno stran (članka) ponavadi (ni nujno) ne napiše pojasnila. Če pa uporabnika zanima zakaj, pa so vedno tudi uporabniške strani. Za zgledovanje po urejenih člankih se lahko zgleduješ tudi po izbranih člankih ali drugih člankih (npr. [[France Prešeren]]). Če še kaj ni jasno, pa pogumno vprašaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:11, 5. november 2021 (CET) == Slike knjižnih platnic == Naslednji petek se bomo v seminarju učili postavljanja slik naslovnic na lokalno Wikipedijo, zato te prosim, da s to nalogo ne prehitiš pisca članka. Sicer pa hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:58, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Žal je to tukaj bilo potrebno. Glavna slika v infopolju ne more biti kršitev avtorskih pravic, zato sem jo bil primoran označiti kot kršitev AP po postavki [[commons:COM:BOOK]]. Svetujem, da študente seznaniš tudi z [[commons:Template:PD-Slovenia]], saj se lahko v Zbirko naloži le platnice knjig, ki so bile izdane pred 1970 ali če je platnica preprost motiv, torej le besedilo ali besedilo + slika, ki mora biti v javni lasti. Imetje knjige še ne daje pravice dajanja dela v javno rabo ali zaščito pod katerokoli drugo manj restriktivno licenco (CC-BY). Na žalost sem tu moral posredovati, vendar pa verjamem, da se uporabnica tega najbrž ni zavedala. Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 12. november 2021 (CET) ::Seveda imajo študentje natančna navodila glede naslovnic, vendar vsega ni mogoče pri urah vzeti naenkrat, nekateri pač prehitevajo in se naredi napaka. Če boš ti namesto njih postavljal slike naslovnic z Bolhe, jih ne bom mogel v živo naučiti ne kako se slika obreže ne po kateri licenci morajo poseči. Ker je vsako leto nova generacija, je vsakič treba začeti znova. Nekaj se že naučijo, ko gremo skozi tvoje intervencije, ampak najbolj bo zaleglo, če naložijo in prav opremijo slike sami. Ker je letos v razredu več ljudi in ker se trenutno posvečamo slogu povzemanja (od stavka do stavka), strukturi člankov, iskanju informacij v tiskanih in spletnih virih itd., smo v zamudi in člankom na naši projektni strani ([[:v:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] in [[:v:Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]]) še nisem mogel priznati statusa zaključenosti. Najhitreje bi bilo, če bi jim sam popravil, ampak to ni vzgojno, zato te prosim za potrpljenje, če bodo nekatere od mojih zahtev v seminarju uresničene šele čez nekaj časa, najpogosteje tik pred vpisovanjem ocen. Sodelovanje urednikov zunaj razreda je zelo dragocena reč, o tem pišem v vrsti razprav (v zadnjem času jih sproti nalagam na [[:v:Objave: Miran Hladnik|Wikiverzo]]), bojim se samo, da nekaterim daje včasih potuho, da ne dokončajo članka sami. No, v skrajnem primeru takim dam novo nalogo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:48, 13. november 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: te popolnoma razumem. Upam, da ne zameriš. Glede teksta se še pri prispevkih nisem toliko ukvarjal. Če pogledaš urejanja na straneh študentov so to: :::* pri seznamih: poprave napačnih povezav (te so prej kazale na razločitve ipd.), dewikifikacija nepomembnih oseb, tipkarske napake :::* pri knjigah: ustvarjanje infopolj, nalaganje platnic (ki so prej manjkale). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 13. november 2021 (CET) == [[Giovanni D'Anzi]] == Dearest A09090091, thank you for your help, have a nice week end. Greetings from [[Caselle Landi]]. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 13:30, 13. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: No problem. Must say, the grammar wasn't even so bad as it is in a lot of cases. You can always ask for help. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:45, 13. november 2021 (CET) :: Thank youuuuu, sincerely [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:27, 14. november 2021 (CET) == Urejanje strani seznama diktatorji == Pozdravljen, spet jaz, zanima me kaj meniš če bi v prihodnje uredil (jaz) stran Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev tako, da o njih ne pišejo besedila ampak podatki v tabeli. Tako se mi zdi še najboljše, ker bi potem bil tudi zgled bolšji in pomoje ne bi bilo več kakšnih razlogov za izbris. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:27, 14. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Oblika v tem specifičnem primeru niti ni tako važna. Problem je bil v navajanju virov in njihovi ustreznosti. Predlagam, da ga sestaviš s sklici, ki so uporabljeni na člankih angleške Wikipedije. To pomeni, da vzameš reference zraven številk o žrtvah komunizma na enwiki in jih skopiraš v slwiki, vendar pa ne narediš sklica na enwiki, saj je ta sama po sebi zaradi nestalnosti nezanesljiv vir. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:10, 14. november 2021 (CET) == Vprasanje == Zivjo. Mi lahko poveste, zakaj mi na wikipediji brisete linke do mojih intervjujev? Ali kaj krsim? Hvala. Gregor Jazbec [[Posebno:Prispevki/178.58.152.178|178.58.152.178]] 00:57, 16. november 2021 (CET) :Pozdravljen. Po dogovoru se tu tikamo, upam da te ne moti. Z dodajanjem zunanjih povezav moramo postopati preudarno. Vsi intervjuji osebe je ravno tako primerljiva tema kakor naštevanje vseh člankov nekega novinarja. S tem ne mislim, da niso uporabni, vendar pa hkrati niso dovolj uporabni v smislu Wikipedije za samostojno povezavo. Predlagam, da prebereš [[WP:ZP]] in [[WP:SPAMLINK]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:21, 16. november 2021 (CET) Zdravo. Prebral wp zp in wp spamlink. Se vedno ne najdem enega argumenta, zakaj ne bi bilo ok. Linki imajo dodano vrednost, ker bralcu dodatno in bolj poglobljeno odkrivajo dimenzije mojega dela in razmisljanja o razlicnih tematikah. Ni reklama zame. Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje ali opise njihovih del in razmisljanj, prav na tak nacin, kot sem imel jaz. Prosil bi, da se linki vrnejo nazaj. Lpg [[Posebno:Prispevki/188.198.161.162|188.198.161.162]] 18:24, 16. november 2021 (CET) :Nočem te užaliti, vendar osebnih mnenj tu v večini ne navajamo, predvsem ne nerelevantnih. To pomeni, da navajamo mnenja strokovnjakov svojega področja; vsekakor pa ne mnenja osebe o vseh perečih temah. Navajaš: "[...] Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje": ti so verjetno najbolj odmevni intervjuji osebe ali pa so strogo v tematiki; vsekakor pa niso navedeni vsi. V kolikor vidim, so to intervjuji predvsem vojaško-psihiatričnega področja, predlagal bi, da narediš selekcijo; nekatere tematike se prekrivajo. Vsekakor pa je to le stvar dogovora, kajti zgornje so smernice in ne pravila (se jih je pa priporočeno držati). Bi poprosil še @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpa]] za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:50, 16. november 2021 (CET) == Mravljakova žaga == Pozdravljeni! Danes sem začel z opisom Mravljakove žage na Pohorju - in še preden bi lahko dodal še kaj več - ste mi osnovo članka že odstranili... Takšno ravnanje se mi ne zdi ravno vzpodbudno in moram priznati, da kar malo ubija ustvarjalnost... Pa tudi ni v slogu z vašim "Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu!". Razumem, da sta bila zapisana dva stavka in samo dodane koordinate. Vendar je bil to šele začetek opisa objekta, ki spada med tehniške spomenike v Sloveniji... Zakaj takšna hitrost pri odstranjevanju novih zapisov? Kako naj imam voljo dodati še kaj? Koliko stavkov je dovolj, da zapis ne bo odstranjen? {{nepodpisani|90.157.197.119}} : Pozdravljen! Sam sem najprej malce okleval o izbrisu, vendar sem kasneje odločil na slabše. Če boš resnično razširil stran, jo lahko obnovim. Ponavadi se tako kratki članki (ali škrbine) brišejo zelo hitro, saj dva stavka nista ravno uporabna. Ravno obratno, pri branju se lahko porodi še več vprašanj. Za pomoč sem vedno na voljo. LP,--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:22, 22. november 2021 (CET) Hvala za obnovo strani! Je prijatelj dodal še nekaj stavkov in slik. Več še sledi... {{nepodpisani|90.157.197.119|08:23, 23. november 2021‎}} :Dva napotka: ne vstavljajta slik iz drugih virov brez dovoljenja (več: [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]) in ustni viri niso dovolj (več: [[Wikipedija:Preverljivost]]). Temu primerno sem članek pospravil, ker je bila stran tudi precej nametana. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 23. november 2021 (CET) == Težave z slikami v infopolju knjiga == Pozdravljen, ponovno jaz, oprosti če ti kaj težim, ampak potrebujem pomoč pri navajanju slik v infopolje knjiga. Pred kratkim sem napisal strani Huda Jama (knjiga) in Titova velika prevara: Kako je Tito zavajal Churchilla in slike se nikakor ne želijo pokazati v infopolju. Podobno težave sem imel na strani Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, kjer se je isto zgodilo. Lahko pogledaš kje je težava? Hvala vnaprej. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:24, 27. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Problem je v starejši tehnologiji, ki zajema vnos slike kot v članku (<nowiki>[[Slika:XXXX.YY|270px]]</nowiki>) in bi ga bilo potrebno posodobiti. Slike nedavnih knjig pa nalagaj lokalno, saj so še vedno avtorsko zaščitene in sam nimaš pravice do distribucije pod licenco CC-BY-SA. Skene sem na Zbirki predlagal za izbris, jih bom pa lokalno še naložil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:11, 28. november 2021 (CET) == Otočec == Vir za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oto%C4%8Dec&curid=124306&diff=5614703&oldid=5614699&diffmode=source novo številko] je bil isti kot za prejšnjo, že naveden: [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ Prebivalstvo po spolu in po starosti, naselja, Slovenija, letno]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:59, 4. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Imaš prav. Sem razveljavil poseg ter hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:40, 4. december 2021 (CET) == Serije na POP TV== Zdravo! Prosil bi Vas, če lahko z dodatnimi info ali pa popravki do sedaj napisanega pomagate oblikovati strani [[Sekirca v med]] ter [[Za hribom]]. Hvala že vnaprej za pomoč :) '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|✉]] 19:45, 4. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Žal ne spremljam serij, tako da z vidika vsebine ne morem ravno pomagati. Lahko pa ti pomagam z vidika Wikipedije. PS: Ni me treba vikati. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:51, 4. december 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Razumem, hvala vseeno. Morda veš kje bi lahko dobil več informacij o takih serijah (poleg IMDB, 24ur.com ..)? Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:53, 4. december 2021 (CET) :::Vir 24ur.com je do produkcij POPTV kot spletni medij pristranski, saj je isto podjetje. To ne pomeni, da je narobe citirati 24ur, vendar v besedilo na wikiju ne spadajo npr. "čudovita vasica na zelenih tratah". Če ne najdeš drugih virov, morda ne zadošča kriterijem [[WP:POM]]. Virov je precej, če pobrskaš po spletu tako kot za Za hribom in Sekirca v med. Ker to ni neka kontroverzna tema, se prag uporabe novičarskih portalov ponavadi malo zniža. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 4. december 2021 (CET) ::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Sem dodal infopolji v oba članka, pa te prosim za pregled. Če bi mi povedal glavne osebe, jih bom tudi dodal. Sem poskusil tudi z vsemi igralci v infopolju; vendar ta nato izgled natlačeno. Hvala vnaprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:18, 4. december 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Najlepša hvala za pomoč. Glavne osebe so pri obeh napisane v okvirčkih ''liki'', morda bi lahko dodala le tiste res glavne osebe (npr. pri Sekirci v med tiste like do Lee Mihevc, ki so res najpomembnejši). Sicer pa je potem to tudi večinoma vse. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:23, 5. december 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Pozdravljen, imam eno hitro vprašanje glede urejanja v Wiki. Ko imaš tabelo in v njej obarvan okvirček, mene zanima, kako lahko pobarvam okvir tako, da bo polovica z eno polovica pa z drugo barvo? Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:55, 5. december 2021 (CET) ::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: To na žalost verjetno ni možno. Ga pa lahko razdeliš s pomočjo {{tl|Diagonal split header}}. Pazi, ugnezdene tabele niso ravno zaželjene (se ji izogibamo, kadar je le mogoče). Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:06, 5. december 2021 (CET) :::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Super, najlepša hvala. Morda uporabim, sicer pa bom pustil kot je. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:27, 5. december 2021 (CET) == Okupacija Javornika == Slika ni s spletne strani Bolha, temveč sem naslovnico fotografirala sama. Kljub temu me zanima, kako fotografije s spleta arhivirati, zato Vas prosim za razlago. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] :{{ping|Tinkarasto}} Z arhiviranjem sem mislil samo v primeru, če bi sliko vzelo kje s spleta. Linke do slik lahko arhiviraš [https://web.archive.org/ tu], navodila za shranjevanje pa [https://help.archive.org/hc/en-us/articles/360001513491-Save-Pages-in-the-Wayback-Machine tu]. Tako bo vir slike viden tudi ko se bo oglas na Bolhi/Amazonu/Ebayu ... iztekel. Če si sliko naredila sama, lahko pod avtorja zraven ilustratorja (če je znan) ali založbe za sliko samo dodaš še <nowiki>{{Own}}</nowiki>. PS: Ni me treba vikati. Če ne bo šlo, me z veseljem kontaktiraš.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:05, 8. december 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala za odgovor. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] == Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937) == When I asked about the deletion of Disney articles, you said that they were too badly translated and would be better off rewritten. So, can they be rewritten? I point to [[Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937)]] as an example because it has been deleted twice, and the second time was one of those vandalism articles by an IP that targets movies like this. But also, I didn't think IPs were allowed to create pages in this Wikipedia, but for some reason so many IPs have been making bad articles that get deleted. My point is, how are they able to create these pages, and shouldn't there be something to stop them? Not just the Disney vandals, other IPs too. I saw the deletion log for example and so many pages are created by IPs as vandalism. But back to the Disney articles, do you know who could rewrite them? I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was created by {{u|Henry3243}}, should it be deleted and recreated from scratch? I believe he too had made some pages that were deleted, but I forgot which ones and maybe not from that account, but from one of the many sockpuppets. However, I sometimes believe that the old history might be worth restoring for historical reasons. Because sometimes, there are good edits from native users, even on deleted pages. Like on Teletubbies as I mentioned before. Finally, I remember on Teletubbies, it used to have an infobox, which could be useful. So, at the very least, could anything (if there is anything) that was on Teletubbies before can be readded to it, even if the old history is not restored? I won't bother making the articles since I would not be able to rewrite enough. But I ask if any user or users might be interested in them. I saw one user (couldn't remember which one) say they were into animated films. Do you know which user that is and if they could create better versions of the articles? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 01:06, 20. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Predloga == Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji. Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET) :: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET) == Izbris strani Belo se pere na devetdeset == Pozdravljeni, zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET) Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev. :PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET) Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET) == Preusmeritve == Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET) ::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET) :::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas‎; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta‎, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET) == Slika RE-51 Triglav == Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}} :{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET) :a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET) ==[[Szczecin]]== Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:53, 23. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET) ::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov. ::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:33, 23. januar 2022 (CET) :::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET) == Koza zate! == [[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]] Na kozo [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET) <br style="clear: both;"/> == Baklava zate! == {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]] |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET) |} ==Josip Agneletto== Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET) ::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET) :::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET) == Flickr == Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih? Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET) :Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET) ::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET) :::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:11, 17. februar 2022 (CET) ::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET) == Ochman == Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman‎|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET) ::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET) :::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET) :::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET) == Priročnik za prečrkovanje == Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET) : {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 26. februar 2022 (CET) ::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET) :::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET) == Brisanje preusmeritev == Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen. *"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje. *"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev. {{br}} Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno) : Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET) == Gibanje svoboda Revert sprememb == Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST) :Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST) == Slike iz revij ali za revije == Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST) ::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:48, 11. maj 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST) ::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:02, 11. maj 2022 (CEST) == Posodobitev člankov ruske invazije == Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST) ::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST) :::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST) ::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:53, 15. julij 2022 (CEST) :::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij. :::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu. :::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 22. julij 2022 (CEST) == Povezava člankov == Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST) ==Oznaka v delu== Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:25, 20. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST) OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:37, 20. julij 2022 (CEST) :Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST) Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:17, 20. julij 2022 (CEST) :Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST) Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:30, 20. julij 2022 (CEST) :Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST) Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:53, 21. julij 2022 (CEST) Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:10, 22. julij 2022 (CEST) :{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST) :::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:15, 22. julij 2022 (CEST) :::Pozdravljen še enkrat. Osnutek bom v glavni imenski prostor prestavil najpozneje do ponedeljka zjutraj, tako da vabljen k urejanju čez vikend. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:52, 22. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom dopolnil jutri dopoldne/zgodaj popoldne. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:20, 22. julij 2022 (CEST) :::Hvala lepa za dodano. Če boš utegnil, bi te prosil še za pregled vsebine, ki sem jo dodal, jutri tekom dneva, ker so viri precej nepregledni in se lahko pri sestavljanju podatkov pojavijo napake. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:21, 24. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom tole postoril jutri, ko bom morda tudi sam še kaj dodal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:45, 24. julij 2022 (CEST) :::Da, odlično. Hvala! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:48, 24. julij 2022 (CEST) == Popravljanje infopolja == V čem si ti zdi izboljšava popravljanja oblike zapisa infopolja? Meni se zdi skrajno nepregledno in je težko popravljat oz. posodabljat. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:14, 27. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Katero infopolje točno? Zadnje čase sem dodajal {{tl|Infopolje Gora}}, {{tl|Infopolje jama}}, {{tl|Infopolje Most}} in {{tl|Infopolje Država}}. Sicer pa sam nisem nič kodno urejal, da bi brisal vrstice ipd. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:57, 27. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]: Ruanda, Meljski most (stari)‎, Karlovški most‎ itd--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:10, 28. julij 2022 (CEST) fasg1iv0oxmdoe6xkck4t4vx4lrz695 5724746 5724736 2022-07-28T12:27:00Z A09090091 188929 /* Popravljanje infopolja */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)}} |}{{Konec okvira}} == Vračanje besedila == Prosim, če ne popravljaš besedil v člankih staronizozemskih slikarjev, ki jih za mano popravil profesor umetnostne zgodovine.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:56, 6. december 2020 (CET) :@Ljuba brank Nisem jih jaz, pač pa sem razveljavljal ''slogovne napake'', ki jih je popravljal neznan uporabnik z ip naslovom {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 19:59, 6. december 2020 (CET) Vračal si staro besedilo, ki je bilo manj primerno kot popravljeno uporabnika {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. jaz vem, kdo je za uporabnik. Ne počni tega, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:16, 6. december 2020 (CET) :Zakaj pa potem ip v tem razponu vandalizira wikipedijo? Poglejte si zadnje spremembe. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 20:25, 6. december 2020 (CET) In kaj je bil tukaj po tvojem vandalizem? Izboljšan in strokovno primernejši tekst? Halo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:09, 6. december 2020 (CET) :Nisem mislil vandaliziranja v pravem pomenu. Se opravičujem za vračanje brez predhodnega posvetovanja, to je bila moja pomota. Toda zakaj bi vi tekst naredili težjega za branje (pa sam s tem nimam težav), če je wikipedija enciklopedija za vse? Ne bi se prerekal, toda rad bi izvedel zakaj. Zadnje čase kroži veliko urejanj z enakim začetkom, toda različnim koncem. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:28, 6. december 2020 (CET) Tega komentarja v zadnjem stavku ne razumem. Kar se mojih člankov iz področja umetnostne zgodovine tiče, pa sama prosim za strokovne popravke. Ti pa predlagam da malo poglej uporabnika 193.2.11.205 in 84.20.249.38, gre za istega, ki nemilostno, kljub opozorilu o nepravilnostih, ureja na primer, članek o Slovenskih eksonimih in še več drugih člankov. Pa na videz ni nič narobe, vendar nepravilno piše notranje povezave, jih načrtuje za subjekte, ki najbrž zlepa ne bodo o njih napisani članki, dela seznam eksonimov, ki to niso, itd. Vsekakor premisli, preden popravljaš oziroma vračaš tekst. Je dovolj resnih vandalizmov za popravljat. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:59, 6. december 2020 (CET) :Ljudje, ki ''popravljajo'' wiki z Applovih mac računalnikov ter so nerigstrirani, se namesto IPv4 izpiše računalniški id. Z njim lahko locirajo katerikoli mac na svetu. Sicer sem uporabnik Windowsa, ampak mislim, da je to vzrok drugačnih številk. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:10, 6. december 2020 (CET) ==Viri == Pozdravljeni, lahko prosim nehate z opomniki v profilu Boštjan Gartner? Članek, ki naj bi bil sporen sem izbrisal (čeprav ne vem kako naj 20 let in več stare članke drugače kot tako objavim), spodaj pa je pri povezavah več kot očitno, da gre za živečo in pravo osebo. Nenazadnje jo osebno poznam in spada med kulturno dediščino. Hvala, Luka :{{ping|Lukasnajp}} Prosim, teh opomnikov ne dojemaj kot slabih ali česarkoli. So le rahlo groba sporočila avtorju članka, kaj je še treba postoriti. Predlagam naslednje: Linke prestavi v poglavje /*Zunanje povezave*/. Poizkusi poiskati vsaj nek članek, da bodo tile podatki držali. Stavki ala ''Nekje sem slišal'' ali pa '' Ker to osebo poznam'' niso zadosten vir. S tem te mi drugi ne poskušamo zatreti ali kaj podobnega. Za stil biografij glej [[WP:BIO]]. Hvala za razumevanje. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 13:09, 15. januar 2021 (CET) ==Bazalna lamina== Hvala za urejanje, ampak bazalne lamine sam ne bi dajal med medcelične stike. Pomensko ni najbolj ustrezno in je od sedanjih kategorij najbolj primerna kar histologija. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:26, 17. januar 2021 (CET) ::{{ping|Melaleuca alternifolia}} Resda, da nisem ravno biolog, toda jaz uvod dojamem nekako takole: ''So molekule različnih velikosti, ki se nahajajo med nekaterimi celicami.'' V njem tudi piše ''ki se kasneje nanjo pričrvstijo'' -> tule je verjetno mišljena celična membrana. Včasih bralca, za katerega ni nujno, da je na tem področju izobražen, zanima še več o področju medceličnega prostora in bo kliknil tisto kategorijo. Sicer pa, le čevlje sodi naj čevljar. Upam, da mi ne zameriš. Lp, A0 --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:32, 17. januar 2021 (CET) ::: Ni problema. Vsekakor razumeš pravilno, a gre pri bazalni lamini za (stično) plast iz raznih molekul medceličnine, ki jih sicer v okolico izločajo celice, medtem ko se v medcelične stike uvršča strukturne stike med dvema celicami (iz beljakovin, citoskeletnih elementov itd.). Se mi zdi bolje, da se ne kategorizira po principu ključnih besed, ampak bolj specifično, ker bi drugače bile kategorije res obširne in ne bi več služile svojemu namenu.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:42, 17. januar 2021 (CET) :::: Ja, saj nekako te razumem, mogoče malo preveč drobim na podkategorije. Sicer se pa jaz držim slogana ''Wiki je za vse''. To pomeni, da lahko vsi najdejo nekaj, eni malo manj, eni več. Se ga bom moral oklepati malo manj. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:50, 17. januar 2021 (CET) == V delu == Prosim te, da se v nadalje držiš predloge <nowiki>{{v delu}}</nowiki>. Sicer si v članek o [[Prionailurus viverrinus]] vnašal koristne spremembe, a gre za to, da bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj in bi jaz potem moral znova ročno ponavljati svoja urejanja, da ne bi razveljavljal tvojih. Prav tako sem moral spremembe pogosteje shranjevati, da mi v primeru navzkrižja urejanj ne bi bilo potrebno ponavljati več hkratnih urejanj. Bi bilo bolje, da bi počakal, da odstranim predlogo, ki sem jo dal ravno zaradi te problematike. Sicer pa hvala za popravke. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:21, 26. januar 2021 (CET) :Uh, oprosti za nevšečnosti. Sicer pa ne bom več urejal, ker zadnje čase delam bolj administrativne posege v Wikipodatkih, kategorijah in razveljavljanju. Za nevšečnosti se ti globoko opravičujem. Kako se lahko oddolžim? V bistvu se mi to ni še nikoli zgodilo, te pa popolnoma razumem. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:34, 26. januar 2021 (CET) :: Ničesar ne rabiš skrbet, stvar je že mimo. To sem ti pa napisal zgolj kot dobronamerno opazko, ker se včasih dogajajo takšna nevšečna navzkrižja urejanj. Sicer pa ponavljam, da si vnesel koristne popravke (na razširjenost vrste sem recimo čisto pozabil).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:41, 26. januar 2021 (CET) ::Bom upošteval tvoj nasvet, {{hvala}} za opombo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:18, 26. januar 2021 (CET) Tudi jaz bi te prosil da upoštevaš predlogo "v delu" iz popolnoma enakih razlogov kot so zapisani zgoraj. Sem sicer zelo hvaležen za tvoje urejanje, ampak bi lahko kdaj drugič prišlo do navzkrižja urejanj, kar bi lahko privedlo do nepotrebnih težav. Hvala in lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:12, 30. januar 2021 (CET) :Očitno me je zaneslo in si še nisem vbil v glavo... :( PS.: Tistih 39? kategorij je bilo res malo preveč za našo ''majhno'' wiki. Se opravičujem. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:13, 30. januar 2021 (CET) Tistih kategorij se pred tvojim urejanjem še nisem lotil in če sem čisto iskren, sem malo pozabil na njih :P. Bi jih pa definitivno popravil na koncu, ko bi pregledoval članek. Hvala za urejanje, in ne sekiraj se.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:18, 30. januar 2021 (CET) :Ok, zmenjeno. Upam, da se bom prihodnjič spomnil ''zapovedi'' ;) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 30. januar 2021 (CET) ::{{ping|GeographieMan}} Samo eno vprašanje se mi poraja. Če ti urediš objekt v Wikipodatkih, medtem ko nekdo drug ureja članek, ali je to tudi navzkrižje urejanj? PMM je, saj vnašaš nove podatke, samo na drugi platformi. Ali pač? Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 30. januar 2021 (CET) : Mislim da ni, ker sta to dva različna projekta in nista tako neposredno povezana, kot če dva urejevalca istočasno urejata nek članek. Lahko, da se motim, ampak to se mi še nikoli ni zgodilo. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:48, 30. januar 2021 (CET) ::Najlepša hvala za info. Bom upošteval vajina nasveta! Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:50, 30. januar 2021 (CET) == Prosim za pojasnilo - glede čiščenja == Spoštovani, prosim za pojasnilo glede pripombe, da je potrebno čiščenje članka Anton Žvan. Članek imam namreč odobren s strani profesorja filozofije, slog sem popravila. lp {{nepodpisani|ZaKoPa|30.januar 2021 12:52}} :Mene ne vikati, tukaj se tikamo zaradi vzdušja in kolegialnosti in pod komentarji se podpisujemo z <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri članku je problem v navajanju virov. Surov link, kot je v tvojem članku ni v redu. Vsi taki linki so opravljeni z ''nofollow'', zato s tem ne povzdiguješ članka na linku na vrh iskanja zadetkov. Predloga na vrhu tega ni navedla specifično, ampak prosim jih še ne briši. So le opomin bralcem in urejevalcem (posrednim in neposrednim), da je z člankom nekaj narobe. Za navajanje virov uporabljamo {{tl|Navedi splet}}[[Predloga:Navedi splet|1]], {{tl|Navedi knjigo}}[[Predloga:Navedi knjigo|2]] ipd. Prosim, da tele linke prestavi znotraj <nowiki><ref> </ref></nowiki> keywordov. Za navajanje virov in sklicev glej [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Za stil biografij glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. Hvala za razumevanje. Če je kaj nejasnega, me kar vprašaj. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 30. januar 2021 (CET) ::Poleg tega bi rad pripomnil, da v članek ne sodijo medvrstične zunanje povezave, kot so npr. povezave na spletne strani in druge zadeve. Veliko bolj primerne so [[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)|notranje povezave]] oz. kot je bilo že zgoraj omenjeno medvrstični sklici (več o tem na [[Wikipedija:Navajanje virov]]). Drugače pa pohvale za članek. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 30. januar 2021 (CET) ::{{ping|ZaKoPa}} Sedajle izgleda že kar solidno tudi z viri. Naj samo pridam, da med besedo in sklicem ni presledka. Prav tako je sklic v primeru celotnega stavka za piko. Bi mogoče še pobrskal/a podatke o rojstvu profesorja? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:20, 30. januar 2021 (CET) Hvala za pomoč, bom popravila presledke. Glede datuma rojstva in datuma smrti ni nobenega uradnega podatka - preverjala sem pri njegovih študentih, celo pri sosedi v sosednji hiši.... Imam samo ustni vir. {{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:32}} :Potemtakem je pa res bolje, da je letnica kot nek ustni ''nezanesljiv'' (z stališča Wikipedije) vir. Veliko sreče pri nadaljnjih urejanjih, če imaš vprašanja se lahko obrneš kar name ali pa vprašaš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:34, 30. januar 2021 (CET) Hvala, dobro se imej in ostani zdrav.{{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:35}} :Hvala enako! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 30. januar 2021 (CET) ==[[Grad Idrija]]== Živjo, na preusmeritev, ki si jo predlagal z brisanje, je poveznih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Grad_Idrija prek 300 člankov] (glej {{tl|Gradovi v Sloveniji}}, zato je brez popravljanja povezav ne gre brisati. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 10:57, 31. januar 2021 (CET) :Najprej {{Hvala}}, da si me opozoril. Naj še pridam, da je grad rudniški in ne plemiški (''Gewerkenegg'' pomeni rudniški grad). Me je kot domačina malo zasrbelo pod prsti, saj se v Idriji ne reče ''grad Idrija'' ampak ''grad Gewerkenegg''. Tudi tujcem to povemo. Navkljub svoji ''borni'' funkcionalnosti pa je imel velik vpliv. Legenda pravi, da so Turki prišli vse do [[Dole|Dol]], da bi izropali grad. K sreči je bila v kotlini megla in so se obrnili nazaj. Bi šlo popravljanje povezav z botom? Če ne, lahko tudi na roko, samo bo trajalo. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:06, 31. januar 2021 (CET) ::{{ping|MZaplotnik}} Eno mičkeno vprašanje. Kje lahko najdem teh 300 povezav? Po petih urejenih povezavah za ''grad Idrija'' lahko najdem samo še moj pogovor. Kje lahko najdem tele povezave? Prosim te za pomoč, če le utegneš. Hvala, lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:06, 31. januar 2021 (CET) :Sem spregledal tole vprašanje. Povezave so izginile s posodobitvijo predloge na Wikipodatkih. Ko sem jaz pisal zgornji nasvet, so bile še vidne, spremembe v Wikipodatkih pridejo v veljavo z zamikom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:40, 8. februar 2021 (CET) ::Hvala da si tole uredil. Je pa resnica prišla na plano malo kasneje. V okolici Idrije je bil za časa Oglejskega patriahata grad Idrija, ampak danes ni ne podatkov o tem kje bi bil, niti ostankov. Pmm je tole tako tako, saj so preskenirali celotno pobočje za današnjim gradom zaradi iskanja NUS raket iz WW2. Verjetno bi se nahajal tam, (sicer v kotlini) ampak neposredno zraven vode in umaknjen od toka Idrijce. Dvomim, da bo sploh kdaj članek o tem. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:44, 8. februar 2021 (CET) ==Kandidatura za administratorja== Zdravo, že nekaj časa pridno opravljaš posege, povezane z nadzorom zadnjih sprememb, novimi članki, vandalizmi in podobnimi urejanji, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš izglasovan, ti bodo administratorska orodja olajšala nadaljnje delo. Prosim, sporoči. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:55, 8. februar 2021 (CET) :{{ping|MZaplotnik}} Če imaš občutek, da sem vesten in redu zaslužen, potlej sprejmem. Hvala za predlaganje, ampak mislim, da si ga {{u|Melaleuca alternifolia}} tudi zasluži. Velikokrat je razveljavljal, ko nisem jaz ''visel''. Sem bil zelo presenečen, da nekdo ceni tudi moje delo, navkljub temu, da sem bolj aktiven šele od novembra lani. Najlepša Hvala Ti za predlog.{{Smeško5}}. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 8. februar 2021 (CET) :Sem pravkar pripravil enotedensko glasovanje, srečno pri kandidaturi! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:39, 8. februar 2021 (CET) ::Hvala za pripravo in prijazne želje! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. februar 2021 (CET) ==Uporaben trik pri brisanju neumnosti== Živjo! Pri vandalizmih, kot je [[Benjamin aganovič|tale]], ki je gotovo usmerjem proti realnemu še živečemu osebku, pred brisanjem raje odstrani povzetek urejanja, sicer je vsebina vandalizma prek povzetka brisanja vidna vsakomur, ki klikne na rdečo povezavo brisanega članka. Za zgled premetenega brisanja glej npr. [[Uporabnik:Samson Jansa]] ali [[Legvan]].--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:17, 18. februar 2021 (CET) ::Živjo, že vem, ker sem tole izvedel na tvoji strani. ;) Ampak zadnja brisana stran ni bila usmerjena proti osebku, zato (še) nisem izbrisal povzetka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 18. februar 2021 (CET) == Thank u == Hi! Im an editor of Wikipedia: In Spanish and recently I wrote the article of [[Trujillo (Peru)]], i wanted to thank you for helping me solve the errors that I had, I will continue to contribute more Peruvian content to this wiki. Greetings and hugs! [[Uporabnik:Alexcordovaa|Alexcordovaa]] ([[Uporabniški pogovor:Alexcordovaa|pogovor]]) 19:42, 20. februar 2021 (CET) :Hi, no problem. Thats why we are here, we will fix (most) of grammar errors. Thanks for contributing Peru thematics. We have a few fellow editors that edit such things, but now they (actually she) is focusing on Argentinian themes. BTW, at translation from Spanish to Slovene Google Translate ain't best (and every other, too:( ), so don't hav a hard time with our grammar. Have a nice day and stay safe in these days, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:47, 20. februar 2021 (CET) == Wikipodatki med viri == Pri seznamih osebnosti po občinah piscem naročam, naj navedejo tudi, če so upoštevali Wikipodatke, tako da se ve, kje jih je treba še pregledati in dodati; pred dvema letoma si z Wikipodatki namreč še nismo pomagali. To naj bi pisci storili s stavkom "Upoštevani so bili tudi Wikipodatki.", ne pa kot enoto na seznamu virov. Mogoče bi bilo ta stavek najbolje navesti kar v opombi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:06, 21. februar 2021 (CET) :{{ping|Hladnikm}} Kako to misliš? Ne znam si najbolje predstavljati... Sicer pa je na [[Seznam osebnosti iz Občine Kobarid]] wikipodatke dodala IvanaKočevar in ne jaz. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 21. februar 2021 (CET) ::Poglej, kako sem to pravkar uredil pri Kobaridu. Ivano si namreč opozoril, da Wikipodatki ne smejo biti navedeni med viri. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:36, 21. februar 2021 (CET) :::OK, v redu. Vzamem nazaj. Kako pa bi videl, katere osebe so povezane z wikipodatki? Query? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:38, 21. februar 2021 (CET) ::::Wikipodatki najdejo včasih osebnosti, ki nikjer drugje niso popisane, npr. Italijane, padle pri nas v prvi vojni, ali Slovence, ki so uspeli kje v tujini. Nekaterih med Wikipodatki seveda še ni, ampak nekoč bodo. Starejše sezname bo treba za te osebnosti še posodobiti s pomočjo [[:v:Magistrski seminar 2020#Iskanje po Wikipodatkih|Pinkyjinega skripta]]. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:28, 21. februar 2021 (CET) :::::Zmenjeno, hvala za nasvet! Bom pogledal.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:29, 21. februar 2021 (CET) ::::::{{ping|Hladnikm}} Predlagam pa, da si pogledamo [[Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem]], saj je nekdo dodal imena vseh padlih v 1. in 2. svetovni vojni, kar pa je vprašljivo zaradi [[Wikipedija:Pomembnost]]. Predvsem nekatera poglavja so potrebna predrugačenja. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:32, 21. februar 2021 (CET) ::::::Se strinjam, seznam te občine odstopa od drugih. Seznami padlih so zelo koristni, ker pa o njih nikoli ne bo članka, niso v obliki povezave. Predlagal sem tudi, da so našteti drug za drugim, ne v alinejah. Brisati jih je škoda, ustreznejšega mesta zanje pa v tem trenutku ne vidim. Kaka ideja? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:42, 21. februar 2021 (CET) :::::::Ne zdi se mi fer, da bi samo ta občina imela te spomenike. Potem se jih lahko kar lotimo. Kočevje, Dražgoše, Cerkno, Koroška itd. itd. Potem pridejo še spomeniki rudarjev v Idriji, Trebnjem in Velenju. Pa spomeniki holokavsta v Ljubljani,.... Pa še in še drugih spomenikov (ki jih je sigurno vsaj 10 na občino). Preveč dela. Tudi matematično ni računice, če predpostavimo, da je 10 spomenikov na občino je to 2120 spomenikov za obdelat. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 21. februar 2021 (CET) No, nekje je treba začeti. V Zbirki je po zgledu drugih nacij kategorija za spomenike po občinah že pripravljena, v drugih državah imajo marsikaj že lepo zastavljeno, judovski spotikavci so zgledno popisani celo v Sloveniji ([[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia]], [[Tlakovec spomina]]). Vseh slovenskih spomenikov je seveda krepko več kot 2120 (samo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih je na Geopediji trenutno 6100]), vendar za zbirko zaradi avtorskih pravic vsi ne pridejo v poštev. Na Wikipediji so spomeniki trenutno v obliki poglavij znotraj gesel o posameznih krajih, mogoče je to najustreznejše mesto tudi za imena padlih v obeh vojnah, zraven imen znamenitih rojakov, ki imajo v kraju svoj nagrobnik in jih članki radi naštevajo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:06, 21. februar 2021 (CET) :{{ping|Hladnikm}} OK, sem malo premislil. Če uporabimo skript, je še vedno možnost, da kakšna oseba izpade iz dodajanja. Predlagam, da opozorimo udeležence, naj pogledajo tudi na občinske strani in lokalne vire, saj ti pokrivajo marsikaj, kar regijski/nacionalni ne. Sicer je to stvar presoje, ampak če že damo vse padle partizane na seznam, je potrebno dodati tudi tiste, ki na neki nacionalni ravni še niso bili omenjeni, pa so za kraj vseeno pomembni (in niti ni nujno, da so že v Wikipodatkih). Drugo vprašanje, ki se mi poraja je, če že dodamo vse partizane, domobrance itd. ipd., kaj pa vse kostnice (v Kobaridu, Oslavje, Tolmin, Mokronog)? Če me spomin ne vara, je samo v Kobariški kostnici pokopanih ~7000 vojakov. Kaj pa s temi? ::Meni se zdi smiselno, da se ustvarijo podstrani za te spomenike. Npr. ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno'' in njena podstran ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno/Partizanski spomeniki'', seveda z ustrezno povezavo. Tako bi mogoče lahko dodali v glavni seznam vse komisarje in heroje, v podstrani pa ostale. Tudi z vidika logistike bi bilo pmm lažje. Komentarji? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 22. februar 2021 (CET) ::Saj iz občinskih virov že ves čas izhajajo, eni bolj drugi manj natančno. Nekatere občine nimajo tako rekoč nič, druge ogromno. Wikipodatki rastejo, zato bodo čez nekaj let pokazali nove osebnosti. Nenavadno je, da država žrtve obeh vojn popisuje šele zdaj in si pri tem pomaga tudi z imeni na vaških nagrobnikih, ki jih evidentiramo na Geopediji. Gotovo bo vse to nekoč zbrano in v taki ali drugačni obliki povzeto tudi na Wikipediji. Ja, za golo naštevanje enciklopedično neuporabnih imen mrtvih so podstrani dobra ideja. Nerodno pri podstraneh je le to, da podatke na njih najdeš šele z zahtevnim iskanjem in so za navadne občane, ki iščejo svoje padle prednike, zato tako rekoč nedostopni. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:07, 22. februar 2021 (CET) :::Za podstrani bi naredili slednje. ''V Občini Cerkno je x partizanskih spomenikov, od tega y partizanskih.'' Nato bi na glavni strani našteli komisarje, generale, heroje ipd oz. najbolj poznane. Nad ta odstavek pa bi pridali še ''Za polni seznam partizanskih spomenikov glej: Seznam osebnosti iz Občeine Cerkno/Partizanski spomeniki.'' Mogoče tudi dodamo, kje so ti spomeniki, pa koliko je kostnic, vojaških pokopališč ipd. Verjetno bi se dalo za to zaprositi bota, saj je tekst večidel enak, le kvantitete so mrd. različne. Če se že napajajo tudi z lokalnimi viri, se jih potem tudi dodaja v Wikipodatke? Če ne, je to škoda. Saj se podatki čez čas izboljšajo, mdr. tudi samo nujni parametri (instanca, subclass, country, birth date, death date, birth place, death place, occupation, nationality). LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 22. februar 2021 (CET) == Javna last == Če je v ZDA tekst sklica v javni lasti, ali je tudi pri nas? Sprašujem, saj je v mojem [[Uporabnik:A09090091/Perseverance (rover)|peskovniku]] večina Nasinih sklicev v javni lasti. Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:03, 25. februar 2021 (CET) :Je. Po ameriški zakononodaji so vsa (službena) dela zveznih uslužbencev v javni lasti in to ni omejeno na teritorij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:53, 28. februar 2021 (CET) == Seznam za izbris == Malo ustaviva konje; najini komentarji sodijo na podstrani in ne na glavno stran. --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) :{{ping|Ježofska}} Joj, nisem opazil. Bi pa predlagal, da nadaljujeva. Če ne bi glasovala, bi tole viselo še do .... Bom pa sedaj brisane predloge prestavil v arhiv. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 27. februar 2021 (CET) :Seveda, vendar z redom in smislom. Predlogi večinoma povsem upravičeni, vendar menim, da je dobro določene komentarje zamenjati z nepristranskimi, npr. [[Wikipedija:Pomembnost|Nepomembnost,]] saj gre za resnične ljudi, ki so jih njihovi oboževalci ali pa sovražniki nespretno objavili tukaj, in so čustva lahko zelo prizadeta.--[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 20:06, 27. februar 2021 (CET) ::Jap, seveda. Se mi zdi smiselno, da zamenjamo "izpade" uporabnika ZimskoSonce. Ko končamo, naj se stari izpraznijo in prestavijo v arhiv. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:08, 27. februar 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]<nowiki> Uredila sem vse pogovorne strani, skrila žaljivke in opise zamenjala z nevtralnimi izrazi. Nejasne članke sem pustila in jih komentirala. --~~~</nowiki> [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 23:36, 27. februar 2021 (CET) == Hvala! == Thank you so much!! You are all welcome in the videos so we can get to know more of your country, people and language in Catalonia! Take real care! Have a wonderful Sunday! Feel free to reach any time, Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:38, 28. februar 2021 (CET) :{{ping|Capsot}} Sure, you can always ask for help ;) Sadly, I personally cannot guarantee response in shape of video, but a big congrats still comes from me (and others probably too). If you have interest in our country and people, we are always on reach. <s>Not to be rude, but I see title of our chatting as "Prosim!". This means "please". Did you mean "hvala" ⇒ "thanks"?</s> Don't have a hard time with our grammar, because Google translates very badly to Slovene. :Stay safe in these covid times. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 28. februar 2021 (CET) :: Stay safe too! And hvala! again. I got wrong I took it from a previous message, and doing too many things at a time... and realized after a short while it couldn't mean 'thank you' but 'please' (I can speak a very basic Ukrainian so I can understand some words of your language but well "hvala" is quite different from "dyakuyu"...). I am interested in every language but have not enough time to learn them all. I hope I can get to visit your lovely country some day when things improve. I wish you all your people all the best. And many thanks/hvala again! You can also count on me and parts of the Catalan community. Let's hope we can all get out of this sad life soon and get rid of the virus some time soon! You are a great person, it's a pleasure to get to know you at least virtually! :) Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:52, 28. februar 2021 (CET) :: Spasiba (russian lang.). And we had 19th anniversary 2 days ago. One more year; i don't know, maybe we ask your community for a short video ;) S uvazheniyem, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:06, 28. februar 2021 (CET) == Kategorije == Pozdrav! Rad bi te opomnil, da je tako kot članke in predloge tudi kategorije potrebno povezati na Wikipodatke, najlažje tako, da na levi strani spodaj klikneš "Dodaj povezave" ter tam nato izbereš recimo :enwiki ter nato ime kategorije v angleščini. Recimo Kategorija:Generacije lovskih letal se poveže na Category:Jet fighter generations. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:59, 3. marec 2021 (CET) :Najlepša hvala za povezovanje; bi jih tudi jaz, samo si jih ti prej. 🤗 LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:02, 3. marec 2021 (CET) == STAGE == Pozdravljen, v člankih posameznih statističnih regij je tudi poglavje statistična regija v sliki: STAGE. Poglavje je obstajalo že do zdaj, jaz želim samo posodobiti podatke/sliko z novejšimi. Poglavje se mi zdi primerno pri posamezni regiji, da lahko uporabniki še dodatno pobrskajo za dodatnimi podatki o posamezni regiji. Zdi se mi, da članku doda vrednost in da je zanimivo za bralce ter da je tako tudi bolj vidno, kot če bi bil članek posebej. Rada bi vrnila poglavje nazaj, hvala. ([[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 11:00, 12. marec 2021 (CET)) :{{ping|Podatkisozakon}} Besedilo v taki obliki, ki je, mimogrede opisovalo program sam, nima neke posebne vrednosti za statistično regijo. Mogoče bi ga bilo boljše dati v članek o statističnih regijah, kjer piše o splošnih podatkih. Tisti link pa se lahko doda v Zunanje povezave, ampak na glavno stran Stage-a in ne na neki specifičen filter. Sploh pa taki stavki: "''v njem najdete vse...''" ne sodijo v članek, saj nismo reklama ampak enciklopedija. Četudi je to državni projekt, takih besedil ne pišemo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:19, 12. marec 2021 (CET) Pozdravljeni, izbrisali ste dokumente v tekstu in navedli, da naj se navedejo kot vir. Dokumenti niso vir besedila, ki je napisano nad tem, ampak gre za podrobnejša pojasnila. --[[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 14:49, 29. marec 2021 (CEST) :Kot sem ti že odgovoril zgoraj, vsaka povezava ni "dobrodošla". Pri tem se ne bomo sklicevali na vsak akt, zakon, vladno brošuro ipd. Če so ti dostopni z Sursovega portala, dodaj link tja; če ne pa v /*Zunanje povezave*/. Poleg tega pa Wikipedija ni pravniški, električarski, zdravniški ipd. priročnik in glej [[WP:NI]]. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:13, 29. marec 2021 (CEST) == Falus == Pri članku ''Falus'' sem ti napisala da zbriši nepotrebno opombo in navedla zakaj. Prosim, da se pri člankih iz umetnostne zgodovine oziroma umetnosti vendarle poskušaš omejiti s pripombami, ki niso v skladu z vsebino ali gre za prevod iz prvenstveno angleških člankov, ki pripomb o spornosti nimajo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:50, 17. marec 2021 (CET) :{{ping|Ljuba brank}} Gre za opozorilo, naj urejevalci ne odstranjujejo slik. Tole ni moja kritika, je samo opozorilo urejevalcem. Wikipedija je za vse, tako lahko berejo vsi bralci. Vendar pa so ti bralci različnih mnenj in verovanj. Tudi slike falusa, četudi je to umetniška upodobitev, so filtrirane. Taka predloga je le opozorilna in ne vzdrževalna (da je s člankom nekaj narobe). Sicer pa tole ni moj izum, ampak je tudi na angleški Wikipediji. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:10, 17. marec 2021 (CET) Razumem in upam, da boš v članku ''Penis'' in podobni tudi vstavil to pripombo, tam se je pa pisec zelo potrudil s slikami.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:08, 17. marec 2021 (CET) :Seveda, nisem jih še čisto prečesal. Sicer sem pa ga nalepil že včeraj --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 17. marec 2021 (CET) == Moje strani == Pozdravljeni, ali bi lahko, ko boste imeli časa, pregledali moje strani: [[Quo Vadis, Aida?]], [[Bosanski Petrovac]], [[Bosanska Krupa]], [[Jablaničko jezero]], [[Breza, Bosna in Hercegovina]]. Hvala in lep pozdrav! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 11:39, 17. marec 2021 (CET) :{{ping|Arnel}} Seveda jih lahko, edinole bo malo trajalo. Ko bom imel čas, bo to v redu? Sicer pa je slog za silo OK, toda pri prevajanju ne uporabljal Google Translata, ki na področju slovenščine ni najboljši, prav tako vrstni red stavčnih členov. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 17. marec 2021 (CET) ::Seveda, nikamor se nam ne mudi. Hvala na mnenju. --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 12:00, 17. marec 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Arnel|Arnel]]: Malo je trajalo, vendar je sedaj {{opravljeno}}. PS: V prihodnje zraven letnic ne piši pik, ker je to v slovenščini števnik (1. - prvi). LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 31. marec 2021 (CEST) ::::Tega pa nisem vedel. Hvala! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 18:37, 31. marec 2021 (CEST) == Medičejci == Ne strinjam se, da si popravljal imena predstavnikov rodbine Medičejcev. V slovenskih leksikonih, tudi v FRAN-u in tudi v krogu umetnostnih zgodovinarjev velja da so to Medičejci in ne de' Medici, kot se zapiše v italijanščini. Predlagam da vrneš zapise in jih uskladiš s članki, kar zdaj ni primer. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:39, 22. marec 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Imam osnutek rodovnika v peskovniku. Če mi uspe izdelati starejšo vejo, bo to kar dosežek. Bom pa popravil; čeprav sem se pa komaj spomnil, saj je to urejanje bilo 7. decembra, ko sem bil še dokaj "nov". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 22. marec 2021 (CET) Kakorkoli in čimprej - uporabljaj izraz Medičejci, Medičejski in ne de' Medici.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:19, 22. marec 2021 (CET) :Bom popravil, da ne bo prišlo do nekonsistentnosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:30, 22. marec 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sicer se pa vsi linkani članki vežejo na članke z napačnim naslovom. Potreben bo premik. Premaknem vse de' Medici na Medičejski/Medičejska? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:41, 22. marec 2021 (CET) Pozdravljen. Vidim, da se trenutno ukvarjaš tudi s člankom o Medičejcih, pa bi rad dodal par pripomb. Kot prvo, prosim popravi geslo ''narodnost'' v wikipodatkih (ali ne vem točno kje in kako), da ne bo v začetnem infoboxu pisalo »italijanska«, saj Italija takrat ni obstajala. Na ozemlju današnje Italije je pred letom 1861 obstajala le množica manjših samostojnih državic, od katerih je bila Florentinska republika gotovo ena najpomembnejših. Druga pripomba zadeva sam priimek ''de' Medici'', o čemer sem že povedal svoje mnenje, ki pa ni dobilo veliko pozornosti. Zato ti tukaj ponovim, kar sem svoj čas napisal drugemu uporabniku, in te vljudno prosim za mnenje: "Morda bi treba bolje preudariti, kdaj Medici prevedemo v Medičejski. Če recimo upravičeno prevedemo Antonio da Padova v Anton Padovanski (ker je smisel prilastka ''ki je živel v Padovi''), ni vedno umestno, da de Medici postane Medičejski – in sicer iz slovnično-pomenskega vidika. Ko govorimo o npr politiki ali mestu ali navadah, je čisto prav medičejski, vendar ni prav, da sam priimek spremenimo. Spreminjanje priimkov nas Primorce preveč spominja na predvojne dogodke. Zato bi predlagal, da se medičejski (z malo začetnico seveda) uporablja le v pomenu ''ki pripada ali zadeva družino de Medici'', nikakor pa ne takrat, ko označuje priimek osebe (torej ne Katarina Medičejska, temveč Katarina de Medici ipd). Mislim, da je stvar vredna pogovora in širšega soglasja občestva." --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 23. marec 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]] To na kaj te spominja spreminjanje priimkov žal tukaj ne velja. Za nekatere (zelo majhen delež) je bil Hitler bog i batina, za velikooo večino drugih pa psihopat in vojni zločinec,.... Tako bi imeli urejevalske vojne na večih člankih, česar pa si tukaj ne želimo. Sicer pa ne vem, zakaj te to moti. Npr. družina Savoia, so vsi poslovenjeni v Janez Savojski. Konec koncev, tukaj ne pišemo iz glave, ampak kaj je uveljavljeno v slovenščini, kar pa spreminja SAZU & drugi. Ob (morebitni) spremembi slovarjev bomo pa spremenili. Nisem jaz tisti, ki bo sodil kako, kdaj in zakaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:47, 23. marec 2021 (CET) ::Hvala za izredno konstruktiven odgovor na mojo slovnično-pomensko pripombo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:57, 24. marec 2021 (CET) '''Spoštovana A09090091 in Radek.''' Vprašala sem go. dr. Dobrovoljčevo na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dobila takle odgovor, ki upam pojasnjuje problem: Z vidika aktualnih (SP 2001) in tudi prenavljajoči se pravopisnih pravil, ki so pravkar v javni razpravi na portalu Fran (tule: [https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzemanje_beseda_zveza]), pri slednjih v členu 22 lahko preberete: Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4555454/habsburzan]). S te perspektive naj komentiram vse tri različice še drugače: ko govorimo o (bolj ali manj vidnih) osebnostih iz zgodovine, ki so pripadniki rodbine, ki nosi priimek Medici oziroma de' Medici, priimek podomačimo v skupno množinsko ime Medičejci. Imena plemiških, vladarskih in drugih zgodovinsko znanih rodbin po slovenskem pravopisu podomačimo (podobno Babenberžani, Habsburžani, Borgijci ...). Enako velja tudi za pripadnike – iz množinske oblike tvorimo bodisi samostalniški (Katarina Medičejka) ali pridevniški stalni pridevek k imenu (Katarina Medičejska). Med obema podomačenima variantama se odločamo glede na ustaljenost v rabi. Npr. Borgijci so pogosteje samostalniški, medtem ko so Andeški le pridevniški. Pomembna je tudi pozicija imena: – Če govorimo o stalnem pridevku, ki je v funkciji današnjega priimka, torej je za imenom, je ta načeloma pridevniški: Katarina Medičejska, Maksimilijan Habsburški npr.: Druga žena francoskega kralja Henrika IV. Marija Medičejska je pri krstu enega svojih otrok nosila obleko z 32 tisoč biseri in tri tisoč diamanti. – Če uporabljamo ime pripadnika rodbine samostojno ali pa pred imenom, je pogosteje uporabljena samostalniška oblika, npr.: Ko je poslednja Medičejka, Anna Maria Luisa, leta 1737 zbirko podarila, je določila, da mora ta za vedno ostati v Firencah in biti za vedno dostopna občinstvu. Seveda se bi vedno našle tudi kake izjeme, še zlasti to velja za tiste stalne pridevke, ki se nanašajo na individualno lastnost posameznika, npr. Magnus Zakonodajalec (< Magnus Lagabøter) ali Friderik Rdečebradec (< Federico Barbarossa). '''Pa še glede velike oziroma male začetnice pri dodatkih imen, kar tudi ne uporabljamo dosledno:''' Glede pojasnjevalnih dodatkov, ki označujejo rodovno pripadnost, v poglavju o Veliki in mali začetnici ([https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica#s-3-3]), člen 117, predlagamo takole pravilo: Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems; b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin. V razdelku »Posebnost« opozarjamo tudi na primere, ko je dodatek o rodovni pripadnosti prerasel v stalni pridevek: Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:14, 24. marec 2021 (CET) :Bom premaknil še vse ostale de' Medici. Sedaj je le še vprašanje, ali je ''Katarina Medičejka'' ali ''Katarina Medičejska''? Jaz sem bolj za drugo... Hvala za poizvedovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:04, 24. marec 2021 (CET) Vsekakor Katarina Medičejska - tako je uveljavljeno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:19, 24. marec 2021 (CET) ::'''Spoštovana Ljuba Brank in A09090091''' ::No, me veseli, da je stvar razčiščena. Upam, da vama to ni bilo preveč težavno brez ponavljanja osebnih napadov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:39, 25. marec 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Prestavljanje je opravljeno, uvodi pa popravljeni. Sedaj je potrebno edinole še odpraviti nedoslednosti v besedilu. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:55, 26. marec 2021 (CET) == Skrivanje redakcij == [[Edvard Rusjan]] se verjetno ne bo obračal v grobu, če ga anonimen vandal označi za geja, zato se ne rabiš truditi s skrivanjem takih redakcij – namen spreminjanja vidnosti je odstranjevanje informacij, ki bi koga lahko prizadele ali mu škodovale, in ne cenzuriranje vsake kletvice. Tudi dodatkov tipa "Jure je prašič" ni treba skrivati, drugače pa bi bilo na primer z "Jure Novak je prašič". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:45, 29. marec 2021 (CEST) :Se trudim ohranit članke čiste, tako kot verjetno vsi "vestni". Če sem s tem kršil norme izbrisa redakcij, bom pa prenehal. ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:50, 29. marec 2021 (CEST) :''Pas trop de zèle'' - malo manj zagreto kot je pravil Talleyrand. Če te prsti srbijo (mogoče napačen občutek), pomaga recimo sodelovanje pri pomladi 2021. - sem in tja, toliko da imam par sekund časa, da napišem <nowiki>[[bk|prosim v smeti}}</nowiki> za kako zatipkano stran. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:28, 29. marec 2021 (CEST) ::Mah, zaenkrat še uživam, dokler lahko. Vi kar pišite, jaz bom pa čistil vandalizem. Pri Wikipomladi je pa problem, da ni Nemčije. Moj cilj za naslednji par let je vsi članki iz predloge {{tl|Heinkel aircraft}}. Itak me vi deklasirate po številu člankov (mojih 16 proti 80 za to leto). Tako da bolj RIP... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:38, 29. marec 2021 (CEST) :: malo pozno - z muftijem sem mislil Yerpa (z nekaj ironije). Brez zamere in hvala za nazaj in za naprej;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:00, 9. april 2021 (CEST) :::No problemo ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:25, 9. april 2021 (CEST) == Navigacijske predloge == Na dnu članka naj bi bile vključene (samo) tiste navigacijske predloge, ki vsebujejo povezavo na ta članek. Če ne se navigacija malo zmede in hitro se namnožijo take predloge. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:20, 31. marec 2021 (CEST) :No, ampak XX. vlada naj bi pa imela predlogo {{tl|VladaSLO}}. Ali ni to logično, če predloga povezuje specifične vlade z splošno zgradbo slovenske vlade? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:23, 31. marec 2021 (CEST) ::[[Vlada Republike Slovenije]] jo ima. Večina specifičnih vlad za začetek ni imela sedanjih ministrstev in drugih organov, ki so našteti v predlogi. Pa po zelo podobni logiki lahko tlačimo noter tudi predlogo {{tl|Slovenija}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:26, 31. marec 2021 (CEST) :::Jaz bi (če bi bil neizkušen) iskal podatke, bi rajši videl več mest za povezavo na to-in-ono kot neko iskanje. Pa tudi [[Vlada Republike Slovenije]] nima (še) {{tl|Vlada RS}}. Slovenije pa ne bi notri tlačil, ker bi jo potem lahko dali na vsakega Slovenca in z Slovenijo povezano temo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:33, 31. marec 2021 (CEST) ::::Za preglednost in logičnost gre. Bralca bo zmedlo, če bo (recimo) v članku [[2. vlada Republike Slovenije]] povezava na [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije]], ker ta vlada tega ministrstva sploh ni imela. Glede na spreminjajočo se naravo bi bilo bolj smiselno dopolniti predloge iz serije "XVladaSLO" s povezavami na ministrstva. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:46, 31. marec 2021 (CEST) :::::Mogoče res, vendar dokler tega nimamo se mi zdi soliden približek. Če se strinjaš, zaenkrat ne bom vračal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:52, 31. marec 2021 (CEST) ::::::Strinjam se ne čisto, nisem pa dovolj proti, da bi ti šel razveljavljat. Samo ne pretiravat v bodoče, ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:43, 31. marec 2021 (CEST) :::::::Brez skrbi, ne bom pretiraval. Se pa tudi javim za popravljanje, ko bodo omenjane predloge narejene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:03, 31. marec 2021 (CEST) == Hitenje s popravljanjem člankov == Ali lahko prosim, da malo umiriš konje in ne vpadaš v članek takoj ko ga shranim. Rada bi ga v miru dokončala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:00, 1. april 2021 (CEST) :Katerega misliš? Če misliš kategorije, sem ti odstranil ''Gotska arhitektura v Avstriji'', ker se mi zdi, da ta nima prav veliko veze z ''Gotika v'' ''Belorusiji.'' '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:04, 1. april 2021 (CEST) == Ni čisto vsaka izjava za v članek == :pmm ni čisto vsaka njegova izjava za v članek Pozdravljen, se strinjam, da generalno ni vsaka izjava za v članek. Samo, tisti dve, ki si mi jih izbrisal, sta pa po moji presoji in po presoji strokovnih javnih uslužbencev na rtvju bili! Ena izjava je bila '''izjava dneva na rtvslo.si''' - že zaradi tega je pomembna, ker ne pride pač vsaka izjava za izjavo dneva na rtvslo. Druga '''izjava je bila pa povsem v kontekstu predmetne zadeve''', t.j. športnikove interpretacije največjega škandala v zgodovini slo skokov. Zaradi tega je pomembna tudi za športnikovo biografijo. Mimo tega dogodka in športnikove interpretacije le-tega pač ne bo šla nobena zgodovinska analiza skokov na slovenskem od lanskega SP dalje. Ker gre za izjavi, ki so ju izbrali novinarji in potrdili uredniki nacionalnega tv programa (strokovnjaki za predmetno področje), res ne vem, če '''je tvoja presoja kaj bolj kompetentna od omenjenih dveh nivojev presoje?''' V biografije ljudi (ne glede na področja) štejejo tudi izjave - še zlasti če gredo skozi sito relevantnosti pri nacionalni televiziji za specializirano predmetno področje. --[[Uporabnik:Userreiheforum|Userreiheforum]] ([[Uporabniški pogovor:Userreiheforum|pogovor]]) 13:39, 2. april 2021 (CEST) :Ker si to vprašanje naslovil direktno name, ti bom odgovoril za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477151&oldid=5477077&diffmode=source tole] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477152&oldid=5477151&diffmode=source tole] redakcijo strani. Prvo kot prvo naj ti povem, da tukaj izbranost ali neko rankiranje izjave na rtvslo nima neke veze ali kakršne koli vplivnosti na pojavnost v članku. Tukaj so pravila Wikipedije in ne pravila izjav na rtvslo. Žal. Te izjave naj gredo v drug projekt, mdr. [[Wikiquote|sl:Wikinavedek]]. Sploh pa izjava v razdelku ''Zanimivost'' je dokaj ''banalna'' (mogoče ni ravno pravi izraz). Zamisli si, da bi citirali in vključevali vse izjave nogometašev (npr. ''Srce smo pustili na igrišču''), ker te ne prinesejo neke vsebinskosti članku (za več podrobnosti glej [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]]). :Za drugo izjavo pa je prav tako zelo podoben kriterij. Vsak "poraženec" oz. nekdo ki je bil v nekem trenutku v slabi formi, morali ipd. bo izjavil nekaj podobnega kot Timi. Vseeno se mi nekako ne zdi smiselno vključevati v članek. Bistveno bolj pomembno bi bilo, če bi Timi izjavil, da je zaradi izključitve padel v depresijo. Tako bi pa lahko vključili, vendar ne v obliki neposrednega citata. Konec koncev, bi lahko vse biografije imeli samo iz citatov drugih o osebi, pa bi bilo zadoščeno; vendar pa to ni smisel Wikipedije. Za vključevanje glej [[Wikipedija:Nepristranskost|Wikipedija:Nepristranskost#Preprosta opredelitev]]. :Čeprav te je mogoče iskanje teh citatov in moje naknadno izključevanje potrlo, si zapomni [[Wikipedija:Bodite pogumni]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:39, 2. april 2021 (CEST) == Najlepše pesmi == Lahko zbrišeš oz. združiš [[Najlepše pesmi (singl)]] v stran [[Najlepše pesmi]]. Kot prvo skladba ni bila nikoli izdana kot single in ta termin (opis) se ne uporablja niti na angleški wikipedii. Kot drugo obstaja samo eno geslo in sicer pesem iz leta 1983 in je dodaten opis nepotreben (navlaka), istoimenski album pa je bil izdan leta 1997. Če gre za istoimensko pesem in album, se prvi pusti ime drugi pa doda. Hvala! [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:23, 8. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] Torej če te prav razumem, izbrišem [[Najlepše pesmi (singl)]], saj v tej obliki ni nikoli obstajala? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:30, 8. april 2021 (CEST) ::In pa še: Sodeč po povzetkih urejanja so ''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' tudi za izbris? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. april 2021 (CEST) :::Točno tako! Pa tudi če bi bila izdana kot single (kot so naprimer "Dan ljubezni", "Želim si na Jamajko"...) se ne piše da je single. Obstajata samo po dve gesli: "Zelena je moja dolina" in Zelena je moja dolina (album)... itd za vse naštete, zato vsi ko omenimo recimo "Dan ljubezni", najprej pomislimo na komad, šele nato na istoimenski album. Vsaj tri gesla (stvari) z istim imenom bi morale obstajati, da bi dajal v oklepaj dodaten opis. Članki so bili ustvarjeni že +10 let nazaj, kolikor vidim pa tudi na angleški wikipedii, ki je zlati standard, pri samo dveh istoimenskih geslih uporabljajo dodaten opis samo za album. Če je komadov, filmov, krajev z istim imenom več se zaradi razločitve v oklepaj napiše dodaten opis. Zato ni nobene potrebe po dodatni razlagi (opisu). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:05, 8. april 2021 (CEST) ::::''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' niso za izbris samo za preumsmeritev oziroma združitev v brez dodatnega opisa. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 8. april 2021 (CEST) :::::{{opravljeno}}. Naslednjič lahko na stran napišeš kar {{tl|bk}} (za hitri izbris). Ostale 3 bom pa pustil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:16, 8. april 2021 (CEST) :::::::Odlično! Well Done! Še en tak primer je recimo [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] ki se mora zbrisat/združit v [[Želim si na Jamajko]]. Tale @[[Uporabnik:dhmo|dhmo]] je kolikor vidim celo vrsto slovenskih singlov poimenoval dvojno (z tistim na B-strani vred), kar je zgrešeno, na angleški wiki ni noben single poimenovan z obema naslovoma. Kot sem že pisal včeraj ali kdaj, na enem singlu/mali plošči se nahajata recimo "We Are the Champions" (A-stran) in "We Will Rock You" (B-stran) pa imata vsak svojo stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:35, 8. april 2021 (CEST) ::::::::Katera je pa prava naslovnica tega albuma? Na [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] je drugačna od tiste na [[Želim si na Jamajko]] in pri prvem je vse isto razen seznama skladb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 8. april 2021 (CEST) :::::::::Ja, saj pravim, @dhmo je to delal po svoje, to je pobral tu na [https://www.discogs.com/Gu-Gu-%C5%BDelim-Si-Na-Jamajko-Aero-Bik/release/2948474 discogs], poleg tega je on te "svoje" single strani ustvarjal leta kasneje kot so bile ustvarjene že prej vse omenjene. Če pogledaš na starih vinilkah (malih single ploščah) res običajno pišeta naslova obeh skladb z A in B strani, a kot rečeno, če gledaš na tisoče singlov na angleški wikipedii nikjer v naslovu nista naslovljena oba komada, saj ti na vrhu v infoboxu piše katera pesem je na A ali B stran. Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:51, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::Zmenjeno. Sam nimam preveč pojma o glasbi (razen tega da jo rad poslušam), vendar za tehnikalije me lahko vedno prosiš za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:53, 8. april 2021 (CEST) ::::Velja! Jaz vsebina, ti tehnikalije. Da malo razložim, vsi recimo poznamo "Želim si na Jamajko", uspešnica/evergreen, ki je zaznamovala slovensko glasbo, po drugi strani je "Aero-bik" povsem neznana nepomebna skladba, ki je ne pozna verjetno niti 1% Slovencev (če bi bila tudi ta uspešnica, bi imela tukaj gor svojo posebno stran), gor je samo toliko da zapolni B-stran plošče in takšna je bila praksa pri nas kot v anglosaksonskem svetu, kjer je to zelo razvito. Naj povem da so se singlice izdajale na vinilkah (7" inčnih malih ploščah) in na CDjih, recimo na kasetah pa se singlice niso nikoli izdajale. Potem imaš še: :::::* LP longplay (12" inčne velike plošče), na katerih so izdajali albume, na vsaki strani 5-6 komadov :::::* EP extended play (nekaj vmes med singlom (daljši) in albumom (krajši), oranžni infobox, na vsaki strani samo po 2-3 komadi) [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:06, 8. april 2021 (CEST) :::::Čeprav po tvoji logiki pomembnosti bi jaz osebno pustil in ''We are the champions'' kot ''We will rock you''. Obe sta zelo znani. Včasih je boljše, če gremo po kmečki pameti. En dober primer (ki je bil predebatiran nedavno) je, da je ZDA angleščina uradni jezik samo de facto. Večina ljudi ve, da je to uradni jezik, manj jih pa ve da je le de facto. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 8. april 2021 (CEST) ::::::Jaz saj ravno to razlagam cel čas, čeprav gre za skladbi z istega singla z A in B strani male plošče, imata vsak svoj stran, @dhmo pa pa bi tole zapisal kar kot eno stran takole skupaj "''We are the champions / We will rock you''" (namesto vsako posebej). Naprimer "Aero - bik" je v tem primeru nepomemben in tu nima svojega mesta, povsem dovolj je, da je komad omenjen v infoboxu kot B-stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:30, 8. april 2021 (CEST) :::::::Aja, ups. Bolj kot sem bral, bolj sem na koncu zgrešil tvoje bistvo. Ja, se popolnoma strinjam (in sedaj upam, da sva "na isti frekvenci") '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:32, 8. april 2021 (CEST) ::::::::No problemos. Angleško wikipedijo pa omenjam za standard, ker ima daleč največ gesel, daleč največ ogledov, daleč največ administratorjev, daleč najbolj urejene, dodelane in source-ane strani, vsi jeziki sledijo angleški tako po vsebini kot po izgledu in formi. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:35, 8. april 2021 (CEST) :::::::::Ja, čeprav pa "nočemo" pa njihove birokracije (ne to, da je slaba, ampak jo je veliko). AfC, AfD, ...; mi se pa vse zmenimo na pogovornih straneh in Pod Lipo. V nekaterih sistemih je verjetno dobro, čeprav je pa to nemogoče skalirati na "majhne" (proti enwiki) wikipedije in sorodne wikiprojekte. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::Birokracijo res imajo, jih je pa tudi 10000x več in vse to sfolgajo pokrit, saj angleško odlično obvlada skoraj milijarda ljudi, pa še veliko tako naspol. Imajo preko 1000 administratorjev, 342,000 rednih urejevalcev in 95 milijonov registriranih uporabnikov. Problem slovenske wikipedije premalo rednih urejevalcev, sicer pa več glav več ve. Dobro stran je to da se tu in drugod po svetu lahko zberejo iz različnih področij, nekdo do potankosti obvlada neko tematiko/področje (šport, glasba, zgodovina...), drugi so marljivi in veliko prispevajo, administratorji so tu za tehnični suport, eni obvladajo formo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:54, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::::Je pa angleška wikipedia daleč, daleč pred vsemi ostalimi po vseh možnih kriterijih, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Details table]. Se pa dobro držimo po številu administratorjev en (1007), švabi (186), kitajci/rusi (79), jap (41), Danska/Slovenija (24). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:16, 8. april 2021 (CEST) '''Razlika med pojmi:''' *[[Glasbeni album|album]] ali velika plošča ([[Nomadi (album)|primer]]), studijsko snemanje *EP ali [[extended play]] ([[Baroko|primer]]) *[[Glasbeni singl|single]] ali mala plošča ([[Želim si na Jamajko|primer]]) *[[Kompilacijski album|kompilacija]] ([[Toto XX: 1977-1997|primer]]); Best of, Greatest Hits, različni izvajalci ali pa nabor raznoraznih uspešnic v nekem obdobju ali žanru... itd *Live album ([https://en.wikipedia.org/wiki/Live_at_Wembley_%2786 primer]) *navadna skladba ([[Slovenskega naroda sin|primer]]); ni ne na singlu in ne na extended play, je pa na albumu ali kompilaciji [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:38, 8. april 2021 (CEST) :Najlepša hvala za te povezave. Zelo mi bodo prišle prav pri nadaljnjemu komuniciranju. Edino še pripomba na število administratorjev. Bi moral vzeti št. člankov in ga deliti s številom administratorjev, hkrati pa vzeti v obzir stopnjo/koeficient hitrosti urejanja (npr. enwiki karikirano 25/min, slwiki 2/min) na približno > samo moje ocene. Hkrati pa tudi pogledati št. novih strani na dan. Ker če je nas ~500 aktivnih U in imamo 172.000 člankov, je to 344 člankov na aktivnega urejevalca. (Pri tem eni več, kot npr. KK, ali pa manj, kot npr. jaz). Na en wiki je 6,284,313 člankov in ~ 342.00 urejevalcev, kar znese samo 18,75 člankov na uporabnika. *Signature look of superiority* '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:47, 8. april 2021 (CEST) ::Ni za kaj. Upam da je zdaj malo bolj jasno. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:55, 8. april 2021 (CEST) :::Živjo. Priznam, da nisem povsem vedel, da se singli poimenujejo po skladbi na A strani oz. sploh ne vem, zakaj me ni motilo dejstvo, da je na angleški wikipediji drugače in pozdravljam to, da se bodo zadeve poenotile. Glede "Jamajke" je pa tako. Strani singla pritiče naslovnica singla, zato ne vem, zakaj je bila Slika:Gu-gu-želim-si-na-jamajko.jpg izbrisana. Takšno prakso uporabljajo tudi wikipedije v drugih jezikih. Se bom pa v prihodnjih dneh spravil preimenovat vse single, ki so bili ustvarjeni z dvojnimi imeni. [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] ([[Uporabniški pogovor:Dhmo|pogovor]]) 22:28, 8. april 2021 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] Oprosti za šele jutranji odgovor. @[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] je dejal naslednje: "''Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo''." Po tem sodeč sem mislil, da je na izbrisani strani napačen album. Hkrati pa tudi vse slike, ki so naložene pod pošteno uporabo, postanejo sirote, ko se njihov članek izbriše. Te (naj) bi se brisalo, prav tako kot tiste brez licenc, virov in podobnega. Te slike pod pošteno licenco tudi ne smejo biti "samo za okras" v člankih (npr. platnice knjig na seznamu del XX pisatelja). Tukaj so relevantne smernice [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]] in[[Wikipedija:Nalaganje datotek]]. ::::Čeprav te je morda zgornje potlačilo, si še vedno [[Wikipedija:Bodite pogumni|lahko pogumen]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:13, 9. april 2021 (CEST) ::Na drugi strani je pa treba priznati da so albumi, kompilacije in extended play na slovenski wikipediji odlično pokriti in urejeni po angleških standardih. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST) :::Za slovenske single oz. pomembnejše skladbe, ki so uvrščene samo na albumih/kompilacijah pa nas čaka še kar veliko dela, so pomankljivo opisani in kar precej jih še manjka. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST) ::::Glede na to da so wikipedijska gesla visoko na googlu in prvi stik povprečnega uporabnika, ponavadi 2 ali 3 zadetek na google in kjer so na enem mestu zbrani vsi podatki in viri o nekem geslu, je prav da so ti naslovi, vsebina in oblika poenoteni in napisani pravilno. Saj se veliko ljudi, vedno več o neki stvari zanaša v prvi vrsti prav na wikipedijo, jo citirajo pri projektnih nalogah, seminarjih, diplomah itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:35, 9. april 2021 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Po [[Posebno:Dnevnik]] (prestavljanje strani) vidim, da si prestavil kar nekaj strani. Koliko novih preusmeritev bo potrebnih izbrisa?, če sploh? Izbrisal sem samo eno, ki je vsebovala tipkarsko napako. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 27. april 2021 (CEST) :Živjo, ko brišeš preusmeritve, poskrbi, da ne pustiš za sabo pretrganih povezav, kot na primer [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Najlep%C5%A1e_pesmi_(singl) to] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Marie,_ne_pi%C5%A1i_pesmi_ve%C4%8D_/_Vsak_je_sam to]. Pa pomisli, ali jih je res treba brisati ... Iz vajine debate s Sportomanokinom približno razumem, kakšen poimenovalni red želita doseči, a splošna wikiideja je, da neproblematičnih preusmeritev ne brišemo, da s tem ne povzročimo nereda v številnih predlogah, seznamih, URL-jih, ki kažejo na wiki z drugih spletnih strani ipd. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:46, 9. april 2021 (CEST) ::Pozdravljen! ::Za povezave, ki edino kažejo na mojo pogovorno stran, se ne bom preveč sekiral. Sicer sem pa povezave izbrisanih pred izbrisom uredil. Edino zdaj te slike, ki so sirote. Kaj pa z njimi? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:48, 9. april 2021 (CEST) == Singli / skladbe == V zadnjem tednu sem prestavil/popravil ta gesla na nove naslove. Oziroma to so mrtvi linki za izbris. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 17:56, 27. april 2021 (CEST) *[[Jamajka (singl)]] *[[Zate (Pop Design)]] *[[Orion (pesem M. Deržaj)]] *[[V Ljubljano (Naš mali avto)]] *[[Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja)]] *[[Banane (pesem)]] *[[Amen (Ana Soklič)]] *[[Enakonočje (singl)]] *[[Promise (BQL)]] *[[Here for You (pesem)]] ::V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je solidno updejtanih in lepo preglednih že '''70''' od 134 trenutno naloženih slovenskih skladb. Dobro napredujemo. Po ključu največje (stare) uspešnice first. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:15, 27. april 2021 (CEST) :::Upam, da me Bon Jovi ne toži zaradi avtorskih pravic, ampak vendarle: "We're halfway there, ooo...". Zaenkrat sta mi ostali še dve preusmeritvi. Ampak glede na tvoje povzetke pri prestavljanjih bo potrebnih še nekaj razločitev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:19, 27. april 2021 (CEST) ::::Hehe, dobraǃ Ja preko polovice smo. Nove dodane skladbe (gesla) pa pričakujem da se tako ali tako urejajo/zgledujejo po teh. Ne vem, a se s tem ko izbrišeš neko geslo, to recimo tudi izgine iz googlovega brskalnika, takoj ali čez nekaj časa? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:25, 27. april 2021 (CEST) :::::Odvisno od velikosti Googlovega in Wikipedijinega t.i. "cacheja" (nekaj podobnega kot arhiv). Ampak tukaj je na prvem mestu Wikistrežnik, zato bi trajalo recimo ene dve tri ure v primeru, da nobeden ne obišče strani; če pa, je ta verjetno indeksiran hitreje. Je pa pmm malo tudi razlike v enwiki in slwiki; kajti iz enwiki se napajajo Alexa, Googlovi roboti, chatboti,... Vem pa da lokalno na wikiju ta izgine takoj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:31, 27. april 2021 (CEST) ::::::Hvalaǃ Vsaj da zgine na wikiju, na googlu se pa tudi najkasneje v nekaj dneh na prvi strani zadetkov vzpostavi novo updejtano stanje. Vidim da se drugače razumeš v tehnikalije. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:39, 27. april 2021 (CEST) :::::::Da ti vrnem uslugo. Tukaj je kombinacija hardwara (server&disk) in softwara (cache&programska oprema). [[:en:Cache (computing)|Cache]] je shranjevanje informacij na način, da ti jih server "izpljune" hitreje kot ob dostopanju v navaden DRAM. Ta je pa prebran z nekim algoritmom (lahko je linearni, ...), ki je ponavadi (ni pa nujno) optimiziran z delovanjem na drugi niti računalnika (t.i. "multithreading"). Vendar je spuščanje na nove niti odvisno od procesorjeve zasedenosti. Ko je ta prezaseden, algoritem več ne shranjuje in sistem postaja vse počasnejši. Temu pravimo "lag" (v online-igrah npr. zmanjšanje FPS, v Wikipodatkih bolj počasi shranjuje vnešene popravke ipd.). Poznamo tudi client-side lag in server-side-lag. Prvi nastane na tvojem PC, drugi pa na serverju. Odzivnosti/moči algoritma v dani situaciji se tudi reče [[:en:Best, worst and average case|best case scenario]], če pa pride do laganja, je pa worst case scenario. Zaradi tega nihanja v opremi ima server zmeraj/veliko večino časa več shrambe, kot jo potrebuje.<small><sub>PS:To ni profesionalna razlaga.</sub>. LP,</small> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:58, 27. april 2021 (CEST) ::::::::No, to je kar konkretno strokovna razlaga. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:17, 29. april 2021 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: {{opravljeno}} Brisanje preusmeritev je zaenkrat končano. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:01, 29. april 2021 (CEST) ::::::::::Gut. Tu so še preostali linki za zbrisat. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:52, 29. april 2021 (CEST) *[[Heja Hej Viole]] *[[Šum na srcu (pesem)]] *[[Lastovke (pesem)]] *[[Diamond Duck (Maraaya)]] *[[Cvetje v jeseni (pesem)]] / [[Cvetje v jeseni (skladba, O.S.T.)]] - pravzaprav se naslovni skladbi uradno reče "Cvetje" (že prestavljeno) [https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/3516657/image/SW1hZ2U6NjgxNjQxNg== ][https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/2791887/image/SW1hZ2U6NDk4MDAwNg== ] *[[Sreča na vrvici (pesem)]] *[[Pohorska brigada (singl)]] *[[Igra (pesem)]] *[[Čudna noč (pesem)]] *[[Heart of Gold (pesem)]] *[[Na juriš (pesem)]] *[[Mississippi (singl)]] *[[Ne čakaj na maj (pesem)]] *[[Moja dežela (1986)]] *[[Mama, prihajam domov (pesem)]] *[[Muza (pesem)]] *[[Luna (Nika Zorjan ft. Haller)]] *[[Tujci (pesem)]] *[[Ti boš vedno prvi (pesem)]] *[[Zimska (pesem)]] *[[It's Complicated (Maraaya ft. BQL)]] *[[Po dekle (valček)]] *[[Zate (Pop Design skladba)]] *[[Zate (Bazar skladba)]] *[[Verjamem]] (('''razločitev''')-rabi vsaj 3 ista gesla)) ni potrebna, saj je bila skladba E. Boto prva z tem geslom, edino drugo je kasneje nastala istoimenska stranka (ostane kot je). Zato se lahko [[Verjamem (pesem)]] zbriše in preusmeri/kopira na [[Verjamem]]. :Pred brisanjem popravita povezave, ki kažejo na preusmeritev; na '''Šum na srcu (pesem)''' recimo kaže [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/%C5%A0um_na_srcu_(pesem) kar 17 strani]. Kot sem omenil že pred časom, pa s preusmeritvami načeloma ni nič narobe in jih je v takih primerih bolje pustiti. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 29. april 2021 (CEST) ::Vsi zgornji bodo popravljeni, že izbrisani so pa tudi. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 29. april 2021 (CEST) :::Juhejǃ Mišn akomplištǃ V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je vseh '''138''' naloženih slovenskih skladb updejtanih in "standardiziranih". Vse na novo naložene naj se urejajo tako. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:49, 25. maj 2021 (CEST) ==Hvala== Prehitro natipkano.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 10. april 2021 (CEST) :Ni problema, je že urejeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 10. april 2021 (CEST) == Nepotrebno oblikovanje ? == Ali mi lahko poveš, zakaj se mučiš z oblikovanjem infopolj v smislu, da brišeš prazne prostore do enačajev. Ali je to tehnično iz katerega koli razloga potrebno, ali ti je tako le všeč. Primer [[Jez Grande Dixence]], pa jih je več. Poleg tega sprašujem, zakaj menjaš sliko v infopolju s šifro iz wikidata. Se je že zgodilo, da mi tista ni bila všeč ali je bila enaka z boljšo resolucijo, pa si jo zamenjal? posebej je to pomembno pri umetniških slikah.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:03, 22. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sam jih ne brišem, ker to zame očitno naredi programje. V VisualEditorju se odpre podokno z parametri in vrednostmi. S postavitvijo nimam ničesar, saj sam pobrišem le vrednosti. Slike pa sem v infopolju zamenjal zato, ker so že sedaj uvrščene v [[:Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih|Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih]], vendar infopolje teh ne vnese samo. Zato imamo predlogo {{tl|slika d}}, ki uvozi sliko iz wikipodatkov. To je pravzaprav zaželeno saj s tem pride do redukcije podatkov -> več prostora za članke ob isti infrastrukturi (serverjih&diskih). Če ti slika ni všeč, jo lahko zamenjaš tam. Link do specifičnega t.i. objekta najdeš na levi strani, kjer piše Predmet v Wikipodatkih. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:26, 22. april 2021 (CEST) Hvala za pojasnilo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:53, 22. april 2021 (CEST) :Brez skrbi, z veseljem pojasnim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:57, 22. april 2021 (CEST) == Hvala! == [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mudroslov] Hvala in oprostite!--[[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] ([[Uporabniški pogovor:Mudroslov|pogovor]]) 23:49, 30. april 2021 (CEST) :Ja, ni panike. Sem popravil. Kar tako naprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 1. maj 2021 (CEST) == Karantanija == Spoštovani ! Karantanija Zaklenili ste spletno stran Karantanija Uporabnik Jalen pa ne odgovarja na vprašanja. Stara trditev "večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična" ni bila referencirana na noben vir. In še to je le eden od pogledov -virov in zato sem popravil, da o temu obstajajo različna mnenja. I. Popravil sem: ''Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi. Nekateri avtorji tudi zatrjujejo, da da je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.'' Uporabnik Jalen pa je ponovno popravil na staro verzijo: '' čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.'' To ni res. Nihče tega ne trdi, avtorji pravijo le, da je to bilo verjetno. Jalen pa to izjavo zapiše kot trditev. II. '' Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi.'' To je moj drugi popravek. Temu je res tako. Kar nekaj avtorjev, ki so odspodaj referencirani zapiše, da se gre za prvo slovensko državno tvorbo. Nekateri novejši zgodovinarji pa pravijo, da temu ni tako in imajo zato svoje argumente. Torej je treba bralcu predstaviti obe stališči. III. Vsi moji popravki so šli v smeri, da opozorim bralce, da obstajajo različna mnenja, kar je temeljni duh Wikipedije. Jalen pa želi zapisovati ultimativne trditve in predstavljati le eno plat. To pa je v nasprotju s principi Wikipedie. G. Jalen ne odgovarja mojemu vprašanju na ta popravek, vi pa ste stran zaklenili. Vem, da g Jalen piše veliko prispevkov, lasti pa si pravice na WIKIPEDIJI, ki mu ne gredo. To je, da vsiljuje svoje mnenje in krši temeljna načela WIKIPEDIJE, to sta odprtost in nepristranskost. IV. Prosim, da kot glavni admin popravite nazaj in date prispevkom verodostojnost. Peter Kodermac :Tukaj nisem glavni admni, sem pa mogoče zadnje čase najdejavnejši... Glavnega admina sploh ni. Glede vključevanja raznih manjšinskih teorij pa je v te namene napisana smernica o [[Wikipedija:Nepomembnost|nepomembnosti]]. Ta mdr. pravi tudi: "''Stališča neznatnih manjšin naj ne bodo predstavljena kot stališča opaznejših manjšin in morda sploh ne bi smela biti predstavljena''". Če je to nekaj avtorjev, jih navedi; če ne, je pa to zavajanje. Sploh pa pogovor za take opravke je [[Pogovor:Karantanija]]. Več o tem bi lahko kaj tudi povedal {{u|Jalen}}; vendar pa se mi zdi, da na količino predebatiranega to sploh ni potrebno. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:46, 5. maj 2021 (CEST) == Opomba o prevodu na pogovorni strani članka == Sprašujem, če bo opomba na pogovorni strani članka o prevodu od sedaj običaj, ali je to kakšna nova zahteva wikipedije. Če da, jo lahko dodam tudi sama. Ali boš to dodal tudi na vseh ....tisoč drugih člankov? Pogosto pa prevod ni samo iz angleščine, če je članek tam skromen, tudi kombiniram in ni kar avtomatično za napisat opombo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:40, 8. maj 2021 (CEST) :Angleška verzija o kopiranju znotraj Wikipedije pravi: :#"Translations of copyrighted text, even from other Wikimedia projects, are derivative works, and attribution must be given to satisfy licensing requirements. When translating material from a Wikimedia project licensed under CC BY-SA, a note identifying the Wikimedia source (such as an interlanguage link) must be provided in an edit summary in the translated page, ideally in its first edit. Where applicable, the template <nowiki>{{Translated page}}</nowiki> may also be added to the talk page to supplement copyright attribution. You may use an edit summary like (using French as an example) Content in this edit is translated from the existing French Wikipedia article at <nowiki>[[:fr:Exact name of French article]]</nowiki>; see its history for attribution." :Sam sem hotel popraviti le članke v okviru CEE Pomlad 2021, saj naj bi ti bili neoporečni. S tem nadalje ne mislim, da so tvoji prispevki kakor koli napačni. Odkrito rečeno se predloge držijo le redki urejevalci (predvsem {{u|TadejM}}). Ne bi pa nabil okvirčka na vseh 37.500 člankov, pod katerimi si ti podpisana in so prevedeni iz XX jezika. Nadalje bi jo uporabil samo v primeru, ko je prevod samo iz enega jezika. Druga možnost je, da se doda interwiki povezavo do prevedenega članka ([[:en:1693 Sicily earthquake]]. Uporaba predloge oz. linka ni nujna, je pa zaželjena. Se strinjaš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:02, 8. maj 2021 (CEST) ::Sem mnenja, da povzetek urejanja (npr. ''prevod iz en'') pri ustvarjanju prevedenega članka zadostuje, kot Ljuba in ostali wikipedisti tudi sicer naredijo. Predloga o prevedeni strani ima PMM smisel le, če je opremljena s parametrom ''|version='', ki pa ga skoraj nikoli ne uporabljamo. Z njim se ohrani podatek o tem, iz katere redakcije (verzije) izvorne strani je bil narejen prevod. Vsebina člankov na en:wp se zeli hitro spreminja in čez nekaj mesecev ne bo več nikomur jasno, za prevod katere različice gre. Gl. [[Predloga:Prevedena stran]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:24, 8. maj 2021 (CEST) :::V skladu z licenco&nbsp;CC je treba navesti avtorja, kar lahko: :::*pri kratkih sestavkih z enim avtorjem naredimo neposredno (npr. <code>besedilo je prvotno prispeval <nowiki>[[Uporabnik:Zgled]]</nowiki> dne {{CURRENTDAY2}}. {{CURRENTMONTHNAME}}a {{CURRENTYEAR}}</code>); :::*pri dolgih prevodih besedila z več avtorji pa se večinoma navede povezava na izvorni članek. To lahko naredimo v povzetku urejanja ali bolj pregledno s predlogo {{tl|prevedena stran}} na pogovorni strani. :::Se strinjam, da je zelo priporočljivo navesti ID izvorne redakcije, če je bila seveda samo ena. Za podrobnosti glej [[:meta:Terms of use#7._Licensing of Content|meta:Terms of use]] in [[:en:WP:PATT]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:50, 8. maj 2021 (CEST) == Jedrska elektrarna == Pozdravljeni, najprej bi se radi opravičili, da smo geslo "jedrska elektrarna" popravili kar direktno in ne najprej v svojem peskovniku. To je naše prvo spreminjanje obstoječega gesla in bomo bolj pozorni v bodoče. Pregledali smo obstoječe geslo "jedrska elektrarna" in smo mnenja, da ima obstoječe geslo prostor za izboljšave, zato smo ga popravili. Predlog novega gesla se nahaja na povezavi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Icjt/sandbox?venotify=created. Smo namreč Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča ali na kratko ICJT, ki je del Instituta "Jožef Stefan", vodilne raziskovalne institucije v Sloveniji. Na ICJT usposabljamo bodoče jedrske strokovnjake in informiramo javnost o jedrskih tehnologijah. Naša vizija je podajanje zanesljivega in kakovostnega vir znanja o jedrskih tehnologijah. V kolikor vam sprememba gesla ni ustrezna, me zanima ali se lahko dogovorimo, da vsaj popravimo obstoječe geslo. Radi bi, da bi bile javnosti podane ustrezne in strokovne informacije s strani strokovnjakov iz tega področja. Hvala za odgovor in lepo vas pozdravljamo, ICJT--[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut &#34;Jožef Stefan&#34;)]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 14:22, 13. maj 2021 (CEST) :Vrnil sem zato, ker je tvoja/vaša verzija povozila vse dotedanje delo. Članek na sedanjem naslovu skopiraj v svoj peskovnik in ga združi s starim, če "je kaj uporabnega". Mogoče bi našel še nekaj nasvetov na [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Mogoče kakšen sklic več, prav tako pa ne pozabi na dodajanje povezav na mednarodno jedrsko organizacijo ipd. iz tega področja; kajti če je samo povezava na icjt je to neuravnoteženo in pravzaprav [[Wikipedija:Nepristranskost|pristransko]]. Na koncu članek še [[Wikipedija:Kategorizacija|kategoriziraj]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:47, 13. maj 2021 (CEST) Pozdravljen, dopolnila sm verzijo za geslo Jedrska elektrarna v svojem peskovniku. V geslo sem vključila obstoječo verzijo gesla ter malce smo jo še dopolnili. Novo geslo zajema področja katera so zajeta v obsoječem geslu ter se osredotoča na opis jedrske elektrarne na splošno, saj se bi tipi elektrarn podrobneje opisali ločeno po geslih. Preden spremenim geslo za jedrsko elektrarno, se raje še enkrat pozanimam ali gre lahko novo geslo "live". Hvala za odgovor in pomoč :) Sara --[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut &#34;Jožef Stefan&#34;)]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 15:37, 26. maj 2021 (CEST) Pozdrav. Članek Jedrska elektrarna je precej kvalitetno spisan članek (je tudi [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani]]) in ga nima smisla pisat na novo. Brez problema pa ga lahko dopolnjuješ (ter se pri tem držiš sloga in navajanja virov), pri čemer gradiš na stari verziji. Tvoja različica (v peskovniku) je recimo tudi precej krajša od originala in slogovno slabša, zato zamenjava ne pride v poštev.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:09, 26. maj 2021 (CEST) ==[[Habeas corpus]]== Urejanje sem v glavnem zaključil, razen sklicev, kjer bi rad prestavil opombe v ustrezno poglavje – pa se ne spomnem več, kako se to uredi. Bi mi lahko povedal, kje naj najdem navodila? Hvala, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 22. maj 2021 (CEST) :Nisem prav povedal. Sem prebral vse o navajanju virov, a imam te pomisleke: če odprem odstavek ==Opombe==, (1) velja <nowiki>{{Sklici}}</nowiki>? In (2) v besedilu velja <ref>? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:21, 22. maj 2021 (CEST) ::Opombe določiš z parametrom group znotraj <ref> značk. Nato jih prikažeš z <nowiki>{{sklici|group=opombe}}</nowiki>. Če kaj ne gre, me lahko kontaktiraš. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:34, 22. maj 2021 (CEST) :::Hvala, sem uredil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:29, 23. maj 2021 (CEST) == Wikipodatki v infopolju == Dober večer, zanima kako se v infopolje vstavi wikipodatke kot npr. starost, zastava ipd. Vidim, da si vse to uredil v mojih člankih pa se ti zato zahvaljujem in me zato zanima kako si to naredil. Slišal sem sicer, da se wikipodatki sami napajajo v infopolje, je to res? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:46, 28. maj 2021 (CEST) :Ja. Sicer niha od infopolja do infopolja, ker vsi niso enako posodobljeni. {{tl|Infopolje Oseba}} iz Wikipodatkov pobira datum rojstva&smrti, kraj rojstva&smrti ter poklic. Poleg tega tudi sliko in ime v originalu (torej za Tarakanova verjetno v ruščini). Parametre pusti samo prazne, vendar članka ne pozabi povezati z ustreznim objektom v Wikipodatkih. Prav tako ti ni treba več dopisovati teh kategorij: Rojeni leta XXXX, Umrli leta XXXX in Živeče osebe (pogojno). Če ti kaj ni jasno, me kar vprašaj. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:51, 28. maj 2021 (CEST) ==Infopolje Cerkev== Pozdravljen, A09090091. Mislim, da bo delna zaščita za [[Predloga:Infopolje Cerkev]] dovolj. V zgodovini infopolja ni nobenega vandalizma. Popolna zaščita se uporablja za Glavno stran in kakšne res temeljne predloge, npr. {{tl|!}} ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:49, 1. junij 2021 (CEST) :Sem spremenil, ostale bi pa pač pustil; saj smo imeli zadnje čase nekaj računov, ki so bili potrjeni a so še vedno vandalizirali. Na račun takih "urejevalcev" taki, kot si ti, na žalost izgubijo pravico do urejanja tistih strani. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:26, 1. junij 2021 (CEST) == Ustvarjanje infopolja == Pozdravljen, v nekaterih člankih sem videl, da bi lepo spadala infopolja pa me zanima če mogoče veš, kako se ustvari novo infopolje. Primer: v članku Jedrska elektrarna Černobil bi dodal infopolje: elektrarana, pa infopolje s takšnim imenom v naši wikipediji še ne obstaja. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:19, 12. junij 2021 (CEST) :Samo skopiraš predlogo iz enwiki (išeš v imenskem prostoru Template: !) in prevedeš parametre ''data_label''. Na koncu jih povežeš z ostalimi v Wikipodatkih. Ne pozabi dodati še dokumenatcije na /dok podstran predloge. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:22, 12. junij 2021 (CEST) Sem ravnokar ustvaril ampak mislim, da se mi je nekaj zalomilo. Lahko pregledaš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:07, 12. junij 2021 (CEST) :Premalo si skopiral. Zaenkrat bi potreboval še prevod in verjetno še kakšno predlogo v ozadju. Ne pozabi na dokumentacijo. Če smem pingati @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], ki bo verjetno vedela kako in kaj. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:13, 12. junij 2021 (CEST) Super hvala. Če smem vprašati še, kaj je to dokumentacija točno?[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:17, 12. junij 2021 (CEST) :Podstran predloge (torej [[Predloga:Infopolje elektrarna/dok]]) je stran, kjer se opiše, kako predloga deluje, se našteje parametre in še nekaj blablaja, ki je uporaben samo za nekaj največjih geekov. :) Nič zapletenega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:22, 12. junij 2021 (CEST) :: Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 12. junij 2021 (CEST) ==Rimsko cesarstvo== V odgovor na tvojo pripombo pri predlogu za izbrani članek. Seveda nisem mislil nikogar drugega, posebno ne tebe, ki si celo konkretno (in korektno) sodeloval. Moj edini komentar ostaja PROTI, in sicer zato, ker je v sedanji obliki članek (1) nepopoln, ker mestoma še vedno pozna le eno polovico cesarstva, (2) pristranski, ker ponekod vsebuje stališča, ki jih Evropejec ne more sprejeti, (3) kakofoničen, ker nekateri odseki niso prevedeni v slovenščino, temveč v zulukafrščino, (4) skoraj brez virov, ker je večina virov prenešena iz angleščine in jih pisec TEGA (=slovenskega) članka ni videl niti z daljnogledom. Pa naj te vse to ne moti, saj gre za malenkosti! In članek naj le ostane “izbrani”, saj ni edina packarija te vrste. Bistveno je le to, da v areni frustriranih uporabnikov nekdo odnese pokal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 24. junij 2021 (CEST) == Narekovaj == Vidim, da so te zmotili moji enojni narekovaji v članku [[Biskaja]]. Uporabljam jih že zelo dolgo in sicer na osnovi smernic [https://sl.wikipedia.org/wiki/Narekovaj]. Predlagam, da se opredeliš in eventualno popraviš nazaj. Ti, ki si jih popravil, niso primerni za namen.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:06, 10. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Ni res, jaz sem jih popravil na osnovi teh smernic: [[Wikipedija:Slogovni priročnik]], zato ker tvoja dodana povezava sploh ni smernica slwiki. V predelku Narekovaji pa piše: V ''Wikipediji se navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji).'' Pa o podobni temi smo se pogovarjali nekaj časa nazaj na pogovorni strani Dhmo-ja. Predlagam, da vprašaš še koga drugega, saj sem se sam ravnal po smernicah in ne obratno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:42, 10. julij 2021 (CEST) O.K: potem pa poglej še tole v Pravilih [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf], Primer: enojna narekovaja na začetku in koncu besede ali morfema, npr. aqua ’voda’, zaznamujeta pomen; ali 467 NESKLADENJSKA RABA NAREKOVAJA Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (’ ’): Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini uporablja za glagoli ''dicendi'' 'rekanja' in ''sentiendi'' 'mišljenja'. Bom pa še kakšnega lektorja kontaktirala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:00, 10. julij 2021 (CEST) :Hotel sem ti samo povedati, da tvoj wikilink v nasprotju z mojim ni smernica. Narekovaji so na Wikipediji tudi vprašanje enotnosti izgleda (v to skupino štejemo biovrstice, infopolja, tabele), saj bi bolj ali manj to moralo izgledati enako. [[WP:SLOG]] pa v uvodu tudi pravi: ''Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti.'' Predlagam, da preseliva v Podlipje, da bodo še drugi lahko kaj dodali. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:16, 10. julij 2021 (CEST) == Izbris slike Ivan-jansa.jpg == Opazil sem, da ste pred kratkim izbrisali sliko https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivan-jansa.jpg, ki sem jo naložil pred časom na Wikipedijo. Kot razlog ste navedli "kršitev avtorskih pravic". A lahko pojasnite, čigave točno avtorske pravice so bile kršene? Torej slika je bila iz filma in je bila z objavljena z dovoljenjem avtorjev filma. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 00:14, 14. julij 2021 (CEST) :Slika je bila neuporabljena v članku že več let. Prav tako slika, ki je bila (sodeč po opisu) naložena iz arhivov RTVSLO, ne bi smela imeti GDPL/CC-BY-SA licence. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 14. julij 2021 (CEST) ::Hm, OK, torej zakaj je bila izbrisana, ker ni bila uporabljena ali zaradi licence? Ker licenca ni bila GDPL/CC-BY-SA, ampak je bila public domain. Slika je bila posredovana s strani avtorjev filma z dovoljenjem avtorjev. Oni so jo dali v public domain. To je tudi pisalo na datoteki. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 19:26, 14. julij 2021 (CEST) :::Slika je bila takrat označena s PD in ni bila uporabljena, kar je pogosto znak, da je a) prosta verzija ali b) slika ni uporabna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:21, 14. julij 2021 (CEST) :Ker je avtor besedila Ministrstvo za notranje zadeve, spada v javno domeno. Na zbirki je za to [[:commons:Template:PD-SloveneGov|posebna predloga]], tu je ni, zato sem dal splošno {{tl|PD}}.<small>-Ta &nbsp;[[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Sporti|prispevki]]){{#if:14. julij 2021|&#32;14. julij 2021|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> :Zanimivo, torej v resnici je to PD, kot pravi [[Uporabnik:Sporti]], torej potem "kršitev avtorskih pravic" ne more biti razlog za izbris? [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 22:27, 14. julij 2021 (CEST) == Provinca ali pokrajina== Pri pisanju člankov o Španiji sem naletela v že napisanih člankih in kategoriji kompletno zmešnjavo med sopomenkama ''provinca'' in ''pokrajina''. Največja perla je članek [[Badajoz (provinca)]], tu so še [[Alicante (pokrajina)]], [[Almeria (pokrajina)‎ ]], pa [[kategorija:Pokrajine Španije]], nekaj sem člankov že napisala sama in uporabljam provinca. Treba bo uskladit pa se ne znam odločit katerega od pojmov vzeti. V FRAN-u je vseeno, čeprav se glede na definiciji, nagibam k provinca. Kaj meniš?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:42, 19. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: iskreno rečeno mi je vseeno, čeprav se ne znam prav točno opredeliti. PMM bi bilo smiselno narediti to še pri drugih državah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 19. julij 2021 (CEST) Svoj čas je bilo o tem govora pri italijanskih pokrajinah/provincah, pa ne najdem točno kje. Takrat je ostalo, da je bolje uporabljati »pokrajina« (da se izognemo tujki), vendar ostane »provinca« v tistih primerih, ko bi »pokrajina« lahko imela samo geografski pomen. Recimo ''V Pokrajini Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'' bi bilo bolje napisati ''V Provinci Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'', vendar je že takrat nekdo predlagal, da bi bilo še bolje ''Pokrajina Umbrija je pretežno gričevnata.'' --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:58, 20. julij 2021 (CEST) :Provinca je (tehnično) gledano politični konstrukt, ki so ga uvedli Rimljani za upravljanje (čeprav je včasih tudi regija, ki je danes bolj statističnega pomena), medtem ko je pokrajina nekaj zgodovinskega z enako kulturo ipd. (od tod tudi zgodovinske pokrajine Goriška, Kranjska, Štajerska, Istra, ....) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:33, 20. julij 2021 (CEST) == Vstavljanje dveh infopolj v eno == Zdravo, zanima me zakaj si mi v zadnjih dveh člankih: [[Avtonomna regija Tibet]] in [[Lasa]] infopolje Chinese vstavil v infopolje settlement? Ko to narediš se izgubi skoraj polovica infopolja (kitajska pisava na vrhu) ter uniči preglednost in izgled (vsaj meni je na videz lepše če sta infopolji vsaka na svojem mestu). Lepo bi te prosil, da obrazložiš, če je za tem kakšen konstruktiven razlog, ker drugače bi jaz najraje tvoje spremembe povrnil. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:04, 24. julij 2021 (CEST) :V bistvu naj bi infopolja imela parameter module in child, vendar {{tl|Infopolje naselje}} tega nima. PMM izgleda rahlo "našarjeno", seveda pa je to samo stvar okusa. Sam bi infopolje prilagodil, saj bo potem samo en okvirček, namesto 3. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. julij 2021 (CEST) Ne razumem točno.. zakaj bi morala imeti infopolja parameter module in child? Jaz sem se zgledoval po :ewniki (glej: [https://en.wikipedia.org/wiki/Lhasa Lhasa]), kjer jih ne združujejo, kar pripomore k preglednosti in izgledu. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:12, 24. julij 2021 (CEST) :Včasih infopolja gredo skup: inf. Chinese in inf. oseba za osebe na latinskih wikijih z kitajsko transkripcijo. Ta dva parametra sta zelo uporabna. Stiskanje kitajskega infopolja pa nastane zato, ker sem za priključitev uporabil parameter footnotes. Če bi dodal/i ta dva parametra (oz. module), bi dobil lepši pogled, tako kot v [[Lazzaro Cattaneo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 24. julij 2021 (CEST) == Olimpionik == Minuto po mojem prispevku ste dodali Primoža Rogliča preko mojega prispevka. Prosim, če se odloči, ali bodo olimpioniki urejeni kronološko ali po abecedi. Zdaj je čudna kombinacija obojega.{{nepodpisani|Markohrastovec}} : Sem popravil na seznam po kronološkem vrstnem redu. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:10, 28. julij 2021 (CEST) == Liste des châteaux en Slovénie == Hi! I'm going to answer you here rather than [https://fr.wikipedia.org/wiki/Discussion_utilisateur:Kam%C3%A9au#Liste_des_ch%C3%A2teaux_en_Slov%C3%A9nie on my discussion page], I guess my message will be more likely to be seen here :) :« Hi! I saw your post on Slovenian Portal here on frwiki. I took a look at it and noticed a few castles missing. Is there inclusion criteria for such a list, because you miss quite a lot of them? I suggest to take missing castles from here, because this is more-or-less biggest list that I found. If you need help translating to English, please contact me. » ::So, idk about any criterias for the list, but i only included castles that had an English wikipedia article, or a slovenian one with enough sources. I prefered to only include only a fraction of slovenian castles rather than spreading misinformation or informations i couldn't verify by myself. I don't have any books or physical sources about this subject. ::By the way, I have to admit I didn't understand quite well the system of "traditional regions" : are they officially used by the authorities? or do you use [[Statistične regije Slovenije|statistical regions]]? When i tried to determine a region for each castles, slovenian and english articles gave me different regions, sometimes using traditional regions, sometimes statistical etc. So i just used the traditional ones and checked on google maps in which region each castles was. ::I hope my English was understandable and thank you for your help! --[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]] ([[Uporabniški pogovor:Kaméau|pogovor]]) 10:39, 29. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]]: Maybe I can help you with the second part, because I have another question :) So, castles in Slovenia were built before "statistical regions" popped-up across especially Europe. Traditional regions were all dutchess, 4 in Slovenia but with parts in Croatia and Italy too. Traditional regions (Kranjska, Goriška, Istra, Štajerska, Koroška and Prekmurje) are mostly used in media, but with some gray area, which they put the subjected area "as they wanted" (like myb Žiri, for which I can find some maps with municipality in nowdays Gorenjska and also Primorska). But maps with both Istra and Goriška are rarer and they are joined into Primorska. In modern times we use mostly [[:en:Statistical regions of Slovenia]] as these are mostly mentioned in govermental statistic, but media/press-agenices will use names in [[:en:Category:Historical_regions_in_Slovenia]], but not all of them. Hope I made it clear, becuase it is quite complicated as these regions reflect history on area of Slovenia. :Another question popped up as I was watching TDF. Is chateaux in French strictly "castle" or "grad" in Slovene? Whilst there are no forts (West Point, for example) we have "tabor"s, fortificated walls around churches built in time of Osman invasion. They are about 100 of these in Slovenia, what do you think, should we include it? Link, sadly in German: [[:de:Tabor (Wehranlage)]]. :Hope you understand, have a nice day! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 29. julij 2021 (CEST) == Izbris strani == Pozdravljen, a bi lahko ti, ki si admin, izbrisal stran Velika lakota 1315-17, saj v njem nič ne piše, temveč samo ena neumnost "yo soy tu". To besedo sem izbrisal in napisal, da je članek potreben izbrisa. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:22, 6. avgust 2021 (CEST) :Je že uredil MZaplotnik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:28, 6. avgust 2021 (CEST) V redu, super. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:30, 6. avgust 2021 (CEST) == iz / s == Nedavno sem videl, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miselni_preizkus&oldid=5536380 si prestavil] stran 'miselni preskus' na [[miselni preizkus]]. O tej temi, se mi zdi, je bilo pred časom že nekaj povedanega (recimo vsaj 3×: [[Pogovor:Glavna stran/Arhiv#Tipo|1]], [[Pogovor:Bell P-59 Airacomet#Preskus~|2]] in še posebej '''[[Pogovor o kategoriji:Sovjetski preizkusni piloti|3]]''') – [[preizkusni pilot]]. Vidim, da je [[uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] nedavno v predlogi {{tl|LHC}} rabil npr. 'preskusi LHC' in ne 'preizkusi ~', zato mislim, da nisem osamljen pri rabi takšnih oblik. Rabil pa je npr. tudi [[Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino]], v besedilu pa 'preskus~ ~ ~' in tudi 'poskus~ ~ ~'. Vidim pa, da je v vmesniku zgoraj desno 'preizkusne funkcije'...--[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:18, 13. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:XJaM|XJaM]]: Fran te na zadetku ''preskus'' vrže na ''preiskus''. Za bralca je definitivno neugodno, če je nekje poimenovanje tako, drugje pa drugačno. Samo zaradi slovnične "pravilnosti" (kakršnakoli že) ter ohranjanja arhaičnih izrazov pa se mi ne zdi vredno prestavljati (primer ktgr. Orglavci). Sicer pa tudi Science Illustrated (slo. verzija) uporablja ''preizkus'', tako je vsaj v zadnjih dveh ali treh letnikih, pa verjetno tudi še prej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:43, 13. avgust 2021 (CEST) '' SSKJ je bolj za preizkus, če ga prav razumem;). Bom zgladil. Hvala za namig! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 18:18, 16. avgust 2021 (CEST) :{{u|A09090091}}, pišeš: ''Fran te na zadetku'' preskus ''vrže na'' preiskus. Preiskus ni prava beseda, prei'''z'''kus pač. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:22, 16. avgust 2021 (CEST) ::Hvala. Saj to je bilo mišljeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 16. avgust 2021 (CEST) == Navajanje knjig == Prosim ne vnašaj xy podatkov pod parametre za ime in priimek. Pri dokumentih ob šestdesetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda gre za kolektivno avtorstvo, zato <code>|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda</code>. Leto nastanka 1943 bi lahko šlo kvečjemu pod parameter <code>|orig-year=</code>. Pa link do worldcat pod <code>|url=</code> je odvečen, ker se naredi ista povezava že z izpolnjenim <code>|oclc=</code>. Torej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojz_Hren&type=revision&diff=5560287&oldid=5560167 takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:06, 20. avgust 2021 (CEST) :Večina je bilo samoizpolnjenih v samodejnem navajanju. Predlagam popravek, da se ne ustvari URL link če ima knjiga OCLC številko. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:08, 20. avgust 2021 (CEST) ::Samodejno navajanje v VisualEditorju ali s kakim drugim orodjem? Če je VisualEditor, lahko mogoče {{u|Pinky sl}} kaj popravi. Drugače pa je vedno dobro preverjati rezultate samodejnih orodij pred objavo, sploh pri masovnih popravkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:20, 20. avgust 2021 (CEST) :::VisualEditor, pod zavihkom Navedi, se odpro tri opcije: Samodejno, Ročno in Ponovna uporaba. V samodejnem načinu vpišeš URL, DOI, ISBN, PMC/PMID, QID, naslov ali citat in ta se ti zgenerira. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:23, 20. avgust 2021 (CEST) ::::{{Opravljeno}} Vsi viri so bili popravljeni po tvojem popravku. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:29, 20. avgust 2021 (CEST) :::::Hvala. Take primere se lahko sicer popravlja tudi z botom, da je manj truda. Za drugič ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:42, 20. avgust 2021 (CEST) == Članek napisan kot oglas == Pozdravljeni, videl sem vaše komentarje na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem_4.0 kjer ste označili, da je članek napisan kot oglas in potrebuje čiščenje. Glede tega imam par vprašanj. 1. Ali to pomeni, da bo članek lahko odstranjen ali bodo samo ostali komentarji dokler se članek ne popravi. 2. Če prav razumem je potrebno odstraniti vse zunanje povezave in jih dodati spodaj, je tako? 3. Glede tona članka piše, da lahko točnejši opis težave lahko najdem na pogovorni strani, vendar tam ne vidim ničesar. Mogoče narobe gledam? Kakorkoli bi bil hvaležen, če lahko podate samo kakšen primer kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako bi moralo izgledati. Sem dokaj nov pri urejanje wikipedije zato sem hvaležen za pomoč. Lep pozdrav -[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]] ([[Uporabniški pogovor:Ouande6|pogovor]]) 10:28, 5. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]]: Hvala za obvestilo. Članek samo zaradi ene predloge ne bo izbrisan, kajti konec koncev je bil nominiran za "ste vedeli, da ...". Administratorji (ali kdorkoli drug) lepimo ta obvestila piscem člankom in bralcem in s tem sporočimo, da je s člankom nekaj narobe. To je lahko slog, ton besedila, premalo sklicev itd. Kar me je zmotilo, so notranje povezave v članku, te bi morale iti v razdelek Zunanje povezave na dnu članka. Tak vzorec je namreč dokaj pogost pri reklamah in cross-wiki spamu (vidim, da si ga popravljal tudi na enwiki). :Glede tretje točke imaš prav, na pogovorni strani nisem pustil nobene razlage. Pogostokrat se zgodi, da ti okvirčki ostanejo v člankih tudi po več let; zato se na pogovorno stran (članka) ponavadi (ni nujno) ne napiše pojasnila. Če pa uporabnika zanima zakaj, pa so vedno tudi uporabniške strani. Za zgledovanje po urejenih člankih se lahko zgleduješ tudi po izbranih člankih ali drugih člankih (npr. [[France Prešeren]]). Če še kaj ni jasno, pa pogumno vprašaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:11, 5. november 2021 (CET) == Slike knjižnih platnic == Naslednji petek se bomo v seminarju učili postavljanja slik naslovnic na lokalno Wikipedijo, zato te prosim, da s to nalogo ne prehitiš pisca članka. Sicer pa hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:58, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Žal je to tukaj bilo potrebno. Glavna slika v infopolju ne more biti kršitev avtorskih pravic, zato sem jo bil primoran označiti kot kršitev AP po postavki [[commons:COM:BOOK]]. Svetujem, da študente seznaniš tudi z [[commons:Template:PD-Slovenia]], saj se lahko v Zbirko naloži le platnice knjig, ki so bile izdane pred 1970 ali če je platnica preprost motiv, torej le besedilo ali besedilo + slika, ki mora biti v javni lasti. Imetje knjige še ne daje pravice dajanja dela v javno rabo ali zaščito pod katerokoli drugo manj restriktivno licenco (CC-BY). Na žalost sem tu moral posredovati, vendar pa verjamem, da se uporabnica tega najbrž ni zavedala. Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 12. november 2021 (CET) ::Seveda imajo študentje natančna navodila glede naslovnic, vendar vsega ni mogoče pri urah vzeti naenkrat, nekateri pač prehitevajo in se naredi napaka. Če boš ti namesto njih postavljal slike naslovnic z Bolhe, jih ne bom mogel v živo naučiti ne kako se slika obreže ne po kateri licenci morajo poseči. Ker je vsako leto nova generacija, je vsakič treba začeti znova. Nekaj se že naučijo, ko gremo skozi tvoje intervencije, ampak najbolj bo zaleglo, če naložijo in prav opremijo slike sami. Ker je letos v razredu več ljudi in ker se trenutno posvečamo slogu povzemanja (od stavka do stavka), strukturi člankov, iskanju informacij v tiskanih in spletnih virih itd., smo v zamudi in člankom na naši projektni strani ([[:v:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] in [[:v:Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]]) še nisem mogel priznati statusa zaključenosti. Najhitreje bi bilo, če bi jim sam popravil, ampak to ni vzgojno, zato te prosim za potrpljenje, če bodo nekatere od mojih zahtev v seminarju uresničene šele čez nekaj časa, najpogosteje tik pred vpisovanjem ocen. Sodelovanje urednikov zunaj razreda je zelo dragocena reč, o tem pišem v vrsti razprav (v zadnjem času jih sproti nalagam na [[:v:Objave: Miran Hladnik|Wikiverzo]]), bojim se samo, da nekaterim daje včasih potuho, da ne dokončajo članka sami. No, v skrajnem primeru takim dam novo nalogo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:48, 13. november 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: te popolnoma razumem. Upam, da ne zameriš. Glede teksta se še pri prispevkih nisem toliko ukvarjal. Če pogledaš urejanja na straneh študentov so to: :::* pri seznamih: poprave napačnih povezav (te so prej kazale na razločitve ipd.), dewikifikacija nepomembnih oseb, tipkarske napake :::* pri knjigah: ustvarjanje infopolj, nalaganje platnic (ki so prej manjkale). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 13. november 2021 (CET) == [[Giovanni D'Anzi]] == Dearest A09090091, thank you for your help, have a nice week end. Greetings from [[Caselle Landi]]. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 13:30, 13. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: No problem. Must say, the grammar wasn't even so bad as it is in a lot of cases. You can always ask for help. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:45, 13. november 2021 (CET) :: Thank youuuuu, sincerely [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:27, 14. november 2021 (CET) == Urejanje strani seznama diktatorji == Pozdravljen, spet jaz, zanima me kaj meniš če bi v prihodnje uredil (jaz) stran Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev tako, da o njih ne pišejo besedila ampak podatki v tabeli. Tako se mi zdi še najboljše, ker bi potem bil tudi zgled bolšji in pomoje ne bi bilo več kakšnih razlogov za izbris. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:27, 14. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Oblika v tem specifičnem primeru niti ni tako važna. Problem je bil v navajanju virov in njihovi ustreznosti. Predlagam, da ga sestaviš s sklici, ki so uporabljeni na člankih angleške Wikipedije. To pomeni, da vzameš reference zraven številk o žrtvah komunizma na enwiki in jih skopiraš v slwiki, vendar pa ne narediš sklica na enwiki, saj je ta sama po sebi zaradi nestalnosti nezanesljiv vir. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:10, 14. november 2021 (CET) == Vprasanje == Zivjo. Mi lahko poveste, zakaj mi na wikipediji brisete linke do mojih intervjujev? Ali kaj krsim? Hvala. Gregor Jazbec [[Posebno:Prispevki/178.58.152.178|178.58.152.178]] 00:57, 16. november 2021 (CET) :Pozdravljen. Po dogovoru se tu tikamo, upam da te ne moti. Z dodajanjem zunanjih povezav moramo postopati preudarno. Vsi intervjuji osebe je ravno tako primerljiva tema kakor naštevanje vseh člankov nekega novinarja. S tem ne mislim, da niso uporabni, vendar pa hkrati niso dovolj uporabni v smislu Wikipedije za samostojno povezavo. Predlagam, da prebereš [[WP:ZP]] in [[WP:SPAMLINK]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:21, 16. november 2021 (CET) Zdravo. Prebral wp zp in wp spamlink. Se vedno ne najdem enega argumenta, zakaj ne bi bilo ok. Linki imajo dodano vrednost, ker bralcu dodatno in bolj poglobljeno odkrivajo dimenzije mojega dela in razmisljanja o razlicnih tematikah. Ni reklama zame. Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje ali opise njihovih del in razmisljanj, prav na tak nacin, kot sem imel jaz. Prosil bi, da se linki vrnejo nazaj. Lpg [[Posebno:Prispevki/188.198.161.162|188.198.161.162]] 18:24, 16. november 2021 (CET) :Nočem te užaliti, vendar osebnih mnenj tu v večini ne navajamo, predvsem ne nerelevantnih. To pomeni, da navajamo mnenja strokovnjakov svojega področja; vsekakor pa ne mnenja osebe o vseh perečih temah. Navajaš: "[...] Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje": ti so verjetno najbolj odmevni intervjuji osebe ali pa so strogo v tematiki; vsekakor pa niso navedeni vsi. V kolikor vidim, so to intervjuji predvsem vojaško-psihiatričnega področja, predlagal bi, da narediš selekcijo; nekatere tematike se prekrivajo. Vsekakor pa je to le stvar dogovora, kajti zgornje so smernice in ne pravila (se jih je pa priporočeno držati). Bi poprosil še @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpa]] za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:50, 16. november 2021 (CET) == Mravljakova žaga == Pozdravljeni! Danes sem začel z opisom Mravljakove žage na Pohorju - in še preden bi lahko dodal še kaj več - ste mi osnovo članka že odstranili... Takšno ravnanje se mi ne zdi ravno vzpodbudno in moram priznati, da kar malo ubija ustvarjalnost... Pa tudi ni v slogu z vašim "Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu!". Razumem, da sta bila zapisana dva stavka in samo dodane koordinate. Vendar je bil to šele začetek opisa objekta, ki spada med tehniške spomenike v Sloveniji... Zakaj takšna hitrost pri odstranjevanju novih zapisov? Kako naj imam voljo dodati še kaj? Koliko stavkov je dovolj, da zapis ne bo odstranjen? {{nepodpisani|90.157.197.119}} : Pozdravljen! Sam sem najprej malce okleval o izbrisu, vendar sem kasneje odločil na slabše. Če boš resnično razširil stran, jo lahko obnovim. Ponavadi se tako kratki članki (ali škrbine) brišejo zelo hitro, saj dva stavka nista ravno uporabna. Ravno obratno, pri branju se lahko porodi še več vprašanj. Za pomoč sem vedno na voljo. LP,--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:22, 22. november 2021 (CET) Hvala za obnovo strani! Je prijatelj dodal še nekaj stavkov in slik. Več še sledi... {{nepodpisani|90.157.197.119|08:23, 23. november 2021‎}} :Dva napotka: ne vstavljajta slik iz drugih virov brez dovoljenja (več: [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]) in ustni viri niso dovolj (več: [[Wikipedija:Preverljivost]]). Temu primerno sem članek pospravil, ker je bila stran tudi precej nametana. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 23. november 2021 (CET) == Težave z slikami v infopolju knjiga == Pozdravljen, ponovno jaz, oprosti če ti kaj težim, ampak potrebujem pomoč pri navajanju slik v infopolje knjiga. Pred kratkim sem napisal strani Huda Jama (knjiga) in Titova velika prevara: Kako je Tito zavajal Churchilla in slike se nikakor ne želijo pokazati v infopolju. Podobno težave sem imel na strani Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, kjer se je isto zgodilo. Lahko pogledaš kje je težava? Hvala vnaprej. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:24, 27. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Problem je v starejši tehnologiji, ki zajema vnos slike kot v članku (<nowiki>[[Slika:XXXX.YY|270px]]</nowiki>) in bi ga bilo potrebno posodobiti. Slike nedavnih knjig pa nalagaj lokalno, saj so še vedno avtorsko zaščitene in sam nimaš pravice do distribucije pod licenco CC-BY-SA. Skene sem na Zbirki predlagal za izbris, jih bom pa lokalno še naložil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:11, 28. november 2021 (CET) == Otočec == Vir za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oto%C4%8Dec&curid=124306&diff=5614703&oldid=5614699&diffmode=source novo številko] je bil isti kot za prejšnjo, že naveden: [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ Prebivalstvo po spolu in po starosti, naselja, Slovenija, letno]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:59, 4. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Imaš prav. Sem razveljavil poseg ter hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:40, 4. december 2021 (CET) == Serije na POP TV== Zdravo! Prosil bi Vas, če lahko z dodatnimi info ali pa popravki do sedaj napisanega pomagate oblikovati strani [[Sekirca v med]] ter [[Za hribom]]. Hvala že vnaprej za pomoč :) '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|✉]] 19:45, 4. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Žal ne spremljam serij, tako da z vidika vsebine ne morem ravno pomagati. Lahko pa ti pomagam z vidika Wikipedije. PS: Ni me treba vikati. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:51, 4. december 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Razumem, hvala vseeno. Morda veš kje bi lahko dobil več informacij o takih serijah (poleg IMDB, 24ur.com ..)? Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:53, 4. december 2021 (CET) :::Vir 24ur.com je do produkcij POPTV kot spletni medij pristranski, saj je isto podjetje. To ne pomeni, da je narobe citirati 24ur, vendar v besedilo na wikiju ne spadajo npr. "čudovita vasica na zelenih tratah". Če ne najdeš drugih virov, morda ne zadošča kriterijem [[WP:POM]]. Virov je precej, če pobrskaš po spletu tako kot za Za hribom in Sekirca v med. Ker to ni neka kontroverzna tema, se prag uporabe novičarskih portalov ponavadi malo zniža. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 4. december 2021 (CET) ::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Sem dodal infopolji v oba članka, pa te prosim za pregled. Če bi mi povedal glavne osebe, jih bom tudi dodal. Sem poskusil tudi z vsemi igralci v infopolju; vendar ta nato izgled natlačeno. Hvala vnaprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:18, 4. december 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Najlepša hvala za pomoč. Glavne osebe so pri obeh napisane v okvirčkih ''liki'', morda bi lahko dodala le tiste res glavne osebe (npr. pri Sekirci v med tiste like do Lee Mihevc, ki so res najpomembnejši). Sicer pa je potem to tudi večinoma vse. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:23, 5. december 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Pozdravljen, imam eno hitro vprašanje glede urejanja v Wiki. Ko imaš tabelo in v njej obarvan okvirček, mene zanima, kako lahko pobarvam okvir tako, da bo polovica z eno polovica pa z drugo barvo? Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:55, 5. december 2021 (CET) ::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: To na žalost verjetno ni možno. Ga pa lahko razdeliš s pomočjo {{tl|Diagonal split header}}. Pazi, ugnezdene tabele niso ravno zaželjene (se ji izogibamo, kadar je le mogoče). Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:06, 5. december 2021 (CET) :::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Super, najlepša hvala. Morda uporabim, sicer pa bom pustil kot je. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:27, 5. december 2021 (CET) == Okupacija Javornika == Slika ni s spletne strani Bolha, temveč sem naslovnico fotografirala sama. Kljub temu me zanima, kako fotografije s spleta arhivirati, zato Vas prosim za razlago. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] :{{ping|Tinkarasto}} Z arhiviranjem sem mislil samo v primeru, če bi sliko vzelo kje s spleta. Linke do slik lahko arhiviraš [https://web.archive.org/ tu], navodila za shranjevanje pa [https://help.archive.org/hc/en-us/articles/360001513491-Save-Pages-in-the-Wayback-Machine tu]. Tako bo vir slike viden tudi ko se bo oglas na Bolhi/Amazonu/Ebayu ... iztekel. Če si sliko naredila sama, lahko pod avtorja zraven ilustratorja (če je znan) ali založbe za sliko samo dodaš še <nowiki>{{Own}}</nowiki>. PS: Ni me treba vikati. Če ne bo šlo, me z veseljem kontaktiraš.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:05, 8. december 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala za odgovor. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] == Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937) == When I asked about the deletion of Disney articles, you said that they were too badly translated and would be better off rewritten. So, can they be rewritten? I point to [[Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937)]] as an example because it has been deleted twice, and the second time was one of those vandalism articles by an IP that targets movies like this. But also, I didn't think IPs were allowed to create pages in this Wikipedia, but for some reason so many IPs have been making bad articles that get deleted. My point is, how are they able to create these pages, and shouldn't there be something to stop them? Not just the Disney vandals, other IPs too. I saw the deletion log for example and so many pages are created by IPs as vandalism. But back to the Disney articles, do you know who could rewrite them? I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was created by {{u|Henry3243}}, should it be deleted and recreated from scratch? I believe he too had made some pages that were deleted, but I forgot which ones and maybe not from that account, but from one of the many sockpuppets. However, I sometimes believe that the old history might be worth restoring for historical reasons. Because sometimes, there are good edits from native users, even on deleted pages. Like on Teletubbies as I mentioned before. Finally, I remember on Teletubbies, it used to have an infobox, which could be useful. So, at the very least, could anything (if there is anything) that was on Teletubbies before can be readded to it, even if the old history is not restored? I won't bother making the articles since I would not be able to rewrite enough. But I ask if any user or users might be interested in them. I saw one user (couldn't remember which one) say they were into animated films. Do you know which user that is and if they could create better versions of the articles? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 01:06, 20. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Predloga == Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji. Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET) :: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET) == Izbris strani Belo se pere na devetdeset == Pozdravljeni, zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET) Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev. :PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET) Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET) == Preusmeritve == Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET) ::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET) :::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas‎; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta‎, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET) == Slika RE-51 Triglav == Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}} :{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET) :a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET) ==[[Szczecin]]== Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:53, 23. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET) ::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov. ::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:33, 23. januar 2022 (CET) :::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET) == Koza zate! == [[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]] Na kozo [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET) <br style="clear: both;"/> == Baklava zate! == {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]] |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET) |} ==Josip Agneletto== Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET) ::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET) :::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET) == Flickr == Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih? Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET) :Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET) ::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET) :::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:11, 17. februar 2022 (CET) ::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET) == Ochman == Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman‎|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET) ::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET) :::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET) :::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET) == Priročnik za prečrkovanje == Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET) : {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 26. februar 2022 (CET) ::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET) :::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET) == Brisanje preusmeritev == Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen. *"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje. *"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev. {{br}} Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno) : Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET) == Gibanje svoboda Revert sprememb == Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST) :Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST) == Slike iz revij ali za revije == Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST) ::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:48, 11. maj 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST) ::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:02, 11. maj 2022 (CEST) == Posodobitev člankov ruske invazije == Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST) ::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST) :::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST) ::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:53, 15. julij 2022 (CEST) :::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij. :::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu. :::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 22. julij 2022 (CEST) == Povezava člankov == Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST) ==Oznaka v delu== Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:25, 20. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST) OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:37, 20. julij 2022 (CEST) :Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST) Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:17, 20. julij 2022 (CEST) :Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST) Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:30, 20. julij 2022 (CEST) :Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST) Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:53, 21. julij 2022 (CEST) Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:10, 22. julij 2022 (CEST) :{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST) :::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:15, 22. julij 2022 (CEST) :::Pozdravljen še enkrat. Osnutek bom v glavni imenski prostor prestavil najpozneje do ponedeljka zjutraj, tako da vabljen k urejanju čez vikend. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:52, 22. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom dopolnil jutri dopoldne/zgodaj popoldne. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:20, 22. julij 2022 (CEST) :::Hvala lepa za dodano. Če boš utegnil, bi te prosil še za pregled vsebine, ki sem jo dodal, jutri tekom dneva, ker so viri precej nepregledni in se lahko pri sestavljanju podatkov pojavijo napake. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:21, 24. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom tole postoril jutri, ko bom morda tudi sam še kaj dodal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:45, 24. julij 2022 (CEST) :::Da, odlično. Hvala! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:48, 24. julij 2022 (CEST) == Popravljanje infopolja == V čem si ti zdi izboljšava popravljanja oblike zapisa infopolja? Meni se zdi skrajno nepregledno in je težko popravljat oz. posodabljat. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:14, 27. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Katero infopolje točno? Zadnje čase sem dodajal {{tl|Infopolje Gora}}, {{tl|Infopolje jama}}, {{tl|Infopolje Most}} in {{tl|Infopolje Država}}. Sicer pa sam nisem nič kodno urejal, da bi brisal vrstice ipd. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:57, 27. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]: Ruanda, Meljski most (stari)‎, Karlovški most‎ itd--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:10, 28. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Infopolja sem v vizualnem urejanju izpolnil in ustavil. Nobenega formatiranja zapisa ali karkoli, da pa bi se Wikimedia posodobil, pa ne vem. Vem, kaj te moti, vendar nanj nimam vpliva in niti ne vem kje bi se ga lotil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:27, 28. julij 2022 (CEST) 04tybf5363xv62mvrqfvxbyee162ocb 5724754 5724746 2022-07-28T12:31:41Z Ljuba brank 92351 /* Popravljanje infopolja */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)}} |}{{Konec okvira}} == Vračanje besedila == Prosim, če ne popravljaš besedil v člankih staronizozemskih slikarjev, ki jih za mano popravil profesor umetnostne zgodovine.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:56, 6. december 2020 (CET) :@Ljuba brank Nisem jih jaz, pač pa sem razveljavljal ''slogovne napake'', ki jih je popravljal neznan uporabnik z ip naslovom {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 19:59, 6. december 2020 (CET) Vračal si staro besedilo, ki je bilo manj primerno kot popravljeno uporabnika {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. jaz vem, kdo je za uporabnik. Ne počni tega, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:16, 6. december 2020 (CET) :Zakaj pa potem ip v tem razponu vandalizira wikipedijo? Poglejte si zadnje spremembe. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 20:25, 6. december 2020 (CET) In kaj je bil tukaj po tvojem vandalizem? Izboljšan in strokovno primernejši tekst? Halo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:09, 6. december 2020 (CET) :Nisem mislil vandaliziranja v pravem pomenu. Se opravičujem za vračanje brez predhodnega posvetovanja, to je bila moja pomota. Toda zakaj bi vi tekst naredili težjega za branje (pa sam s tem nimam težav), če je wikipedija enciklopedija za vse? Ne bi se prerekal, toda rad bi izvedel zakaj. Zadnje čase kroži veliko urejanj z enakim začetkom, toda različnim koncem. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:28, 6. december 2020 (CET) Tega komentarja v zadnjem stavku ne razumem. Kar se mojih člankov iz področja umetnostne zgodovine tiče, pa sama prosim za strokovne popravke. Ti pa predlagam da malo poglej uporabnika 193.2.11.205 in 84.20.249.38, gre za istega, ki nemilostno, kljub opozorilu o nepravilnostih, ureja na primer, članek o Slovenskih eksonimih in še več drugih člankov. Pa na videz ni nič narobe, vendar nepravilno piše notranje povezave, jih načrtuje za subjekte, ki najbrž zlepa ne bodo o njih napisani članki, dela seznam eksonimov, ki to niso, itd. Vsekakor premisli, preden popravljaš oziroma vračaš tekst. Je dovolj resnih vandalizmov za popravljat. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:59, 6. december 2020 (CET) :Ljudje, ki ''popravljajo'' wiki z Applovih mac računalnikov ter so nerigstrirani, se namesto IPv4 izpiše računalniški id. Z njim lahko locirajo katerikoli mac na svetu. Sicer sem uporabnik Windowsa, ampak mislim, da je to vzrok drugačnih številk. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:10, 6. december 2020 (CET) ==Viri == Pozdravljeni, lahko prosim nehate z opomniki v profilu Boštjan Gartner? Članek, ki naj bi bil sporen sem izbrisal (čeprav ne vem kako naj 20 let in več stare članke drugače kot tako objavim), spodaj pa je pri povezavah več kot očitno, da gre za živečo in pravo osebo. Nenazadnje jo osebno poznam in spada med kulturno dediščino. Hvala, Luka :{{ping|Lukasnajp}} Prosim, teh opomnikov ne dojemaj kot slabih ali česarkoli. So le rahlo groba sporočila avtorju članka, kaj je še treba postoriti. Predlagam naslednje: Linke prestavi v poglavje /*Zunanje povezave*/. Poizkusi poiskati vsaj nek članek, da bodo tile podatki držali. Stavki ala ''Nekje sem slišal'' ali pa '' Ker to osebo poznam'' niso zadosten vir. S tem te mi drugi ne poskušamo zatreti ali kaj podobnega. Za stil biografij glej [[WP:BIO]]. Hvala za razumevanje. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 13:09, 15. januar 2021 (CET) ==Bazalna lamina== Hvala za urejanje, ampak bazalne lamine sam ne bi dajal med medcelične stike. Pomensko ni najbolj ustrezno in je od sedanjih kategorij najbolj primerna kar histologija. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:26, 17. januar 2021 (CET) ::{{ping|Melaleuca alternifolia}} Resda, da nisem ravno biolog, toda jaz uvod dojamem nekako takole: ''So molekule različnih velikosti, ki se nahajajo med nekaterimi celicami.'' V njem tudi piše ''ki se kasneje nanjo pričrvstijo'' -> tule je verjetno mišljena celična membrana. Včasih bralca, za katerega ni nujno, da je na tem področju izobražen, zanima še več o področju medceličnega prostora in bo kliknil tisto kategorijo. Sicer pa, le čevlje sodi naj čevljar. Upam, da mi ne zameriš. Lp, A0 --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:32, 17. januar 2021 (CET) ::: Ni problema. Vsekakor razumeš pravilno, a gre pri bazalni lamini za (stično) plast iz raznih molekul medceličnine, ki jih sicer v okolico izločajo celice, medtem ko se v medcelične stike uvršča strukturne stike med dvema celicami (iz beljakovin, citoskeletnih elementov itd.). Se mi zdi bolje, da se ne kategorizira po principu ključnih besed, ampak bolj specifično, ker bi drugače bile kategorije res obširne in ne bi več služile svojemu namenu.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:42, 17. januar 2021 (CET) :::: Ja, saj nekako te razumem, mogoče malo preveč drobim na podkategorije. Sicer se pa jaz držim slogana ''Wiki je za vse''. To pomeni, da lahko vsi najdejo nekaj, eni malo manj, eni več. Se ga bom moral oklepati malo manj. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:50, 17. januar 2021 (CET) == V delu == Prosim te, da se v nadalje držiš predloge <nowiki>{{v delu}}</nowiki>. Sicer si v članek o [[Prionailurus viverrinus]] vnašal koristne spremembe, a gre za to, da bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj in bi jaz potem moral znova ročno ponavljati svoja urejanja, da ne bi razveljavljal tvojih. Prav tako sem moral spremembe pogosteje shranjevati, da mi v primeru navzkrižja urejanj ne bi bilo potrebno ponavljati več hkratnih urejanj. Bi bilo bolje, da bi počakal, da odstranim predlogo, ki sem jo dal ravno zaradi te problematike. Sicer pa hvala za popravke. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:21, 26. januar 2021 (CET) :Uh, oprosti za nevšečnosti. Sicer pa ne bom več urejal, ker zadnje čase delam bolj administrativne posege v Wikipodatkih, kategorijah in razveljavljanju. Za nevšečnosti se ti globoko opravičujem. Kako se lahko oddolžim? V bistvu se mi to ni še nikoli zgodilo, te pa popolnoma razumem. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:34, 26. januar 2021 (CET) :: Ničesar ne rabiš skrbet, stvar je že mimo. To sem ti pa napisal zgolj kot dobronamerno opazko, ker se včasih dogajajo takšna nevšečna navzkrižja urejanj. Sicer pa ponavljam, da si vnesel koristne popravke (na razširjenost vrste sem recimo čisto pozabil).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:41, 26. januar 2021 (CET) ::Bom upošteval tvoj nasvet, {{hvala}} za opombo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:18, 26. januar 2021 (CET) Tudi jaz bi te prosil da upoštevaš predlogo "v delu" iz popolnoma enakih razlogov kot so zapisani zgoraj. Sem sicer zelo hvaležen za tvoje urejanje, ampak bi lahko kdaj drugič prišlo do navzkrižja urejanj, kar bi lahko privedlo do nepotrebnih težav. Hvala in lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:12, 30. januar 2021 (CET) :Očitno me je zaneslo in si še nisem vbil v glavo... :( PS.: Tistih 39? kategorij je bilo res malo preveč za našo ''majhno'' wiki. Se opravičujem. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:13, 30. januar 2021 (CET) Tistih kategorij se pred tvojim urejanjem še nisem lotil in če sem čisto iskren, sem malo pozabil na njih :P. Bi jih pa definitivno popravil na koncu, ko bi pregledoval članek. Hvala za urejanje, in ne sekiraj se.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:18, 30. januar 2021 (CET) :Ok, zmenjeno. Upam, da se bom prihodnjič spomnil ''zapovedi'' ;) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 30. januar 2021 (CET) ::{{ping|GeographieMan}} Samo eno vprašanje se mi poraja. Če ti urediš objekt v Wikipodatkih, medtem ko nekdo drug ureja članek, ali je to tudi navzkrižje urejanj? PMM je, saj vnašaš nove podatke, samo na drugi platformi. Ali pač? Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 30. januar 2021 (CET) : Mislim da ni, ker sta to dva različna projekta in nista tako neposredno povezana, kot če dva urejevalca istočasno urejata nek članek. Lahko, da se motim, ampak to se mi še nikoli ni zgodilo. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:48, 30. januar 2021 (CET) ::Najlepša hvala za info. Bom upošteval vajina nasveta! Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:50, 30. januar 2021 (CET) == Prosim za pojasnilo - glede čiščenja == Spoštovani, prosim za pojasnilo glede pripombe, da je potrebno čiščenje članka Anton Žvan. Članek imam namreč odobren s strani profesorja filozofije, slog sem popravila. lp {{nepodpisani|ZaKoPa|30.januar 2021 12:52}} :Mene ne vikati, tukaj se tikamo zaradi vzdušja in kolegialnosti in pod komentarji se podpisujemo z <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri članku je problem v navajanju virov. Surov link, kot je v tvojem članku ni v redu. Vsi taki linki so opravljeni z ''nofollow'', zato s tem ne povzdiguješ članka na linku na vrh iskanja zadetkov. Predloga na vrhu tega ni navedla specifično, ampak prosim jih še ne briši. So le opomin bralcem in urejevalcem (posrednim in neposrednim), da je z člankom nekaj narobe. Za navajanje virov uporabljamo {{tl|Navedi splet}}[[Predloga:Navedi splet|1]], {{tl|Navedi knjigo}}[[Predloga:Navedi knjigo|2]] ipd. Prosim, da tele linke prestavi znotraj <nowiki><ref> </ref></nowiki> keywordov. Za navajanje virov in sklicev glej [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Za stil biografij glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. Hvala za razumevanje. Če je kaj nejasnega, me kar vprašaj. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 30. januar 2021 (CET) ::Poleg tega bi rad pripomnil, da v članek ne sodijo medvrstične zunanje povezave, kot so npr. povezave na spletne strani in druge zadeve. Veliko bolj primerne so [[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)|notranje povezave]] oz. kot je bilo že zgoraj omenjeno medvrstični sklici (več o tem na [[Wikipedija:Navajanje virov]]). Drugače pa pohvale za članek. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 30. januar 2021 (CET) ::{{ping|ZaKoPa}} Sedajle izgleda že kar solidno tudi z viri. Naj samo pridam, da med besedo in sklicem ni presledka. Prav tako je sklic v primeru celotnega stavka za piko. Bi mogoče še pobrskal/a podatke o rojstvu profesorja? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:20, 30. januar 2021 (CET) Hvala za pomoč, bom popravila presledke. Glede datuma rojstva in datuma smrti ni nobenega uradnega podatka - preverjala sem pri njegovih študentih, celo pri sosedi v sosednji hiši.... Imam samo ustni vir. {{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:32}} :Potemtakem je pa res bolje, da je letnica kot nek ustni ''nezanesljiv'' (z stališča Wikipedije) vir. Veliko sreče pri nadaljnjih urejanjih, če imaš vprašanja se lahko obrneš kar name ali pa vprašaš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:34, 30. januar 2021 (CET) Hvala, dobro se imej in ostani zdrav.{{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:35}} :Hvala enako! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 30. januar 2021 (CET) ==[[Grad Idrija]]== Živjo, na preusmeritev, ki si jo predlagal z brisanje, je poveznih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Grad_Idrija prek 300 člankov] (glej {{tl|Gradovi v Sloveniji}}, zato je brez popravljanja povezav ne gre brisati. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 10:57, 31. januar 2021 (CET) :Najprej {{Hvala}}, da si me opozoril. Naj še pridam, da je grad rudniški in ne plemiški (''Gewerkenegg'' pomeni rudniški grad). Me je kot domačina malo zasrbelo pod prsti, saj se v Idriji ne reče ''grad Idrija'' ampak ''grad Gewerkenegg''. Tudi tujcem to povemo. Navkljub svoji ''borni'' funkcionalnosti pa je imel velik vpliv. Legenda pravi, da so Turki prišli vse do [[Dole|Dol]], da bi izropali grad. K sreči je bila v kotlini megla in so se obrnili nazaj. Bi šlo popravljanje povezav z botom? Če ne, lahko tudi na roko, samo bo trajalo. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:06, 31. januar 2021 (CET) ::{{ping|MZaplotnik}} Eno mičkeno vprašanje. Kje lahko najdem teh 300 povezav? Po petih urejenih povezavah za ''grad Idrija'' lahko najdem samo še moj pogovor. Kje lahko najdem tele povezave? Prosim te za pomoč, če le utegneš. Hvala, lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:06, 31. januar 2021 (CET) :Sem spregledal tole vprašanje. Povezave so izginile s posodobitvijo predloge na Wikipodatkih. Ko sem jaz pisal zgornji nasvet, so bile še vidne, spremembe v Wikipodatkih pridejo v veljavo z zamikom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:40, 8. februar 2021 (CET) ::Hvala da si tole uredil. Je pa resnica prišla na plano malo kasneje. V okolici Idrije je bil za časa Oglejskega patriahata grad Idrija, ampak danes ni ne podatkov o tem kje bi bil, niti ostankov. Pmm je tole tako tako, saj so preskenirali celotno pobočje za današnjim gradom zaradi iskanja NUS raket iz WW2. Verjetno bi se nahajal tam, (sicer v kotlini) ampak neposredno zraven vode in umaknjen od toka Idrijce. Dvomim, da bo sploh kdaj članek o tem. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:44, 8. februar 2021 (CET) ==Kandidatura za administratorja== Zdravo, že nekaj časa pridno opravljaš posege, povezane z nadzorom zadnjih sprememb, novimi članki, vandalizmi in podobnimi urejanji, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš izglasovan, ti bodo administratorska orodja olajšala nadaljnje delo. Prosim, sporoči. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:55, 8. februar 2021 (CET) :{{ping|MZaplotnik}} Če imaš občutek, da sem vesten in redu zaslužen, potlej sprejmem. Hvala za predlaganje, ampak mislim, da si ga {{u|Melaleuca alternifolia}} tudi zasluži. Velikokrat je razveljavljal, ko nisem jaz ''visel''. Sem bil zelo presenečen, da nekdo ceni tudi moje delo, navkljub temu, da sem bolj aktiven šele od novembra lani. Najlepša Hvala Ti za predlog.{{Smeško5}}. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 8. februar 2021 (CET) :Sem pravkar pripravil enotedensko glasovanje, srečno pri kandidaturi! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:39, 8. februar 2021 (CET) ::Hvala za pripravo in prijazne želje! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. februar 2021 (CET) ==Uporaben trik pri brisanju neumnosti== Živjo! Pri vandalizmih, kot je [[Benjamin aganovič|tale]], ki je gotovo usmerjem proti realnemu še živečemu osebku, pred brisanjem raje odstrani povzetek urejanja, sicer je vsebina vandalizma prek povzetka brisanja vidna vsakomur, ki klikne na rdečo povezavo brisanega članka. Za zgled premetenega brisanja glej npr. [[Uporabnik:Samson Jansa]] ali [[Legvan]].--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:17, 18. februar 2021 (CET) ::Živjo, že vem, ker sem tole izvedel na tvoji strani. ;) Ampak zadnja brisana stran ni bila usmerjena proti osebku, zato (še) nisem izbrisal povzetka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 18. februar 2021 (CET) == Thank u == Hi! Im an editor of Wikipedia: In Spanish and recently I wrote the article of [[Trujillo (Peru)]], i wanted to thank you for helping me solve the errors that I had, I will continue to contribute more Peruvian content to this wiki. Greetings and hugs! [[Uporabnik:Alexcordovaa|Alexcordovaa]] ([[Uporabniški pogovor:Alexcordovaa|pogovor]]) 19:42, 20. februar 2021 (CET) :Hi, no problem. Thats why we are here, we will fix (most) of grammar errors. Thanks for contributing Peru thematics. We have a few fellow editors that edit such things, but now they (actually she) is focusing on Argentinian themes. BTW, at translation from Spanish to Slovene Google Translate ain't best (and every other, too:( ), so don't hav a hard time with our grammar. Have a nice day and stay safe in these days, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:47, 20. februar 2021 (CET) == Wikipodatki med viri == Pri seznamih osebnosti po občinah piscem naročam, naj navedejo tudi, če so upoštevali Wikipodatke, tako da se ve, kje jih je treba še pregledati in dodati; pred dvema letoma si z Wikipodatki namreč še nismo pomagali. To naj bi pisci storili s stavkom "Upoštevani so bili tudi Wikipodatki.", ne pa kot enoto na seznamu virov. Mogoče bi bilo ta stavek najbolje navesti kar v opombi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:06, 21. februar 2021 (CET) :{{ping|Hladnikm}} Kako to misliš? Ne znam si najbolje predstavljati... Sicer pa je na [[Seznam osebnosti iz Občine Kobarid]] wikipodatke dodala IvanaKočevar in ne jaz. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 21. februar 2021 (CET) ::Poglej, kako sem to pravkar uredil pri Kobaridu. Ivano si namreč opozoril, da Wikipodatki ne smejo biti navedeni med viri. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:36, 21. februar 2021 (CET) :::OK, v redu. Vzamem nazaj. Kako pa bi videl, katere osebe so povezane z wikipodatki? Query? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:38, 21. februar 2021 (CET) ::::Wikipodatki najdejo včasih osebnosti, ki nikjer drugje niso popisane, npr. Italijane, padle pri nas v prvi vojni, ali Slovence, ki so uspeli kje v tujini. Nekaterih med Wikipodatki seveda še ni, ampak nekoč bodo. Starejše sezname bo treba za te osebnosti še posodobiti s pomočjo [[:v:Magistrski seminar 2020#Iskanje po Wikipodatkih|Pinkyjinega skripta]]. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:28, 21. februar 2021 (CET) :::::Zmenjeno, hvala za nasvet! Bom pogledal.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:29, 21. februar 2021 (CET) ::::::{{ping|Hladnikm}} Predlagam pa, da si pogledamo [[Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem]], saj je nekdo dodal imena vseh padlih v 1. in 2. svetovni vojni, kar pa je vprašljivo zaradi [[Wikipedija:Pomembnost]]. Predvsem nekatera poglavja so potrebna predrugačenja. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:32, 21. februar 2021 (CET) ::::::Se strinjam, seznam te občine odstopa od drugih. Seznami padlih so zelo koristni, ker pa o njih nikoli ne bo članka, niso v obliki povezave. Predlagal sem tudi, da so našteti drug za drugim, ne v alinejah. Brisati jih je škoda, ustreznejšega mesta zanje pa v tem trenutku ne vidim. Kaka ideja? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:42, 21. februar 2021 (CET) :::::::Ne zdi se mi fer, da bi samo ta občina imela te spomenike. Potem se jih lahko kar lotimo. Kočevje, Dražgoše, Cerkno, Koroška itd. itd. Potem pridejo še spomeniki rudarjev v Idriji, Trebnjem in Velenju. Pa spomeniki holokavsta v Ljubljani,.... Pa še in še drugih spomenikov (ki jih je sigurno vsaj 10 na občino). Preveč dela. Tudi matematično ni računice, če predpostavimo, da je 10 spomenikov na občino je to 2120 spomenikov za obdelat. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 21. februar 2021 (CET) No, nekje je treba začeti. V Zbirki je po zgledu drugih nacij kategorija za spomenike po občinah že pripravljena, v drugih državah imajo marsikaj že lepo zastavljeno, judovski spotikavci so zgledno popisani celo v Sloveniji ([[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia]], [[Tlakovec spomina]]). Vseh slovenskih spomenikov je seveda krepko več kot 2120 (samo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih je na Geopediji trenutno 6100]), vendar za zbirko zaradi avtorskih pravic vsi ne pridejo v poštev. Na Wikipediji so spomeniki trenutno v obliki poglavij znotraj gesel o posameznih krajih, mogoče je to najustreznejše mesto tudi za imena padlih v obeh vojnah, zraven imen znamenitih rojakov, ki imajo v kraju svoj nagrobnik in jih članki radi naštevajo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:06, 21. februar 2021 (CET) :{{ping|Hladnikm}} OK, sem malo premislil. Če uporabimo skript, je še vedno možnost, da kakšna oseba izpade iz dodajanja. Predlagam, da opozorimo udeležence, naj pogledajo tudi na občinske strani in lokalne vire, saj ti pokrivajo marsikaj, kar regijski/nacionalni ne. Sicer je to stvar presoje, ampak če že damo vse padle partizane na seznam, je potrebno dodati tudi tiste, ki na neki nacionalni ravni še niso bili omenjeni, pa so za kraj vseeno pomembni (in niti ni nujno, da so že v Wikipodatkih). Drugo vprašanje, ki se mi poraja je, če že dodamo vse partizane, domobrance itd. ipd., kaj pa vse kostnice (v Kobaridu, Oslavje, Tolmin, Mokronog)? Če me spomin ne vara, je samo v Kobariški kostnici pokopanih ~7000 vojakov. Kaj pa s temi? ::Meni se zdi smiselno, da se ustvarijo podstrani za te spomenike. Npr. ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno'' in njena podstran ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno/Partizanski spomeniki'', seveda z ustrezno povezavo. Tako bi mogoče lahko dodali v glavni seznam vse komisarje in heroje, v podstrani pa ostale. Tudi z vidika logistike bi bilo pmm lažje. Komentarji? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 22. februar 2021 (CET) ::Saj iz občinskih virov že ves čas izhajajo, eni bolj drugi manj natančno. Nekatere občine nimajo tako rekoč nič, druge ogromno. Wikipodatki rastejo, zato bodo čez nekaj let pokazali nove osebnosti. Nenavadno je, da država žrtve obeh vojn popisuje šele zdaj in si pri tem pomaga tudi z imeni na vaških nagrobnikih, ki jih evidentiramo na Geopediji. Gotovo bo vse to nekoč zbrano in v taki ali drugačni obliki povzeto tudi na Wikipediji. Ja, za golo naštevanje enciklopedično neuporabnih imen mrtvih so podstrani dobra ideja. Nerodno pri podstraneh je le to, da podatke na njih najdeš šele z zahtevnim iskanjem in so za navadne občane, ki iščejo svoje padle prednike, zato tako rekoč nedostopni. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:07, 22. februar 2021 (CET) :::Za podstrani bi naredili slednje. ''V Občini Cerkno je x partizanskih spomenikov, od tega y partizanskih.'' Nato bi na glavni strani našteli komisarje, generale, heroje ipd oz. najbolj poznane. Nad ta odstavek pa bi pridali še ''Za polni seznam partizanskih spomenikov glej: Seznam osebnosti iz Občeine Cerkno/Partizanski spomeniki.'' Mogoče tudi dodamo, kje so ti spomeniki, pa koliko je kostnic, vojaških pokopališč ipd. Verjetno bi se dalo za to zaprositi bota, saj je tekst večidel enak, le kvantitete so mrd. različne. Če se že napajajo tudi z lokalnimi viri, se jih potem tudi dodaja v Wikipodatke? Če ne, je to škoda. Saj se podatki čez čas izboljšajo, mdr. tudi samo nujni parametri (instanca, subclass, country, birth date, death date, birth place, death place, occupation, nationality). LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 22. februar 2021 (CET) == Javna last == Če je v ZDA tekst sklica v javni lasti, ali je tudi pri nas? Sprašujem, saj je v mojem [[Uporabnik:A09090091/Perseverance (rover)|peskovniku]] večina Nasinih sklicev v javni lasti. Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:03, 25. februar 2021 (CET) :Je. Po ameriški zakononodaji so vsa (službena) dela zveznih uslužbencev v javni lasti in to ni omejeno na teritorij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:53, 28. februar 2021 (CET) == Seznam za izbris == Malo ustaviva konje; najini komentarji sodijo na podstrani in ne na glavno stran. --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) :{{ping|Ježofska}} Joj, nisem opazil. Bi pa predlagal, da nadaljujeva. Če ne bi glasovala, bi tole viselo še do .... Bom pa sedaj brisane predloge prestavil v arhiv. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 27. februar 2021 (CET) :Seveda, vendar z redom in smislom. Predlogi večinoma povsem upravičeni, vendar menim, da je dobro določene komentarje zamenjati z nepristranskimi, npr. [[Wikipedija:Pomembnost|Nepomembnost,]] saj gre za resnične ljudi, ki so jih njihovi oboževalci ali pa sovražniki nespretno objavili tukaj, in so čustva lahko zelo prizadeta.--[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 20:06, 27. februar 2021 (CET) ::Jap, seveda. Se mi zdi smiselno, da zamenjamo "izpade" uporabnika ZimskoSonce. Ko končamo, naj se stari izpraznijo in prestavijo v arhiv. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:08, 27. februar 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]<nowiki> Uredila sem vse pogovorne strani, skrila žaljivke in opise zamenjala z nevtralnimi izrazi. Nejasne članke sem pustila in jih komentirala. --~~~</nowiki> [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 23:36, 27. februar 2021 (CET) == Hvala! == Thank you so much!! You are all welcome in the videos so we can get to know more of your country, people and language in Catalonia! Take real care! Have a wonderful Sunday! Feel free to reach any time, Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:38, 28. februar 2021 (CET) :{{ping|Capsot}} Sure, you can always ask for help ;) Sadly, I personally cannot guarantee response in shape of video, but a big congrats still comes from me (and others probably too). If you have interest in our country and people, we are always on reach. <s>Not to be rude, but I see title of our chatting as "Prosim!". This means "please". Did you mean "hvala" ⇒ "thanks"?</s> Don't have a hard time with our grammar, because Google translates very badly to Slovene. :Stay safe in these covid times. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 28. februar 2021 (CET) :: Stay safe too! And hvala! again. I got wrong I took it from a previous message, and doing too many things at a time... and realized after a short while it couldn't mean 'thank you' but 'please' (I can speak a very basic Ukrainian so I can understand some words of your language but well "hvala" is quite different from "dyakuyu"...). I am interested in every language but have not enough time to learn them all. I hope I can get to visit your lovely country some day when things improve. I wish you all your people all the best. And many thanks/hvala again! You can also count on me and parts of the Catalan community. Let's hope we can all get out of this sad life soon and get rid of the virus some time soon! You are a great person, it's a pleasure to get to know you at least virtually! :) Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:52, 28. februar 2021 (CET) :: Spasiba (russian lang.). And we had 19th anniversary 2 days ago. One more year; i don't know, maybe we ask your community for a short video ;) S uvazheniyem, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:06, 28. februar 2021 (CET) == Kategorije == Pozdrav! Rad bi te opomnil, da je tako kot članke in predloge tudi kategorije potrebno povezati na Wikipodatke, najlažje tako, da na levi strani spodaj klikneš "Dodaj povezave" ter tam nato izbereš recimo :enwiki ter nato ime kategorije v angleščini. Recimo Kategorija:Generacije lovskih letal se poveže na Category:Jet fighter generations. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:59, 3. marec 2021 (CET) :Najlepša hvala za povezovanje; bi jih tudi jaz, samo si jih ti prej. 🤗 LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:02, 3. marec 2021 (CET) == STAGE == Pozdravljen, v člankih posameznih statističnih regij je tudi poglavje statistična regija v sliki: STAGE. Poglavje je obstajalo že do zdaj, jaz želim samo posodobiti podatke/sliko z novejšimi. Poglavje se mi zdi primerno pri posamezni regiji, da lahko uporabniki še dodatno pobrskajo za dodatnimi podatki o posamezni regiji. Zdi se mi, da članku doda vrednost in da je zanimivo za bralce ter da je tako tudi bolj vidno, kot če bi bil članek posebej. Rada bi vrnila poglavje nazaj, hvala. ([[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 11:00, 12. marec 2021 (CET)) :{{ping|Podatkisozakon}} Besedilo v taki obliki, ki je, mimogrede opisovalo program sam, nima neke posebne vrednosti za statistično regijo. Mogoče bi ga bilo boljše dati v članek o statističnih regijah, kjer piše o splošnih podatkih. Tisti link pa se lahko doda v Zunanje povezave, ampak na glavno stran Stage-a in ne na neki specifičen filter. Sploh pa taki stavki: "''v njem najdete vse...''" ne sodijo v članek, saj nismo reklama ampak enciklopedija. Četudi je to državni projekt, takih besedil ne pišemo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:19, 12. marec 2021 (CET) Pozdravljeni, izbrisali ste dokumente v tekstu in navedli, da naj se navedejo kot vir. Dokumenti niso vir besedila, ki je napisano nad tem, ampak gre za podrobnejša pojasnila. --[[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 14:49, 29. marec 2021 (CEST) :Kot sem ti že odgovoril zgoraj, vsaka povezava ni "dobrodošla". Pri tem se ne bomo sklicevali na vsak akt, zakon, vladno brošuro ipd. Če so ti dostopni z Sursovega portala, dodaj link tja; če ne pa v /*Zunanje povezave*/. Poleg tega pa Wikipedija ni pravniški, električarski, zdravniški ipd. priročnik in glej [[WP:NI]]. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:13, 29. marec 2021 (CEST) == Falus == Pri članku ''Falus'' sem ti napisala da zbriši nepotrebno opombo in navedla zakaj. Prosim, da se pri člankih iz umetnostne zgodovine oziroma umetnosti vendarle poskušaš omejiti s pripombami, ki niso v skladu z vsebino ali gre za prevod iz prvenstveno angleških člankov, ki pripomb o spornosti nimajo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:50, 17. marec 2021 (CET) :{{ping|Ljuba brank}} Gre za opozorilo, naj urejevalci ne odstranjujejo slik. Tole ni moja kritika, je samo opozorilo urejevalcem. Wikipedija je za vse, tako lahko berejo vsi bralci. Vendar pa so ti bralci različnih mnenj in verovanj. Tudi slike falusa, četudi je to umetniška upodobitev, so filtrirane. Taka predloga je le opozorilna in ne vzdrževalna (da je s člankom nekaj narobe). Sicer pa tole ni moj izum, ampak je tudi na angleški Wikipediji. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:10, 17. marec 2021 (CET) Razumem in upam, da boš v članku ''Penis'' in podobni tudi vstavil to pripombo, tam se je pa pisec zelo potrudil s slikami.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:08, 17. marec 2021 (CET) :Seveda, nisem jih še čisto prečesal. Sicer sem pa ga nalepil že včeraj --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 17. marec 2021 (CET) == Moje strani == Pozdravljeni, ali bi lahko, ko boste imeli časa, pregledali moje strani: [[Quo Vadis, Aida?]], [[Bosanski Petrovac]], [[Bosanska Krupa]], [[Jablaničko jezero]], [[Breza, Bosna in Hercegovina]]. Hvala in lep pozdrav! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 11:39, 17. marec 2021 (CET) :{{ping|Arnel}} Seveda jih lahko, edinole bo malo trajalo. Ko bom imel čas, bo to v redu? Sicer pa je slog za silo OK, toda pri prevajanju ne uporabljal Google Translata, ki na področju slovenščine ni najboljši, prav tako vrstni red stavčnih členov. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 17. marec 2021 (CET) ::Seveda, nikamor se nam ne mudi. Hvala na mnenju. --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 12:00, 17. marec 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Arnel|Arnel]]: Malo je trajalo, vendar je sedaj {{opravljeno}}. PS: V prihodnje zraven letnic ne piši pik, ker je to v slovenščini števnik (1. - prvi). LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 31. marec 2021 (CEST) ::::Tega pa nisem vedel. Hvala! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 18:37, 31. marec 2021 (CEST) == Medičejci == Ne strinjam se, da si popravljal imena predstavnikov rodbine Medičejcev. V slovenskih leksikonih, tudi v FRAN-u in tudi v krogu umetnostnih zgodovinarjev velja da so to Medičejci in ne de' Medici, kot se zapiše v italijanščini. Predlagam da vrneš zapise in jih uskladiš s članki, kar zdaj ni primer. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:39, 22. marec 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Imam osnutek rodovnika v peskovniku. Če mi uspe izdelati starejšo vejo, bo to kar dosežek. Bom pa popravil; čeprav sem se pa komaj spomnil, saj je to urejanje bilo 7. decembra, ko sem bil še dokaj "nov". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 22. marec 2021 (CET) Kakorkoli in čimprej - uporabljaj izraz Medičejci, Medičejski in ne de' Medici.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:19, 22. marec 2021 (CET) :Bom popravil, da ne bo prišlo do nekonsistentnosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:30, 22. marec 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sicer se pa vsi linkani članki vežejo na članke z napačnim naslovom. Potreben bo premik. Premaknem vse de' Medici na Medičejski/Medičejska? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:41, 22. marec 2021 (CET) Pozdravljen. Vidim, da se trenutno ukvarjaš tudi s člankom o Medičejcih, pa bi rad dodal par pripomb. Kot prvo, prosim popravi geslo ''narodnost'' v wikipodatkih (ali ne vem točno kje in kako), da ne bo v začetnem infoboxu pisalo »italijanska«, saj Italija takrat ni obstajala. Na ozemlju današnje Italije je pred letom 1861 obstajala le množica manjših samostojnih državic, od katerih je bila Florentinska republika gotovo ena najpomembnejših. Druga pripomba zadeva sam priimek ''de' Medici'', o čemer sem že povedal svoje mnenje, ki pa ni dobilo veliko pozornosti. Zato ti tukaj ponovim, kar sem svoj čas napisal drugemu uporabniku, in te vljudno prosim za mnenje: "Morda bi treba bolje preudariti, kdaj Medici prevedemo v Medičejski. Če recimo upravičeno prevedemo Antonio da Padova v Anton Padovanski (ker je smisel prilastka ''ki je živel v Padovi''), ni vedno umestno, da de Medici postane Medičejski – in sicer iz slovnično-pomenskega vidika. Ko govorimo o npr politiki ali mestu ali navadah, je čisto prav medičejski, vendar ni prav, da sam priimek spremenimo. Spreminjanje priimkov nas Primorce preveč spominja na predvojne dogodke. Zato bi predlagal, da se medičejski (z malo začetnico seveda) uporablja le v pomenu ''ki pripada ali zadeva družino de Medici'', nikakor pa ne takrat, ko označuje priimek osebe (torej ne Katarina Medičejska, temveč Katarina de Medici ipd). Mislim, da je stvar vredna pogovora in širšega soglasja občestva." --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 23. marec 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]] To na kaj te spominja spreminjanje priimkov žal tukaj ne velja. Za nekatere (zelo majhen delež) je bil Hitler bog i batina, za velikooo večino drugih pa psihopat in vojni zločinec,.... Tako bi imeli urejevalske vojne na večih člankih, česar pa si tukaj ne želimo. Sicer pa ne vem, zakaj te to moti. Npr. družina Savoia, so vsi poslovenjeni v Janez Savojski. Konec koncev, tukaj ne pišemo iz glave, ampak kaj je uveljavljeno v slovenščini, kar pa spreminja SAZU & drugi. Ob (morebitni) spremembi slovarjev bomo pa spremenili. Nisem jaz tisti, ki bo sodil kako, kdaj in zakaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:47, 23. marec 2021 (CET) ::Hvala za izredno konstruktiven odgovor na mojo slovnično-pomensko pripombo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:57, 24. marec 2021 (CET) '''Spoštovana A09090091 in Radek.''' Vprašala sem go. dr. Dobrovoljčevo na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dobila takle odgovor, ki upam pojasnjuje problem: Z vidika aktualnih (SP 2001) in tudi prenavljajoči se pravopisnih pravil, ki so pravkar v javni razpravi na portalu Fran (tule: [https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzemanje_beseda_zveza]), pri slednjih v členu 22 lahko preberete: Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4555454/habsburzan]). S te perspektive naj komentiram vse tri različice še drugače: ko govorimo o (bolj ali manj vidnih) osebnostih iz zgodovine, ki so pripadniki rodbine, ki nosi priimek Medici oziroma de' Medici, priimek podomačimo v skupno množinsko ime Medičejci. Imena plemiških, vladarskih in drugih zgodovinsko znanih rodbin po slovenskem pravopisu podomačimo (podobno Babenberžani, Habsburžani, Borgijci ...). Enako velja tudi za pripadnike – iz množinske oblike tvorimo bodisi samostalniški (Katarina Medičejka) ali pridevniški stalni pridevek k imenu (Katarina Medičejska). Med obema podomačenima variantama se odločamo glede na ustaljenost v rabi. Npr. Borgijci so pogosteje samostalniški, medtem ko so Andeški le pridevniški. Pomembna je tudi pozicija imena: – Če govorimo o stalnem pridevku, ki je v funkciji današnjega priimka, torej je za imenom, je ta načeloma pridevniški: Katarina Medičejska, Maksimilijan Habsburški npr.: Druga žena francoskega kralja Henrika IV. Marija Medičejska je pri krstu enega svojih otrok nosila obleko z 32 tisoč biseri in tri tisoč diamanti. – Če uporabljamo ime pripadnika rodbine samostojno ali pa pred imenom, je pogosteje uporabljena samostalniška oblika, npr.: Ko je poslednja Medičejka, Anna Maria Luisa, leta 1737 zbirko podarila, je določila, da mora ta za vedno ostati v Firencah in biti za vedno dostopna občinstvu. Seveda se bi vedno našle tudi kake izjeme, še zlasti to velja za tiste stalne pridevke, ki se nanašajo na individualno lastnost posameznika, npr. Magnus Zakonodajalec (< Magnus Lagabøter) ali Friderik Rdečebradec (< Federico Barbarossa). '''Pa še glede velike oziroma male začetnice pri dodatkih imen, kar tudi ne uporabljamo dosledno:''' Glede pojasnjevalnih dodatkov, ki označujejo rodovno pripadnost, v poglavju o Veliki in mali začetnici ([https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica#s-3-3]), člen 117, predlagamo takole pravilo: Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems; b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin. V razdelku »Posebnost« opozarjamo tudi na primere, ko je dodatek o rodovni pripadnosti prerasel v stalni pridevek: Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:14, 24. marec 2021 (CET) :Bom premaknil še vse ostale de' Medici. Sedaj je le še vprašanje, ali je ''Katarina Medičejka'' ali ''Katarina Medičejska''? Jaz sem bolj za drugo... Hvala za poizvedovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:04, 24. marec 2021 (CET) Vsekakor Katarina Medičejska - tako je uveljavljeno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:19, 24. marec 2021 (CET) ::'''Spoštovana Ljuba Brank in A09090091''' ::No, me veseli, da je stvar razčiščena. Upam, da vama to ni bilo preveč težavno brez ponavljanja osebnih napadov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:39, 25. marec 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Prestavljanje je opravljeno, uvodi pa popravljeni. Sedaj je potrebno edinole še odpraviti nedoslednosti v besedilu. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:55, 26. marec 2021 (CET) == Skrivanje redakcij == [[Edvard Rusjan]] se verjetno ne bo obračal v grobu, če ga anonimen vandal označi za geja, zato se ne rabiš truditi s skrivanjem takih redakcij – namen spreminjanja vidnosti je odstranjevanje informacij, ki bi koga lahko prizadele ali mu škodovale, in ne cenzuriranje vsake kletvice. Tudi dodatkov tipa "Jure je prašič" ni treba skrivati, drugače pa bi bilo na primer z "Jure Novak je prašič". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:45, 29. marec 2021 (CEST) :Se trudim ohranit članke čiste, tako kot verjetno vsi "vestni". Če sem s tem kršil norme izbrisa redakcij, bom pa prenehal. ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:50, 29. marec 2021 (CEST) :''Pas trop de zèle'' - malo manj zagreto kot je pravil Talleyrand. Če te prsti srbijo (mogoče napačen občutek), pomaga recimo sodelovanje pri pomladi 2021. - sem in tja, toliko da imam par sekund časa, da napišem <nowiki>[[bk|prosim v smeti}}</nowiki> za kako zatipkano stran. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:28, 29. marec 2021 (CEST) ::Mah, zaenkrat še uživam, dokler lahko. Vi kar pišite, jaz bom pa čistil vandalizem. Pri Wikipomladi je pa problem, da ni Nemčije. Moj cilj za naslednji par let je vsi članki iz predloge {{tl|Heinkel aircraft}}. Itak me vi deklasirate po številu člankov (mojih 16 proti 80 za to leto). Tako da bolj RIP... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:38, 29. marec 2021 (CEST) :: malo pozno - z muftijem sem mislil Yerpa (z nekaj ironije). Brez zamere in hvala za nazaj in za naprej;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:00, 9. april 2021 (CEST) :::No problemo ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:25, 9. april 2021 (CEST) == Navigacijske predloge == Na dnu članka naj bi bile vključene (samo) tiste navigacijske predloge, ki vsebujejo povezavo na ta članek. Če ne se navigacija malo zmede in hitro se namnožijo take predloge. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:20, 31. marec 2021 (CEST) :No, ampak XX. vlada naj bi pa imela predlogo {{tl|VladaSLO}}. Ali ni to logično, če predloga povezuje specifične vlade z splošno zgradbo slovenske vlade? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:23, 31. marec 2021 (CEST) ::[[Vlada Republike Slovenije]] jo ima. Večina specifičnih vlad za začetek ni imela sedanjih ministrstev in drugih organov, ki so našteti v predlogi. Pa po zelo podobni logiki lahko tlačimo noter tudi predlogo {{tl|Slovenija}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:26, 31. marec 2021 (CEST) :::Jaz bi (če bi bil neizkušen) iskal podatke, bi rajši videl več mest za povezavo na to-in-ono kot neko iskanje. Pa tudi [[Vlada Republike Slovenije]] nima (še) {{tl|Vlada RS}}. Slovenije pa ne bi notri tlačil, ker bi jo potem lahko dali na vsakega Slovenca in z Slovenijo povezano temo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:33, 31. marec 2021 (CEST) ::::Za preglednost in logičnost gre. Bralca bo zmedlo, če bo (recimo) v članku [[2. vlada Republike Slovenije]] povezava na [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije]], ker ta vlada tega ministrstva sploh ni imela. Glede na spreminjajočo se naravo bi bilo bolj smiselno dopolniti predloge iz serije "XVladaSLO" s povezavami na ministrstva. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:46, 31. marec 2021 (CEST) :::::Mogoče res, vendar dokler tega nimamo se mi zdi soliden približek. Če se strinjaš, zaenkrat ne bom vračal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:52, 31. marec 2021 (CEST) ::::::Strinjam se ne čisto, nisem pa dovolj proti, da bi ti šel razveljavljat. Samo ne pretiravat v bodoče, ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:43, 31. marec 2021 (CEST) :::::::Brez skrbi, ne bom pretiraval. Se pa tudi javim za popravljanje, ko bodo omenjane predloge narejene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:03, 31. marec 2021 (CEST) == Hitenje s popravljanjem člankov == Ali lahko prosim, da malo umiriš konje in ne vpadaš v članek takoj ko ga shranim. Rada bi ga v miru dokončala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:00, 1. april 2021 (CEST) :Katerega misliš? Če misliš kategorije, sem ti odstranil ''Gotska arhitektura v Avstriji'', ker se mi zdi, da ta nima prav veliko veze z ''Gotika v'' ''Belorusiji.'' '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:04, 1. april 2021 (CEST) == Ni čisto vsaka izjava za v članek == :pmm ni čisto vsaka njegova izjava za v članek Pozdravljen, se strinjam, da generalno ni vsaka izjava za v članek. Samo, tisti dve, ki si mi jih izbrisal, sta pa po moji presoji in po presoji strokovnih javnih uslužbencev na rtvju bili! Ena izjava je bila '''izjava dneva na rtvslo.si''' - že zaradi tega je pomembna, ker ne pride pač vsaka izjava za izjavo dneva na rtvslo. Druga '''izjava je bila pa povsem v kontekstu predmetne zadeve''', t.j. športnikove interpretacije največjega škandala v zgodovini slo skokov. Zaradi tega je pomembna tudi za športnikovo biografijo. Mimo tega dogodka in športnikove interpretacije le-tega pač ne bo šla nobena zgodovinska analiza skokov na slovenskem od lanskega SP dalje. Ker gre za izjavi, ki so ju izbrali novinarji in potrdili uredniki nacionalnega tv programa (strokovnjaki za predmetno področje), res ne vem, če '''je tvoja presoja kaj bolj kompetentna od omenjenih dveh nivojev presoje?''' V biografije ljudi (ne glede na področja) štejejo tudi izjave - še zlasti če gredo skozi sito relevantnosti pri nacionalni televiziji za specializirano predmetno področje. --[[Uporabnik:Userreiheforum|Userreiheforum]] ([[Uporabniški pogovor:Userreiheforum|pogovor]]) 13:39, 2. april 2021 (CEST) :Ker si to vprašanje naslovil direktno name, ti bom odgovoril za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477151&oldid=5477077&diffmode=source tole] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477152&oldid=5477151&diffmode=source tole] redakcijo strani. Prvo kot prvo naj ti povem, da tukaj izbranost ali neko rankiranje izjave na rtvslo nima neke veze ali kakršne koli vplivnosti na pojavnost v članku. Tukaj so pravila Wikipedije in ne pravila izjav na rtvslo. Žal. Te izjave naj gredo v drug projekt, mdr. [[Wikiquote|sl:Wikinavedek]]. Sploh pa izjava v razdelku ''Zanimivost'' je dokaj ''banalna'' (mogoče ni ravno pravi izraz). Zamisli si, da bi citirali in vključevali vse izjave nogometašev (npr. ''Srce smo pustili na igrišču''), ker te ne prinesejo neke vsebinskosti članku (za več podrobnosti glej [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]]). :Za drugo izjavo pa je prav tako zelo podoben kriterij. Vsak "poraženec" oz. nekdo ki je bil v nekem trenutku v slabi formi, morali ipd. bo izjavil nekaj podobnega kot Timi. Vseeno se mi nekako ne zdi smiselno vključevati v članek. Bistveno bolj pomembno bi bilo, če bi Timi izjavil, da je zaradi izključitve padel v depresijo. Tako bi pa lahko vključili, vendar ne v obliki neposrednega citata. Konec koncev, bi lahko vse biografije imeli samo iz citatov drugih o osebi, pa bi bilo zadoščeno; vendar pa to ni smisel Wikipedije. Za vključevanje glej [[Wikipedija:Nepristranskost|Wikipedija:Nepristranskost#Preprosta opredelitev]]. :Čeprav te je mogoče iskanje teh citatov in moje naknadno izključevanje potrlo, si zapomni [[Wikipedija:Bodite pogumni]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:39, 2. april 2021 (CEST) == Najlepše pesmi == Lahko zbrišeš oz. združiš [[Najlepše pesmi (singl)]] v stran [[Najlepše pesmi]]. Kot prvo skladba ni bila nikoli izdana kot single in ta termin (opis) se ne uporablja niti na angleški wikipedii. Kot drugo obstaja samo eno geslo in sicer pesem iz leta 1983 in je dodaten opis nepotreben (navlaka), istoimenski album pa je bil izdan leta 1997. Če gre za istoimensko pesem in album, se prvi pusti ime drugi pa doda. Hvala! [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:23, 8. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] Torej če te prav razumem, izbrišem [[Najlepše pesmi (singl)]], saj v tej obliki ni nikoli obstajala? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:30, 8. april 2021 (CEST) ::In pa še: Sodeč po povzetkih urejanja so ''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' tudi za izbris? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. april 2021 (CEST) :::Točno tako! Pa tudi če bi bila izdana kot single (kot so naprimer "Dan ljubezni", "Želim si na Jamajko"...) se ne piše da je single. Obstajata samo po dve gesli: "Zelena je moja dolina" in Zelena je moja dolina (album)... itd za vse naštete, zato vsi ko omenimo recimo "Dan ljubezni", najprej pomislimo na komad, šele nato na istoimenski album. Vsaj tri gesla (stvari) z istim imenom bi morale obstajati, da bi dajal v oklepaj dodaten opis. Članki so bili ustvarjeni že +10 let nazaj, kolikor vidim pa tudi na angleški wikipedii, ki je zlati standard, pri samo dveh istoimenskih geslih uporabljajo dodaten opis samo za album. Če je komadov, filmov, krajev z istim imenom več se zaradi razločitve v oklepaj napiše dodaten opis. Zato ni nobene potrebe po dodatni razlagi (opisu). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:05, 8. april 2021 (CEST) ::::''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' niso za izbris samo za preumsmeritev oziroma združitev v brez dodatnega opisa. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 8. april 2021 (CEST) :::::{{opravljeno}}. Naslednjič lahko na stran napišeš kar {{tl|bk}} (za hitri izbris). Ostale 3 bom pa pustil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:16, 8. april 2021 (CEST) :::::::Odlično! Well Done! Še en tak primer je recimo [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] ki se mora zbrisat/združit v [[Želim si na Jamajko]]. Tale @[[Uporabnik:dhmo|dhmo]] je kolikor vidim celo vrsto slovenskih singlov poimenoval dvojno (z tistim na B-strani vred), kar je zgrešeno, na angleški wiki ni noben single poimenovan z obema naslovoma. Kot sem že pisal včeraj ali kdaj, na enem singlu/mali plošči se nahajata recimo "We Are the Champions" (A-stran) in "We Will Rock You" (B-stran) pa imata vsak svojo stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:35, 8. april 2021 (CEST) ::::::::Katera je pa prava naslovnica tega albuma? Na [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] je drugačna od tiste na [[Želim si na Jamajko]] in pri prvem je vse isto razen seznama skladb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 8. april 2021 (CEST) :::::::::Ja, saj pravim, @dhmo je to delal po svoje, to je pobral tu na [https://www.discogs.com/Gu-Gu-%C5%BDelim-Si-Na-Jamajko-Aero-Bik/release/2948474 discogs], poleg tega je on te "svoje" single strani ustvarjal leta kasneje kot so bile ustvarjene že prej vse omenjene. Če pogledaš na starih vinilkah (malih single ploščah) res običajno pišeta naslova obeh skladb z A in B strani, a kot rečeno, če gledaš na tisoče singlov na angleški wikipedii nikjer v naslovu nista naslovljena oba komada, saj ti na vrhu v infoboxu piše katera pesem je na A ali B stran. Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:51, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::Zmenjeno. Sam nimam preveč pojma o glasbi (razen tega da jo rad poslušam), vendar za tehnikalije me lahko vedno prosiš za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:53, 8. april 2021 (CEST) ::::Velja! Jaz vsebina, ti tehnikalije. Da malo razložim, vsi recimo poznamo "Želim si na Jamajko", uspešnica/evergreen, ki je zaznamovala slovensko glasbo, po drugi strani je "Aero-bik" povsem neznana nepomebna skladba, ki je ne pozna verjetno niti 1% Slovencev (če bi bila tudi ta uspešnica, bi imela tukaj gor svojo posebno stran), gor je samo toliko da zapolni B-stran plošče in takšna je bila praksa pri nas kot v anglosaksonskem svetu, kjer je to zelo razvito. Naj povem da so se singlice izdajale na vinilkah (7" inčnih malih ploščah) in na CDjih, recimo na kasetah pa se singlice niso nikoli izdajale. Potem imaš še: :::::* LP longplay (12" inčne velike plošče), na katerih so izdajali albume, na vsaki strani 5-6 komadov :::::* EP extended play (nekaj vmes med singlom (daljši) in albumom (krajši), oranžni infobox, na vsaki strani samo po 2-3 komadi) [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:06, 8. april 2021 (CEST) :::::Čeprav po tvoji logiki pomembnosti bi jaz osebno pustil in ''We are the champions'' kot ''We will rock you''. Obe sta zelo znani. Včasih je boljše, če gremo po kmečki pameti. En dober primer (ki je bil predebatiran nedavno) je, da je ZDA angleščina uradni jezik samo de facto. Večina ljudi ve, da je to uradni jezik, manj jih pa ve da je le de facto. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 8. april 2021 (CEST) ::::::Jaz saj ravno to razlagam cel čas, čeprav gre za skladbi z istega singla z A in B strani male plošče, imata vsak svoj stran, @dhmo pa pa bi tole zapisal kar kot eno stran takole skupaj "''We are the champions / We will rock you''" (namesto vsako posebej). Naprimer "Aero - bik" je v tem primeru nepomemben in tu nima svojega mesta, povsem dovolj je, da je komad omenjen v infoboxu kot B-stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:30, 8. april 2021 (CEST) :::::::Aja, ups. Bolj kot sem bral, bolj sem na koncu zgrešil tvoje bistvo. Ja, se popolnoma strinjam (in sedaj upam, da sva "na isti frekvenci") '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:32, 8. april 2021 (CEST) ::::::::No problemos. Angleško wikipedijo pa omenjam za standard, ker ima daleč največ gesel, daleč največ ogledov, daleč največ administratorjev, daleč najbolj urejene, dodelane in source-ane strani, vsi jeziki sledijo angleški tako po vsebini kot po izgledu in formi. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:35, 8. april 2021 (CEST) :::::::::Ja, čeprav pa "nočemo" pa njihove birokracije (ne to, da je slaba, ampak jo je veliko). AfC, AfD, ...; mi se pa vse zmenimo na pogovornih straneh in Pod Lipo. V nekaterih sistemih je verjetno dobro, čeprav je pa to nemogoče skalirati na "majhne" (proti enwiki) wikipedije in sorodne wikiprojekte. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::Birokracijo res imajo, jih je pa tudi 10000x več in vse to sfolgajo pokrit, saj angleško odlično obvlada skoraj milijarda ljudi, pa še veliko tako naspol. Imajo preko 1000 administratorjev, 342,000 rednih urejevalcev in 95 milijonov registriranih uporabnikov. Problem slovenske wikipedije premalo rednih urejevalcev, sicer pa več glav več ve. Dobro stran je to da se tu in drugod po svetu lahko zberejo iz različnih področij, nekdo do potankosti obvlada neko tematiko/področje (šport, glasba, zgodovina...), drugi so marljivi in veliko prispevajo, administratorji so tu za tehnični suport, eni obvladajo formo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:54, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::::Je pa angleška wikipedia daleč, daleč pred vsemi ostalimi po vseh možnih kriterijih, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Details table]. Se pa dobro držimo po številu administratorjev en (1007), švabi (186), kitajci/rusi (79), jap (41), Danska/Slovenija (24). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:16, 8. april 2021 (CEST) '''Razlika med pojmi:''' *[[Glasbeni album|album]] ali velika plošča ([[Nomadi (album)|primer]]), studijsko snemanje *EP ali [[extended play]] ([[Baroko|primer]]) *[[Glasbeni singl|single]] ali mala plošča ([[Želim si na Jamajko|primer]]) *[[Kompilacijski album|kompilacija]] ([[Toto XX: 1977-1997|primer]]); Best of, Greatest Hits, različni izvajalci ali pa nabor raznoraznih uspešnic v nekem obdobju ali žanru... itd *Live album ([https://en.wikipedia.org/wiki/Live_at_Wembley_%2786 primer]) *navadna skladba ([[Slovenskega naroda sin|primer]]); ni ne na singlu in ne na extended play, je pa na albumu ali kompilaciji [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:38, 8. april 2021 (CEST) :Najlepša hvala za te povezave. Zelo mi bodo prišle prav pri nadaljnjemu komuniciranju. Edino še pripomba na število administratorjev. Bi moral vzeti št. člankov in ga deliti s številom administratorjev, hkrati pa vzeti v obzir stopnjo/koeficient hitrosti urejanja (npr. enwiki karikirano 25/min, slwiki 2/min) na približno > samo moje ocene. Hkrati pa tudi pogledati št. novih strani na dan. Ker če je nas ~500 aktivnih U in imamo 172.000 člankov, je to 344 člankov na aktivnega urejevalca. (Pri tem eni več, kot npr. KK, ali pa manj, kot npr. jaz). Na en wiki je 6,284,313 člankov in ~ 342.00 urejevalcev, kar znese samo 18,75 člankov na uporabnika. *Signature look of superiority* '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:47, 8. april 2021 (CEST) ::Ni za kaj. Upam da je zdaj malo bolj jasno. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:55, 8. april 2021 (CEST) :::Živjo. Priznam, da nisem povsem vedel, da se singli poimenujejo po skladbi na A strani oz. sploh ne vem, zakaj me ni motilo dejstvo, da je na angleški wikipediji drugače in pozdravljam to, da se bodo zadeve poenotile. Glede "Jamajke" je pa tako. Strani singla pritiče naslovnica singla, zato ne vem, zakaj je bila Slika:Gu-gu-želim-si-na-jamajko.jpg izbrisana. Takšno prakso uporabljajo tudi wikipedije v drugih jezikih. Se bom pa v prihodnjih dneh spravil preimenovat vse single, ki so bili ustvarjeni z dvojnimi imeni. [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] ([[Uporabniški pogovor:Dhmo|pogovor]]) 22:28, 8. april 2021 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] Oprosti za šele jutranji odgovor. @[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] je dejal naslednje: "''Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo''." Po tem sodeč sem mislil, da je na izbrisani strani napačen album. Hkrati pa tudi vse slike, ki so naložene pod pošteno uporabo, postanejo sirote, ko se njihov članek izbriše. Te (naj) bi se brisalo, prav tako kot tiste brez licenc, virov in podobnega. Te slike pod pošteno licenco tudi ne smejo biti "samo za okras" v člankih (npr. platnice knjig na seznamu del XX pisatelja). Tukaj so relevantne smernice [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]] in[[Wikipedija:Nalaganje datotek]]. ::::Čeprav te je morda zgornje potlačilo, si še vedno [[Wikipedija:Bodite pogumni|lahko pogumen]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:13, 9. april 2021 (CEST) ::Na drugi strani je pa treba priznati da so albumi, kompilacije in extended play na slovenski wikipediji odlično pokriti in urejeni po angleških standardih. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST) :::Za slovenske single oz. pomembnejše skladbe, ki so uvrščene samo na albumih/kompilacijah pa nas čaka še kar veliko dela, so pomankljivo opisani in kar precej jih še manjka. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST) ::::Glede na to da so wikipedijska gesla visoko na googlu in prvi stik povprečnega uporabnika, ponavadi 2 ali 3 zadetek na google in kjer so na enem mestu zbrani vsi podatki in viri o nekem geslu, je prav da so ti naslovi, vsebina in oblika poenoteni in napisani pravilno. Saj se veliko ljudi, vedno več o neki stvari zanaša v prvi vrsti prav na wikipedijo, jo citirajo pri projektnih nalogah, seminarjih, diplomah itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:35, 9. april 2021 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Po [[Posebno:Dnevnik]] (prestavljanje strani) vidim, da si prestavil kar nekaj strani. Koliko novih preusmeritev bo potrebnih izbrisa?, če sploh? Izbrisal sem samo eno, ki je vsebovala tipkarsko napako. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 27. april 2021 (CEST) :Živjo, ko brišeš preusmeritve, poskrbi, da ne pustiš za sabo pretrganih povezav, kot na primer [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Najlep%C5%A1e_pesmi_(singl) to] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Marie,_ne_pi%C5%A1i_pesmi_ve%C4%8D_/_Vsak_je_sam to]. Pa pomisli, ali jih je res treba brisati ... Iz vajine debate s Sportomanokinom približno razumem, kakšen poimenovalni red želita doseči, a splošna wikiideja je, da neproblematičnih preusmeritev ne brišemo, da s tem ne povzročimo nereda v številnih predlogah, seznamih, URL-jih, ki kažejo na wiki z drugih spletnih strani ipd. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:46, 9. april 2021 (CEST) ::Pozdravljen! ::Za povezave, ki edino kažejo na mojo pogovorno stran, se ne bom preveč sekiral. Sicer sem pa povezave izbrisanih pred izbrisom uredil. Edino zdaj te slike, ki so sirote. Kaj pa z njimi? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:48, 9. april 2021 (CEST) == Singli / skladbe == V zadnjem tednu sem prestavil/popravil ta gesla na nove naslove. Oziroma to so mrtvi linki za izbris. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 17:56, 27. april 2021 (CEST) *[[Jamajka (singl)]] *[[Zate (Pop Design)]] *[[Orion (pesem M. Deržaj)]] *[[V Ljubljano (Naš mali avto)]] *[[Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja)]] *[[Banane (pesem)]] *[[Amen (Ana Soklič)]] *[[Enakonočje (singl)]] *[[Promise (BQL)]] *[[Here for You (pesem)]] ::V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je solidno updejtanih in lepo preglednih že '''70''' od 134 trenutno naloženih slovenskih skladb. Dobro napredujemo. Po ključu največje (stare) uspešnice first. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:15, 27. april 2021 (CEST) :::Upam, da me Bon Jovi ne toži zaradi avtorskih pravic, ampak vendarle: "We're halfway there, ooo...". Zaenkrat sta mi ostali še dve preusmeritvi. Ampak glede na tvoje povzetke pri prestavljanjih bo potrebnih še nekaj razločitev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:19, 27. april 2021 (CEST) ::::Hehe, dobraǃ Ja preko polovice smo. Nove dodane skladbe (gesla) pa pričakujem da se tako ali tako urejajo/zgledujejo po teh. Ne vem, a se s tem ko izbrišeš neko geslo, to recimo tudi izgine iz googlovega brskalnika, takoj ali čez nekaj časa? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:25, 27. april 2021 (CEST) :::::Odvisno od velikosti Googlovega in Wikipedijinega t.i. "cacheja" (nekaj podobnega kot arhiv). Ampak tukaj je na prvem mestu Wikistrežnik, zato bi trajalo recimo ene dve tri ure v primeru, da nobeden ne obišče strani; če pa, je ta verjetno indeksiran hitreje. Je pa pmm malo tudi razlike v enwiki in slwiki; kajti iz enwiki se napajajo Alexa, Googlovi roboti, chatboti,... Vem pa da lokalno na wikiju ta izgine takoj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:31, 27. april 2021 (CEST) ::::::Hvalaǃ Vsaj da zgine na wikiju, na googlu se pa tudi najkasneje v nekaj dneh na prvi strani zadetkov vzpostavi novo updejtano stanje. Vidim da se drugače razumeš v tehnikalije. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:39, 27. april 2021 (CEST) :::::::Da ti vrnem uslugo. Tukaj je kombinacija hardwara (server&disk) in softwara (cache&programska oprema). [[:en:Cache (computing)|Cache]] je shranjevanje informacij na način, da ti jih server "izpljune" hitreje kot ob dostopanju v navaden DRAM. Ta je pa prebran z nekim algoritmom (lahko je linearni, ...), ki je ponavadi (ni pa nujno) optimiziran z delovanjem na drugi niti računalnika (t.i. "multithreading"). Vendar je spuščanje na nove niti odvisno od procesorjeve zasedenosti. Ko je ta prezaseden, algoritem več ne shranjuje in sistem postaja vse počasnejši. Temu pravimo "lag" (v online-igrah npr. zmanjšanje FPS, v Wikipodatkih bolj počasi shranjuje vnešene popravke ipd.). Poznamo tudi client-side lag in server-side-lag. Prvi nastane na tvojem PC, drugi pa na serverju. Odzivnosti/moči algoritma v dani situaciji se tudi reče [[:en:Best, worst and average case|best case scenario]], če pa pride do laganja, je pa worst case scenario. Zaradi tega nihanja v opremi ima server zmeraj/veliko večino časa več shrambe, kot jo potrebuje.<small><sub>PS:To ni profesionalna razlaga.</sub>. LP,</small> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:58, 27. april 2021 (CEST) ::::::::No, to je kar konkretno strokovna razlaga. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:17, 29. april 2021 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: {{opravljeno}} Brisanje preusmeritev je zaenkrat končano. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:01, 29. april 2021 (CEST) ::::::::::Gut. Tu so še preostali linki za zbrisat. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:52, 29. april 2021 (CEST) *[[Heja Hej Viole]] *[[Šum na srcu (pesem)]] *[[Lastovke (pesem)]] *[[Diamond Duck (Maraaya)]] *[[Cvetje v jeseni (pesem)]] / [[Cvetje v jeseni (skladba, O.S.T.)]] - pravzaprav se naslovni skladbi uradno reče "Cvetje" (že prestavljeno) [https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/3516657/image/SW1hZ2U6NjgxNjQxNg== ][https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/2791887/image/SW1hZ2U6NDk4MDAwNg== ] *[[Sreča na vrvici (pesem)]] *[[Pohorska brigada (singl)]] *[[Igra (pesem)]] *[[Čudna noč (pesem)]] *[[Heart of Gold (pesem)]] *[[Na juriš (pesem)]] *[[Mississippi (singl)]] *[[Ne čakaj na maj (pesem)]] *[[Moja dežela (1986)]] *[[Mama, prihajam domov (pesem)]] *[[Muza (pesem)]] *[[Luna (Nika Zorjan ft. Haller)]] *[[Tujci (pesem)]] *[[Ti boš vedno prvi (pesem)]] *[[Zimska (pesem)]] *[[It's Complicated (Maraaya ft. BQL)]] *[[Po dekle (valček)]] *[[Zate (Pop Design skladba)]] *[[Zate (Bazar skladba)]] *[[Verjamem]] (('''razločitev''')-rabi vsaj 3 ista gesla)) ni potrebna, saj je bila skladba E. Boto prva z tem geslom, edino drugo je kasneje nastala istoimenska stranka (ostane kot je). Zato se lahko [[Verjamem (pesem)]] zbriše in preusmeri/kopira na [[Verjamem]]. :Pred brisanjem popravita povezave, ki kažejo na preusmeritev; na '''Šum na srcu (pesem)''' recimo kaže [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/%C5%A0um_na_srcu_(pesem) kar 17 strani]. Kot sem omenil že pred časom, pa s preusmeritvami načeloma ni nič narobe in jih je v takih primerih bolje pustiti. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 29. april 2021 (CEST) ::Vsi zgornji bodo popravljeni, že izbrisani so pa tudi. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 29. april 2021 (CEST) :::Juhejǃ Mišn akomplištǃ V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je vseh '''138''' naloženih slovenskih skladb updejtanih in "standardiziranih". Vse na novo naložene naj se urejajo tako. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:49, 25. maj 2021 (CEST) ==Hvala== Prehitro natipkano.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 10. april 2021 (CEST) :Ni problema, je že urejeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 10. april 2021 (CEST) == Nepotrebno oblikovanje ? == Ali mi lahko poveš, zakaj se mučiš z oblikovanjem infopolj v smislu, da brišeš prazne prostore do enačajev. Ali je to tehnično iz katerega koli razloga potrebno, ali ti je tako le všeč. Primer [[Jez Grande Dixence]], pa jih je več. Poleg tega sprašujem, zakaj menjaš sliko v infopolju s šifro iz wikidata. Se je že zgodilo, da mi tista ni bila všeč ali je bila enaka z boljšo resolucijo, pa si jo zamenjal? posebej je to pomembno pri umetniških slikah.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:03, 22. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sam jih ne brišem, ker to zame očitno naredi programje. V VisualEditorju se odpre podokno z parametri in vrednostmi. S postavitvijo nimam ničesar, saj sam pobrišem le vrednosti. Slike pa sem v infopolju zamenjal zato, ker so že sedaj uvrščene v [[:Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih|Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih]], vendar infopolje teh ne vnese samo. Zato imamo predlogo {{tl|slika d}}, ki uvozi sliko iz wikipodatkov. To je pravzaprav zaželeno saj s tem pride do redukcije podatkov -> več prostora za članke ob isti infrastrukturi (serverjih&diskih). Če ti slika ni všeč, jo lahko zamenjaš tam. Link do specifičnega t.i. objekta najdeš na levi strani, kjer piše Predmet v Wikipodatkih. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:26, 22. april 2021 (CEST) Hvala za pojasnilo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:53, 22. april 2021 (CEST) :Brez skrbi, z veseljem pojasnim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:57, 22. april 2021 (CEST) == Hvala! == [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mudroslov] Hvala in oprostite!--[[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] ([[Uporabniški pogovor:Mudroslov|pogovor]]) 23:49, 30. april 2021 (CEST) :Ja, ni panike. Sem popravil. Kar tako naprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 1. maj 2021 (CEST) == Karantanija == Spoštovani ! Karantanija Zaklenili ste spletno stran Karantanija Uporabnik Jalen pa ne odgovarja na vprašanja. Stara trditev "večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična" ni bila referencirana na noben vir. In še to je le eden od pogledov -virov in zato sem popravil, da o temu obstajajo različna mnenja. I. Popravil sem: ''Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi. Nekateri avtorji tudi zatrjujejo, da da je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.'' Uporabnik Jalen pa je ponovno popravil na staro verzijo: '' čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.'' To ni res. Nihče tega ne trdi, avtorji pravijo le, da je to bilo verjetno. Jalen pa to izjavo zapiše kot trditev. II. '' Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi.'' To je moj drugi popravek. Temu je res tako. Kar nekaj avtorjev, ki so odspodaj referencirani zapiše, da se gre za prvo slovensko državno tvorbo. Nekateri novejši zgodovinarji pa pravijo, da temu ni tako in imajo zato svoje argumente. Torej je treba bralcu predstaviti obe stališči. III. Vsi moji popravki so šli v smeri, da opozorim bralce, da obstajajo različna mnenja, kar je temeljni duh Wikipedije. Jalen pa želi zapisovati ultimativne trditve in predstavljati le eno plat. To pa je v nasprotju s principi Wikipedie. G. Jalen ne odgovarja mojemu vprašanju na ta popravek, vi pa ste stran zaklenili. Vem, da g Jalen piše veliko prispevkov, lasti pa si pravice na WIKIPEDIJI, ki mu ne gredo. To je, da vsiljuje svoje mnenje in krši temeljna načela WIKIPEDIJE, to sta odprtost in nepristranskost. IV. Prosim, da kot glavni admin popravite nazaj in date prispevkom verodostojnost. Peter Kodermac :Tukaj nisem glavni admni, sem pa mogoče zadnje čase najdejavnejši... Glavnega admina sploh ni. Glede vključevanja raznih manjšinskih teorij pa je v te namene napisana smernica o [[Wikipedija:Nepomembnost|nepomembnosti]]. Ta mdr. pravi tudi: "''Stališča neznatnih manjšin naj ne bodo predstavljena kot stališča opaznejših manjšin in morda sploh ne bi smela biti predstavljena''". Če je to nekaj avtorjev, jih navedi; če ne, je pa to zavajanje. Sploh pa pogovor za take opravke je [[Pogovor:Karantanija]]. Več o tem bi lahko kaj tudi povedal {{u|Jalen}}; vendar pa se mi zdi, da na količino predebatiranega to sploh ni potrebno. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:46, 5. maj 2021 (CEST) == Opomba o prevodu na pogovorni strani članka == Sprašujem, če bo opomba na pogovorni strani članka o prevodu od sedaj običaj, ali je to kakšna nova zahteva wikipedije. Če da, jo lahko dodam tudi sama. Ali boš to dodal tudi na vseh ....tisoč drugih člankov? Pogosto pa prevod ni samo iz angleščine, če je članek tam skromen, tudi kombiniram in ni kar avtomatično za napisat opombo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:40, 8. maj 2021 (CEST) :Angleška verzija o kopiranju znotraj Wikipedije pravi: :#"Translations of copyrighted text, even from other Wikimedia projects, are derivative works, and attribution must be given to satisfy licensing requirements. When translating material from a Wikimedia project licensed under CC BY-SA, a note identifying the Wikimedia source (such as an interlanguage link) must be provided in an edit summary in the translated page, ideally in its first edit. Where applicable, the template <nowiki>{{Translated page}}</nowiki> may also be added to the talk page to supplement copyright attribution. You may use an edit summary like (using French as an example) Content in this edit is translated from the existing French Wikipedia article at <nowiki>[[:fr:Exact name of French article]]</nowiki>; see its history for attribution." :Sam sem hotel popraviti le članke v okviru CEE Pomlad 2021, saj naj bi ti bili neoporečni. S tem nadalje ne mislim, da so tvoji prispevki kakor koli napačni. Odkrito rečeno se predloge držijo le redki urejevalci (predvsem {{u|TadejM}}). Ne bi pa nabil okvirčka na vseh 37.500 člankov, pod katerimi si ti podpisana in so prevedeni iz XX jezika. Nadalje bi jo uporabil samo v primeru, ko je prevod samo iz enega jezika. Druga možnost je, da se doda interwiki povezavo do prevedenega članka ([[:en:1693 Sicily earthquake]]. Uporaba predloge oz. linka ni nujna, je pa zaželjena. Se strinjaš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:02, 8. maj 2021 (CEST) ::Sem mnenja, da povzetek urejanja (npr. ''prevod iz en'') pri ustvarjanju prevedenega članka zadostuje, kot Ljuba in ostali wikipedisti tudi sicer naredijo. Predloga o prevedeni strani ima PMM smisel le, če je opremljena s parametrom ''|version='', ki pa ga skoraj nikoli ne uporabljamo. Z njim se ohrani podatek o tem, iz katere redakcije (verzije) izvorne strani je bil narejen prevod. Vsebina člankov na en:wp se zeli hitro spreminja in čez nekaj mesecev ne bo več nikomur jasno, za prevod katere različice gre. Gl. [[Predloga:Prevedena stran]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:24, 8. maj 2021 (CEST) :::V skladu z licenco&nbsp;CC je treba navesti avtorja, kar lahko: :::*pri kratkih sestavkih z enim avtorjem naredimo neposredno (npr. <code>besedilo je prvotno prispeval <nowiki>[[Uporabnik:Zgled]]</nowiki> dne {{CURRENTDAY2}}. {{CURRENTMONTHNAME}}a {{CURRENTYEAR}}</code>); :::*pri dolgih prevodih besedila z več avtorji pa se večinoma navede povezava na izvorni članek. To lahko naredimo v povzetku urejanja ali bolj pregledno s predlogo {{tl|prevedena stran}} na pogovorni strani. :::Se strinjam, da je zelo priporočljivo navesti ID izvorne redakcije, če je bila seveda samo ena. Za podrobnosti glej [[:meta:Terms of use#7._Licensing of Content|meta:Terms of use]] in [[:en:WP:PATT]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:50, 8. maj 2021 (CEST) == Jedrska elektrarna == Pozdravljeni, najprej bi se radi opravičili, da smo geslo "jedrska elektrarna" popravili kar direktno in ne najprej v svojem peskovniku. To je naše prvo spreminjanje obstoječega gesla in bomo bolj pozorni v bodoče. Pregledali smo obstoječe geslo "jedrska elektrarna" in smo mnenja, da ima obstoječe geslo prostor za izboljšave, zato smo ga popravili. Predlog novega gesla se nahaja na povezavi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Icjt/sandbox?venotify=created. Smo namreč Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča ali na kratko ICJT, ki je del Instituta "Jožef Stefan", vodilne raziskovalne institucije v Sloveniji. Na ICJT usposabljamo bodoče jedrske strokovnjake in informiramo javnost o jedrskih tehnologijah. Naša vizija je podajanje zanesljivega in kakovostnega vir znanja o jedrskih tehnologijah. V kolikor vam sprememba gesla ni ustrezna, me zanima ali se lahko dogovorimo, da vsaj popravimo obstoječe geslo. Radi bi, da bi bile javnosti podane ustrezne in strokovne informacije s strani strokovnjakov iz tega področja. Hvala za odgovor in lepo vas pozdravljamo, ICJT--[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut &#34;Jožef Stefan&#34;)]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 14:22, 13. maj 2021 (CEST) :Vrnil sem zato, ker je tvoja/vaša verzija povozila vse dotedanje delo. Članek na sedanjem naslovu skopiraj v svoj peskovnik in ga združi s starim, če "je kaj uporabnega". Mogoče bi našel še nekaj nasvetov na [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Mogoče kakšen sklic več, prav tako pa ne pozabi na dodajanje povezav na mednarodno jedrsko organizacijo ipd. iz tega področja; kajti če je samo povezava na icjt je to neuravnoteženo in pravzaprav [[Wikipedija:Nepristranskost|pristransko]]. Na koncu članek še [[Wikipedija:Kategorizacija|kategoriziraj]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:47, 13. maj 2021 (CEST) Pozdravljen, dopolnila sm verzijo za geslo Jedrska elektrarna v svojem peskovniku. V geslo sem vključila obstoječo verzijo gesla ter malce smo jo še dopolnili. Novo geslo zajema področja katera so zajeta v obsoječem geslu ter se osredotoča na opis jedrske elektrarne na splošno, saj se bi tipi elektrarn podrobneje opisali ločeno po geslih. Preden spremenim geslo za jedrsko elektrarno, se raje še enkrat pozanimam ali gre lahko novo geslo "live". Hvala za odgovor in pomoč :) Sara --[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut &#34;Jožef Stefan&#34;)]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 15:37, 26. maj 2021 (CEST) Pozdrav. Članek Jedrska elektrarna je precej kvalitetno spisan članek (je tudi [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani]]) in ga nima smisla pisat na novo. Brez problema pa ga lahko dopolnjuješ (ter se pri tem držiš sloga in navajanja virov), pri čemer gradiš na stari verziji. Tvoja različica (v peskovniku) je recimo tudi precej krajša od originala in slogovno slabša, zato zamenjava ne pride v poštev.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:09, 26. maj 2021 (CEST) ==[[Habeas corpus]]== Urejanje sem v glavnem zaključil, razen sklicev, kjer bi rad prestavil opombe v ustrezno poglavje – pa se ne spomnem več, kako se to uredi. Bi mi lahko povedal, kje naj najdem navodila? Hvala, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 22. maj 2021 (CEST) :Nisem prav povedal. Sem prebral vse o navajanju virov, a imam te pomisleke: če odprem odstavek ==Opombe==, (1) velja <nowiki>{{Sklici}}</nowiki>? In (2) v besedilu velja <ref>? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:21, 22. maj 2021 (CEST) ::Opombe določiš z parametrom group znotraj <ref> značk. Nato jih prikažeš z <nowiki>{{sklici|group=opombe}}</nowiki>. Če kaj ne gre, me lahko kontaktiraš. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:34, 22. maj 2021 (CEST) :::Hvala, sem uredil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:29, 23. maj 2021 (CEST) == Wikipodatki v infopolju == Dober večer, zanima kako se v infopolje vstavi wikipodatke kot npr. starost, zastava ipd. Vidim, da si vse to uredil v mojih člankih pa se ti zato zahvaljujem in me zato zanima kako si to naredil. Slišal sem sicer, da se wikipodatki sami napajajo v infopolje, je to res? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:46, 28. maj 2021 (CEST) :Ja. Sicer niha od infopolja do infopolja, ker vsi niso enako posodobljeni. {{tl|Infopolje Oseba}} iz Wikipodatkov pobira datum rojstva&smrti, kraj rojstva&smrti ter poklic. Poleg tega tudi sliko in ime v originalu (torej za Tarakanova verjetno v ruščini). Parametre pusti samo prazne, vendar članka ne pozabi povezati z ustreznim objektom v Wikipodatkih. Prav tako ti ni treba več dopisovati teh kategorij: Rojeni leta XXXX, Umrli leta XXXX in Živeče osebe (pogojno). Če ti kaj ni jasno, me kar vprašaj. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:51, 28. maj 2021 (CEST) ==Infopolje Cerkev== Pozdravljen, A09090091. Mislim, da bo delna zaščita za [[Predloga:Infopolje Cerkev]] dovolj. V zgodovini infopolja ni nobenega vandalizma. Popolna zaščita se uporablja za Glavno stran in kakšne res temeljne predloge, npr. {{tl|!}} ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:49, 1. junij 2021 (CEST) :Sem spremenil, ostale bi pa pač pustil; saj smo imeli zadnje čase nekaj računov, ki so bili potrjeni a so še vedno vandalizirali. Na račun takih "urejevalcev" taki, kot si ti, na žalost izgubijo pravico do urejanja tistih strani. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:26, 1. junij 2021 (CEST) == Ustvarjanje infopolja == Pozdravljen, v nekaterih člankih sem videl, da bi lepo spadala infopolja pa me zanima če mogoče veš, kako se ustvari novo infopolje. Primer: v članku Jedrska elektrarna Černobil bi dodal infopolje: elektrarana, pa infopolje s takšnim imenom v naši wikipediji še ne obstaja. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:19, 12. junij 2021 (CEST) :Samo skopiraš predlogo iz enwiki (išeš v imenskem prostoru Template: !) in prevedeš parametre ''data_label''. Na koncu jih povežeš z ostalimi v Wikipodatkih. Ne pozabi dodati še dokumenatcije na /dok podstran predloge. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:22, 12. junij 2021 (CEST) Sem ravnokar ustvaril ampak mislim, da se mi je nekaj zalomilo. Lahko pregledaš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:07, 12. junij 2021 (CEST) :Premalo si skopiral. Zaenkrat bi potreboval še prevod in verjetno še kakšno predlogo v ozadju. Ne pozabi na dokumentacijo. Če smem pingati @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], ki bo verjetno vedela kako in kaj. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:13, 12. junij 2021 (CEST) Super hvala. Če smem vprašati še, kaj je to dokumentacija točno?[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:17, 12. junij 2021 (CEST) :Podstran predloge (torej [[Predloga:Infopolje elektrarna/dok]]) je stran, kjer se opiše, kako predloga deluje, se našteje parametre in še nekaj blablaja, ki je uporaben samo za nekaj največjih geekov. :) Nič zapletenega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:22, 12. junij 2021 (CEST) :: Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 12. junij 2021 (CEST) ==Rimsko cesarstvo== V odgovor na tvojo pripombo pri predlogu za izbrani članek. Seveda nisem mislil nikogar drugega, posebno ne tebe, ki si celo konkretno (in korektno) sodeloval. Moj edini komentar ostaja PROTI, in sicer zato, ker je v sedanji obliki članek (1) nepopoln, ker mestoma še vedno pozna le eno polovico cesarstva, (2) pristranski, ker ponekod vsebuje stališča, ki jih Evropejec ne more sprejeti, (3) kakofoničen, ker nekateri odseki niso prevedeni v slovenščino, temveč v zulukafrščino, (4) skoraj brez virov, ker je večina virov prenešena iz angleščine in jih pisec TEGA (=slovenskega) članka ni videl niti z daljnogledom. Pa naj te vse to ne moti, saj gre za malenkosti! In članek naj le ostane “izbrani”, saj ni edina packarija te vrste. Bistveno je le to, da v areni frustriranih uporabnikov nekdo odnese pokal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 24. junij 2021 (CEST) == Narekovaj == Vidim, da so te zmotili moji enojni narekovaji v članku [[Biskaja]]. Uporabljam jih že zelo dolgo in sicer na osnovi smernic [https://sl.wikipedia.org/wiki/Narekovaj]. Predlagam, da se opredeliš in eventualno popraviš nazaj. Ti, ki si jih popravil, niso primerni za namen.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:06, 10. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Ni res, jaz sem jih popravil na osnovi teh smernic: [[Wikipedija:Slogovni priročnik]], zato ker tvoja dodana povezava sploh ni smernica slwiki. V predelku Narekovaji pa piše: V ''Wikipediji se navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji).'' Pa o podobni temi smo se pogovarjali nekaj časa nazaj na pogovorni strani Dhmo-ja. Predlagam, da vprašaš še koga drugega, saj sem se sam ravnal po smernicah in ne obratno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:42, 10. julij 2021 (CEST) O.K: potem pa poglej še tole v Pravilih [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf], Primer: enojna narekovaja na začetku in koncu besede ali morfema, npr. aqua ’voda’, zaznamujeta pomen; ali 467 NESKLADENJSKA RABA NAREKOVAJA Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (’ ’): Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini uporablja za glagoli ''dicendi'' 'rekanja' in ''sentiendi'' 'mišljenja'. Bom pa še kakšnega lektorja kontaktirala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:00, 10. julij 2021 (CEST) :Hotel sem ti samo povedati, da tvoj wikilink v nasprotju z mojim ni smernica. Narekovaji so na Wikipediji tudi vprašanje enotnosti izgleda (v to skupino štejemo biovrstice, infopolja, tabele), saj bi bolj ali manj to moralo izgledati enako. [[WP:SLOG]] pa v uvodu tudi pravi: ''Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti.'' Predlagam, da preseliva v Podlipje, da bodo še drugi lahko kaj dodali. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:16, 10. julij 2021 (CEST) == Izbris slike Ivan-jansa.jpg == Opazil sem, da ste pred kratkim izbrisali sliko https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivan-jansa.jpg, ki sem jo naložil pred časom na Wikipedijo. Kot razlog ste navedli "kršitev avtorskih pravic". A lahko pojasnite, čigave točno avtorske pravice so bile kršene? Torej slika je bila iz filma in je bila z objavljena z dovoljenjem avtorjev filma. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 00:14, 14. julij 2021 (CEST) :Slika je bila neuporabljena v članku že več let. Prav tako slika, ki je bila (sodeč po opisu) naložena iz arhivov RTVSLO, ne bi smela imeti GDPL/CC-BY-SA licence. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 14. julij 2021 (CEST) ::Hm, OK, torej zakaj je bila izbrisana, ker ni bila uporabljena ali zaradi licence? Ker licenca ni bila GDPL/CC-BY-SA, ampak je bila public domain. Slika je bila posredovana s strani avtorjev filma z dovoljenjem avtorjev. Oni so jo dali v public domain. To je tudi pisalo na datoteki. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 19:26, 14. julij 2021 (CEST) :::Slika je bila takrat označena s PD in ni bila uporabljena, kar je pogosto znak, da je a) prosta verzija ali b) slika ni uporabna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:21, 14. julij 2021 (CEST) :Ker je avtor besedila Ministrstvo za notranje zadeve, spada v javno domeno. Na zbirki je za to [[:commons:Template:PD-SloveneGov|posebna predloga]], tu je ni, zato sem dal splošno {{tl|PD}}.<small>-Ta &nbsp;[[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Sporti|prispevki]]){{#if:14. julij 2021|&#32;14. julij 2021|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> :Zanimivo, torej v resnici je to PD, kot pravi [[Uporabnik:Sporti]], torej potem "kršitev avtorskih pravic" ne more biti razlog za izbris? [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 22:27, 14. julij 2021 (CEST) == Provinca ali pokrajina== Pri pisanju člankov o Španiji sem naletela v že napisanih člankih in kategoriji kompletno zmešnjavo med sopomenkama ''provinca'' in ''pokrajina''. Največja perla je članek [[Badajoz (provinca)]], tu so še [[Alicante (pokrajina)]], [[Almeria (pokrajina)‎ ]], pa [[kategorija:Pokrajine Španije]], nekaj sem člankov že napisala sama in uporabljam provinca. Treba bo uskladit pa se ne znam odločit katerega od pojmov vzeti. V FRAN-u je vseeno, čeprav se glede na definiciji, nagibam k provinca. Kaj meniš?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:42, 19. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: iskreno rečeno mi je vseeno, čeprav se ne znam prav točno opredeliti. PMM bi bilo smiselno narediti to še pri drugih državah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 19. julij 2021 (CEST) Svoj čas je bilo o tem govora pri italijanskih pokrajinah/provincah, pa ne najdem točno kje. Takrat je ostalo, da je bolje uporabljati »pokrajina« (da se izognemo tujki), vendar ostane »provinca« v tistih primerih, ko bi »pokrajina« lahko imela samo geografski pomen. Recimo ''V Pokrajini Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'' bi bilo bolje napisati ''V Provinci Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'', vendar je že takrat nekdo predlagal, da bi bilo še bolje ''Pokrajina Umbrija je pretežno gričevnata.'' --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:58, 20. julij 2021 (CEST) :Provinca je (tehnično) gledano politični konstrukt, ki so ga uvedli Rimljani za upravljanje (čeprav je včasih tudi regija, ki je danes bolj statističnega pomena), medtem ko je pokrajina nekaj zgodovinskega z enako kulturo ipd. (od tod tudi zgodovinske pokrajine Goriška, Kranjska, Štajerska, Istra, ....) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:33, 20. julij 2021 (CEST) == Vstavljanje dveh infopolj v eno == Zdravo, zanima me zakaj si mi v zadnjih dveh člankih: [[Avtonomna regija Tibet]] in [[Lasa]] infopolje Chinese vstavil v infopolje settlement? Ko to narediš se izgubi skoraj polovica infopolja (kitajska pisava na vrhu) ter uniči preglednost in izgled (vsaj meni je na videz lepše če sta infopolji vsaka na svojem mestu). Lepo bi te prosil, da obrazložiš, če je za tem kakšen konstruktiven razlog, ker drugače bi jaz najraje tvoje spremembe povrnil. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:04, 24. julij 2021 (CEST) :V bistvu naj bi infopolja imela parameter module in child, vendar {{tl|Infopolje naselje}} tega nima. PMM izgleda rahlo "našarjeno", seveda pa je to samo stvar okusa. Sam bi infopolje prilagodil, saj bo potem samo en okvirček, namesto 3. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. julij 2021 (CEST) Ne razumem točno.. zakaj bi morala imeti infopolja parameter module in child? Jaz sem se zgledoval po :ewniki (glej: [https://en.wikipedia.org/wiki/Lhasa Lhasa]), kjer jih ne združujejo, kar pripomore k preglednosti in izgledu. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:12, 24. julij 2021 (CEST) :Včasih infopolja gredo skup: inf. Chinese in inf. oseba za osebe na latinskih wikijih z kitajsko transkripcijo. Ta dva parametra sta zelo uporabna. Stiskanje kitajskega infopolja pa nastane zato, ker sem za priključitev uporabil parameter footnotes. Če bi dodal/i ta dva parametra (oz. module), bi dobil lepši pogled, tako kot v [[Lazzaro Cattaneo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 24. julij 2021 (CEST) == Olimpionik == Minuto po mojem prispevku ste dodali Primoža Rogliča preko mojega prispevka. Prosim, če se odloči, ali bodo olimpioniki urejeni kronološko ali po abecedi. Zdaj je čudna kombinacija obojega.{{nepodpisani|Markohrastovec}} : Sem popravil na seznam po kronološkem vrstnem redu. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:10, 28. julij 2021 (CEST) == Liste des châteaux en Slovénie == Hi! I'm going to answer you here rather than [https://fr.wikipedia.org/wiki/Discussion_utilisateur:Kam%C3%A9au#Liste_des_ch%C3%A2teaux_en_Slov%C3%A9nie on my discussion page], I guess my message will be more likely to be seen here :) :« Hi! I saw your post on Slovenian Portal here on frwiki. I took a look at it and noticed a few castles missing. Is there inclusion criteria for such a list, because you miss quite a lot of them? I suggest to take missing castles from here, because this is more-or-less biggest list that I found. If you need help translating to English, please contact me. » ::So, idk about any criterias for the list, but i only included castles that had an English wikipedia article, or a slovenian one with enough sources. I prefered to only include only a fraction of slovenian castles rather than spreading misinformation or informations i couldn't verify by myself. I don't have any books or physical sources about this subject. ::By the way, I have to admit I didn't understand quite well the system of "traditional regions" : are they officially used by the authorities? or do you use [[Statistične regije Slovenije|statistical regions]]? When i tried to determine a region for each castles, slovenian and english articles gave me different regions, sometimes using traditional regions, sometimes statistical etc. So i just used the traditional ones and checked on google maps in which region each castles was. ::I hope my English was understandable and thank you for your help! --[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]] ([[Uporabniški pogovor:Kaméau|pogovor]]) 10:39, 29. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]]: Maybe I can help you with the second part, because I have another question :) So, castles in Slovenia were built before "statistical regions" popped-up across especially Europe. Traditional regions were all dutchess, 4 in Slovenia but with parts in Croatia and Italy too. Traditional regions (Kranjska, Goriška, Istra, Štajerska, Koroška and Prekmurje) are mostly used in media, but with some gray area, which they put the subjected area "as they wanted" (like myb Žiri, for which I can find some maps with municipality in nowdays Gorenjska and also Primorska). But maps with both Istra and Goriška are rarer and they are joined into Primorska. In modern times we use mostly [[:en:Statistical regions of Slovenia]] as these are mostly mentioned in govermental statistic, but media/press-agenices will use names in [[:en:Category:Historical_regions_in_Slovenia]], but not all of them. Hope I made it clear, becuase it is quite complicated as these regions reflect history on area of Slovenia. :Another question popped up as I was watching TDF. Is chateaux in French strictly "castle" or "grad" in Slovene? Whilst there are no forts (West Point, for example) we have "tabor"s, fortificated walls around churches built in time of Osman invasion. They are about 100 of these in Slovenia, what do you think, should we include it? Link, sadly in German: [[:de:Tabor (Wehranlage)]]. :Hope you understand, have a nice day! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 29. julij 2021 (CEST) == Izbris strani == Pozdravljen, a bi lahko ti, ki si admin, izbrisal stran Velika lakota 1315-17, saj v njem nič ne piše, temveč samo ena neumnost "yo soy tu". To besedo sem izbrisal in napisal, da je članek potreben izbrisa. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:22, 6. avgust 2021 (CEST) :Je že uredil MZaplotnik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:28, 6. avgust 2021 (CEST) V redu, super. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:30, 6. avgust 2021 (CEST) == iz / s == Nedavno sem videl, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miselni_preizkus&oldid=5536380 si prestavil] stran 'miselni preskus' na [[miselni preizkus]]. O tej temi, se mi zdi, je bilo pred časom že nekaj povedanega (recimo vsaj 3×: [[Pogovor:Glavna stran/Arhiv#Tipo|1]], [[Pogovor:Bell P-59 Airacomet#Preskus~|2]] in še posebej '''[[Pogovor o kategoriji:Sovjetski preizkusni piloti|3]]''') – [[preizkusni pilot]]. Vidim, da je [[uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] nedavno v predlogi {{tl|LHC}} rabil npr. 'preskusi LHC' in ne 'preizkusi ~', zato mislim, da nisem osamljen pri rabi takšnih oblik. Rabil pa je npr. tudi [[Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino]], v besedilu pa 'preskus~ ~ ~' in tudi 'poskus~ ~ ~'. Vidim pa, da je v vmesniku zgoraj desno 'preizkusne funkcije'...--[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:18, 13. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:XJaM|XJaM]]: Fran te na zadetku ''preskus'' vrže na ''preiskus''. Za bralca je definitivno neugodno, če je nekje poimenovanje tako, drugje pa drugačno. Samo zaradi slovnične "pravilnosti" (kakršnakoli že) ter ohranjanja arhaičnih izrazov pa se mi ne zdi vredno prestavljati (primer ktgr. Orglavci). Sicer pa tudi Science Illustrated (slo. verzija) uporablja ''preizkus'', tako je vsaj v zadnjih dveh ali treh letnikih, pa verjetno tudi še prej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:43, 13. avgust 2021 (CEST) '' SSKJ je bolj za preizkus, če ga prav razumem;). Bom zgladil. Hvala za namig! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 18:18, 16. avgust 2021 (CEST) :{{u|A09090091}}, pišeš: ''Fran te na zadetku'' preskus ''vrže na'' preiskus. Preiskus ni prava beseda, prei'''z'''kus pač. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:22, 16. avgust 2021 (CEST) ::Hvala. Saj to je bilo mišljeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 16. avgust 2021 (CEST) == Navajanje knjig == Prosim ne vnašaj xy podatkov pod parametre za ime in priimek. Pri dokumentih ob šestdesetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda gre za kolektivno avtorstvo, zato <code>|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda</code>. Leto nastanka 1943 bi lahko šlo kvečjemu pod parameter <code>|orig-year=</code>. Pa link do worldcat pod <code>|url=</code> je odvečen, ker se naredi ista povezava že z izpolnjenim <code>|oclc=</code>. Torej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojz_Hren&type=revision&diff=5560287&oldid=5560167 takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:06, 20. avgust 2021 (CEST) :Večina je bilo samoizpolnjenih v samodejnem navajanju. Predlagam popravek, da se ne ustvari URL link če ima knjiga OCLC številko. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:08, 20. avgust 2021 (CEST) ::Samodejno navajanje v VisualEditorju ali s kakim drugim orodjem? Če je VisualEditor, lahko mogoče {{u|Pinky sl}} kaj popravi. Drugače pa je vedno dobro preverjati rezultate samodejnih orodij pred objavo, sploh pri masovnih popravkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:20, 20. avgust 2021 (CEST) :::VisualEditor, pod zavihkom Navedi, se odpro tri opcije: Samodejno, Ročno in Ponovna uporaba. V samodejnem načinu vpišeš URL, DOI, ISBN, PMC/PMID, QID, naslov ali citat in ta se ti zgenerira. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:23, 20. avgust 2021 (CEST) ::::{{Opravljeno}} Vsi viri so bili popravljeni po tvojem popravku. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:29, 20. avgust 2021 (CEST) :::::Hvala. Take primere se lahko sicer popravlja tudi z botom, da je manj truda. Za drugič ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:42, 20. avgust 2021 (CEST) == Članek napisan kot oglas == Pozdravljeni, videl sem vaše komentarje na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem_4.0 kjer ste označili, da je članek napisan kot oglas in potrebuje čiščenje. Glede tega imam par vprašanj. 1. Ali to pomeni, da bo članek lahko odstranjen ali bodo samo ostali komentarji dokler se članek ne popravi. 2. Če prav razumem je potrebno odstraniti vse zunanje povezave in jih dodati spodaj, je tako? 3. Glede tona članka piše, da lahko točnejši opis težave lahko najdem na pogovorni strani, vendar tam ne vidim ničesar. Mogoče narobe gledam? Kakorkoli bi bil hvaležen, če lahko podate samo kakšen primer kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako bi moralo izgledati. Sem dokaj nov pri urejanje wikipedije zato sem hvaležen za pomoč. Lep pozdrav -[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]] ([[Uporabniški pogovor:Ouande6|pogovor]]) 10:28, 5. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]]: Hvala za obvestilo. Članek samo zaradi ene predloge ne bo izbrisan, kajti konec koncev je bil nominiran za "ste vedeli, da ...". Administratorji (ali kdorkoli drug) lepimo ta obvestila piscem člankom in bralcem in s tem sporočimo, da je s člankom nekaj narobe. To je lahko slog, ton besedila, premalo sklicev itd. Kar me je zmotilo, so notranje povezave v članku, te bi morale iti v razdelek Zunanje povezave na dnu članka. Tak vzorec je namreč dokaj pogost pri reklamah in cross-wiki spamu (vidim, da si ga popravljal tudi na enwiki). :Glede tretje točke imaš prav, na pogovorni strani nisem pustil nobene razlage. Pogostokrat se zgodi, da ti okvirčki ostanejo v člankih tudi po več let; zato se na pogovorno stran (članka) ponavadi (ni nujno) ne napiše pojasnila. Če pa uporabnika zanima zakaj, pa so vedno tudi uporabniške strani. Za zgledovanje po urejenih člankih se lahko zgleduješ tudi po izbranih člankih ali drugih člankih (npr. [[France Prešeren]]). Če še kaj ni jasno, pa pogumno vprašaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:11, 5. november 2021 (CET) == Slike knjižnih platnic == Naslednji petek se bomo v seminarju učili postavljanja slik naslovnic na lokalno Wikipedijo, zato te prosim, da s to nalogo ne prehitiš pisca članka. Sicer pa hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:58, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Žal je to tukaj bilo potrebno. Glavna slika v infopolju ne more biti kršitev avtorskih pravic, zato sem jo bil primoran označiti kot kršitev AP po postavki [[commons:COM:BOOK]]. Svetujem, da študente seznaniš tudi z [[commons:Template:PD-Slovenia]], saj se lahko v Zbirko naloži le platnice knjig, ki so bile izdane pred 1970 ali če je platnica preprost motiv, torej le besedilo ali besedilo + slika, ki mora biti v javni lasti. Imetje knjige še ne daje pravice dajanja dela v javno rabo ali zaščito pod katerokoli drugo manj restriktivno licenco (CC-BY). Na žalost sem tu moral posredovati, vendar pa verjamem, da se uporabnica tega najbrž ni zavedala. Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 12. november 2021 (CET) ::Seveda imajo študentje natančna navodila glede naslovnic, vendar vsega ni mogoče pri urah vzeti naenkrat, nekateri pač prehitevajo in se naredi napaka. Če boš ti namesto njih postavljal slike naslovnic z Bolhe, jih ne bom mogel v živo naučiti ne kako se slika obreže ne po kateri licenci morajo poseči. Ker je vsako leto nova generacija, je vsakič treba začeti znova. Nekaj se že naučijo, ko gremo skozi tvoje intervencije, ampak najbolj bo zaleglo, če naložijo in prav opremijo slike sami. Ker je letos v razredu več ljudi in ker se trenutno posvečamo slogu povzemanja (od stavka do stavka), strukturi člankov, iskanju informacij v tiskanih in spletnih virih itd., smo v zamudi in člankom na naši projektni strani ([[:v:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] in [[:v:Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]]) še nisem mogel priznati statusa zaključenosti. Najhitreje bi bilo, če bi jim sam popravil, ampak to ni vzgojno, zato te prosim za potrpljenje, če bodo nekatere od mojih zahtev v seminarju uresničene šele čez nekaj časa, najpogosteje tik pred vpisovanjem ocen. Sodelovanje urednikov zunaj razreda je zelo dragocena reč, o tem pišem v vrsti razprav (v zadnjem času jih sproti nalagam na [[:v:Objave: Miran Hladnik|Wikiverzo]]), bojim se samo, da nekaterim daje včasih potuho, da ne dokončajo članka sami. No, v skrajnem primeru takim dam novo nalogo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:48, 13. november 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: te popolnoma razumem. Upam, da ne zameriš. Glede teksta se še pri prispevkih nisem toliko ukvarjal. Če pogledaš urejanja na straneh študentov so to: :::* pri seznamih: poprave napačnih povezav (te so prej kazale na razločitve ipd.), dewikifikacija nepomembnih oseb, tipkarske napake :::* pri knjigah: ustvarjanje infopolj, nalaganje platnic (ki so prej manjkale). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 13. november 2021 (CET) == [[Giovanni D'Anzi]] == Dearest A09090091, thank you for your help, have a nice week end. Greetings from [[Caselle Landi]]. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 13:30, 13. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: No problem. Must say, the grammar wasn't even so bad as it is in a lot of cases. You can always ask for help. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:45, 13. november 2021 (CET) :: Thank youuuuu, sincerely [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:27, 14. november 2021 (CET) == Urejanje strani seznama diktatorji == Pozdravljen, spet jaz, zanima me kaj meniš če bi v prihodnje uredil (jaz) stran Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev tako, da o njih ne pišejo besedila ampak podatki v tabeli. Tako se mi zdi še najboljše, ker bi potem bil tudi zgled bolšji in pomoje ne bi bilo več kakšnih razlogov za izbris. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:27, 14. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Oblika v tem specifičnem primeru niti ni tako važna. Problem je bil v navajanju virov in njihovi ustreznosti. Predlagam, da ga sestaviš s sklici, ki so uporabljeni na člankih angleške Wikipedije. To pomeni, da vzameš reference zraven številk o žrtvah komunizma na enwiki in jih skopiraš v slwiki, vendar pa ne narediš sklica na enwiki, saj je ta sama po sebi zaradi nestalnosti nezanesljiv vir. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:10, 14. november 2021 (CET) == Vprasanje == Zivjo. Mi lahko poveste, zakaj mi na wikipediji brisete linke do mojih intervjujev? Ali kaj krsim? Hvala. Gregor Jazbec [[Posebno:Prispevki/178.58.152.178|178.58.152.178]] 00:57, 16. november 2021 (CET) :Pozdravljen. Po dogovoru se tu tikamo, upam da te ne moti. Z dodajanjem zunanjih povezav moramo postopati preudarno. Vsi intervjuji osebe je ravno tako primerljiva tema kakor naštevanje vseh člankov nekega novinarja. S tem ne mislim, da niso uporabni, vendar pa hkrati niso dovolj uporabni v smislu Wikipedije za samostojno povezavo. Predlagam, da prebereš [[WP:ZP]] in [[WP:SPAMLINK]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:21, 16. november 2021 (CET) Zdravo. Prebral wp zp in wp spamlink. Se vedno ne najdem enega argumenta, zakaj ne bi bilo ok. Linki imajo dodano vrednost, ker bralcu dodatno in bolj poglobljeno odkrivajo dimenzije mojega dela in razmisljanja o razlicnih tematikah. Ni reklama zame. Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje ali opise njihovih del in razmisljanj, prav na tak nacin, kot sem imel jaz. Prosil bi, da se linki vrnejo nazaj. Lpg [[Posebno:Prispevki/188.198.161.162|188.198.161.162]] 18:24, 16. november 2021 (CET) :Nočem te užaliti, vendar osebnih mnenj tu v večini ne navajamo, predvsem ne nerelevantnih. To pomeni, da navajamo mnenja strokovnjakov svojega področja; vsekakor pa ne mnenja osebe o vseh perečih temah. Navajaš: "[...] Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje": ti so verjetno najbolj odmevni intervjuji osebe ali pa so strogo v tematiki; vsekakor pa niso navedeni vsi. V kolikor vidim, so to intervjuji predvsem vojaško-psihiatričnega področja, predlagal bi, da narediš selekcijo; nekatere tematike se prekrivajo. Vsekakor pa je to le stvar dogovora, kajti zgornje so smernice in ne pravila (se jih je pa priporočeno držati). Bi poprosil še @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpa]] za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:50, 16. november 2021 (CET) == Mravljakova žaga == Pozdravljeni! Danes sem začel z opisom Mravljakove žage na Pohorju - in še preden bi lahko dodal še kaj več - ste mi osnovo članka že odstranili... Takšno ravnanje se mi ne zdi ravno vzpodbudno in moram priznati, da kar malo ubija ustvarjalnost... Pa tudi ni v slogu z vašim "Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu!". Razumem, da sta bila zapisana dva stavka in samo dodane koordinate. Vendar je bil to šele začetek opisa objekta, ki spada med tehniške spomenike v Sloveniji... Zakaj takšna hitrost pri odstranjevanju novih zapisov? Kako naj imam voljo dodati še kaj? Koliko stavkov je dovolj, da zapis ne bo odstranjen? {{nepodpisani|90.157.197.119}} : Pozdravljen! Sam sem najprej malce okleval o izbrisu, vendar sem kasneje odločil na slabše. Če boš resnično razširil stran, jo lahko obnovim. Ponavadi se tako kratki članki (ali škrbine) brišejo zelo hitro, saj dva stavka nista ravno uporabna. Ravno obratno, pri branju se lahko porodi še več vprašanj. Za pomoč sem vedno na voljo. LP,--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:22, 22. november 2021 (CET) Hvala za obnovo strani! Je prijatelj dodal še nekaj stavkov in slik. Več še sledi... {{nepodpisani|90.157.197.119|08:23, 23. november 2021‎}} :Dva napotka: ne vstavljajta slik iz drugih virov brez dovoljenja (več: [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]) in ustni viri niso dovolj (več: [[Wikipedija:Preverljivost]]). Temu primerno sem članek pospravil, ker je bila stran tudi precej nametana. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 23. november 2021 (CET) == Težave z slikami v infopolju knjiga == Pozdravljen, ponovno jaz, oprosti če ti kaj težim, ampak potrebujem pomoč pri navajanju slik v infopolje knjiga. Pred kratkim sem napisal strani Huda Jama (knjiga) in Titova velika prevara: Kako je Tito zavajal Churchilla in slike se nikakor ne želijo pokazati v infopolju. Podobno težave sem imel na strani Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, kjer se je isto zgodilo. Lahko pogledaš kje je težava? Hvala vnaprej. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:24, 27. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Problem je v starejši tehnologiji, ki zajema vnos slike kot v članku (<nowiki>[[Slika:XXXX.YY|270px]]</nowiki>) in bi ga bilo potrebno posodobiti. Slike nedavnih knjig pa nalagaj lokalno, saj so še vedno avtorsko zaščitene in sam nimaš pravice do distribucije pod licenco CC-BY-SA. Skene sem na Zbirki predlagal za izbris, jih bom pa lokalno še naložil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:11, 28. november 2021 (CET) == Otočec == Vir za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oto%C4%8Dec&curid=124306&diff=5614703&oldid=5614699&diffmode=source novo številko] je bil isti kot za prejšnjo, že naveden: [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ Prebivalstvo po spolu in po starosti, naselja, Slovenija, letno]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:59, 4. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Imaš prav. Sem razveljavil poseg ter hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:40, 4. december 2021 (CET) == Serije na POP TV== Zdravo! Prosil bi Vas, če lahko z dodatnimi info ali pa popravki do sedaj napisanega pomagate oblikovati strani [[Sekirca v med]] ter [[Za hribom]]. Hvala že vnaprej za pomoč :) '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|✉]] 19:45, 4. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Žal ne spremljam serij, tako da z vidika vsebine ne morem ravno pomagati. Lahko pa ti pomagam z vidika Wikipedije. PS: Ni me treba vikati. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:51, 4. december 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Razumem, hvala vseeno. Morda veš kje bi lahko dobil več informacij o takih serijah (poleg IMDB, 24ur.com ..)? Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:53, 4. december 2021 (CET) :::Vir 24ur.com je do produkcij POPTV kot spletni medij pristranski, saj je isto podjetje. To ne pomeni, da je narobe citirati 24ur, vendar v besedilo na wikiju ne spadajo npr. "čudovita vasica na zelenih tratah". Če ne najdeš drugih virov, morda ne zadošča kriterijem [[WP:POM]]. Virov je precej, če pobrskaš po spletu tako kot za Za hribom in Sekirca v med. Ker to ni neka kontroverzna tema, se prag uporabe novičarskih portalov ponavadi malo zniža. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 4. december 2021 (CET) ::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Sem dodal infopolji v oba članka, pa te prosim za pregled. Če bi mi povedal glavne osebe, jih bom tudi dodal. Sem poskusil tudi z vsemi igralci v infopolju; vendar ta nato izgled natlačeno. Hvala vnaprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:18, 4. december 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Najlepša hvala za pomoč. Glavne osebe so pri obeh napisane v okvirčkih ''liki'', morda bi lahko dodala le tiste res glavne osebe (npr. pri Sekirci v med tiste like do Lee Mihevc, ki so res najpomembnejši). Sicer pa je potem to tudi večinoma vse. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:23, 5. december 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Pozdravljen, imam eno hitro vprašanje glede urejanja v Wiki. Ko imaš tabelo in v njej obarvan okvirček, mene zanima, kako lahko pobarvam okvir tako, da bo polovica z eno polovica pa z drugo barvo? Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:55, 5. december 2021 (CET) ::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: To na žalost verjetno ni možno. Ga pa lahko razdeliš s pomočjo {{tl|Diagonal split header}}. Pazi, ugnezdene tabele niso ravno zaželjene (se ji izogibamo, kadar je le mogoče). Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:06, 5. december 2021 (CET) :::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Super, najlepša hvala. Morda uporabim, sicer pa bom pustil kot je. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:27, 5. december 2021 (CET) == Okupacija Javornika == Slika ni s spletne strani Bolha, temveč sem naslovnico fotografirala sama. Kljub temu me zanima, kako fotografije s spleta arhivirati, zato Vas prosim za razlago. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] :{{ping|Tinkarasto}} Z arhiviranjem sem mislil samo v primeru, če bi sliko vzelo kje s spleta. Linke do slik lahko arhiviraš [https://web.archive.org/ tu], navodila za shranjevanje pa [https://help.archive.org/hc/en-us/articles/360001513491-Save-Pages-in-the-Wayback-Machine tu]. Tako bo vir slike viden tudi ko se bo oglas na Bolhi/Amazonu/Ebayu ... iztekel. Če si sliko naredila sama, lahko pod avtorja zraven ilustratorja (če je znan) ali založbe za sliko samo dodaš še <nowiki>{{Own}}</nowiki>. PS: Ni me treba vikati. Če ne bo šlo, me z veseljem kontaktiraš.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:05, 8. december 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala za odgovor. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] == Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937) == When I asked about the deletion of Disney articles, you said that they were too badly translated and would be better off rewritten. So, can they be rewritten? I point to [[Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937)]] as an example because it has been deleted twice, and the second time was one of those vandalism articles by an IP that targets movies like this. But also, I didn't think IPs were allowed to create pages in this Wikipedia, but for some reason so many IPs have been making bad articles that get deleted. My point is, how are they able to create these pages, and shouldn't there be something to stop them? Not just the Disney vandals, other IPs too. I saw the deletion log for example and so many pages are created by IPs as vandalism. But back to the Disney articles, do you know who could rewrite them? I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was created by {{u|Henry3243}}, should it be deleted and recreated from scratch? I believe he too had made some pages that were deleted, but I forgot which ones and maybe not from that account, but from one of the many sockpuppets. However, I sometimes believe that the old history might be worth restoring for historical reasons. Because sometimes, there are good edits from native users, even on deleted pages. Like on Teletubbies as I mentioned before. Finally, I remember on Teletubbies, it used to have an infobox, which could be useful. So, at the very least, could anything (if there is anything) that was on Teletubbies before can be readded to it, even if the old history is not restored? I won't bother making the articles since I would not be able to rewrite enough. But I ask if any user or users might be interested in them. I saw one user (couldn't remember which one) say they were into animated films. Do you know which user that is and if they could create better versions of the articles? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 01:06, 20. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Predloga == Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji. Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET) :: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET) == Izbris strani Belo se pere na devetdeset == Pozdravljeni, zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET) Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev. :PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET) Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET) == Preusmeritve == Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET) ::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET) :::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas‎; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta‎, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET) == Slika RE-51 Triglav == Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}} :{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET) :a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET) ==[[Szczecin]]== Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:53, 23. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET) ::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov. ::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:33, 23. januar 2022 (CET) :::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET) == Koza zate! == [[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]] Na kozo [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET) <br style="clear: both;"/> == Baklava zate! == {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]] |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET) |} ==Josip Agneletto== Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET) ::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET) :::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET) == Flickr == Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih? Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET) :Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET) ::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET) :::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:11, 17. februar 2022 (CET) ::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET) == Ochman == Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman‎|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET) ::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET) :::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET) :::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET) == Priročnik za prečrkovanje == Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET) : {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 26. februar 2022 (CET) ::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET) :::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET) == Brisanje preusmeritev == Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen. *"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje. *"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev. {{br}} Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno) : Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET) == Gibanje svoboda Revert sprememb == Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST) :Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST) == Slike iz revij ali za revije == Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST) ::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:48, 11. maj 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST) ::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:02, 11. maj 2022 (CEST) == Posodobitev člankov ruske invazije == Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST) ::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST) :::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST) ::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:53, 15. julij 2022 (CEST) :::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij. :::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu. :::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 22. julij 2022 (CEST) == Povezava člankov == Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST) ==Oznaka v delu== Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:25, 20. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST) OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:37, 20. julij 2022 (CEST) :Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST) Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:17, 20. julij 2022 (CEST) :Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST) Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:30, 20. julij 2022 (CEST) :Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST) Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:53, 21. julij 2022 (CEST) Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:10, 22. julij 2022 (CEST) :{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST) :::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:15, 22. julij 2022 (CEST) :::Pozdravljen še enkrat. Osnutek bom v glavni imenski prostor prestavil najpozneje do ponedeljka zjutraj, tako da vabljen k urejanju čez vikend. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:52, 22. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom dopolnil jutri dopoldne/zgodaj popoldne. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:20, 22. julij 2022 (CEST) :::Hvala lepa za dodano. Če boš utegnil, bi te prosil še za pregled vsebine, ki sem jo dodal, jutri tekom dneva, ker so viri precej nepregledni in se lahko pri sestavljanju podatkov pojavijo napake. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:21, 24. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom tole postoril jutri, ko bom morda tudi sam še kaj dodal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:45, 24. julij 2022 (CEST) :::Da, odlično. Hvala! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:48, 24. julij 2022 (CEST) == Popravljanje infopolja == V čem si ti zdi izboljšava popravljanja oblike zapisa infopolja? Meni se zdi skrajno nepregledno in je težko popravljat oz. posodabljat. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:14, 27. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Katero infopolje točno? Zadnje čase sem dodajal {{tl|Infopolje Gora}}, {{tl|Infopolje jama}}, {{tl|Infopolje Most}} in {{tl|Infopolje Država}}. Sicer pa sam nisem nič kodno urejal, da bi brisal vrstice ipd. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:57, 27. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]: Ruanda, Meljski most (stari)‎, Karlovški most‎ itd--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:10, 28. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Infopolja sem v vizualnem urejanju izpolnil in ustavil. Nobenega formatiranja zapisa ali karkoli, da pa bi se Wikimedia posodobil, pa ne vem. Vem, kaj te moti, vendar nanj nimam vpliva in niti ne vem kje bi se ga lotil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:27, 28. julij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]:Glede na to, da je nekaj člankov celo mojih, jaz zanesljivo nisem infopolja tako pisala. To mora biti potem neka fora.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:31, 28. julij 2022 (CEST) tstc0xy8gevz4dotj8eojq8greo29hq 5724756 5724754 2022-07-28T12:34:04Z A09090091 188929 /* Popravljanje infopolja */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)}} |}{{Konec okvira}} == Vračanje besedila == Prosim, če ne popravljaš besedil v člankih staronizozemskih slikarjev, ki jih za mano popravil profesor umetnostne zgodovine.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:56, 6. december 2020 (CET) :@Ljuba brank Nisem jih jaz, pač pa sem razveljavljal ''slogovne napake'', ki jih je popravljal neznan uporabnik z ip naslovom {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 19:59, 6. december 2020 (CET) Vračal si staro besedilo, ki je bilo manj primerno kot popravljeno uporabnika {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. jaz vem, kdo je za uporabnik. Ne počni tega, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:16, 6. december 2020 (CET) :Zakaj pa potem ip v tem razponu vandalizira wikipedijo? Poglejte si zadnje spremembe. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 20:25, 6. december 2020 (CET) In kaj je bil tukaj po tvojem vandalizem? Izboljšan in strokovno primernejši tekst? Halo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:09, 6. december 2020 (CET) :Nisem mislil vandaliziranja v pravem pomenu. Se opravičujem za vračanje brez predhodnega posvetovanja, to je bila moja pomota. Toda zakaj bi vi tekst naredili težjega za branje (pa sam s tem nimam težav), če je wikipedija enciklopedija za vse? Ne bi se prerekal, toda rad bi izvedel zakaj. Zadnje čase kroži veliko urejanj z enakim začetkom, toda različnim koncem. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:28, 6. december 2020 (CET) Tega komentarja v zadnjem stavku ne razumem. Kar se mojih člankov iz področja umetnostne zgodovine tiče, pa sama prosim za strokovne popravke. Ti pa predlagam da malo poglej uporabnika 193.2.11.205 in 84.20.249.38, gre za istega, ki nemilostno, kljub opozorilu o nepravilnostih, ureja na primer, članek o Slovenskih eksonimih in še več drugih člankov. Pa na videz ni nič narobe, vendar nepravilno piše notranje povezave, jih načrtuje za subjekte, ki najbrž zlepa ne bodo o njih napisani članki, dela seznam eksonimov, ki to niso, itd. Vsekakor premisli, preden popravljaš oziroma vračaš tekst. Je dovolj resnih vandalizmov za popravljat. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:59, 6. december 2020 (CET) :Ljudje, ki ''popravljajo'' wiki z Applovih mac računalnikov ter so nerigstrirani, se namesto IPv4 izpiše računalniški id. Z njim lahko locirajo katerikoli mac na svetu. Sicer sem uporabnik Windowsa, ampak mislim, da je to vzrok drugačnih številk. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:10, 6. december 2020 (CET) ==Viri == Pozdravljeni, lahko prosim nehate z opomniki v profilu Boštjan Gartner? Članek, ki naj bi bil sporen sem izbrisal (čeprav ne vem kako naj 20 let in več stare članke drugače kot tako objavim), spodaj pa je pri povezavah več kot očitno, da gre za živečo in pravo osebo. Nenazadnje jo osebno poznam in spada med kulturno dediščino. Hvala, Luka :{{ping|Lukasnajp}} Prosim, teh opomnikov ne dojemaj kot slabih ali česarkoli. So le rahlo groba sporočila avtorju članka, kaj je še treba postoriti. Predlagam naslednje: Linke prestavi v poglavje /*Zunanje povezave*/. Poizkusi poiskati vsaj nek članek, da bodo tile podatki držali. Stavki ala ''Nekje sem slišal'' ali pa '' Ker to osebo poznam'' niso zadosten vir. S tem te mi drugi ne poskušamo zatreti ali kaj podobnega. Za stil biografij glej [[WP:BIO]]. Hvala za razumevanje. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 13:09, 15. januar 2021 (CET) ==Bazalna lamina== Hvala za urejanje, ampak bazalne lamine sam ne bi dajal med medcelične stike. Pomensko ni najbolj ustrezno in je od sedanjih kategorij najbolj primerna kar histologija. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:26, 17. januar 2021 (CET) ::{{ping|Melaleuca alternifolia}} Resda, da nisem ravno biolog, toda jaz uvod dojamem nekako takole: ''So molekule različnih velikosti, ki se nahajajo med nekaterimi celicami.'' V njem tudi piše ''ki se kasneje nanjo pričrvstijo'' -> tule je verjetno mišljena celična membrana. Včasih bralca, za katerega ni nujno, da je na tem področju izobražen, zanima še več o področju medceličnega prostora in bo kliknil tisto kategorijo. Sicer pa, le čevlje sodi naj čevljar. Upam, da mi ne zameriš. Lp, A0 --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:32, 17. januar 2021 (CET) ::: Ni problema. Vsekakor razumeš pravilno, a gre pri bazalni lamini za (stično) plast iz raznih molekul medceličnine, ki jih sicer v okolico izločajo celice, medtem ko se v medcelične stike uvršča strukturne stike med dvema celicami (iz beljakovin, citoskeletnih elementov itd.). Se mi zdi bolje, da se ne kategorizira po principu ključnih besed, ampak bolj specifično, ker bi drugače bile kategorije res obširne in ne bi več služile svojemu namenu.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:42, 17. januar 2021 (CET) :::: Ja, saj nekako te razumem, mogoče malo preveč drobim na podkategorije. Sicer se pa jaz držim slogana ''Wiki je za vse''. To pomeni, da lahko vsi najdejo nekaj, eni malo manj, eni več. Se ga bom moral oklepati malo manj. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:50, 17. januar 2021 (CET) == V delu == Prosim te, da se v nadalje držiš predloge <nowiki>{{v delu}}</nowiki>. Sicer si v članek o [[Prionailurus viverrinus]] vnašal koristne spremembe, a gre za to, da bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj in bi jaz potem moral znova ročno ponavljati svoja urejanja, da ne bi razveljavljal tvojih. Prav tako sem moral spremembe pogosteje shranjevati, da mi v primeru navzkrižja urejanj ne bi bilo potrebno ponavljati več hkratnih urejanj. Bi bilo bolje, da bi počakal, da odstranim predlogo, ki sem jo dal ravno zaradi te problematike. Sicer pa hvala za popravke. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:21, 26. januar 2021 (CET) :Uh, oprosti za nevšečnosti. Sicer pa ne bom več urejal, ker zadnje čase delam bolj administrativne posege v Wikipodatkih, kategorijah in razveljavljanju. Za nevšečnosti se ti globoko opravičujem. Kako se lahko oddolžim? V bistvu se mi to ni še nikoli zgodilo, te pa popolnoma razumem. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:34, 26. januar 2021 (CET) :: Ničesar ne rabiš skrbet, stvar je že mimo. To sem ti pa napisal zgolj kot dobronamerno opazko, ker se včasih dogajajo takšna nevšečna navzkrižja urejanj. Sicer pa ponavljam, da si vnesel koristne popravke (na razširjenost vrste sem recimo čisto pozabil).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:41, 26. januar 2021 (CET) ::Bom upošteval tvoj nasvet, {{hvala}} za opombo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:18, 26. januar 2021 (CET) Tudi jaz bi te prosil da upoštevaš predlogo "v delu" iz popolnoma enakih razlogov kot so zapisani zgoraj. Sem sicer zelo hvaležen za tvoje urejanje, ampak bi lahko kdaj drugič prišlo do navzkrižja urejanj, kar bi lahko privedlo do nepotrebnih težav. Hvala in lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:12, 30. januar 2021 (CET) :Očitno me je zaneslo in si še nisem vbil v glavo... :( PS.: Tistih 39? kategorij je bilo res malo preveč za našo ''majhno'' wiki. Se opravičujem. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:13, 30. januar 2021 (CET) Tistih kategorij se pred tvojim urejanjem še nisem lotil in če sem čisto iskren, sem malo pozabil na njih :P. Bi jih pa definitivno popravil na koncu, ko bi pregledoval članek. Hvala za urejanje, in ne sekiraj se.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:18, 30. januar 2021 (CET) :Ok, zmenjeno. Upam, da se bom prihodnjič spomnil ''zapovedi'' ;) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 30. januar 2021 (CET) ::{{ping|GeographieMan}} Samo eno vprašanje se mi poraja. Če ti urediš objekt v Wikipodatkih, medtem ko nekdo drug ureja članek, ali je to tudi navzkrižje urejanj? PMM je, saj vnašaš nove podatke, samo na drugi platformi. Ali pač? Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 30. januar 2021 (CET) : Mislim da ni, ker sta to dva različna projekta in nista tako neposredno povezana, kot če dva urejevalca istočasno urejata nek članek. Lahko, da se motim, ampak to se mi še nikoli ni zgodilo. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:48, 30. januar 2021 (CET) ::Najlepša hvala za info. Bom upošteval vajina nasveta! Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:50, 30. januar 2021 (CET) == Prosim za pojasnilo - glede čiščenja == Spoštovani, prosim za pojasnilo glede pripombe, da je potrebno čiščenje članka Anton Žvan. Članek imam namreč odobren s strani profesorja filozofije, slog sem popravila. lp {{nepodpisani|ZaKoPa|30.januar 2021 12:52}} :Mene ne vikati, tukaj se tikamo zaradi vzdušja in kolegialnosti in pod komentarji se podpisujemo z <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri članku je problem v navajanju virov. Surov link, kot je v tvojem članku ni v redu. Vsi taki linki so opravljeni z ''nofollow'', zato s tem ne povzdiguješ članka na linku na vrh iskanja zadetkov. Predloga na vrhu tega ni navedla specifično, ampak prosim jih še ne briši. So le opomin bralcem in urejevalcem (posrednim in neposrednim), da je z člankom nekaj narobe. Za navajanje virov uporabljamo {{tl|Navedi splet}}[[Predloga:Navedi splet|1]], {{tl|Navedi knjigo}}[[Predloga:Navedi knjigo|2]] ipd. Prosim, da tele linke prestavi znotraj <nowiki><ref> </ref></nowiki> keywordov. Za navajanje virov in sklicev glej [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Za stil biografij glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. Hvala za razumevanje. Če je kaj nejasnega, me kar vprašaj. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 30. januar 2021 (CET) ::Poleg tega bi rad pripomnil, da v članek ne sodijo medvrstične zunanje povezave, kot so npr. povezave na spletne strani in druge zadeve. Veliko bolj primerne so [[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)|notranje povezave]] oz. kot je bilo že zgoraj omenjeno medvrstični sklici (več o tem na [[Wikipedija:Navajanje virov]]). Drugače pa pohvale za članek. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 30. januar 2021 (CET) ::{{ping|ZaKoPa}} Sedajle izgleda že kar solidno tudi z viri. Naj samo pridam, da med besedo in sklicem ni presledka. Prav tako je sklic v primeru celotnega stavka za piko. Bi mogoče še pobrskal/a podatke o rojstvu profesorja? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:20, 30. januar 2021 (CET) Hvala za pomoč, bom popravila presledke. Glede datuma rojstva in datuma smrti ni nobenega uradnega podatka - preverjala sem pri njegovih študentih, celo pri sosedi v sosednji hiši.... Imam samo ustni vir. {{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:32}} :Potemtakem je pa res bolje, da je letnica kot nek ustni ''nezanesljiv'' (z stališča Wikipedije) vir. Veliko sreče pri nadaljnjih urejanjih, če imaš vprašanja se lahko obrneš kar name ali pa vprašaš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:34, 30. januar 2021 (CET) Hvala, dobro se imej in ostani zdrav.{{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:35}} :Hvala enako! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 30. januar 2021 (CET) ==[[Grad Idrija]]== Živjo, na preusmeritev, ki si jo predlagal z brisanje, je poveznih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Grad_Idrija prek 300 člankov] (glej {{tl|Gradovi v Sloveniji}}, zato je brez popravljanja povezav ne gre brisati. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 10:57, 31. januar 2021 (CET) :Najprej {{Hvala}}, da si me opozoril. Naj še pridam, da je grad rudniški in ne plemiški (''Gewerkenegg'' pomeni rudniški grad). Me je kot domačina malo zasrbelo pod prsti, saj se v Idriji ne reče ''grad Idrija'' ampak ''grad Gewerkenegg''. Tudi tujcem to povemo. Navkljub svoji ''borni'' funkcionalnosti pa je imel velik vpliv. Legenda pravi, da so Turki prišli vse do [[Dole|Dol]], da bi izropali grad. K sreči je bila v kotlini megla in so se obrnili nazaj. Bi šlo popravljanje povezav z botom? Če ne, lahko tudi na roko, samo bo trajalo. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:06, 31. januar 2021 (CET) ::{{ping|MZaplotnik}} Eno mičkeno vprašanje. Kje lahko najdem teh 300 povezav? Po petih urejenih povezavah za ''grad Idrija'' lahko najdem samo še moj pogovor. Kje lahko najdem tele povezave? Prosim te za pomoč, če le utegneš. Hvala, lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:06, 31. januar 2021 (CET) :Sem spregledal tole vprašanje. Povezave so izginile s posodobitvijo predloge na Wikipodatkih. Ko sem jaz pisal zgornji nasvet, so bile še vidne, spremembe v Wikipodatkih pridejo v veljavo z zamikom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:40, 8. februar 2021 (CET) ::Hvala da si tole uredil. Je pa resnica prišla na plano malo kasneje. V okolici Idrije je bil za časa Oglejskega patriahata grad Idrija, ampak danes ni ne podatkov o tem kje bi bil, niti ostankov. Pmm je tole tako tako, saj so preskenirali celotno pobočje za današnjim gradom zaradi iskanja NUS raket iz WW2. Verjetno bi se nahajal tam, (sicer v kotlini) ampak neposredno zraven vode in umaknjen od toka Idrijce. Dvomim, da bo sploh kdaj članek o tem. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:44, 8. februar 2021 (CET) ==Kandidatura za administratorja== Zdravo, že nekaj časa pridno opravljaš posege, povezane z nadzorom zadnjih sprememb, novimi članki, vandalizmi in podobnimi urejanji, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš izglasovan, ti bodo administratorska orodja olajšala nadaljnje delo. Prosim, sporoči. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:55, 8. februar 2021 (CET) :{{ping|MZaplotnik}} Če imaš občutek, da sem vesten in redu zaslužen, potlej sprejmem. Hvala za predlaganje, ampak mislim, da si ga {{u|Melaleuca alternifolia}} tudi zasluži. Velikokrat je razveljavljal, ko nisem jaz ''visel''. Sem bil zelo presenečen, da nekdo ceni tudi moje delo, navkljub temu, da sem bolj aktiven šele od novembra lani. Najlepša Hvala Ti za predlog.{{Smeško5}}. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 8. februar 2021 (CET) :Sem pravkar pripravil enotedensko glasovanje, srečno pri kandidaturi! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:39, 8. februar 2021 (CET) ::Hvala za pripravo in prijazne želje! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. februar 2021 (CET) ==Uporaben trik pri brisanju neumnosti== Živjo! Pri vandalizmih, kot je [[Benjamin aganovič|tale]], ki je gotovo usmerjem proti realnemu še živečemu osebku, pred brisanjem raje odstrani povzetek urejanja, sicer je vsebina vandalizma prek povzetka brisanja vidna vsakomur, ki klikne na rdečo povezavo brisanega članka. Za zgled premetenega brisanja glej npr. [[Uporabnik:Samson Jansa]] ali [[Legvan]].--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:17, 18. februar 2021 (CET) ::Živjo, že vem, ker sem tole izvedel na tvoji strani. ;) Ampak zadnja brisana stran ni bila usmerjena proti osebku, zato (še) nisem izbrisal povzetka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 18. februar 2021 (CET) == Thank u == Hi! Im an editor of Wikipedia: In Spanish and recently I wrote the article of [[Trujillo (Peru)]], i wanted to thank you for helping me solve the errors that I had, I will continue to contribute more Peruvian content to this wiki. Greetings and hugs! [[Uporabnik:Alexcordovaa|Alexcordovaa]] ([[Uporabniški pogovor:Alexcordovaa|pogovor]]) 19:42, 20. februar 2021 (CET) :Hi, no problem. Thats why we are here, we will fix (most) of grammar errors. Thanks for contributing Peru thematics. We have a few fellow editors that edit such things, but now they (actually she) is focusing on Argentinian themes. BTW, at translation from Spanish to Slovene Google Translate ain't best (and every other, too:( ), so don't hav a hard time with our grammar. Have a nice day and stay safe in these days, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:47, 20. februar 2021 (CET) == Wikipodatki med viri == Pri seznamih osebnosti po občinah piscem naročam, naj navedejo tudi, če so upoštevali Wikipodatke, tako da se ve, kje jih je treba še pregledati in dodati; pred dvema letoma si z Wikipodatki namreč še nismo pomagali. To naj bi pisci storili s stavkom "Upoštevani so bili tudi Wikipodatki.", ne pa kot enoto na seznamu virov. Mogoče bi bilo ta stavek najbolje navesti kar v opombi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:06, 21. februar 2021 (CET) :{{ping|Hladnikm}} Kako to misliš? Ne znam si najbolje predstavljati... Sicer pa je na [[Seznam osebnosti iz Občine Kobarid]] wikipodatke dodala IvanaKočevar in ne jaz. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 21. februar 2021 (CET) ::Poglej, kako sem to pravkar uredil pri Kobaridu. Ivano si namreč opozoril, da Wikipodatki ne smejo biti navedeni med viri. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:36, 21. februar 2021 (CET) :::OK, v redu. Vzamem nazaj. Kako pa bi videl, katere osebe so povezane z wikipodatki? Query? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:38, 21. februar 2021 (CET) ::::Wikipodatki najdejo včasih osebnosti, ki nikjer drugje niso popisane, npr. Italijane, padle pri nas v prvi vojni, ali Slovence, ki so uspeli kje v tujini. Nekaterih med Wikipodatki seveda še ni, ampak nekoč bodo. Starejše sezname bo treba za te osebnosti še posodobiti s pomočjo [[:v:Magistrski seminar 2020#Iskanje po Wikipodatkih|Pinkyjinega skripta]]. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:28, 21. februar 2021 (CET) :::::Zmenjeno, hvala za nasvet! Bom pogledal.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:29, 21. februar 2021 (CET) ::::::{{ping|Hladnikm}} Predlagam pa, da si pogledamo [[Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem]], saj je nekdo dodal imena vseh padlih v 1. in 2. svetovni vojni, kar pa je vprašljivo zaradi [[Wikipedija:Pomembnost]]. Predvsem nekatera poglavja so potrebna predrugačenja. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:32, 21. februar 2021 (CET) ::::::Se strinjam, seznam te občine odstopa od drugih. Seznami padlih so zelo koristni, ker pa o njih nikoli ne bo članka, niso v obliki povezave. Predlagal sem tudi, da so našteti drug za drugim, ne v alinejah. Brisati jih je škoda, ustreznejšega mesta zanje pa v tem trenutku ne vidim. Kaka ideja? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:42, 21. februar 2021 (CET) :::::::Ne zdi se mi fer, da bi samo ta občina imela te spomenike. Potem se jih lahko kar lotimo. Kočevje, Dražgoše, Cerkno, Koroška itd. itd. Potem pridejo še spomeniki rudarjev v Idriji, Trebnjem in Velenju. Pa spomeniki holokavsta v Ljubljani,.... Pa še in še drugih spomenikov (ki jih je sigurno vsaj 10 na občino). Preveč dela. Tudi matematično ni računice, če predpostavimo, da je 10 spomenikov na občino je to 2120 spomenikov za obdelat. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 21. februar 2021 (CET) No, nekje je treba začeti. V Zbirki je po zgledu drugih nacij kategorija za spomenike po občinah že pripravljena, v drugih državah imajo marsikaj že lepo zastavljeno, judovski spotikavci so zgledno popisani celo v Sloveniji ([[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia]], [[Tlakovec spomina]]). Vseh slovenskih spomenikov je seveda krepko več kot 2120 (samo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih je na Geopediji trenutno 6100]), vendar za zbirko zaradi avtorskih pravic vsi ne pridejo v poštev. Na Wikipediji so spomeniki trenutno v obliki poglavij znotraj gesel o posameznih krajih, mogoče je to najustreznejše mesto tudi za imena padlih v obeh vojnah, zraven imen znamenitih rojakov, ki imajo v kraju svoj nagrobnik in jih članki radi naštevajo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:06, 21. februar 2021 (CET) :{{ping|Hladnikm}} OK, sem malo premislil. Če uporabimo skript, je še vedno možnost, da kakšna oseba izpade iz dodajanja. Predlagam, da opozorimo udeležence, naj pogledajo tudi na občinske strani in lokalne vire, saj ti pokrivajo marsikaj, kar regijski/nacionalni ne. Sicer je to stvar presoje, ampak če že damo vse padle partizane na seznam, je potrebno dodati tudi tiste, ki na neki nacionalni ravni še niso bili omenjeni, pa so za kraj vseeno pomembni (in niti ni nujno, da so že v Wikipodatkih). Drugo vprašanje, ki se mi poraja je, če že dodamo vse partizane, domobrance itd. ipd., kaj pa vse kostnice (v Kobaridu, Oslavje, Tolmin, Mokronog)? Če me spomin ne vara, je samo v Kobariški kostnici pokopanih ~7000 vojakov. Kaj pa s temi? ::Meni se zdi smiselno, da se ustvarijo podstrani za te spomenike. Npr. ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno'' in njena podstran ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno/Partizanski spomeniki'', seveda z ustrezno povezavo. Tako bi mogoče lahko dodali v glavni seznam vse komisarje in heroje, v podstrani pa ostale. Tudi z vidika logistike bi bilo pmm lažje. Komentarji? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 22. februar 2021 (CET) ::Saj iz občinskih virov že ves čas izhajajo, eni bolj drugi manj natančno. Nekatere občine nimajo tako rekoč nič, druge ogromno. Wikipodatki rastejo, zato bodo čez nekaj let pokazali nove osebnosti. Nenavadno je, da država žrtve obeh vojn popisuje šele zdaj in si pri tem pomaga tudi z imeni na vaških nagrobnikih, ki jih evidentiramo na Geopediji. Gotovo bo vse to nekoč zbrano in v taki ali drugačni obliki povzeto tudi na Wikipediji. Ja, za golo naštevanje enciklopedično neuporabnih imen mrtvih so podstrani dobra ideja. Nerodno pri podstraneh je le to, da podatke na njih najdeš šele z zahtevnim iskanjem in so za navadne občane, ki iščejo svoje padle prednike, zato tako rekoč nedostopni. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:07, 22. februar 2021 (CET) :::Za podstrani bi naredili slednje. ''V Občini Cerkno je x partizanskih spomenikov, od tega y partizanskih.'' Nato bi na glavni strani našteli komisarje, generale, heroje ipd oz. najbolj poznane. Nad ta odstavek pa bi pridali še ''Za polni seznam partizanskih spomenikov glej: Seznam osebnosti iz Občeine Cerkno/Partizanski spomeniki.'' Mogoče tudi dodamo, kje so ti spomeniki, pa koliko je kostnic, vojaških pokopališč ipd. Verjetno bi se dalo za to zaprositi bota, saj je tekst večidel enak, le kvantitete so mrd. različne. Če se že napajajo tudi z lokalnimi viri, se jih potem tudi dodaja v Wikipodatke? Če ne, je to škoda. Saj se podatki čez čas izboljšajo, mdr. tudi samo nujni parametri (instanca, subclass, country, birth date, death date, birth place, death place, occupation, nationality). LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 22. februar 2021 (CET) == Javna last == Če je v ZDA tekst sklica v javni lasti, ali je tudi pri nas? Sprašujem, saj je v mojem [[Uporabnik:A09090091/Perseverance (rover)|peskovniku]] večina Nasinih sklicev v javni lasti. Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:03, 25. februar 2021 (CET) :Je. Po ameriški zakononodaji so vsa (službena) dela zveznih uslužbencev v javni lasti in to ni omejeno na teritorij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:53, 28. februar 2021 (CET) == Seznam za izbris == Malo ustaviva konje; najini komentarji sodijo na podstrani in ne na glavno stran. --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) :{{ping|Ježofska}} Joj, nisem opazil. Bi pa predlagal, da nadaljujeva. Če ne bi glasovala, bi tole viselo še do .... Bom pa sedaj brisane predloge prestavil v arhiv. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 27. februar 2021 (CET) :Seveda, vendar z redom in smislom. Predlogi večinoma povsem upravičeni, vendar menim, da je dobro določene komentarje zamenjati z nepristranskimi, npr. [[Wikipedija:Pomembnost|Nepomembnost,]] saj gre za resnične ljudi, ki so jih njihovi oboževalci ali pa sovražniki nespretno objavili tukaj, in so čustva lahko zelo prizadeta.--[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 20:06, 27. februar 2021 (CET) ::Jap, seveda. Se mi zdi smiselno, da zamenjamo "izpade" uporabnika ZimskoSonce. Ko končamo, naj se stari izpraznijo in prestavijo v arhiv. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:08, 27. februar 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]<nowiki> Uredila sem vse pogovorne strani, skrila žaljivke in opise zamenjala z nevtralnimi izrazi. Nejasne članke sem pustila in jih komentirala. --~~~</nowiki> [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 23:36, 27. februar 2021 (CET) == Hvala! == Thank you so much!! You are all welcome in the videos so we can get to know more of your country, people and language in Catalonia! Take real care! Have a wonderful Sunday! Feel free to reach any time, Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:38, 28. februar 2021 (CET) :{{ping|Capsot}} Sure, you can always ask for help ;) Sadly, I personally cannot guarantee response in shape of video, but a big congrats still comes from me (and others probably too). If you have interest in our country and people, we are always on reach. <s>Not to be rude, but I see title of our chatting as "Prosim!". This means "please". Did you mean "hvala" ⇒ "thanks"?</s> Don't have a hard time with our grammar, because Google translates very badly to Slovene. :Stay safe in these covid times. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 28. februar 2021 (CET) :: Stay safe too! And hvala! again. I got wrong I took it from a previous message, and doing too many things at a time... and realized after a short while it couldn't mean 'thank you' but 'please' (I can speak a very basic Ukrainian so I can understand some words of your language but well "hvala" is quite different from "dyakuyu"...). I am interested in every language but have not enough time to learn them all. I hope I can get to visit your lovely country some day when things improve. I wish you all your people all the best. And many thanks/hvala again! You can also count on me and parts of the Catalan community. Let's hope we can all get out of this sad life soon and get rid of the virus some time soon! You are a great person, it's a pleasure to get to know you at least virtually! :) Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:52, 28. februar 2021 (CET) :: Spasiba (russian lang.). And we had 19th anniversary 2 days ago. One more year; i don't know, maybe we ask your community for a short video ;) S uvazheniyem, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:06, 28. februar 2021 (CET) == Kategorije == Pozdrav! Rad bi te opomnil, da je tako kot članke in predloge tudi kategorije potrebno povezati na Wikipodatke, najlažje tako, da na levi strani spodaj klikneš "Dodaj povezave" ter tam nato izbereš recimo :enwiki ter nato ime kategorije v angleščini. Recimo Kategorija:Generacije lovskih letal se poveže na Category:Jet fighter generations. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:59, 3. marec 2021 (CET) :Najlepša hvala za povezovanje; bi jih tudi jaz, samo si jih ti prej. 🤗 LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:02, 3. marec 2021 (CET) == STAGE == Pozdravljen, v člankih posameznih statističnih regij je tudi poglavje statistična regija v sliki: STAGE. Poglavje je obstajalo že do zdaj, jaz želim samo posodobiti podatke/sliko z novejšimi. Poglavje se mi zdi primerno pri posamezni regiji, da lahko uporabniki še dodatno pobrskajo za dodatnimi podatki o posamezni regiji. Zdi se mi, da članku doda vrednost in da je zanimivo za bralce ter da je tako tudi bolj vidno, kot če bi bil članek posebej. Rada bi vrnila poglavje nazaj, hvala. ([[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 11:00, 12. marec 2021 (CET)) :{{ping|Podatkisozakon}} Besedilo v taki obliki, ki je, mimogrede opisovalo program sam, nima neke posebne vrednosti za statistično regijo. Mogoče bi ga bilo boljše dati v članek o statističnih regijah, kjer piše o splošnih podatkih. Tisti link pa se lahko doda v Zunanje povezave, ampak na glavno stran Stage-a in ne na neki specifičen filter. Sploh pa taki stavki: "''v njem najdete vse...''" ne sodijo v članek, saj nismo reklama ampak enciklopedija. Četudi je to državni projekt, takih besedil ne pišemo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:19, 12. marec 2021 (CET) Pozdravljeni, izbrisali ste dokumente v tekstu in navedli, da naj se navedejo kot vir. Dokumenti niso vir besedila, ki je napisano nad tem, ampak gre za podrobnejša pojasnila. --[[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 14:49, 29. marec 2021 (CEST) :Kot sem ti že odgovoril zgoraj, vsaka povezava ni "dobrodošla". Pri tem se ne bomo sklicevali na vsak akt, zakon, vladno brošuro ipd. Če so ti dostopni z Sursovega portala, dodaj link tja; če ne pa v /*Zunanje povezave*/. Poleg tega pa Wikipedija ni pravniški, električarski, zdravniški ipd. priročnik in glej [[WP:NI]]. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:13, 29. marec 2021 (CEST) == Falus == Pri članku ''Falus'' sem ti napisala da zbriši nepotrebno opombo in navedla zakaj. Prosim, da se pri člankih iz umetnostne zgodovine oziroma umetnosti vendarle poskušaš omejiti s pripombami, ki niso v skladu z vsebino ali gre za prevod iz prvenstveno angleških člankov, ki pripomb o spornosti nimajo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:50, 17. marec 2021 (CET) :{{ping|Ljuba brank}} Gre za opozorilo, naj urejevalci ne odstranjujejo slik. Tole ni moja kritika, je samo opozorilo urejevalcem. Wikipedija je za vse, tako lahko berejo vsi bralci. Vendar pa so ti bralci različnih mnenj in verovanj. Tudi slike falusa, četudi je to umetniška upodobitev, so filtrirane. Taka predloga je le opozorilna in ne vzdrževalna (da je s člankom nekaj narobe). Sicer pa tole ni moj izum, ampak je tudi na angleški Wikipediji. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:10, 17. marec 2021 (CET) Razumem in upam, da boš v članku ''Penis'' in podobni tudi vstavil to pripombo, tam se je pa pisec zelo potrudil s slikami.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:08, 17. marec 2021 (CET) :Seveda, nisem jih še čisto prečesal. Sicer sem pa ga nalepil že včeraj --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 17. marec 2021 (CET) == Moje strani == Pozdravljeni, ali bi lahko, ko boste imeli časa, pregledali moje strani: [[Quo Vadis, Aida?]], [[Bosanski Petrovac]], [[Bosanska Krupa]], [[Jablaničko jezero]], [[Breza, Bosna in Hercegovina]]. Hvala in lep pozdrav! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 11:39, 17. marec 2021 (CET) :{{ping|Arnel}} Seveda jih lahko, edinole bo malo trajalo. Ko bom imel čas, bo to v redu? Sicer pa je slog za silo OK, toda pri prevajanju ne uporabljal Google Translata, ki na področju slovenščine ni najboljši, prav tako vrstni red stavčnih členov. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 17. marec 2021 (CET) ::Seveda, nikamor se nam ne mudi. Hvala na mnenju. --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 12:00, 17. marec 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Arnel|Arnel]]: Malo je trajalo, vendar je sedaj {{opravljeno}}. PS: V prihodnje zraven letnic ne piši pik, ker je to v slovenščini števnik (1. - prvi). LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 31. marec 2021 (CEST) ::::Tega pa nisem vedel. Hvala! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 18:37, 31. marec 2021 (CEST) == Medičejci == Ne strinjam se, da si popravljal imena predstavnikov rodbine Medičejcev. V slovenskih leksikonih, tudi v FRAN-u in tudi v krogu umetnostnih zgodovinarjev velja da so to Medičejci in ne de' Medici, kot se zapiše v italijanščini. Predlagam da vrneš zapise in jih uskladiš s članki, kar zdaj ni primer. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:39, 22. marec 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Imam osnutek rodovnika v peskovniku. Če mi uspe izdelati starejšo vejo, bo to kar dosežek. Bom pa popravil; čeprav sem se pa komaj spomnil, saj je to urejanje bilo 7. decembra, ko sem bil še dokaj "nov". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 22. marec 2021 (CET) Kakorkoli in čimprej - uporabljaj izraz Medičejci, Medičejski in ne de' Medici.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:19, 22. marec 2021 (CET) :Bom popravil, da ne bo prišlo do nekonsistentnosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:30, 22. marec 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sicer se pa vsi linkani članki vežejo na članke z napačnim naslovom. Potreben bo premik. Premaknem vse de' Medici na Medičejski/Medičejska? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:41, 22. marec 2021 (CET) Pozdravljen. Vidim, da se trenutno ukvarjaš tudi s člankom o Medičejcih, pa bi rad dodal par pripomb. Kot prvo, prosim popravi geslo ''narodnost'' v wikipodatkih (ali ne vem točno kje in kako), da ne bo v začetnem infoboxu pisalo »italijanska«, saj Italija takrat ni obstajala. Na ozemlju današnje Italije je pred letom 1861 obstajala le množica manjših samostojnih državic, od katerih je bila Florentinska republika gotovo ena najpomembnejših. Druga pripomba zadeva sam priimek ''de' Medici'', o čemer sem že povedal svoje mnenje, ki pa ni dobilo veliko pozornosti. Zato ti tukaj ponovim, kar sem svoj čas napisal drugemu uporabniku, in te vljudno prosim za mnenje: "Morda bi treba bolje preudariti, kdaj Medici prevedemo v Medičejski. Če recimo upravičeno prevedemo Antonio da Padova v Anton Padovanski (ker je smisel prilastka ''ki je živel v Padovi''), ni vedno umestno, da de Medici postane Medičejski – in sicer iz slovnično-pomenskega vidika. Ko govorimo o npr politiki ali mestu ali navadah, je čisto prav medičejski, vendar ni prav, da sam priimek spremenimo. Spreminjanje priimkov nas Primorce preveč spominja na predvojne dogodke. Zato bi predlagal, da se medičejski (z malo začetnico seveda) uporablja le v pomenu ''ki pripada ali zadeva družino de Medici'', nikakor pa ne takrat, ko označuje priimek osebe (torej ne Katarina Medičejska, temveč Katarina de Medici ipd). Mislim, da je stvar vredna pogovora in širšega soglasja občestva." --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 23. marec 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]] To na kaj te spominja spreminjanje priimkov žal tukaj ne velja. Za nekatere (zelo majhen delež) je bil Hitler bog i batina, za velikooo večino drugih pa psihopat in vojni zločinec,.... Tako bi imeli urejevalske vojne na večih člankih, česar pa si tukaj ne želimo. Sicer pa ne vem, zakaj te to moti. Npr. družina Savoia, so vsi poslovenjeni v Janez Savojski. Konec koncev, tukaj ne pišemo iz glave, ampak kaj je uveljavljeno v slovenščini, kar pa spreminja SAZU & drugi. Ob (morebitni) spremembi slovarjev bomo pa spremenili. Nisem jaz tisti, ki bo sodil kako, kdaj in zakaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:47, 23. marec 2021 (CET) ::Hvala za izredno konstruktiven odgovor na mojo slovnično-pomensko pripombo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:57, 24. marec 2021 (CET) '''Spoštovana A09090091 in Radek.''' Vprašala sem go. dr. Dobrovoljčevo na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dobila takle odgovor, ki upam pojasnjuje problem: Z vidika aktualnih (SP 2001) in tudi prenavljajoči se pravopisnih pravil, ki so pravkar v javni razpravi na portalu Fran (tule: [https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzemanje_beseda_zveza]), pri slednjih v členu 22 lahko preberete: Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4555454/habsburzan]). S te perspektive naj komentiram vse tri različice še drugače: ko govorimo o (bolj ali manj vidnih) osebnostih iz zgodovine, ki so pripadniki rodbine, ki nosi priimek Medici oziroma de' Medici, priimek podomačimo v skupno množinsko ime Medičejci. Imena plemiških, vladarskih in drugih zgodovinsko znanih rodbin po slovenskem pravopisu podomačimo (podobno Babenberžani, Habsburžani, Borgijci ...). Enako velja tudi za pripadnike – iz množinske oblike tvorimo bodisi samostalniški (Katarina Medičejka) ali pridevniški stalni pridevek k imenu (Katarina Medičejska). Med obema podomačenima variantama se odločamo glede na ustaljenost v rabi. Npr. Borgijci so pogosteje samostalniški, medtem ko so Andeški le pridevniški. Pomembna je tudi pozicija imena: – Če govorimo o stalnem pridevku, ki je v funkciji današnjega priimka, torej je za imenom, je ta načeloma pridevniški: Katarina Medičejska, Maksimilijan Habsburški npr.: Druga žena francoskega kralja Henrika IV. Marija Medičejska je pri krstu enega svojih otrok nosila obleko z 32 tisoč biseri in tri tisoč diamanti. – Če uporabljamo ime pripadnika rodbine samostojno ali pa pred imenom, je pogosteje uporabljena samostalniška oblika, npr.: Ko je poslednja Medičejka, Anna Maria Luisa, leta 1737 zbirko podarila, je določila, da mora ta za vedno ostati v Firencah in biti za vedno dostopna občinstvu. Seveda se bi vedno našle tudi kake izjeme, še zlasti to velja za tiste stalne pridevke, ki se nanašajo na individualno lastnost posameznika, npr. Magnus Zakonodajalec (< Magnus Lagabøter) ali Friderik Rdečebradec (< Federico Barbarossa). '''Pa še glede velike oziroma male začetnice pri dodatkih imen, kar tudi ne uporabljamo dosledno:''' Glede pojasnjevalnih dodatkov, ki označujejo rodovno pripadnost, v poglavju o Veliki in mali začetnici ([https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica#s-3-3]), člen 117, predlagamo takole pravilo: Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems; b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin. V razdelku »Posebnost« opozarjamo tudi na primere, ko je dodatek o rodovni pripadnosti prerasel v stalni pridevek: Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši. --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:14, 24. marec 2021 (CET) :Bom premaknil še vse ostale de' Medici. Sedaj je le še vprašanje, ali je ''Katarina Medičejka'' ali ''Katarina Medičejska''? Jaz sem bolj za drugo... Hvala za poizvedovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:04, 24. marec 2021 (CET) Vsekakor Katarina Medičejska - tako je uveljavljeno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:19, 24. marec 2021 (CET) ::'''Spoštovana Ljuba Brank in A09090091''' ::No, me veseli, da je stvar razčiščena. Upam, da vama to ni bilo preveč težavno brez ponavljanja osebnih napadov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:39, 25. marec 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Prestavljanje je opravljeno, uvodi pa popravljeni. Sedaj je potrebno edinole še odpraviti nedoslednosti v besedilu. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:55, 26. marec 2021 (CET) == Skrivanje redakcij == [[Edvard Rusjan]] se verjetno ne bo obračal v grobu, če ga anonimen vandal označi za geja, zato se ne rabiš truditi s skrivanjem takih redakcij – namen spreminjanja vidnosti je odstranjevanje informacij, ki bi koga lahko prizadele ali mu škodovale, in ne cenzuriranje vsake kletvice. Tudi dodatkov tipa "Jure je prašič" ni treba skrivati, drugače pa bi bilo na primer z "Jure Novak je prašič". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:45, 29. marec 2021 (CEST) :Se trudim ohranit članke čiste, tako kot verjetno vsi "vestni". Če sem s tem kršil norme izbrisa redakcij, bom pa prenehal. ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:50, 29. marec 2021 (CEST) :''Pas trop de zèle'' - malo manj zagreto kot je pravil Talleyrand. Če te prsti srbijo (mogoče napačen občutek), pomaga recimo sodelovanje pri pomladi 2021. - sem in tja, toliko da imam par sekund časa, da napišem <nowiki>[[bk|prosim v smeti}}</nowiki> za kako zatipkano stran. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:28, 29. marec 2021 (CEST) ::Mah, zaenkrat še uživam, dokler lahko. Vi kar pišite, jaz bom pa čistil vandalizem. Pri Wikipomladi je pa problem, da ni Nemčije. Moj cilj za naslednji par let je vsi članki iz predloge {{tl|Heinkel aircraft}}. Itak me vi deklasirate po številu člankov (mojih 16 proti 80 za to leto). Tako da bolj RIP... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:38, 29. marec 2021 (CEST) :: malo pozno - z muftijem sem mislil Yerpa (z nekaj ironije). Brez zamere in hvala za nazaj in za naprej;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:00, 9. april 2021 (CEST) :::No problemo ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:25, 9. april 2021 (CEST) == Navigacijske predloge == Na dnu članka naj bi bile vključene (samo) tiste navigacijske predloge, ki vsebujejo povezavo na ta članek. Če ne se navigacija malo zmede in hitro se namnožijo take predloge. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:20, 31. marec 2021 (CEST) :No, ampak XX. vlada naj bi pa imela predlogo {{tl|VladaSLO}}. Ali ni to logično, če predloga povezuje specifične vlade z splošno zgradbo slovenske vlade? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:23, 31. marec 2021 (CEST) ::[[Vlada Republike Slovenije]] jo ima. Večina specifičnih vlad za začetek ni imela sedanjih ministrstev in drugih organov, ki so našteti v predlogi. Pa po zelo podobni logiki lahko tlačimo noter tudi predlogo {{tl|Slovenija}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:26, 31. marec 2021 (CEST) :::Jaz bi (če bi bil neizkušen) iskal podatke, bi rajši videl več mest za povezavo na to-in-ono kot neko iskanje. Pa tudi [[Vlada Republike Slovenije]] nima (še) {{tl|Vlada RS}}. Slovenije pa ne bi notri tlačil, ker bi jo potem lahko dali na vsakega Slovenca in z Slovenijo povezano temo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:33, 31. marec 2021 (CEST) ::::Za preglednost in logičnost gre. Bralca bo zmedlo, če bo (recimo) v članku [[2. vlada Republike Slovenije]] povezava na [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije]], ker ta vlada tega ministrstva sploh ni imela. Glede na spreminjajočo se naravo bi bilo bolj smiselno dopolniti predloge iz serije "XVladaSLO" s povezavami na ministrstva. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:46, 31. marec 2021 (CEST) :::::Mogoče res, vendar dokler tega nimamo se mi zdi soliden približek. Če se strinjaš, zaenkrat ne bom vračal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:52, 31. marec 2021 (CEST) ::::::Strinjam se ne čisto, nisem pa dovolj proti, da bi ti šel razveljavljat. Samo ne pretiravat v bodoče, ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:43, 31. marec 2021 (CEST) :::::::Brez skrbi, ne bom pretiraval. Se pa tudi javim za popravljanje, ko bodo omenjane predloge narejene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:03, 31. marec 2021 (CEST) == Hitenje s popravljanjem člankov == Ali lahko prosim, da malo umiriš konje in ne vpadaš v članek takoj ko ga shranim. Rada bi ga v miru dokončala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:00, 1. april 2021 (CEST) :Katerega misliš? Če misliš kategorije, sem ti odstranil ''Gotska arhitektura v Avstriji'', ker se mi zdi, da ta nima prav veliko veze z ''Gotika v'' ''Belorusiji.'' '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:04, 1. april 2021 (CEST) == Ni čisto vsaka izjava za v članek == :pmm ni čisto vsaka njegova izjava za v članek Pozdravljen, se strinjam, da generalno ni vsaka izjava za v članek. Samo, tisti dve, ki si mi jih izbrisal, sta pa po moji presoji in po presoji strokovnih javnih uslužbencev na rtvju bili! Ena izjava je bila '''izjava dneva na rtvslo.si''' - že zaradi tega je pomembna, ker ne pride pač vsaka izjava za izjavo dneva na rtvslo. Druga '''izjava je bila pa povsem v kontekstu predmetne zadeve''', t.j. športnikove interpretacije največjega škandala v zgodovini slo skokov. Zaradi tega je pomembna tudi za športnikovo biografijo. Mimo tega dogodka in športnikove interpretacije le-tega pač ne bo šla nobena zgodovinska analiza skokov na slovenskem od lanskega SP dalje. Ker gre za izjavi, ki so ju izbrali novinarji in potrdili uredniki nacionalnega tv programa (strokovnjaki za predmetno področje), res ne vem, če '''je tvoja presoja kaj bolj kompetentna od omenjenih dveh nivojev presoje?''' V biografije ljudi (ne glede na področja) štejejo tudi izjave - še zlasti če gredo skozi sito relevantnosti pri nacionalni televiziji za specializirano predmetno področje. --[[Uporabnik:Userreiheforum|Userreiheforum]] ([[Uporabniški pogovor:Userreiheforum|pogovor]]) 13:39, 2. april 2021 (CEST) :Ker si to vprašanje naslovil direktno name, ti bom odgovoril za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477151&oldid=5477077&diffmode=source tole] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477152&oldid=5477151&diffmode=source tole] redakcijo strani. Prvo kot prvo naj ti povem, da tukaj izbranost ali neko rankiranje izjave na rtvslo nima neke veze ali kakršne koli vplivnosti na pojavnost v članku. Tukaj so pravila Wikipedije in ne pravila izjav na rtvslo. Žal. Te izjave naj gredo v drug projekt, mdr. [[Wikiquote|sl:Wikinavedek]]. Sploh pa izjava v razdelku ''Zanimivost'' je dokaj ''banalna'' (mogoče ni ravno pravi izraz). Zamisli si, da bi citirali in vključevali vse izjave nogometašev (npr. ''Srce smo pustili na igrišču''), ker te ne prinesejo neke vsebinskosti članku (za več podrobnosti glej [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]]). :Za drugo izjavo pa je prav tako zelo podoben kriterij. Vsak "poraženec" oz. nekdo ki je bil v nekem trenutku v slabi formi, morali ipd. bo izjavil nekaj podobnega kot Timi. Vseeno se mi nekako ne zdi smiselno vključevati v članek. Bistveno bolj pomembno bi bilo, če bi Timi izjavil, da je zaradi izključitve padel v depresijo. Tako bi pa lahko vključili, vendar ne v obliki neposrednega citata. Konec koncev, bi lahko vse biografije imeli samo iz citatov drugih o osebi, pa bi bilo zadoščeno; vendar pa to ni smisel Wikipedije. Za vključevanje glej [[Wikipedija:Nepristranskost|Wikipedija:Nepristranskost#Preprosta opredelitev]]. :Čeprav te je mogoče iskanje teh citatov in moje naknadno izključevanje potrlo, si zapomni [[Wikipedija:Bodite pogumni]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:39, 2. april 2021 (CEST) == Najlepše pesmi == Lahko zbrišeš oz. združiš [[Najlepše pesmi (singl)]] v stran [[Najlepše pesmi]]. Kot prvo skladba ni bila nikoli izdana kot single in ta termin (opis) se ne uporablja niti na angleški wikipedii. Kot drugo obstaja samo eno geslo in sicer pesem iz leta 1983 in je dodaten opis nepotreben (navlaka), istoimenski album pa je bil izdan leta 1997. Če gre za istoimensko pesem in album, se prvi pusti ime drugi pa doda. Hvala! [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:23, 8. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] Torej če te prav razumem, izbrišem [[Najlepše pesmi (singl)]], saj v tej obliki ni nikoli obstajala? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:30, 8. april 2021 (CEST) ::In pa še: Sodeč po povzetkih urejanja so ''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' tudi za izbris? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. april 2021 (CEST) :::Točno tako! Pa tudi če bi bila izdana kot single (kot so naprimer "Dan ljubezni", "Želim si na Jamajko"...) se ne piše da je single. Obstajata samo po dve gesli: "Zelena je moja dolina" in Zelena je moja dolina (album)... itd za vse naštete, zato vsi ko omenimo recimo "Dan ljubezni", najprej pomislimo na komad, šele nato na istoimenski album. Vsaj tri gesla (stvari) z istim imenom bi morale obstajati, da bi dajal v oklepaj dodaten opis. Članki so bili ustvarjeni že +10 let nazaj, kolikor vidim pa tudi na angleški wikipedii, ki je zlati standard, pri samo dveh istoimenskih geslih uporabljajo dodaten opis samo za album. Če je komadov, filmov, krajev z istim imenom več se zaradi razločitve v oklepaj napiše dodaten opis. Zato ni nobene potrebe po dodatni razlagi (opisu). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:05, 8. april 2021 (CEST) ::::''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' niso za izbris samo za preumsmeritev oziroma združitev v brez dodatnega opisa. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 8. april 2021 (CEST) :::::{{opravljeno}}. Naslednjič lahko na stran napišeš kar {{tl|bk}} (za hitri izbris). Ostale 3 bom pa pustil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:16, 8. april 2021 (CEST) :::::::Odlično! Well Done! Še en tak primer je recimo [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] ki se mora zbrisat/združit v [[Želim si na Jamajko]]. Tale @[[Uporabnik:dhmo|dhmo]] je kolikor vidim celo vrsto slovenskih singlov poimenoval dvojno (z tistim na B-strani vred), kar je zgrešeno, na angleški wiki ni noben single poimenovan z obema naslovoma. Kot sem že pisal včeraj ali kdaj, na enem singlu/mali plošči se nahajata recimo "We Are the Champions" (A-stran) in "We Will Rock You" (B-stran) pa imata vsak svojo stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:35, 8. april 2021 (CEST) ::::::::Katera je pa prava naslovnica tega albuma? Na [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] je drugačna od tiste na [[Želim si na Jamajko]] in pri prvem je vse isto razen seznama skladb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 8. april 2021 (CEST) :::::::::Ja, saj pravim, @dhmo je to delal po svoje, to je pobral tu na [https://www.discogs.com/Gu-Gu-%C5%BDelim-Si-Na-Jamajko-Aero-Bik/release/2948474 discogs], poleg tega je on te "svoje" single strani ustvarjal leta kasneje kot so bile ustvarjene že prej vse omenjene. Če pogledaš na starih vinilkah (malih single ploščah) res običajno pišeta naslova obeh skladb z A in B strani, a kot rečeno, če gledaš na tisoče singlov na angleški wikipedii nikjer v naslovu nista naslovljena oba komada, saj ti na vrhu v infoboxu piše katera pesem je na A ali B stran. Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:51, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::Zmenjeno. Sam nimam preveč pojma o glasbi (razen tega da jo rad poslušam), vendar za tehnikalije me lahko vedno prosiš za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:53, 8. april 2021 (CEST) ::::Velja! Jaz vsebina, ti tehnikalije. Da malo razložim, vsi recimo poznamo "Želim si na Jamajko", uspešnica/evergreen, ki je zaznamovala slovensko glasbo, po drugi strani je "Aero-bik" povsem neznana nepomebna skladba, ki je ne pozna verjetno niti 1% Slovencev (če bi bila tudi ta uspešnica, bi imela tukaj gor svojo posebno stran), gor je samo toliko da zapolni B-stran plošče in takšna je bila praksa pri nas kot v anglosaksonskem svetu, kjer je to zelo razvito. Naj povem da so se singlice izdajale na vinilkah (7" inčnih malih ploščah) in na CDjih, recimo na kasetah pa se singlice niso nikoli izdajale. Potem imaš še: :::::* LP longplay (12" inčne velike plošče), na katerih so izdajali albume, na vsaki strani 5-6 komadov :::::* EP extended play (nekaj vmes med singlom (daljši) in albumom (krajši), oranžni infobox, na vsaki strani samo po 2-3 komadi) [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:06, 8. april 2021 (CEST) :::::Čeprav po tvoji logiki pomembnosti bi jaz osebno pustil in ''We are the champions'' kot ''We will rock you''. Obe sta zelo znani. Včasih je boljše, če gremo po kmečki pameti. En dober primer (ki je bil predebatiran nedavno) je, da je ZDA angleščina uradni jezik samo de facto. Večina ljudi ve, da je to uradni jezik, manj jih pa ve da je le de facto. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 8. april 2021 (CEST) ::::::Jaz saj ravno to razlagam cel čas, čeprav gre za skladbi z istega singla z A in B strani male plošče, imata vsak svoj stran, @dhmo pa pa bi tole zapisal kar kot eno stran takole skupaj "''We are the champions / We will rock you''" (namesto vsako posebej). Naprimer "Aero - bik" je v tem primeru nepomemben in tu nima svojega mesta, povsem dovolj je, da je komad omenjen v infoboxu kot B-stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:30, 8. april 2021 (CEST) :::::::Aja, ups. Bolj kot sem bral, bolj sem na koncu zgrešil tvoje bistvo. Ja, se popolnoma strinjam (in sedaj upam, da sva "na isti frekvenci") '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:32, 8. april 2021 (CEST) ::::::::No problemos. Angleško wikipedijo pa omenjam za standard, ker ima daleč največ gesel, daleč največ ogledov, daleč največ administratorjev, daleč najbolj urejene, dodelane in source-ane strani, vsi jeziki sledijo angleški tako po vsebini kot po izgledu in formi. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:35, 8. april 2021 (CEST) :::::::::Ja, čeprav pa "nočemo" pa njihove birokracije (ne to, da je slaba, ampak jo je veliko). AfC, AfD, ...; mi se pa vse zmenimo na pogovornih straneh in Pod Lipo. V nekaterih sistemih je verjetno dobro, čeprav je pa to nemogoče skalirati na "majhne" (proti enwiki) wikipedije in sorodne wikiprojekte. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::Birokracijo res imajo, jih je pa tudi 10000x več in vse to sfolgajo pokrit, saj angleško odlično obvlada skoraj milijarda ljudi, pa še veliko tako naspol. Imajo preko 1000 administratorjev, 342,000 rednih urejevalcev in 95 milijonov registriranih uporabnikov. Problem slovenske wikipedije premalo rednih urejevalcev, sicer pa več glav več ve. Dobro stran je to da se tu in drugod po svetu lahko zberejo iz različnih področij, nekdo do potankosti obvlada neko tematiko/področje (šport, glasba, zgodovina...), drugi so marljivi in veliko prispevajo, administratorji so tu za tehnični suport, eni obvladajo formo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:54, 8. april 2021 (CEST) ::::::::::::Je pa angleška wikipedia daleč, daleč pred vsemi ostalimi po vseh možnih kriterijih, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Details table]. Se pa dobro držimo po številu administratorjev en (1007), švabi (186), kitajci/rusi (79), jap (41), Danska/Slovenija (24). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:16, 8. april 2021 (CEST) '''Razlika med pojmi:''' *[[Glasbeni album|album]] ali velika plošča ([[Nomadi (album)|primer]]), studijsko snemanje *EP ali [[extended play]] ([[Baroko|primer]]) *[[Glasbeni singl|single]] ali mala plošča ([[Želim si na Jamajko|primer]]) *[[Kompilacijski album|kompilacija]] ([[Toto XX: 1977-1997|primer]]); Best of, Greatest Hits, različni izvajalci ali pa nabor raznoraznih uspešnic v nekem obdobju ali žanru... itd *Live album ([https://en.wikipedia.org/wiki/Live_at_Wembley_%2786 primer]) *navadna skladba ([[Slovenskega naroda sin|primer]]); ni ne na singlu in ne na extended play, je pa na albumu ali kompilaciji [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:38, 8. april 2021 (CEST) :Najlepša hvala za te povezave. Zelo mi bodo prišle prav pri nadaljnjemu komuniciranju. Edino še pripomba na število administratorjev. Bi moral vzeti št. člankov in ga deliti s številom administratorjev, hkrati pa vzeti v obzir stopnjo/koeficient hitrosti urejanja (npr. enwiki karikirano 25/min, slwiki 2/min) na približno > samo moje ocene. Hkrati pa tudi pogledati št. novih strani na dan. Ker če je nas ~500 aktivnih U in imamo 172.000 člankov, je to 344 člankov na aktivnega urejevalca. (Pri tem eni več, kot npr. KK, ali pa manj, kot npr. jaz). Na en wiki je 6,284,313 člankov in ~ 342.00 urejevalcev, kar znese samo 18,75 člankov na uporabnika. *Signature look of superiority* '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:47, 8. april 2021 (CEST) ::Ni za kaj. Upam da je zdaj malo bolj jasno. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:55, 8. april 2021 (CEST) :::Živjo. Priznam, da nisem povsem vedel, da se singli poimenujejo po skladbi na A strani oz. sploh ne vem, zakaj me ni motilo dejstvo, da je na angleški wikipediji drugače in pozdravljam to, da se bodo zadeve poenotile. Glede "Jamajke" je pa tako. Strani singla pritiče naslovnica singla, zato ne vem, zakaj je bila Slika:Gu-gu-želim-si-na-jamajko.jpg izbrisana. Takšno prakso uporabljajo tudi wikipedije v drugih jezikih. Se bom pa v prihodnjih dneh spravil preimenovat vse single, ki so bili ustvarjeni z dvojnimi imeni. [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] ([[Uporabniški pogovor:Dhmo|pogovor]]) 22:28, 8. april 2021 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] Oprosti za šele jutranji odgovor. @[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] je dejal naslednje: "''Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo''." Po tem sodeč sem mislil, da je na izbrisani strani napačen album. Hkrati pa tudi vse slike, ki so naložene pod pošteno uporabo, postanejo sirote, ko se njihov članek izbriše. Te (naj) bi se brisalo, prav tako kot tiste brez licenc, virov in podobnega. Te slike pod pošteno licenco tudi ne smejo biti "samo za okras" v člankih (npr. platnice knjig na seznamu del XX pisatelja). Tukaj so relevantne smernice [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]] in[[Wikipedija:Nalaganje datotek]]. ::::Čeprav te je morda zgornje potlačilo, si še vedno [[Wikipedija:Bodite pogumni|lahko pogumen]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:13, 9. april 2021 (CEST) ::Na drugi strani je pa treba priznati da so albumi, kompilacije in extended play na slovenski wikipediji odlično pokriti in urejeni po angleških standardih. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST) :::Za slovenske single oz. pomembnejše skladbe, ki so uvrščene samo na albumih/kompilacijah pa nas čaka še kar veliko dela, so pomankljivo opisani in kar precej jih še manjka. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST) ::::Glede na to da so wikipedijska gesla visoko na googlu in prvi stik povprečnega uporabnika, ponavadi 2 ali 3 zadetek na google in kjer so na enem mestu zbrani vsi podatki in viri o nekem geslu, je prav da so ti naslovi, vsebina in oblika poenoteni in napisani pravilno. Saj se veliko ljudi, vedno več o neki stvari zanaša v prvi vrsti prav na wikipedijo, jo citirajo pri projektnih nalogah, seminarjih, diplomah itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:35, 9. april 2021 (CEST) :::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Po [[Posebno:Dnevnik]] (prestavljanje strani) vidim, da si prestavil kar nekaj strani. Koliko novih preusmeritev bo potrebnih izbrisa?, če sploh? Izbrisal sem samo eno, ki je vsebovala tipkarsko napako. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 27. april 2021 (CEST) :Živjo, ko brišeš preusmeritve, poskrbi, da ne pustiš za sabo pretrganih povezav, kot na primer [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Najlep%C5%A1e_pesmi_(singl) to] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Marie,_ne_pi%C5%A1i_pesmi_ve%C4%8D_/_Vsak_je_sam to]. Pa pomisli, ali jih je res treba brisati ... Iz vajine debate s Sportomanokinom približno razumem, kakšen poimenovalni red želita doseči, a splošna wikiideja je, da neproblematičnih preusmeritev ne brišemo, da s tem ne povzročimo nereda v številnih predlogah, seznamih, URL-jih, ki kažejo na wiki z drugih spletnih strani ipd. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:46, 9. april 2021 (CEST) ::Pozdravljen! ::Za povezave, ki edino kažejo na mojo pogovorno stran, se ne bom preveč sekiral. Sicer sem pa povezave izbrisanih pred izbrisom uredil. Edino zdaj te slike, ki so sirote. Kaj pa z njimi? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:48, 9. april 2021 (CEST) == Singli / skladbe == V zadnjem tednu sem prestavil/popravil ta gesla na nove naslove. Oziroma to so mrtvi linki za izbris. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 17:56, 27. april 2021 (CEST) *[[Jamajka (singl)]] *[[Zate (Pop Design)]] *[[Orion (pesem M. Deržaj)]] *[[V Ljubljano (Naš mali avto)]] *[[Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja)]] *[[Banane (pesem)]] *[[Amen (Ana Soklič)]] *[[Enakonočje (singl)]] *[[Promise (BQL)]] *[[Here for You (pesem)]] ::V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je solidno updejtanih in lepo preglednih že '''70''' od 134 trenutno naloženih slovenskih skladb. Dobro napredujemo. Po ključu največje (stare) uspešnice first. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:15, 27. april 2021 (CEST) :::Upam, da me Bon Jovi ne toži zaradi avtorskih pravic, ampak vendarle: "We're halfway there, ooo...". Zaenkrat sta mi ostali še dve preusmeritvi. Ampak glede na tvoje povzetke pri prestavljanjih bo potrebnih še nekaj razločitev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:19, 27. april 2021 (CEST) ::::Hehe, dobraǃ Ja preko polovice smo. Nove dodane skladbe (gesla) pa pričakujem da se tako ali tako urejajo/zgledujejo po teh. Ne vem, a se s tem ko izbrišeš neko geslo, to recimo tudi izgine iz googlovega brskalnika, takoj ali čez nekaj časa? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:25, 27. april 2021 (CEST) :::::Odvisno od velikosti Googlovega in Wikipedijinega t.i. "cacheja" (nekaj podobnega kot arhiv). Ampak tukaj je na prvem mestu Wikistrežnik, zato bi trajalo recimo ene dve tri ure v primeru, da nobeden ne obišče strani; če pa, je ta verjetno indeksiran hitreje. Je pa pmm malo tudi razlike v enwiki in slwiki; kajti iz enwiki se napajajo Alexa, Googlovi roboti, chatboti,... Vem pa da lokalno na wikiju ta izgine takoj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:31, 27. april 2021 (CEST) ::::::Hvalaǃ Vsaj da zgine na wikiju, na googlu se pa tudi najkasneje v nekaj dneh na prvi strani zadetkov vzpostavi novo updejtano stanje. Vidim da se drugače razumeš v tehnikalije. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:39, 27. april 2021 (CEST) :::::::Da ti vrnem uslugo. Tukaj je kombinacija hardwara (server&disk) in softwara (cache&programska oprema). [[:en:Cache (computing)|Cache]] je shranjevanje informacij na način, da ti jih server "izpljune" hitreje kot ob dostopanju v navaden DRAM. Ta je pa prebran z nekim algoritmom (lahko je linearni, ...), ki je ponavadi (ni pa nujno) optimiziran z delovanjem na drugi niti računalnika (t.i. "multithreading"). Vendar je spuščanje na nove niti odvisno od procesorjeve zasedenosti. Ko je ta prezaseden, algoritem več ne shranjuje in sistem postaja vse počasnejši. Temu pravimo "lag" (v online-igrah npr. zmanjšanje FPS, v Wikipodatkih bolj počasi shranjuje vnešene popravke ipd.). Poznamo tudi client-side lag in server-side-lag. Prvi nastane na tvojem PC, drugi pa na serverju. Odzivnosti/moči algoritma v dani situaciji se tudi reče [[:en:Best, worst and average case|best case scenario]], če pa pride do laganja, je pa worst case scenario. Zaradi tega nihanja v opremi ima server zmeraj/veliko večino časa več shrambe, kot jo potrebuje.<small><sub>PS:To ni profesionalna razlaga.</sub>. LP,</small> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:58, 27. april 2021 (CEST) ::::::::No, to je kar konkretno strokovna razlaga. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:17, 29. april 2021 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: {{opravljeno}} Brisanje preusmeritev je zaenkrat končano. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:01, 29. april 2021 (CEST) ::::::::::Gut. Tu so še preostali linki za zbrisat. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:52, 29. april 2021 (CEST) *[[Heja Hej Viole]] *[[Šum na srcu (pesem)]] *[[Lastovke (pesem)]] *[[Diamond Duck (Maraaya)]] *[[Cvetje v jeseni (pesem)]] / [[Cvetje v jeseni (skladba, O.S.T.)]] - pravzaprav se naslovni skladbi uradno reče "Cvetje" (že prestavljeno) [https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/3516657/image/SW1hZ2U6NjgxNjQxNg== ][https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/2791887/image/SW1hZ2U6NDk4MDAwNg== ] *[[Sreča na vrvici (pesem)]] *[[Pohorska brigada (singl)]] *[[Igra (pesem)]] *[[Čudna noč (pesem)]] *[[Heart of Gold (pesem)]] *[[Na juriš (pesem)]] *[[Mississippi (singl)]] *[[Ne čakaj na maj (pesem)]] *[[Moja dežela (1986)]] *[[Mama, prihajam domov (pesem)]] *[[Muza (pesem)]] *[[Luna (Nika Zorjan ft. Haller)]] *[[Tujci (pesem)]] *[[Ti boš vedno prvi (pesem)]] *[[Zimska (pesem)]] *[[It's Complicated (Maraaya ft. BQL)]] *[[Po dekle (valček)]] *[[Zate (Pop Design skladba)]] *[[Zate (Bazar skladba)]] *[[Verjamem]] (('''razločitev''')-rabi vsaj 3 ista gesla)) ni potrebna, saj je bila skladba E. Boto prva z tem geslom, edino drugo je kasneje nastala istoimenska stranka (ostane kot je). Zato se lahko [[Verjamem (pesem)]] zbriše in preusmeri/kopira na [[Verjamem]]. :Pred brisanjem popravita povezave, ki kažejo na preusmeritev; na '''Šum na srcu (pesem)''' recimo kaže [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/%C5%A0um_na_srcu_(pesem) kar 17 strani]. Kot sem omenil že pred časom, pa s preusmeritvami načeloma ni nič narobe in jih je v takih primerih bolje pustiti. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 29. april 2021 (CEST) ::Vsi zgornji bodo popravljeni, že izbrisani so pa tudi. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 29. april 2021 (CEST) :::Juhejǃ Mišn akomplištǃ V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je vseh '''138''' naloženih slovenskih skladb updejtanih in "standardiziranih". Vse na novo naložene naj se urejajo tako. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:49, 25. maj 2021 (CEST) ==Hvala== Prehitro natipkano.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 10. april 2021 (CEST) :Ni problema, je že urejeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 10. april 2021 (CEST) == Nepotrebno oblikovanje ? == Ali mi lahko poveš, zakaj se mučiš z oblikovanjem infopolj v smislu, da brišeš prazne prostore do enačajev. Ali je to tehnično iz katerega koli razloga potrebno, ali ti je tako le všeč. Primer [[Jez Grande Dixence]], pa jih je več. Poleg tega sprašujem, zakaj menjaš sliko v infopolju s šifro iz wikidata. Se je že zgodilo, da mi tista ni bila všeč ali je bila enaka z boljšo resolucijo, pa si jo zamenjal? posebej je to pomembno pri umetniških slikah.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:03, 22. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sam jih ne brišem, ker to zame očitno naredi programje. V VisualEditorju se odpre podokno z parametri in vrednostmi. S postavitvijo nimam ničesar, saj sam pobrišem le vrednosti. Slike pa sem v infopolju zamenjal zato, ker so že sedaj uvrščene v [[:Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih|Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih]], vendar infopolje teh ne vnese samo. Zato imamo predlogo {{tl|slika d}}, ki uvozi sliko iz wikipodatkov. To je pravzaprav zaželeno saj s tem pride do redukcije podatkov -> več prostora za članke ob isti infrastrukturi (serverjih&diskih). Če ti slika ni všeč, jo lahko zamenjaš tam. Link do specifičnega t.i. objekta najdeš na levi strani, kjer piše Predmet v Wikipodatkih. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:26, 22. april 2021 (CEST) Hvala za pojasnilo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:53, 22. april 2021 (CEST) :Brez skrbi, z veseljem pojasnim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:57, 22. april 2021 (CEST) == Hvala! == [https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mudroslov] Hvala in oprostite!--[[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] ([[Uporabniški pogovor:Mudroslov|pogovor]]) 23:49, 30. april 2021 (CEST) :Ja, ni panike. Sem popravil. Kar tako naprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 1. maj 2021 (CEST) == Karantanija == Spoštovani ! Karantanija Zaklenili ste spletno stran Karantanija Uporabnik Jalen pa ne odgovarja na vprašanja. Stara trditev "večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična" ni bila referencirana na noben vir. In še to je le eden od pogledov -virov in zato sem popravil, da o temu obstajajo različna mnenja. I. Popravil sem: ''Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi. Nekateri avtorji tudi zatrjujejo, da da je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.'' Uporabnik Jalen pa je ponovno popravil na staro verzijo: '' čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.'' To ni res. Nihče tega ne trdi, avtorji pravijo le, da je to bilo verjetno. Jalen pa to izjavo zapiše kot trditev. II. '' Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi.'' To je moj drugi popravek. Temu je res tako. Kar nekaj avtorjev, ki so odspodaj referencirani zapiše, da se gre za prvo slovensko državno tvorbo. Nekateri novejši zgodovinarji pa pravijo, da temu ni tako in imajo zato svoje argumente. Torej je treba bralcu predstaviti obe stališči. III. Vsi moji popravki so šli v smeri, da opozorim bralce, da obstajajo različna mnenja, kar je temeljni duh Wikipedije. Jalen pa želi zapisovati ultimativne trditve in predstavljati le eno plat. To pa je v nasprotju s principi Wikipedie. G. Jalen ne odgovarja mojemu vprašanju na ta popravek, vi pa ste stran zaklenili. Vem, da g Jalen piše veliko prispevkov, lasti pa si pravice na WIKIPEDIJI, ki mu ne gredo. To je, da vsiljuje svoje mnenje in krši temeljna načela WIKIPEDIJE, to sta odprtost in nepristranskost. IV. Prosim, da kot glavni admin popravite nazaj in date prispevkom verodostojnost. Peter Kodermac :Tukaj nisem glavni admni, sem pa mogoče zadnje čase najdejavnejši... Glavnega admina sploh ni. Glede vključevanja raznih manjšinskih teorij pa je v te namene napisana smernica o [[Wikipedija:Nepomembnost|nepomembnosti]]. Ta mdr. pravi tudi: "''Stališča neznatnih manjšin naj ne bodo predstavljena kot stališča opaznejših manjšin in morda sploh ne bi smela biti predstavljena''". Če je to nekaj avtorjev, jih navedi; če ne, je pa to zavajanje. Sploh pa pogovor za take opravke je [[Pogovor:Karantanija]]. Več o tem bi lahko kaj tudi povedal {{u|Jalen}}; vendar pa se mi zdi, da na količino predebatiranega to sploh ni potrebno. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:46, 5. maj 2021 (CEST) == Opomba o prevodu na pogovorni strani članka == Sprašujem, če bo opomba na pogovorni strani članka o prevodu od sedaj običaj, ali je to kakšna nova zahteva wikipedije. Če da, jo lahko dodam tudi sama. Ali boš to dodal tudi na vseh ....tisoč drugih člankov? Pogosto pa prevod ni samo iz angleščine, če je članek tam skromen, tudi kombiniram in ni kar avtomatično za napisat opombo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:40, 8. maj 2021 (CEST) :Angleška verzija o kopiranju znotraj Wikipedije pravi: :#"Translations of copyrighted text, even from other Wikimedia projects, are derivative works, and attribution must be given to satisfy licensing requirements. When translating material from a Wikimedia project licensed under CC BY-SA, a note identifying the Wikimedia source (such as an interlanguage link) must be provided in an edit summary in the translated page, ideally in its first edit. Where applicable, the template <nowiki>{{Translated page}}</nowiki> may also be added to the talk page to supplement copyright attribution. You may use an edit summary like (using French as an example) Content in this edit is translated from the existing French Wikipedia article at <nowiki>[[:fr:Exact name of French article]]</nowiki>; see its history for attribution." :Sam sem hotel popraviti le članke v okviru CEE Pomlad 2021, saj naj bi ti bili neoporečni. S tem nadalje ne mislim, da so tvoji prispevki kakor koli napačni. Odkrito rečeno se predloge držijo le redki urejevalci (predvsem {{u|TadejM}}). Ne bi pa nabil okvirčka na vseh 37.500 člankov, pod katerimi si ti podpisana in so prevedeni iz XX jezika. Nadalje bi jo uporabil samo v primeru, ko je prevod samo iz enega jezika. Druga možnost je, da se doda interwiki povezavo do prevedenega članka ([[:en:1693 Sicily earthquake]]. Uporaba predloge oz. linka ni nujna, je pa zaželjena. Se strinjaš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:02, 8. maj 2021 (CEST) ::Sem mnenja, da povzetek urejanja (npr. ''prevod iz en'') pri ustvarjanju prevedenega članka zadostuje, kot Ljuba in ostali wikipedisti tudi sicer naredijo. Predloga o prevedeni strani ima PMM smisel le, če je opremljena s parametrom ''|version='', ki pa ga skoraj nikoli ne uporabljamo. Z njim se ohrani podatek o tem, iz katere redakcije (verzije) izvorne strani je bil narejen prevod. Vsebina člankov na en:wp se zeli hitro spreminja in čez nekaj mesecev ne bo več nikomur jasno, za prevod katere različice gre. Gl. [[Predloga:Prevedena stran]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:24, 8. maj 2021 (CEST) :::V skladu z licenco&nbsp;CC je treba navesti avtorja, kar lahko: :::*pri kratkih sestavkih z enim avtorjem naredimo neposredno (npr. <code>besedilo je prvotno prispeval <nowiki>[[Uporabnik:Zgled]]</nowiki> dne {{CURRENTDAY2}}. {{CURRENTMONTHNAME}}a {{CURRENTYEAR}}</code>); :::*pri dolgih prevodih besedila z več avtorji pa se večinoma navede povezava na izvorni članek. To lahko naredimo v povzetku urejanja ali bolj pregledno s predlogo {{tl|prevedena stran}} na pogovorni strani. :::Se strinjam, da je zelo priporočljivo navesti ID izvorne redakcije, če je bila seveda samo ena. Za podrobnosti glej [[:meta:Terms of use#7._Licensing of Content|meta:Terms of use]] in [[:en:WP:PATT]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:50, 8. maj 2021 (CEST) == Jedrska elektrarna == Pozdravljeni, najprej bi se radi opravičili, da smo geslo "jedrska elektrarna" popravili kar direktno in ne najprej v svojem peskovniku. To je naše prvo spreminjanje obstoječega gesla in bomo bolj pozorni v bodoče. Pregledali smo obstoječe geslo "jedrska elektrarna" in smo mnenja, da ima obstoječe geslo prostor za izboljšave, zato smo ga popravili. Predlog novega gesla se nahaja na povezavi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Icjt/sandbox?venotify=created. Smo namreč Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča ali na kratko ICJT, ki je del Instituta "Jožef Stefan", vodilne raziskovalne institucije v Sloveniji. Na ICJT usposabljamo bodoče jedrske strokovnjake in informiramo javnost o jedrskih tehnologijah. Naša vizija je podajanje zanesljivega in kakovostnega vir znanja o jedrskih tehnologijah. V kolikor vam sprememba gesla ni ustrezna, me zanima ali se lahko dogovorimo, da vsaj popravimo obstoječe geslo. Radi bi, da bi bile javnosti podane ustrezne in strokovne informacije s strani strokovnjakov iz tega področja. Hvala za odgovor in lepo vas pozdravljamo, ICJT--[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut &#34;Jožef Stefan&#34;)]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 14:22, 13. maj 2021 (CEST) :Vrnil sem zato, ker je tvoja/vaša verzija povozila vse dotedanje delo. Članek na sedanjem naslovu skopiraj v svoj peskovnik in ga združi s starim, če "je kaj uporabnega". Mogoče bi našel še nekaj nasvetov na [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Mogoče kakšen sklic več, prav tako pa ne pozabi na dodajanje povezav na mednarodno jedrsko organizacijo ipd. iz tega področja; kajti če je samo povezava na icjt je to neuravnoteženo in pravzaprav [[Wikipedija:Nepristranskost|pristransko]]. Na koncu članek še [[Wikipedija:Kategorizacija|kategoriziraj]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:47, 13. maj 2021 (CEST) Pozdravljen, dopolnila sm verzijo za geslo Jedrska elektrarna v svojem peskovniku. V geslo sem vključila obstoječo verzijo gesla ter malce smo jo še dopolnili. Novo geslo zajema področja katera so zajeta v obsoječem geslu ter se osredotoča na opis jedrske elektrarne na splošno, saj se bi tipi elektrarn podrobneje opisali ločeno po geslih. Preden spremenim geslo za jedrsko elektrarno, se raje še enkrat pozanimam ali gre lahko novo geslo "live". Hvala za odgovor in pomoč :) Sara --[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut &#34;Jožef Stefan&#34;)]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 15:37, 26. maj 2021 (CEST) Pozdrav. Članek Jedrska elektrarna je precej kvalitetno spisan članek (je tudi [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani]]) in ga nima smisla pisat na novo. Brez problema pa ga lahko dopolnjuješ (ter se pri tem držiš sloga in navajanja virov), pri čemer gradiš na stari verziji. Tvoja različica (v peskovniku) je recimo tudi precej krajša od originala in slogovno slabša, zato zamenjava ne pride v poštev.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:09, 26. maj 2021 (CEST) ==[[Habeas corpus]]== Urejanje sem v glavnem zaključil, razen sklicev, kjer bi rad prestavil opombe v ustrezno poglavje – pa se ne spomnem več, kako se to uredi. Bi mi lahko povedal, kje naj najdem navodila? Hvala, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 22. maj 2021 (CEST) :Nisem prav povedal. Sem prebral vse o navajanju virov, a imam te pomisleke: če odprem odstavek ==Opombe==, (1) velja <nowiki>{{Sklici}}</nowiki>? In (2) v besedilu velja <ref>? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:21, 22. maj 2021 (CEST) ::Opombe določiš z parametrom group znotraj <ref> značk. Nato jih prikažeš z <nowiki>{{sklici|group=opombe}}</nowiki>. Če kaj ne gre, me lahko kontaktiraš. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:34, 22. maj 2021 (CEST) :::Hvala, sem uredil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:29, 23. maj 2021 (CEST) == Wikipodatki v infopolju == Dober večer, zanima kako se v infopolje vstavi wikipodatke kot npr. starost, zastava ipd. Vidim, da si vse to uredil v mojih člankih pa se ti zato zahvaljujem in me zato zanima kako si to naredil. Slišal sem sicer, da se wikipodatki sami napajajo v infopolje, je to res? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:46, 28. maj 2021 (CEST) :Ja. Sicer niha od infopolja do infopolja, ker vsi niso enako posodobljeni. {{tl|Infopolje Oseba}} iz Wikipodatkov pobira datum rojstva&smrti, kraj rojstva&smrti ter poklic. Poleg tega tudi sliko in ime v originalu (torej za Tarakanova verjetno v ruščini). Parametre pusti samo prazne, vendar članka ne pozabi povezati z ustreznim objektom v Wikipodatkih. Prav tako ti ni treba več dopisovati teh kategorij: Rojeni leta XXXX, Umrli leta XXXX in Živeče osebe (pogojno). Če ti kaj ni jasno, me kar vprašaj. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:51, 28. maj 2021 (CEST) ==Infopolje Cerkev== Pozdravljen, A09090091. Mislim, da bo delna zaščita za [[Predloga:Infopolje Cerkev]] dovolj. V zgodovini infopolja ni nobenega vandalizma. Popolna zaščita se uporablja za Glavno stran in kakšne res temeljne predloge, npr. {{tl|!}} ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:49, 1. junij 2021 (CEST) :Sem spremenil, ostale bi pa pač pustil; saj smo imeli zadnje čase nekaj računov, ki so bili potrjeni a so še vedno vandalizirali. Na račun takih "urejevalcev" taki, kot si ti, na žalost izgubijo pravico do urejanja tistih strani. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:26, 1. junij 2021 (CEST) == Ustvarjanje infopolja == Pozdravljen, v nekaterih člankih sem videl, da bi lepo spadala infopolja pa me zanima če mogoče veš, kako se ustvari novo infopolje. Primer: v članku Jedrska elektrarna Černobil bi dodal infopolje: elektrarana, pa infopolje s takšnim imenom v naši wikipediji še ne obstaja. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:19, 12. junij 2021 (CEST) :Samo skopiraš predlogo iz enwiki (išeš v imenskem prostoru Template: !) in prevedeš parametre ''data_label''. Na koncu jih povežeš z ostalimi v Wikipodatkih. Ne pozabi dodati še dokumenatcije na /dok podstran predloge. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:22, 12. junij 2021 (CEST) Sem ravnokar ustvaril ampak mislim, da se mi je nekaj zalomilo. Lahko pregledaš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:07, 12. junij 2021 (CEST) :Premalo si skopiral. Zaenkrat bi potreboval še prevod in verjetno še kakšno predlogo v ozadju. Ne pozabi na dokumentacijo. Če smem pingati @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], ki bo verjetno vedela kako in kaj. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:13, 12. junij 2021 (CEST) Super hvala. Če smem vprašati še, kaj je to dokumentacija točno?[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:17, 12. junij 2021 (CEST) :Podstran predloge (torej [[Predloga:Infopolje elektrarna/dok]]) je stran, kjer se opiše, kako predloga deluje, se našteje parametre in še nekaj blablaja, ki je uporaben samo za nekaj največjih geekov. :) Nič zapletenega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:22, 12. junij 2021 (CEST) :: Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 12. junij 2021 (CEST) ==Rimsko cesarstvo== V odgovor na tvojo pripombo pri predlogu za izbrani članek. Seveda nisem mislil nikogar drugega, posebno ne tebe, ki si celo konkretno (in korektno) sodeloval. Moj edini komentar ostaja PROTI, in sicer zato, ker je v sedanji obliki članek (1) nepopoln, ker mestoma še vedno pozna le eno polovico cesarstva, (2) pristranski, ker ponekod vsebuje stališča, ki jih Evropejec ne more sprejeti, (3) kakofoničen, ker nekateri odseki niso prevedeni v slovenščino, temveč v zulukafrščino, (4) skoraj brez virov, ker je večina virov prenešena iz angleščine in jih pisec TEGA (=slovenskega) članka ni videl niti z daljnogledom. Pa naj te vse to ne moti, saj gre za malenkosti! In članek naj le ostane “izbrani”, saj ni edina packarija te vrste. Bistveno je le to, da v areni frustriranih uporabnikov nekdo odnese pokal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 24. junij 2021 (CEST) == Narekovaj == Vidim, da so te zmotili moji enojni narekovaji v članku [[Biskaja]]. Uporabljam jih že zelo dolgo in sicer na osnovi smernic [https://sl.wikipedia.org/wiki/Narekovaj]. Predlagam, da se opredeliš in eventualno popraviš nazaj. Ti, ki si jih popravil, niso primerni za namen.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:06, 10. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Ni res, jaz sem jih popravil na osnovi teh smernic: [[Wikipedija:Slogovni priročnik]], zato ker tvoja dodana povezava sploh ni smernica slwiki. V predelku Narekovaji pa piše: V ''Wikipediji se navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji).'' Pa o podobni temi smo se pogovarjali nekaj časa nazaj na pogovorni strani Dhmo-ja. Predlagam, da vprašaš še koga drugega, saj sem se sam ravnal po smernicah in ne obratno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:42, 10. julij 2021 (CEST) O.K: potem pa poglej še tole v Pravilih [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf], Primer: enojna narekovaja na začetku in koncu besede ali morfema, npr. aqua ’voda’, zaznamujeta pomen; ali 467 NESKLADENJSKA RABA NAREKOVAJA Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (’ ’): Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini uporablja za glagoli ''dicendi'' 'rekanja' in ''sentiendi'' 'mišljenja'. Bom pa še kakšnega lektorja kontaktirala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:00, 10. julij 2021 (CEST) :Hotel sem ti samo povedati, da tvoj wikilink v nasprotju z mojim ni smernica. Narekovaji so na Wikipediji tudi vprašanje enotnosti izgleda (v to skupino štejemo biovrstice, infopolja, tabele), saj bi bolj ali manj to moralo izgledati enako. [[WP:SLOG]] pa v uvodu tudi pravi: ''Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti.'' Predlagam, da preseliva v Podlipje, da bodo še drugi lahko kaj dodali. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:16, 10. julij 2021 (CEST) == Izbris slike Ivan-jansa.jpg == Opazil sem, da ste pred kratkim izbrisali sliko https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivan-jansa.jpg, ki sem jo naložil pred časom na Wikipedijo. Kot razlog ste navedli "kršitev avtorskih pravic". A lahko pojasnite, čigave točno avtorske pravice so bile kršene? Torej slika je bila iz filma in je bila z objavljena z dovoljenjem avtorjev filma. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 00:14, 14. julij 2021 (CEST) :Slika je bila neuporabljena v članku že več let. Prav tako slika, ki je bila (sodeč po opisu) naložena iz arhivov RTVSLO, ne bi smela imeti GDPL/CC-BY-SA licence. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 14. julij 2021 (CEST) ::Hm, OK, torej zakaj je bila izbrisana, ker ni bila uporabljena ali zaradi licence? Ker licenca ni bila GDPL/CC-BY-SA, ampak je bila public domain. Slika je bila posredovana s strani avtorjev filma z dovoljenjem avtorjev. Oni so jo dali v public domain. To je tudi pisalo na datoteki. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 19:26, 14. julij 2021 (CEST) :::Slika je bila takrat označena s PD in ni bila uporabljena, kar je pogosto znak, da je a) prosta verzija ali b) slika ni uporabna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:21, 14. julij 2021 (CEST) :Ker je avtor besedila Ministrstvo za notranje zadeve, spada v javno domeno. Na zbirki je za to [[:commons:Template:PD-SloveneGov|posebna predloga]], tu je ni, zato sem dal splošno {{tl|PD}}.<small>-Ta &nbsp;[[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Sporti|prispevki]]){{#if:14. julij 2021|&#32;14. julij 2021|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> :Zanimivo, torej v resnici je to PD, kot pravi [[Uporabnik:Sporti]], torej potem "kršitev avtorskih pravic" ne more biti razlog za izbris? [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 22:27, 14. julij 2021 (CEST) == Provinca ali pokrajina== Pri pisanju člankov o Španiji sem naletela v že napisanih člankih in kategoriji kompletno zmešnjavo med sopomenkama ''provinca'' in ''pokrajina''. Največja perla je članek [[Badajoz (provinca)]], tu so še [[Alicante (pokrajina)]], [[Almeria (pokrajina)‎ ]], pa [[kategorija:Pokrajine Španije]], nekaj sem člankov že napisala sama in uporabljam provinca. Treba bo uskladit pa se ne znam odločit katerega od pojmov vzeti. V FRAN-u je vseeno, čeprav se glede na definiciji, nagibam k provinca. Kaj meniš?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:42, 19. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: iskreno rečeno mi je vseeno, čeprav se ne znam prav točno opredeliti. PMM bi bilo smiselno narediti to še pri drugih državah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 19. julij 2021 (CEST) Svoj čas je bilo o tem govora pri italijanskih pokrajinah/provincah, pa ne najdem točno kje. Takrat je ostalo, da je bolje uporabljati »pokrajina« (da se izognemo tujki), vendar ostane »provinca« v tistih primerih, ko bi »pokrajina« lahko imela samo geografski pomen. Recimo ''V Pokrajini Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'' bi bilo bolje napisati ''V Provinci Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'', vendar je že takrat nekdo predlagal, da bi bilo še bolje ''Pokrajina Umbrija je pretežno gričevnata.'' --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:58, 20. julij 2021 (CEST) :Provinca je (tehnično) gledano politični konstrukt, ki so ga uvedli Rimljani za upravljanje (čeprav je včasih tudi regija, ki je danes bolj statističnega pomena), medtem ko je pokrajina nekaj zgodovinskega z enako kulturo ipd. (od tod tudi zgodovinske pokrajine Goriška, Kranjska, Štajerska, Istra, ....) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:33, 20. julij 2021 (CEST) == Vstavljanje dveh infopolj v eno == Zdravo, zanima me zakaj si mi v zadnjih dveh člankih: [[Avtonomna regija Tibet]] in [[Lasa]] infopolje Chinese vstavil v infopolje settlement? Ko to narediš se izgubi skoraj polovica infopolja (kitajska pisava na vrhu) ter uniči preglednost in izgled (vsaj meni je na videz lepše če sta infopolji vsaka na svojem mestu). Lepo bi te prosil, da obrazložiš, če je za tem kakšen konstruktiven razlog, ker drugače bi jaz najraje tvoje spremembe povrnil. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:04, 24. julij 2021 (CEST) :V bistvu naj bi infopolja imela parameter module in child, vendar {{tl|Infopolje naselje}} tega nima. PMM izgleda rahlo "našarjeno", seveda pa je to samo stvar okusa. Sam bi infopolje prilagodil, saj bo potem samo en okvirček, namesto 3. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. julij 2021 (CEST) Ne razumem točno.. zakaj bi morala imeti infopolja parameter module in child? Jaz sem se zgledoval po :ewniki (glej: [https://en.wikipedia.org/wiki/Lhasa Lhasa]), kjer jih ne združujejo, kar pripomore k preglednosti in izgledu. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:12, 24. julij 2021 (CEST) :Včasih infopolja gredo skup: inf. Chinese in inf. oseba za osebe na latinskih wikijih z kitajsko transkripcijo. Ta dva parametra sta zelo uporabna. Stiskanje kitajskega infopolja pa nastane zato, ker sem za priključitev uporabil parameter footnotes. Če bi dodal/i ta dva parametra (oz. module), bi dobil lepši pogled, tako kot v [[Lazzaro Cattaneo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 24. julij 2021 (CEST) == Olimpionik == Minuto po mojem prispevku ste dodali Primoža Rogliča preko mojega prispevka. Prosim, če se odloči, ali bodo olimpioniki urejeni kronološko ali po abecedi. Zdaj je čudna kombinacija obojega.{{nepodpisani|Markohrastovec}} : Sem popravil na seznam po kronološkem vrstnem redu. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:10, 28. julij 2021 (CEST) == Liste des châteaux en Slovénie == Hi! I'm going to answer you here rather than [https://fr.wikipedia.org/wiki/Discussion_utilisateur:Kam%C3%A9au#Liste_des_ch%C3%A2teaux_en_Slov%C3%A9nie on my discussion page], I guess my message will be more likely to be seen here :) :« Hi! I saw your post on Slovenian Portal here on frwiki. I took a look at it and noticed a few castles missing. Is there inclusion criteria for such a list, because you miss quite a lot of them? I suggest to take missing castles from here, because this is more-or-less biggest list that I found. If you need help translating to English, please contact me. » ::So, idk about any criterias for the list, but i only included castles that had an English wikipedia article, or a slovenian one with enough sources. I prefered to only include only a fraction of slovenian castles rather than spreading misinformation or informations i couldn't verify by myself. I don't have any books or physical sources about this subject. ::By the way, I have to admit I didn't understand quite well the system of "traditional regions" : are they officially used by the authorities? or do you use [[Statistične regije Slovenije|statistical regions]]? When i tried to determine a region for each castles, slovenian and english articles gave me different regions, sometimes using traditional regions, sometimes statistical etc. So i just used the traditional ones and checked on google maps in which region each castles was. ::I hope my English was understandable and thank you for your help! --[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]] ([[Uporabniški pogovor:Kaméau|pogovor]]) 10:39, 29. julij 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]]: Maybe I can help you with the second part, because I have another question :) So, castles in Slovenia were built before "statistical regions" popped-up across especially Europe. Traditional regions were all dutchess, 4 in Slovenia but with parts in Croatia and Italy too. Traditional regions (Kranjska, Goriška, Istra, Štajerska, Koroška and Prekmurje) are mostly used in media, but with some gray area, which they put the subjected area "as they wanted" (like myb Žiri, for which I can find some maps with municipality in nowdays Gorenjska and also Primorska). But maps with both Istra and Goriška are rarer and they are joined into Primorska. In modern times we use mostly [[:en:Statistical regions of Slovenia]] as these are mostly mentioned in govermental statistic, but media/press-agenices will use names in [[:en:Category:Historical_regions_in_Slovenia]], but not all of them. Hope I made it clear, becuase it is quite complicated as these regions reflect history on area of Slovenia. :Another question popped up as I was watching TDF. Is chateaux in French strictly "castle" or "grad" in Slovene? Whilst there are no forts (West Point, for example) we have "tabor"s, fortificated walls around churches built in time of Osman invasion. They are about 100 of these in Slovenia, what do you think, should we include it? Link, sadly in German: [[:de:Tabor (Wehranlage)]]. :Hope you understand, have a nice day! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 29. julij 2021 (CEST) == Izbris strani == Pozdravljen, a bi lahko ti, ki si admin, izbrisal stran Velika lakota 1315-17, saj v njem nič ne piše, temveč samo ena neumnost "yo soy tu". To besedo sem izbrisal in napisal, da je članek potreben izbrisa. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:22, 6. avgust 2021 (CEST) :Je že uredil MZaplotnik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:28, 6. avgust 2021 (CEST) V redu, super. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:30, 6. avgust 2021 (CEST) == iz / s == Nedavno sem videl, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miselni_preizkus&oldid=5536380 si prestavil] stran 'miselni preskus' na [[miselni preizkus]]. O tej temi, se mi zdi, je bilo pred časom že nekaj povedanega (recimo vsaj 3×: [[Pogovor:Glavna stran/Arhiv#Tipo|1]], [[Pogovor:Bell P-59 Airacomet#Preskus~|2]] in še posebej '''[[Pogovor o kategoriji:Sovjetski preizkusni piloti|3]]''') – [[preizkusni pilot]]. Vidim, da je [[uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] nedavno v predlogi {{tl|LHC}} rabil npr. 'preskusi LHC' in ne 'preizkusi ~', zato mislim, da nisem osamljen pri rabi takšnih oblik. Rabil pa je npr. tudi [[Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino]], v besedilu pa 'preskus~ ~ ~' in tudi 'poskus~ ~ ~'. Vidim pa, da je v vmesniku zgoraj desno 'preizkusne funkcije'...--[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:18, 13. avgust 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:XJaM|XJaM]]: Fran te na zadetku ''preskus'' vrže na ''preiskus''. Za bralca je definitivno neugodno, če je nekje poimenovanje tako, drugje pa drugačno. Samo zaradi slovnične "pravilnosti" (kakršnakoli že) ter ohranjanja arhaičnih izrazov pa se mi ne zdi vredno prestavljati (primer ktgr. Orglavci). Sicer pa tudi Science Illustrated (slo. verzija) uporablja ''preizkus'', tako je vsaj v zadnjih dveh ali treh letnikih, pa verjetno tudi še prej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:43, 13. avgust 2021 (CEST) '' SSKJ je bolj za preizkus, če ga prav razumem;). Bom zgladil. Hvala za namig! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 18:18, 16. avgust 2021 (CEST) :{{u|A09090091}}, pišeš: ''Fran te na zadetku'' preskus ''vrže na'' preiskus. Preiskus ni prava beseda, prei'''z'''kus pač. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:22, 16. avgust 2021 (CEST) ::Hvala. Saj to je bilo mišljeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 16. avgust 2021 (CEST) == Navajanje knjig == Prosim ne vnašaj xy podatkov pod parametre za ime in priimek. Pri dokumentih ob šestdesetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda gre za kolektivno avtorstvo, zato <code>|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda</code>. Leto nastanka 1943 bi lahko šlo kvečjemu pod parameter <code>|orig-year=</code>. Pa link do worldcat pod <code>|url=</code> je odvečen, ker se naredi ista povezava že z izpolnjenim <code>|oclc=</code>. Torej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojz_Hren&type=revision&diff=5560287&oldid=5560167 takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:06, 20. avgust 2021 (CEST) :Večina je bilo samoizpolnjenih v samodejnem navajanju. Predlagam popravek, da se ne ustvari URL link če ima knjiga OCLC številko. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:08, 20. avgust 2021 (CEST) ::Samodejno navajanje v VisualEditorju ali s kakim drugim orodjem? Če je VisualEditor, lahko mogoče {{u|Pinky sl}} kaj popravi. Drugače pa je vedno dobro preverjati rezultate samodejnih orodij pred objavo, sploh pri masovnih popravkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:20, 20. avgust 2021 (CEST) :::VisualEditor, pod zavihkom Navedi, se odpro tri opcije: Samodejno, Ročno in Ponovna uporaba. V samodejnem načinu vpišeš URL, DOI, ISBN, PMC/PMID, QID, naslov ali citat in ta se ti zgenerira. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:23, 20. avgust 2021 (CEST) ::::{{Opravljeno}} Vsi viri so bili popravljeni po tvojem popravku. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:29, 20. avgust 2021 (CEST) :::::Hvala. Take primere se lahko sicer popravlja tudi z botom, da je manj truda. Za drugič ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:42, 20. avgust 2021 (CEST) == Članek napisan kot oglas == Pozdravljeni, videl sem vaše komentarje na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem_4.0 kjer ste označili, da je članek napisan kot oglas in potrebuje čiščenje. Glede tega imam par vprašanj. 1. Ali to pomeni, da bo članek lahko odstranjen ali bodo samo ostali komentarji dokler se članek ne popravi. 2. Če prav razumem je potrebno odstraniti vse zunanje povezave in jih dodati spodaj, je tako? 3. Glede tona članka piše, da lahko točnejši opis težave lahko najdem na pogovorni strani, vendar tam ne vidim ničesar. Mogoče narobe gledam? Kakorkoli bi bil hvaležen, če lahko podate samo kakšen primer kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako bi moralo izgledati. Sem dokaj nov pri urejanje wikipedije zato sem hvaležen za pomoč. Lep pozdrav -[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]] ([[Uporabniški pogovor:Ouande6|pogovor]]) 10:28, 5. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]]: Hvala za obvestilo. Članek samo zaradi ene predloge ne bo izbrisan, kajti konec koncev je bil nominiran za "ste vedeli, da ...". Administratorji (ali kdorkoli drug) lepimo ta obvestila piscem člankom in bralcem in s tem sporočimo, da je s člankom nekaj narobe. To je lahko slog, ton besedila, premalo sklicev itd. Kar me je zmotilo, so notranje povezave v članku, te bi morale iti v razdelek Zunanje povezave na dnu članka. Tak vzorec je namreč dokaj pogost pri reklamah in cross-wiki spamu (vidim, da si ga popravljal tudi na enwiki). :Glede tretje točke imaš prav, na pogovorni strani nisem pustil nobene razlage. Pogostokrat se zgodi, da ti okvirčki ostanejo v člankih tudi po več let; zato se na pogovorno stran (članka) ponavadi (ni nujno) ne napiše pojasnila. Če pa uporabnika zanima zakaj, pa so vedno tudi uporabniške strani. Za zgledovanje po urejenih člankih se lahko zgleduješ tudi po izbranih člankih ali drugih člankih (npr. [[France Prešeren]]). Če še kaj ni jasno, pa pogumno vprašaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:11, 5. november 2021 (CET) == Slike knjižnih platnic == Naslednji petek se bomo v seminarju učili postavljanja slik naslovnic na lokalno Wikipedijo, zato te prosim, da s to nalogo ne prehitiš pisca članka. Sicer pa hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:58, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Žal je to tukaj bilo potrebno. Glavna slika v infopolju ne more biti kršitev avtorskih pravic, zato sem jo bil primoran označiti kot kršitev AP po postavki [[commons:COM:BOOK]]. Svetujem, da študente seznaniš tudi z [[commons:Template:PD-Slovenia]], saj se lahko v Zbirko naloži le platnice knjig, ki so bile izdane pred 1970 ali če je platnica preprost motiv, torej le besedilo ali besedilo + slika, ki mora biti v javni lasti. Imetje knjige še ne daje pravice dajanja dela v javno rabo ali zaščito pod katerokoli drugo manj restriktivno licenco (CC-BY). Na žalost sem tu moral posredovati, vendar pa verjamem, da se uporabnica tega najbrž ni zavedala. Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 12. november 2021 (CET) ::Seveda imajo študentje natančna navodila glede naslovnic, vendar vsega ni mogoče pri urah vzeti naenkrat, nekateri pač prehitevajo in se naredi napaka. Če boš ti namesto njih postavljal slike naslovnic z Bolhe, jih ne bom mogel v živo naučiti ne kako se slika obreže ne po kateri licenci morajo poseči. Ker je vsako leto nova generacija, je vsakič treba začeti znova. Nekaj se že naučijo, ko gremo skozi tvoje intervencije, ampak najbolj bo zaleglo, če naložijo in prav opremijo slike sami. Ker je letos v razredu več ljudi in ker se trenutno posvečamo slogu povzemanja (od stavka do stavka), strukturi člankov, iskanju informacij v tiskanih in spletnih virih itd., smo v zamudi in člankom na naši projektni strani ([[:v:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] in [[:v:Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]]) še nisem mogel priznati statusa zaključenosti. Najhitreje bi bilo, če bi jim sam popravil, ampak to ni vzgojno, zato te prosim za potrpljenje, če bodo nekatere od mojih zahtev v seminarju uresničene šele čez nekaj časa, najpogosteje tik pred vpisovanjem ocen. Sodelovanje urednikov zunaj razreda je zelo dragocena reč, o tem pišem v vrsti razprav (v zadnjem času jih sproti nalagam na [[:v:Objave: Miran Hladnik|Wikiverzo]]), bojim se samo, da nekaterim daje včasih potuho, da ne dokončajo članka sami. No, v skrajnem primeru takim dam novo nalogo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:48, 13. november 2021 (CET) :::@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: te popolnoma razumem. Upam, da ne zameriš. Glede teksta se še pri prispevkih nisem toliko ukvarjal. Če pogledaš urejanja na straneh študentov so to: :::* pri seznamih: poprave napačnih povezav (te so prej kazale na razločitve ipd.), dewikifikacija nepomembnih oseb, tipkarske napake :::* pri knjigah: ustvarjanje infopolj, nalaganje platnic (ki so prej manjkale). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 13. november 2021 (CET) == [[Giovanni D'Anzi]] == Dearest A09090091, thank you for your help, have a nice week end. Greetings from [[Caselle Landi]]. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 13:30, 13. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: No problem. Must say, the grammar wasn't even so bad as it is in a lot of cases. You can always ask for help. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:45, 13. november 2021 (CET) :: Thank youuuuu, sincerely [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:27, 14. november 2021 (CET) == Urejanje strani seznama diktatorji == Pozdravljen, spet jaz, zanima me kaj meniš če bi v prihodnje uredil (jaz) stran Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev tako, da o njih ne pišejo besedila ampak podatki v tabeli. Tako se mi zdi še najboljše, ker bi potem bil tudi zgled bolšji in pomoje ne bi bilo več kakšnih razlogov za izbris. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:27, 14. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Oblika v tem specifičnem primeru niti ni tako važna. Problem je bil v navajanju virov in njihovi ustreznosti. Predlagam, da ga sestaviš s sklici, ki so uporabljeni na člankih angleške Wikipedije. To pomeni, da vzameš reference zraven številk o žrtvah komunizma na enwiki in jih skopiraš v slwiki, vendar pa ne narediš sklica na enwiki, saj je ta sama po sebi zaradi nestalnosti nezanesljiv vir. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:10, 14. november 2021 (CET) == Vprasanje == Zivjo. Mi lahko poveste, zakaj mi na wikipediji brisete linke do mojih intervjujev? Ali kaj krsim? Hvala. Gregor Jazbec [[Posebno:Prispevki/178.58.152.178|178.58.152.178]] 00:57, 16. november 2021 (CET) :Pozdravljen. Po dogovoru se tu tikamo, upam da te ne moti. Z dodajanjem zunanjih povezav moramo postopati preudarno. Vsi intervjuji osebe je ravno tako primerljiva tema kakor naštevanje vseh člankov nekega novinarja. S tem ne mislim, da niso uporabni, vendar pa hkrati niso dovolj uporabni v smislu Wikipedije za samostojno povezavo. Predlagam, da prebereš [[WP:ZP]] in [[WP:SPAMLINK]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:21, 16. november 2021 (CET) Zdravo. Prebral wp zp in wp spamlink. Se vedno ne najdem enega argumenta, zakaj ne bi bilo ok. Linki imajo dodano vrednost, ker bralcu dodatno in bolj poglobljeno odkrivajo dimenzije mojega dela in razmisljanja o razlicnih tematikah. Ni reklama zame. Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje ali opise njihovih del in razmisljanj, prav na tak nacin, kot sem imel jaz. Prosil bi, da se linki vrnejo nazaj. Lpg [[Posebno:Prispevki/188.198.161.162|188.198.161.162]] 18:24, 16. november 2021 (CET) :Nočem te užaliti, vendar osebnih mnenj tu v večini ne navajamo, predvsem ne nerelevantnih. To pomeni, da navajamo mnenja strokovnjakov svojega področja; vsekakor pa ne mnenja osebe o vseh perečih temah. Navajaš: "[...] Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje": ti so verjetno najbolj odmevni intervjuji osebe ali pa so strogo v tematiki; vsekakor pa niso navedeni vsi. V kolikor vidim, so to intervjuji predvsem vojaško-psihiatričnega področja, predlagal bi, da narediš selekcijo; nekatere tematike se prekrivajo. Vsekakor pa je to le stvar dogovora, kajti zgornje so smernice in ne pravila (se jih je pa priporočeno držati). Bi poprosil še @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpa]] za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:50, 16. november 2021 (CET) == Mravljakova žaga == Pozdravljeni! Danes sem začel z opisom Mravljakove žage na Pohorju - in še preden bi lahko dodal še kaj več - ste mi osnovo članka že odstranili... Takšno ravnanje se mi ne zdi ravno vzpodbudno in moram priznati, da kar malo ubija ustvarjalnost... Pa tudi ni v slogu z vašim "Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu!". Razumem, da sta bila zapisana dva stavka in samo dodane koordinate. Vendar je bil to šele začetek opisa objekta, ki spada med tehniške spomenike v Sloveniji... Zakaj takšna hitrost pri odstranjevanju novih zapisov? Kako naj imam voljo dodati še kaj? Koliko stavkov je dovolj, da zapis ne bo odstranjen? {{nepodpisani|90.157.197.119}} : Pozdravljen! Sam sem najprej malce okleval o izbrisu, vendar sem kasneje odločil na slabše. Če boš resnično razširil stran, jo lahko obnovim. Ponavadi se tako kratki članki (ali škrbine) brišejo zelo hitro, saj dva stavka nista ravno uporabna. Ravno obratno, pri branju se lahko porodi še več vprašanj. Za pomoč sem vedno na voljo. LP,--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:22, 22. november 2021 (CET) Hvala za obnovo strani! Je prijatelj dodal še nekaj stavkov in slik. Več še sledi... {{nepodpisani|90.157.197.119|08:23, 23. november 2021‎}} :Dva napotka: ne vstavljajta slik iz drugih virov brez dovoljenja (več: [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]) in ustni viri niso dovolj (več: [[Wikipedija:Preverljivost]]). Temu primerno sem članek pospravil, ker je bila stran tudi precej nametana. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 23. november 2021 (CET) == Težave z slikami v infopolju knjiga == Pozdravljen, ponovno jaz, oprosti če ti kaj težim, ampak potrebujem pomoč pri navajanju slik v infopolje knjiga. Pred kratkim sem napisal strani Huda Jama (knjiga) in Titova velika prevara: Kako je Tito zavajal Churchilla in slike se nikakor ne želijo pokazati v infopolju. Podobno težave sem imel na strani Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, kjer se je isto zgodilo. Lahko pogledaš kje je težava? Hvala vnaprej. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:24, 27. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Problem je v starejši tehnologiji, ki zajema vnos slike kot v članku (<nowiki>[[Slika:XXXX.YY|270px]]</nowiki>) in bi ga bilo potrebno posodobiti. Slike nedavnih knjig pa nalagaj lokalno, saj so še vedno avtorsko zaščitene in sam nimaš pravice do distribucije pod licenco CC-BY-SA. Skene sem na Zbirki predlagal za izbris, jih bom pa lokalno še naložil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:11, 28. november 2021 (CET) == Otočec == Vir za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oto%C4%8Dec&curid=124306&diff=5614703&oldid=5614699&diffmode=source novo številko] je bil isti kot za prejšnjo, že naveden: [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ Prebivalstvo po spolu in po starosti, naselja, Slovenija, letno]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:59, 4. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Imaš prav. Sem razveljavil poseg ter hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:40, 4. december 2021 (CET) == Serije na POP TV== Zdravo! Prosil bi Vas, če lahko z dodatnimi info ali pa popravki do sedaj napisanega pomagate oblikovati strani [[Sekirca v med]] ter [[Za hribom]]. Hvala že vnaprej za pomoč :) '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|✉]] 19:45, 4. december 2021 (CET) :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Žal ne spremljam serij, tako da z vidika vsebine ne morem ravno pomagati. Lahko pa ti pomagam z vidika Wikipedije. PS: Ni me treba vikati. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:51, 4. december 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Razumem, hvala vseeno. Morda veš kje bi lahko dobil več informacij o takih serijah (poleg IMDB, 24ur.com ..)? Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:53, 4. december 2021 (CET) :::Vir 24ur.com je do produkcij POPTV kot spletni medij pristranski, saj je isto podjetje. To ne pomeni, da je narobe citirati 24ur, vendar v besedilo na wikiju ne spadajo npr. "čudovita vasica na zelenih tratah". Če ne najdeš drugih virov, morda ne zadošča kriterijem [[WP:POM]]. Virov je precej, če pobrskaš po spletu tako kot za Za hribom in Sekirca v med. Ker to ni neka kontroverzna tema, se prag uporabe novičarskih portalov ponavadi malo zniža. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 4. december 2021 (CET) ::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Sem dodal infopolji v oba članka, pa te prosim za pregled. Če bi mi povedal glavne osebe, jih bom tudi dodal. Sem poskusil tudi z vsemi igralci v infopolju; vendar ta nato izgled natlačeno. Hvala vnaprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:18, 4. december 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Najlepša hvala za pomoč. Glavne osebe so pri obeh napisane v okvirčkih ''liki'', morda bi lahko dodala le tiste res glavne osebe (npr. pri Sekirci v med tiste like do Lee Mihevc, ki so res najpomembnejši). Sicer pa je potem to tudi večinoma vse. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:23, 5. december 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Pozdravljen, imam eno hitro vprašanje glede urejanja v Wiki. Ko imaš tabelo in v njej obarvan okvirček, mene zanima, kako lahko pobarvam okvir tako, da bo polovica z eno polovica pa z drugo barvo? Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:55, 5. december 2021 (CET) ::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: To na žalost verjetno ni možno. Ga pa lahko razdeliš s pomočjo {{tl|Diagonal split header}}. Pazi, ugnezdene tabele niso ravno zaželjene (se ji izogibamo, kadar je le mogoče). Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:06, 5. december 2021 (CET) :::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Super, najlepša hvala. Morda uporabim, sicer pa bom pustil kot je. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:27, 5. december 2021 (CET) == Okupacija Javornika == Slika ni s spletne strani Bolha, temveč sem naslovnico fotografirala sama. Kljub temu me zanima, kako fotografije s spleta arhivirati, zato Vas prosim za razlago. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] :{{ping|Tinkarasto}} Z arhiviranjem sem mislil samo v primeru, če bi sliko vzelo kje s spleta. Linke do slik lahko arhiviraš [https://web.archive.org/ tu], navodila za shranjevanje pa [https://help.archive.org/hc/en-us/articles/360001513491-Save-Pages-in-the-Wayback-Machine tu]. Tako bo vir slike viden tudi ko se bo oglas na Bolhi/Amazonu/Ebayu ... iztekel. Če si sliko naredila sama, lahko pod avtorja zraven ilustratorja (če je znan) ali založbe za sliko samo dodaš še <nowiki>{{Own}}</nowiki>. PS: Ni me treba vikati. Če ne bo šlo, me z veseljem kontaktiraš.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:05, 8. december 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala za odgovor. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] == Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937) == When I asked about the deletion of Disney articles, you said that they were too badly translated and would be better off rewritten. So, can they be rewritten? I point to [[Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937)]] as an example because it has been deleted twice, and the second time was one of those vandalism articles by an IP that targets movies like this. But also, I didn't think IPs were allowed to create pages in this Wikipedia, but for some reason so many IPs have been making bad articles that get deleted. My point is, how are they able to create these pages, and shouldn't there be something to stop them? Not just the Disney vandals, other IPs too. I saw the deletion log for example and so many pages are created by IPs as vandalism. But back to the Disney articles, do you know who could rewrite them? I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was created by {{u|Henry3243}}, should it be deleted and recreated from scratch? I believe he too had made some pages that were deleted, but I forgot which ones and maybe not from that account, but from one of the many sockpuppets. However, I sometimes believe that the old history might be worth restoring for historical reasons. Because sometimes, there are good edits from native users, even on deleted pages. Like on Teletubbies as I mentioned before. Finally, I remember on Teletubbies, it used to have an infobox, which could be useful. So, at the very least, could anything (if there is anything) that was on Teletubbies before can be readded to it, even if the old history is not restored? I won't bother making the articles since I would not be able to rewrite enough. But I ask if any user or users might be interested in them. I saw one user (couldn't remember which one) say they were into animated films. Do you know which user that is and if they could create better versions of the articles? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 01:06, 20. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Predloga == Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji. Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET) :: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET) == Izbris strani Belo se pere na devetdeset == Pozdravljeni, zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET) Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev. :PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET) Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET) == Preusmeritve == Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET) ::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET) :::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas‎; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta‎, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET) == Slika RE-51 Triglav == Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}} :{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET) :a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET) ==[[Szczecin]]== Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:53, 23. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET) ::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov. ::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:33, 23. januar 2022 (CET) :::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET) == Koza zate! == [[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]] Na kozo [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET) <br style="clear: both;"/> == Baklava zate! == {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]] |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET) |} ==Josip Agneletto== Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET) ::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET) :::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET) == Flickr == Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih? Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET) :Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET) ::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET) :::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:11, 17. februar 2022 (CET) ::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET) == Ochman == Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman‎|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET) ::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET) :::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET) :::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET) == Priročnik za prečrkovanje == Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET) : {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 26. februar 2022 (CET) ::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET) :::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET) == Brisanje preusmeritev == Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen. *"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje. *"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev. {{br}} Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno) : Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET) == Gibanje svoboda Revert sprememb == Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST) :Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST) == Slike iz revij ali za revije == Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST) ::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST) == CEE Pomlad 2022 == Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:48, 11. maj 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST) ::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:02, 11. maj 2022 (CEST) == Posodobitev člankov ruske invazije == Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST) ::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST) :::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST) :::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST) ::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:53, 15. julij 2022 (CEST) :::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij. :::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu. :::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 22. julij 2022 (CEST) == Povezava člankov == Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST) ==Oznaka v delu== Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:25, 20. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST) OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:37, 20. julij 2022 (CEST) :Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST) Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:17, 20. julij 2022 (CEST) :Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST) Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:30, 20. julij 2022 (CEST) :Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST) Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:53, 21. julij 2022 (CEST) Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:10, 22. julij 2022 (CEST) :{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 22. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST) :::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:15, 22. julij 2022 (CEST) :::Pozdravljen še enkrat. Osnutek bom v glavni imenski prostor prestavil najpozneje do ponedeljka zjutraj, tako da vabljen k urejanju čez vikend. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:52, 22. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom dopolnil jutri dopoldne/zgodaj popoldne. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:20, 22. julij 2022 (CEST) :::Hvala lepa za dodano. Če boš utegnil, bi te prosil še za pregled vsebine, ki sem jo dodal, jutri tekom dneva, ker so viri precej nepregledni in se lahko pri sestavljanju podatkov pojavijo napake. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:21, 24. julij 2022 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom tole postoril jutri, ko bom morda tudi sam še kaj dodal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:45, 24. julij 2022 (CEST) :::Da, odlično. Hvala! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:48, 24. julij 2022 (CEST) == Popravljanje infopolja == V čem si ti zdi izboljšava popravljanja oblike zapisa infopolja? Meni se zdi skrajno nepregledno in je težko popravljat oz. posodabljat. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:14, 27. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Katero infopolje točno? Zadnje čase sem dodajal {{tl|Infopolje Gora}}, {{tl|Infopolje jama}}, {{tl|Infopolje Most}} in {{tl|Infopolje Država}}. Sicer pa sam nisem nič kodno urejal, da bi brisal vrstice ipd. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:57, 27. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]: Ruanda, Meljski most (stari)‎, Karlovški most‎ itd--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:10, 28. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Infopolja sem v vizualnem urejanju izpolnil in ustavil. Nobenega formatiranja zapisa ali karkoli, da pa bi se Wikimedia posodobil, pa ne vem. Vem, kaj te moti, vendar nanj nimam vpliva in niti ne vem kje bi se ga lotil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:27, 28. julij 2022 (CEST) @[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]:Glede na to, da je nekaj člankov celo mojih, jaz zanesljivo nisem infopolja tako pisala. To mora biti potem neka fora.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:31, 28. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Za lično kodo infopolja sse uporablja kodni način, vsa dodajanja infopolja pa so bila storjena v vizualnem načinu. Na to, kako vizualni način formatira kodo infopolja, nimam vpliva. Razen berljivosti pa na sam prikaz v članku tovrstno formatiranje ne vpliva. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:34, 28. julij 2022 (CEST) j7tgk6s3ekze5rj8r6inq3hahxk0rna Pelješac (most) 0 487551 5724742 5724358 2022-07-28T12:24:09Z Yerpo 8417 +ktgr wikitext text/x-wiki {{Infopolje Most |bridge_name=Most Pelješac |native_name=Pelješki most |image=Pelješac bridge - Most Pelješac - Croatia - 2022-06-16.jpg |image_size=325px |caption=Gradbišče junija 2020 |locale= [[Dubrovniško-neretvanska županija]], [[Hrvaška]] |official_name= |also_known_as= |map_text= |map_width= |map_type= Hrvaška |lat=42.91667 |long=17.53333 |coordinates_region=HR |coordinates_display=inline,title |map_cue= |builder=China Road and Bridge Corporation |begin=30. julij 2018 |complete=26. julij 2022<ref>{{cite news|author1=Thomas, Mark|title=City of Dubrovnik celebrates the opening of the new Pelješac Bridge|url=https://www.thedubrovniktimes.com/news/dubrovnik/item/13842-city-of-dubrovnik-celebrates-the-opening-of-the-new-peljesac-bridge|work=The Dubrovnik Times|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Croatia opens long-awaited bridge bypassing Bosnia|url=https://www.aljazeera.com/amp/news/2022/7/26/croatia-opens-long-awaited-bridge-bypassing-bosnia|work=Al Jazeera|access-date=26 July 2022|language=en}}</ref> |designer=Inženirski biro [[Ponting]] in Pipenbaher Consulting Engineers, odgovorni projektant: [[Marjan Pipenbaher]] |cost=[[Euro|€]]420,3 millijona (85 % financirano s strani [[Evropska Unija|EU]])<ref name=regio>{{cite news |title=Commission approves EU financing of the Pelješac bridge in Croatia |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/newsroom/news/2017/06/06-07-2017-commission-approves-eu-financing-of-the-peljesac-bridge-in-croatia |publisher=European Commission |date=7 June 2017 |accessdate=2017-08-04}}</ref> |closed= |design=[[Most s poševnimi zategami]] |mainspan=5 x 285 m |length=2404 m |width=23,6 m |height=75,4 do 98 m |toll= začasno zastonj |carries=4 pasovna cesta |traffic= |engineering= |below=55 m nad visoko vodo |crosses=Pelješki kanal / Zaliv Mali Ston |maint= |clearance= |id= }} '''Most Pelješac''' ali '''Pelješki most''' ({{lang-hr|Pelješki most}})<ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=eV9hUBY%3D&keyword=pelješki|title=pèlješkī|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&id=e1hlXRA%3D&keyword=most|title=mȏst|website=Hrvatski jezični portal|accessdate=14 March 2020|language=hr}}</ref> je [[most s poševnimi zategami]], ki je bil odprt dne 26. julija 2022 na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države [[Republika Hrvaška|Republike Hrvaške]] oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko [[Enklava in eksklava|eksklavo]], ki obsega glavnino [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanske županije]]. Most preči [[Pelješki kanal]] med [[Komarna|Komarnim]] na severnem delu kopna in [[Polotok|polotokom]] [[Pelješac]], s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] pri [[Neum|Neumu]], kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znan slovenskih gradbeni inženir in graditelj mostov [[Marjan Pipenbaher]], zgradilo pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta - končana je bila poleti 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.neues-deutschland.de/artikel/1096073.kroation-will-endlich-eins-werden.html|title=Kroatien will "endlich eins" werden|trans-title=Croatia finally wants to be one|language=de|date=2 August 2018|accessdate=11 August 2018|first=Elke|last=Windisch}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Pelješac_bridge_location_map.svg|desno|sličica|300x300_pik| Lokacija mostu v gradnji]] Prvotna zasnova mostu iz leta 2007 je imela glavni razpon 568 metrov.<ref>{{Cite journal |last=Radić|first=Jure|last2=Šavor|first2=Zlatko|last3=Hrelja|first3=Gordana|last4=Mujkanović|first4=Nijaz|title=Most Pelješac|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170914085757/http://casopis-gradjevinar.hr/arhiva/article/252|archive-date=14 September 2017|access-date=22 July 2021|journal=Građevinar|language=hr}}</ref> Po zadnjih načrtih gre za večrazponski kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami - pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203,5 m razpona. Višina [[pilon (stavbarstvo)|pilonov]], merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih [[pilot (temeljenje)|pilotih]] premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Navigacijskega kanala sta 98 metrov nad morsko gladino in 222 metrov nad morskim dnom, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m.<ref>{{Navedi splet|title=Pelješac Bridge (Komarna/Brijesta, 2022)|url=https://structurae.net/en/structures/peljesac-bridge|accessdate=2020-06-02|website=Structurae|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Most na Pelješac, Ponting Bridges.|url=https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html|accessdate=2020-12-12|website=www.ponting.si|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Poleg izgradnje mostu so bile potrebne tudi dovozne ceste na obeh straneh mostu, vključno z dvema predoroma na Pelješcu (eden dolžine 2170 metrov in drugi 450 metrov)) ter dva manjša mostova na Pelješcu, (en dolg 500 metrov in drug 50 metrov). Most ne more biti del avtoceste A1, ki trenutno povezuje Zagreb in Ploče, ker ni predvideno potrebno število voznih pasov za njegovo podporo. Cesta od Ploč preko mostu proti Stonu in južneje do Dubrovnika je predvidena kot štiripasovna hitra cesta. == Zgodovina == Ker hrvaško celino seka majhen pas obale okoli mesta Neum, ki je del Bosne in Hercegovine in tvori edini izhod Bosne in Hercegovine na morje, je fizična povezava najjužnejšega dela Dalmacije s preostalo Hrvaško omejena na hrvaške teritorialne vode. Leta 1996 sta Bosna in Hercegovina ter Hrvaška podpisali ''Neumski sporazum'', v katerem je Hrvaška dobila neoviran prehod skozi Neum,<ref>{{cite web | url = http://www-wds.worldbank.org/servlet/WDSContentServer/WDSP/IB/1996/10/15/000009265_3970128125623/Rendered/PDF/multi0page.pdf | work = Technical annex on a proposed loan to the Republic of Croatia for an emergency transport and mine clearing project | title = Neum Agreement, May 1996 | pages = 45–47 | publisher = World Bank| date = 15 October 1996 | accessdate = 27 December 2010}}</ref> a sporazum ni bil nikoli ratificiran. Za ves promet, ki poteka skozi neumski koridor, je treba opraviti mejno kontrolo blaga in oseb. Zato morajo ljudje, ki potujejo iz dubrovniške eksklave na celinsko Hrvaško, trenutno opraviti dve mejni kontroli v razdalji 9 kilometrov. Če bi se Hrvaška v prihodnosti pridružila [[Schengensko območje|schengenskemu območju]] (kar je teoretično zavezana storiti v skladu s pogoji pristopa k Evropski uniji), bi bile kontrole bistveno strožje in dolgotrajnejše, saj Zakonik o schengenskih mejah zahteva, da se kontrole ne izvajajo. samo ob vstopu v schengensko območje, ampak tudi pri izstopu iz njega. Tako bi nekdo, ki potuje iz Dubrovnika na celinsko Hrvaško, opravil tri različne mejne kontrole: hrvaško (schengensko) izstopno kontrolo, bosansko-hercegovsko vstopno kontrolo in hrvaško (schengensko) vstopno kontrolo. Medtem ko so mejne kontrole Bosne in Hercegovine za imetnike potnih listov evropskih držav na turističnih lokacijah običajno hitre vizualne kontrole za preverjanje, ali se fotografija potnega lista ujema s posameznikom, ki je predložil potni list, in da potni list ni potekel, schengenske kontrole zdaj vključujejo skeniranje vseh potnih listov (tudi potnih listov državljani s pravico do neomejenega prostega gibanja po vsej EU) v različnih zbirkah podatkov, kar lahko traja do 30 sekund na posameznika. Tako bi lahko na primer na vsaki hrvaški meji za dve minuti ustavili avto, v katerem so bile štiri osebe. V poletni turistični sezoni bi takšna možnost vodila v nevzdržne zastoje na mejah in zahtevala nujno rešitev, kot je most, ki bi obšel Neum in ostal na Hrvaškem. Gradnjo mostu je leta 1997 javno predlagal Ivan Šprlje, župan Dubrovniško-neretvanske županije in član [[Socialdemokratska stranka Hrvaške|Socialdemokratske stranke]] (SDP). [[Hrvaška demokratska skupnost]] (HDZ) je idejo sprva zavrnila, leta 1998 pa je dobila podporo njihovega poslanca Luke Bebića. Leta 2000 je bil most vpisan v prostorski načrt občine in izdelani so bili prvi gradbeni načrti. Gradbena dela na projektu ''Pelješac'' so se uradno začela novembra 2005 s svečano otvoritvijo, ki jo je vodil takratni premier [[Ivo Sanader]].<ref name="jutarnji-2011">{{cite news | url = http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | language = Croatian | title = Nikad ispričana priča o Pelješkom mostu: Tri puta živio, tri puta umro, tri vlade mučio je gradnjom. Opet je oživio | newspaper = Jutarnji list | date = 24 August 2011 | accessdate = 17 May 2012 | archive-date = 3 March 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160303215006/http://www.jutarnji.hr/peljeski-most--tri-puta-zivio--tri-puta-umro--tri-vlade-mucio-je-gradnjom--opet-je-ozivio/968101/ | url-status = dead }}</ref> Kljub temu, da se je cena projekta mostu v primerjavi s prvotno oceno precej podražila, je vlada vztrajala pri ideji o mostu. Prvotna zasnova je bila spremenjena, da bi odražala pomisleke Bosne in Hercegovine glede prvih načrtov. Za gradnjo mostu sta se strani dogovorili v začetku decembra 2006.<ref name="set-april-07">{{cite news| url = http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2007/04/11/feature-03| publisher = Southeast European Times| title = BiH, Croatia seek agreement on proposed bridge| date = 11 April 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Maja 2007 je hrvaški minister za infrastrukturo [[Božidar Kalmeta]] dejal, da priprave na gradnjo mostu potekajo po načrtih in da je v pripravi prvi razpis. Kalmeta je dodal, da je vprašanje, kdaj se bodo gradbena dela začela, odvisno od tega, ali bo v prvem krogu izbran izvajalec.<ref>{{cite web |publisher = Croatian Ministry of Sea, Tourism, Transport and Development |url = http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |title = Kalmeta and Ljubic on Croatia's plan to build Peljesac bridge |url-status = dead |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070612072200/http://www.mmtpr.hr/default.asp?ID=3639 |archivedate = 12 June 2007}}</ref> ''[[Hrvatske ceste]]'' so 11. junija 2007 objavile javni razpis za gradnjo mostu. 28. avgusta 2007 je bil objavljen seznam ponudnikov: Konstruktor, Viadukt in Hidroelektra (Hrvaška); Dywidag (Nemčija), Strabag (Avstrija), Cimolai [it ] (Italija), Eiffel (Francija); in Alpine Bau (iz Salzburga, Avstrija) Kalmeta je potrdil, da naj bi se gradbena dela začela jeseni 2007. Izvajalec naj bi bil dolžan projekt dokončati v štirih letih. Stroški gradnje so bili ocenjeni na 1,9 milijarde kun, skoraj 260 milijonov evrov. Financirale bi ga ''Hrvatske ceste'' in s posojili evropskih investicijskih bank.<ref name="limun">{{cite web| url = http://www.limun.hr/en/main.aspx?id=166524| title = Kalmeta: Bridge to Peljesac in 2011| publisher = Limun.hr| author = Slobodna Dalmacija| date = 12 June 2007| accessdate = 14 May 2010| author-link = }}</ref> Junija 2007, po objavi razpisa, so mediji poročali o ponovnem nasprotovanju Državne komisije za mejo v Bosni in Hercegovini. Bosna in Hercegovina je izjavila, da bo tožila Hrvaško, če bo začela enostransko graditi most.<ref>{{cite news| url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7062107.stm| title = Bosnia vexed by Croatian bridge| publisher = BBC| date = 25 October 2007| accessdate = 14 May 2010}}</ref> Ministrstvo za gradbeništvo je 14. septembra 2007 sporočilo, da je na natečaju zmagal konzorcij Konstruktor/Viadukt/Hidroelektra in da bo podpisal pogodbo za 1,94 milijarde kun, takratnih 265 milijonov evrov. Gradbena dela na severnem in južnem terminalu so se začela 24. oktobra 2007, <ref>{{cite web| url = http://daily.tportal.hr/article.aspx?aID=2469&kID=1| title = Construction on Pelješac Bridge starts, Brijest| publisher = T-portal.hr| date = 24 October 2007}}</ref> dela na morju pa so se začela jeseni 2008. Julija 2009 je hrvaška vlada pod vodstvom [[Jadranka Kosor|Jadranke Kosor]] sporočila, da bo v okviru prizadevanj za zmanjšanje stroškov v času gospodarske krize gradnja Pelješkega mostu potekala po precej počasnejšem časovnem načrtu, kot je bilo prvotno načrtovano. Novembra 2009 je Kalmeta kot leto zaključka omenil leto 2015. Proračun in program gradnje cest za leto 2010 je nakazal, da bo do konca leta 2012 v most vloženih le 433,5 milijonov kun oziroma 60 milijonov evrov, kar je manj kot četrtina vseh sredstev.<ref>{{cite news| url = http://slobodnadalmacija.hr/Hrvatska/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/84263/Default.aspx| language = Croatian| title = Kapitalni državni projekt čekat će izlazak iz recesije - Konzerviranje radova - Pelješki most 'tanak' za 1,6 milijarda kuna| newspaper = Slobodna Dalmacija| date = 18 December 2009}}</ref> Po hrvaških parlamentarnih volitvah leta 2011 je nova vlada pod vodstvom SDP maja 2012 zaradi pomanjkanja sredstev prekinila obstoječo gradbeno pogodbo v vrednosti 1,94 milijarde kun (približno 259 milijonov evrov). Istočasno so bili izdelani načrti za uporabo gradbišč mostov kot novih trajektnih pristanišč. Razpravljalo se je tudi o tem, kakšni bi bili stroški in hitrost trajektne rešitve v primerjavi s stroški preklicanega mostu, pri čemer je minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo trdil, da bo trajekt cenejši in razmeroma hiter ter končan do 1. julija 2013, ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in ko bi novi mejni režim lahko postal problem. Leta 2012 je Evropska unija Hrvaški odobrila 200.000 evrov za predhodno študijo izvedljivosti izgradnje Pelješkega mostu. Študija ne bi preučila le projektiranega mostu, temveč tudi rešitev zaprtega cestnega koridorja čez zaledje Neuma. »Strateški cilj vlade je učinkovito povezati ozemlje Hrvaške, kar je tudi cilj EU, saj naj bi hrvaško ozemlje postalo ozemlje Unije. Ta projekt ne bi smeli politizirati, ampak moramo videti kateri ukrep je stroškovno najbolj učinkovit«, je zatrdila ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić. Poudarila je tudi, da ratifikacija pogodbe Tuđman-Izetbegović iz leta 1996 (''Neumski sporazum'') ni pogoj za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo mostu, vendar ne bi bilo nič škode, če bi do nje prišlo.<ref>{{cite web|author=Piše: M.L. ponedjeljak, 10 September 2012. 20:56 |url=http://www.index.hr/vijesti/clanak/iz-europske-unije-stize-novac-za-peljeski-most-hrvatskoj-za-predstudiju-odobreno-200000-eura/636280.aspx |title=Iz Europske unije stiže novac za Pelješki most: Hrvatskoj za predstudiju odobreno 200.000 eura - Vijesti |publisher=Index.hr |date=9 October 2012 |accessdate=7 September 2015}}</ref> Študija izvedljivosti, ki jo je pripravila Hrvaška za analizo možnih alternativ, je pokazala, da bi bila gradnja mostu najugodnejša možnost, saj je dosegla najvišjo oceno pri več kriterijih (varnost, vpliv na promet, vpliv na okolje) in analizi stroškov in koristi v primerjavi z druge možnosti – avtocestni koridor, trajektna povezava ali gradnja predorov. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju z oblastmi Bosne in Hercegovine. Nujnost ohranjanja naravne dediščine Hrvaške je bila bistven kriterij, ki se je upošteval v vseh fazah priprave projekta. Evropska komisija je projekt pred sprejetjem dala oceniti tudi neodvisnim strokovnjakom v okviru Skupne pomoči za podporo projektom v evropskih regijah (JASPERS)<ref>{{cite web|url=http://ec.europa.eu/regional_policy/en/funding/special-support-instruments/jaspers/|title=JASPERS: Joint Assistance to Support Projects in European Regions|website=ec.europa.eu|accessdate=26 March 2018}}</ref> glede njegove izvedljivosti in ekonomske upravičenosti. Francoska študija je decembra 2013 predlagala, da je most najbolj izvedljiva rešitev, hrvaški minister za promet Siniša Hajdaš Dončić pa je izjavil, da se bo gradnja mostu začela leta 2015.<ref>{{cite news|url=http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213111416/http://www.croatiantimes.com/news/Business/2013-12-11/34880/Peljesac_bridge_is_best_solution_to_connect_the_south_of_Croatia |archive-date=13 December 2013|date=11 December 2013|title=Peljesac bridge is best solution to connect the south of Croatia|work=Croatian Times }}</ref> Julija 2015 je hrvaška vlada sporočila, da se bo gradnja verjetno začela spomladi 2016. <ref>{{cite news |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Croatia: Delayed bridge bypassing Bosnia goes ahead |url=https://www.bbc.co.uk/news/blogs-news-from-elsewhere-33541099 |newspaper=BBC News |location=BBC Monitoring |date=15 July 2015 |access-date=17 July 2015 }}</ref> Do leta 2016 je hrvaška vlada napovedovala, da bo gradnja potekala z ali brez sredstev EU.[38] Datume gradnje je dodatno zamaknila uradna pritožba na razpisno dokumentacijo.[39] [[File:Pelješac bridge and new link roads - Pelješki most i nove pristupne ceste.png|thumb|Zemljevid mostu in dostopnih cest]] Evropska komisija je 7. junija 2017 objavila, da bo za most in podporno infrastrukturo (predore, obvoznice, viadukte in dostopne ceste) na voljo 357 milijonov evrov iz sredstev kohezijske politike, dokončanje pa je predvideno leta 2022. Prispevek EU bi znašal 85 % celotnih stroškov gradnje, s ciljem prinesti koristi turizmu, trgovini in teritorialni koheziji. Kljub protestom bosanskih političnih akterjev sta hrvaška ministrica za regionalni razvoj Gabrijela Žalac in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] <ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/news/21210-plenkovic-peljesac-bridge-project-will-continue|title=Plenković: ''Pelješac Bridge Project Will Continue''|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> potrdila, da se bo gradnja mostu nadaljevala. 15. septembra 2017 je bilo objavljeno, da so se na razpis za gradnjo mostov prijavili China Road and Bridge Corporation, avstrijski Strabag in italijansko-turški konzorcij Astaldi/Içtas. Avstrijci so ponudili vrednost 2,622 milijarde kun, italijansko-turška ponudba 2,551 milijarde kun, kitajska ponudba pa 2,08 milijarde kun.<ref>{{Cite news|url=http://www.poslovni.hr/hrvatska/foto-tri-ponude-za-peljeski-most-kinezi-najjeftiniji-332213|title=FOTO: Tri ponude za Pelješki most, Kinezi najjeftiniji|access-date=16 January 2018|language=en}}</ref> Hrvatske ceste so 15. januarja 2018 sprejele formalno odločitev, po kateri je na razpisu zmagala družba China Road and Bridge Corporation. Poleg najnižje cene je CRBC ponudil tudi dokončanje projekta šest mesecev hitreje, kot je zahtevano. Gradnja se je začela sredi leta 2019 z gradnjo stebrov mostu oktobra 2019.<ref name="photos-progress">{{Cite news |url=https://www.croatiaweek.com/photos-peljesac-bridge-progressing-at-speed/ |title=PHOTOS: Peljesac Bridge progressing at speed |access-date=18 March 2020 |language=en}}</ref> <gallery mode="packed" heights="125"> Komarna06555.JPG|Vhod na gradbišče mostu s celinske strani v vasi [[Komarna]] Izgradnja_Peljeskog_mosta.jpg|Gradbišče aprila 2019 Izgradnja_Peljeskog_mosta2.jpg|Gradbišče februarja 2020 Pelješac_Bridge_Construction_02.jpg|Gradbišče junija 2020 </gallery> == Sporni vidiki == === Varstvo okolja === Ideja, da bi velik most povezal Pelješac s celino, je povzročila zaskrbljenost med okoljskimi aktivisti na Hrvaškem, ki so temu nasprotovali zaradi možne škode morskemu življenju v Malostonskem zalivu in marikulturi. Ta tveganja in pomisleke so konstruktorji izrecno obravnavali v predhodnih študijah.<ref>{{cite web |url = http://puo.mzopu.hr/UserDocsImages/sazetak_Pelj_JU_tekst.pdf |title = The Summary Study on the Pelješac Bridge |author = Institut IGH |publisher = Croatian Ministry of Nature Preservation |quote = ''Iz, u SUO, opisanih hidrogeoloških značajki područja istraživanja uočljivo je da se s pristupnih cesta, a i s Mosta kopno - Pelješac ne smije dopustiti direktan upoj voda u okolni teren bez prethodnog pročišćavanja.''}}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Oktobra 2015 je hrvaško Ministrstvo za okolje in varstvo narave izdalo Odločbo, ki potrjuje, da je bilo opravljeno čezmejno posvetovanje o vplivu projekta na okolje Bosne in Hercegovine v skladu s Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Kontekst. Bosna in Hercegovina ni predložila svojih pripomb ali zaprosila za podaljšanje časovnega okvira posvetovanja. === Analiza stroškov in koristi === Zamisel nasprotuje tudi iz različnih ekonomskih razlogov – ali je takšen most res nujen kot drugačen dogovor z Bosno in Hercegovino ali je predrag, če je zgrajen v skladu z ekološkimi zahtevami, ali pa ga je najbolje zamenjati. s podmorskim [[predor]]om. Zamisel o izgradnji potopne cevi kot stroškovno učinkovitejšega načrta, ki ne ovira dostopa do Neuma, je bila zasmehovana in je hrvaške oblasti nikoli niso sprejele. Po poročanju ''Dnevnika Nove TV'' je bila druga možnost avtocestni koridor skozi Bosno in Hercegovino z visokimi zidovi in strogim nadzorom.<ref>{{cite web|author=Mislav Bago/T.V. |url=http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/ovako-ce-izgledati-peljeski-most.html |title=Animacija: Ovako bi mogla izgledati nova verzija Pelješkog mosta! |publisher=Dnevnik.hr |date=16 June 2015 |accessdate=7 September 2015}}</ref> V procesu pristopa Hrvaške k Evropski uniji je hrvaška vlada trdila, da bo most »predpogoj« za vstop Hrvaške v schengensko območje. Kljub temu je Evropska komisija leta 2010 izjavila, da je to le ena od več možnosti za reševanje tega vprašanja.<ref>{{cite news | url = http://www.vecernji.hr/vijesti/ek-objasnjava-peljeski-most-nije-uvjet-uspostavu-schengena-clanak-206711 | language = Croatian | title = EK objašnjava: Pelješki most nije uvjet za uspostavu Schengena | newspaper = Večernji list | date = 23 October 2010 | accessdate = 17 May 2012}}</ref> === Mednarodno pravo in dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja === Gradnji mostu so nasprotovali tudi različni politični akterji v BiH, predvsem bošnjaški, saj bi po njihovem mnenju otežil dostop do mednarodnih voda. Več bosanskih politikov je sprva nasprotovalo gradnji mostu, ki naj bi bil po prvotnih načrtih visok le 35 metrov, ker bi velikim ladjam onemogočil vstop v pristanišče Neum. Čeprav neumsko pristanišče trenutno ni primerno za komercialni promet in večina trgovine v in iz Bosne in Hercegovine poteka skozi hrvaško pristanišče Ploče, je več bosanskih politikov izjavilo, da bi lahko v prihodnosti zgradili novo in da gradnja mostu bi ogrozila to ambicijo. Avgusta 2017 je skupina neimenovanih bosanskih poslancev napisala pismo [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visoki predstavnici EU za zunanje zadeve in varnostno politiko]] [[Federica Mogherini|Federici Mogherini]] iz Italije ter visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino [[Valentin Inzko|Valentinu Inzku]] iz Avstrije, v katerem trdi, da je Hrvaška v krši konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu in svojo državo »brez dovoljenja odrezuje« od mednarodnih voda s projektom Pelješkega mostu, Hrvaško pa poziva, »naj neha napadati suverenost Bosne in Hercegovine kot pomorske države in neha vse aktivnosti na izgradnji nezakonitega in politično nasilnega projekta mostu na lokaciji Komarna-Pelješac«. Bosanski poslanci so ugotovili, da Bosna in Hercegovina nikoli ni dala uradnega soglasja, ne s strani sveta ministrov ne s strani predsedstva, k projektu mostu in njegovemu financiranju s sredstvi EU.<ref>{{cite web|url=http://balkans.aljazeera.net/vijesti/akcija-bh-parlamentaraca-hrvatska-ne-smije-graditi-peljeski-most|title=Akcija bh. parlamentaraca: Hrvatska ne smije graditi Pelješki most|date=2 August 2017|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nap.ba/new/vijest.php?id=37755|title=Bh. parlamentarci spremaju pismo EU: Lažirana saglasnost BiH za gradnju Pelješkog mosta|website=Novinska agencija Patria|accessdate=26 March 2018|date=3 August 2017}}</ref> Hrvaška je navedla, da bo most izključno na hrvaškem ozemlju in hrvaških teritorialnih vodah in da je zato po mednarodnem pomorskem pravu upravičena zgraditi most, ne da bi za to potrebovala soglasje Bosne in Hercegovine. Hrvaška je tudi izrazila zavezanost polnemu spoštovanju mednarodnih pravic, ki jih uživajo druge države na polotoku Pelješac, vključno s pravico do neškodljivega prehoda, ki jo uživajo vse države v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ter pravico Bosne in Hercegovine, da ima neomejen dostop do odprtega morja. Hrvaška je tudi spomnila, da bo predvidena višina mostu (55 m) omogočila celotnemu sedanjemu bosanskemu ladijskemu prometu uporabo obstoječe navigacijske poti za tranzit pod mostom in da bo v primeru, da bo katera koli ladja višja od 55 metrov bi moral pristati v pristanišču v Bosni in Hercegovini, bi lahko namesto tega pristal v hrvaškem pristanišču Ploče, v skladu s sporazumom o prostem tranzitu iz leta 1995. === Povezava z ratifikacijo pogodbe o določitvi meje === [[File:Polutok Klek i granica.JPG|thumb|right|upright=1.5|Meje Bosne in Hercegovine (polna črta) pri Neumu, spremenjene (črtkana črta) v skladu s sporazumom iz leta 1999]] [[Bosna in Hercegovina]] ter [[Hrvaška]] sta se o pogodbi o določitvi meje dogovorili leta 1998. Pogodbo sta podpisala oba nekdanja predsednika, [[Alija Izetbegović]] in [[Franjo Tuđman]], nikoli pa ni bila ratificirana v obeh parlamentih, zato ni nikoli začela veljati. Sporazum predvideva definicijo ozemlja obeh držav na območju Pelješca, ki je nekoliko drugačna od tiste, ki je prikazana na zemljevidih, saj se je Hrvaška strinjala, da bo priznala suverenost Bosne in Hercegovine nad dvema majhnima skalnatima otokoma (Mali Školj in Veliki Školj). ) in vrh polotoka Klek pri Neumu. Predsedstvo Bosne in Hercegovine je 17. oktobra 2007 sprejelo uradno stališče, da »Bosna in Hercegovina nasprotuje izgradnji [Pelješkega] mostu, dokler se ne rešijo vprašanja v zvezi z določitvijo mejne črte na morju med državama« in zahteva, Hrvaška ne bo izvajala nobenih enostranskih dejanj v zvezi z gradnjo mostu. Bosanski poslanec Halid Genjac je izjavil, da takšno uradno stališče ni bilo nikoli preklicano in tako še vedno velja, noben uradni organ BiH pa ni dal izrecnega soglasja za gradnjo mostu. Trdil je, da so »napačne trditve, da Hrvaška gradi most na svojem ozemlju, saj morske vode pod Pelješkim mostom niso in ne morejo biti hrvaške ali notranje vode, temveč mednarodne vode, ki segajo od teritorialnih voda Bosne in Hercegovine do odprtega morje«, je trdil Genjac.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/ politics/20989-bosnia-determined-to-stop-peljesac-bridge-construction|title= Bosnia Determined to Stop Pelješac Bridge Construction|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Bošnjaški član predsedstva Bakir Izetbegović je izjavil, da meni, da Hrvaška ne bi smela nadaljevati gradnje mostu, dokler ni dogovorjena demarkacija meje na morju, ki temelji na stališču predsedstva iz leta 2007, in da je dogovor o uporabi tudi pristanišče Ploče še ni ratificirano.<ref>{{cite web|url=http://www.total-croatia-news.com/politics/21198-bosnian-leader-croatia-cannot-build-peljesac-bridge|title=Bosnian Leader: "Croatia Cannot Build Pelješac Bridge"|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> Hrvaški član predsedstva Dragan Čović nenehno podpira gradnjo mostu in je izjavil, da »problematiziranje izgradnje Pelješkega mostu ni uradno stališče BiH. Uradno stališče zadnjih let je bilo v smislu spodbujanja Hrvaške k nadaljujemo s takšnim infrastrukturnim projektom, ki je velikega pomena tudi za BiH. V tem primeru gre za stališče ene stranke (Stranke demokratične akcije) in nekaj posameznikov v tej stranki. Hrvaška je izpolnila vse postavljene pogoje«.<ref>{{cite web|url=http://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|title=Čović u Temi dana: Problematiziranje gradnje Pelješkog mosta nije službeno stajalište BiH|publisher=|accessdate=26 March 2018|archive-date=26 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190326235914/https://vijesti.hrt.hr/400966/covic-u-temi-dana-problematiziranje-gradnje-peljeskog-mosta-nije-sluzbeno-stajaliste-bih|url-status=dead}}</ref> Srbski član predsedstva Mladen Ivanić je izjavil, da podpira gradnjo in da je treba zagotoviti tak pomorski režim, da bodo lahko ladje prosto prihajale v Neum. Predsednik Republike Srbske [[Milorad Dodik]] je avgusta 2017 izjavil, da ima Hrvaška pravico zgraditi Pelješki most in dodal, da bošnjaške strani po nepotrebnem ustvarjajo probleme.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dodik-poklopio-izetbegovica-hrvatska-ima-pravo-graditi-peljeski-most-na-svome-teritoriju-bosnjacke-strane-nepotrebno-stvaraju-probleme/6474328/|title=DODIK POKLOPIO IZETBEGOVIĆA 'Hrvatska ima pravo graditi Pelješki most na svome teritoriju. Bošnjačke strane nepotrebno stvaraju probleme'|publisher=|accessdate=26 March 2018}}</ref> == Reference == {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{Structurae|id=20034952|title=Pelješac Bridge|accessdate=2009-03-07}} * [https://www.ponting.si/si/projekti/most-na-peljesac-115.html Spletna stran Pelješki most na straneh inženirskega biroja Ponting] * [http://www.novosti.rs/upload/images/2012//08/08n/reg-Peljesac.jpg Računalniška vizualizacija Pelješkega mostu] * [https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=hr&u=http://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx&ei=wS7RTfvzF82c-wbgmZyxDA&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CB8Q7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhttp://www.gradimo.hr/Most-Peljesac/hr-HR/13070.aspx%26hl%3Den%26sa%3DG%26rlz%3D1R2SKPB_srRS380%26prmd%3Divns Podrobnosti gradnje Pelješkega mostu] * [http://static.panoramio.com/photos/original/11518733.jpg Pelješki most Viaduktov pano] * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (North)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060114055022/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama.pdf|archivedate=2006-01-14}}&nbsp;{{Small|(286&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|title=Detailed map of the location of the bridge (South)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124205748/http://www.edubrovnik.org/most_kopno_peljesac/most_s_pristupnim_cestama2.pdf|archivedate=2005-11-24}}&nbsp;{{Small|(352&nbsp;KB)}} . * {{Navedi splet|url=http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|title=Study on the motorway between Ploče, Dubrovnik and border crossing with Montenegro at Debeli Brijeg, including the Pelješac bridge|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060506054119/http://www.casopis-gradjevinar.hr/dokumenti/200203/5.pdf|archivedate=2006-05-06}}&nbsp;{{Small|(726&nbsp;KB)}} - v [[Hrvaščina|hrvaščini]] s kratkim [[Angleščina|angleškim]] povzetkom. * [https://web.archive.org/web/20120728161135/http://www.nacional.hr/en/clanak/45241/bosnia-forbids-passage-of-dubrovnik-motorway-through-its-territory Bosna prepoveduje prehod Dubrovniške avtoceste skozi njeno ozemlje] [[Kategorija:Infopolje mapframe brez OSM relation ID na Wikipodatkih]] [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem|Pelješac]] [[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami|Pelješac]] [[Kategorija:Ponting]] [[Kategorija:Dubrovniško-neretvanska županija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2022]] ojab7uauer3imp9p3klnxrlo4xqqtaj Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Arhiv sprejetih 4 489603 5724927 5714344 2022-07-28T18:32:32Z Yerpo 8417 /* Seznam predlogov */ +2 wikitext text/x-wiki <div style="float:right; padding:1em; margin:0 0 1em 1em; border:1px solid #dfdfdf; background-color:#FFFAF0;"> {{izbrani članki}} </div> {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Arhiv sprejetih/Arhiva}} To je dnevnik [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|predlogov za izbrani članek]], ki so bili sprejeti in postali '''[[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani članki]]''' v letu 2022. == Seznam predlogov == <!-- novo zaključene predloge dodajajte na dno seznama --> {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Zenobija}} {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Tomaž Planina}} {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Teleradioterapija}} {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Nicky Hayden}} {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Voda}} {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Aleksandra Nikolajevna Jakobi}} {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Slovenske Konjice, drugič}} {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Nadžupnija Slovenske Konjice}} {{Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Madžarska}} [[Kategorija:Izbrani članki Wikipedije]] e1z85ailx42858ho61f8fkhacf2xqea Jukatan 0 491368 5725010 5718014 2022-07-29T08:00:42Z Yerpo 8417 slovnica wikitext text/x-wiki [[File:Yucatan_peninsula_250m.jpg|thumb|300px|Satelitska slika polotoka Jukatan]] [[File:Yucatan Peninsula.png|thumb|right|300px|Lega v Srednji Ameriki]] '''Polotok Jukatan''' (/ ˌjuːkəˈtɑːn, španščina ''Península de Yucatán'') v jugovzhodni [[Mehika|Mehiki]] loči [[Karibsko morje]] od [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] s severno obalo ob [[Jukatanski preliv|Jukatanskem prelivu]]. Polotok leži vzhodno od [[Tahuantepeška ožina|Tahuantepeške ožine]], severovzhodne geografske razdelitve, ki ločuje regijo Srednja Amerika od ostale Severne Amerike. Njegova površina znaša približno 181.000 km², skoraj v celoti je sestavljen iz [[apnenec|apnenca]].<ref name="McColl">{{cite book |last1=McColl |first1=R. W. |title=Encyclopedia of World Geography |date=2005 |publisher=Facts On File |location=New York |isbn=0816057869 |pages=1002–1003}}</ref> == Etimologija == O pravilni izpeljavi besede ''Yucatán'' se pogosto razpravlja. Frančiškanski zgodovinar iz 17. stoletja Diego López de Cogolludo ponuja zlasti dve teoriji.<ref name=mayr>{{cite book |last1=Mayr |first1=Renate Johanna |title=Belize : tracking the path of its history : from the heart of the Maya Empire to a retreat for buccaneers, a safe-haven for ex-pirates and pioneers, a crown colony and a modern nation |date=2014 |publisher=LIT Verlag Münster |isbn=9783643904812 |page=36 |url=https://books.google.com/books?id=LTmnAwAAQBAJ&pg=PA36 |access-date=February 9, 2020}}</ref> V prvi je Francisco Hernández de Córdoba, ki je prvič prispel na polotok leta 1517, poizvedel za ime nekega naselja in odgovor v jeziku Yucatec Majev je bil 'Ne razumem', kar je Špancem zvenelo kot ''Yucatán''. Obstajajo številne možnosti tega, kar bi domačini dejansko lahko povedali, med njimi ''mathan cauyi athán'', ''tectecán'', ''ma'anaatik ka t'ann'' in ''ci u t'ann''. <ref name=kane>{{cite book |last1=Kane |first1=Njord |title=The Maya: The Story of a People |date=2016 |publisher=Spangenhelm Publishing |isbn=9781943066049 |url=https://books.google.com/books?id=0_V6DQAAQBAJ&pg=PT84 |access-date=February 9, 2020}}</ref><ref name="gonzalez">{{cite book |last1=González |first1=John Morán |last2=Lomas |first2=Laura |title=The Cambridge History of Latina/o American Literature |date=2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9781316873670 |page=36 |url=https://books.google.com/books?id=sshJDwAAQBAJ&pg=PA36 |access-date=February 9, 2020}}</ref> To zgodbo o izvoru je prvič povedal [[Hernán Cortés]] v svojih pismih [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]] Kasneje zgodovinarja Motolinia in Francisco López de Gómara iz 16. stoletja prav tako ponavljata to različico. V nekaterih različicah odprava ni tista, ki jo je vodil Córdoba, ampak eno leto kasneje, ko jo je vodil Juan de Grijalva.<ref name="beding">{{cite book |last1=Beding |first1=Silvio A. |title=The Christopher Columbus encyclopedia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=9781349125739 |page=304 |url=https://books.google.com/books?id=gmmMCwAAQBAJ&pg=PA304 |access-date=February 9, 2020}}</ref> Druga glavna teorija je, da je ime na nek način povezano s pridelkom [[manioka|manioke]], kot je zapisal Bernal Díaz del Castillo. Druge teorije trdijo, da je izpeljanka iz majevske besede ''yokat'an'', ki pomeni govorca jezika ''chol'' ali nepravilen [[nahuatl]] izraz ''yokatlan'' kot domnevno 'mesto bogastva' (''yohcāuh'' ni mogoče povezati s ''tlán'').<ref name="cozumel">{{cite web |last1=Hajovsky |first1=Ric |title=How Yucatan got its name |url=http://everythingcozumel.com/miscellenea/peninsula-history/yucatan-got-name/ |publisher=Everything Cozumel |access-date=February 3, 2020 |date=2011}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === Na polotoku Jukatan je [[krater Chicxulub]], ki ga je na koncu [[kreda|krede]], pred 66 milijoni let ustvaril [[asteroid]] s premerom približno 10 do 15 kilometrov. === Maji === {{glavni|Maji}} [[File:ReliefMapMayanSites.JPG|thumb| Reliefna karta polotoka Jukatan, ki prikazuje glavna arheološka najdišča Majev.]] Polotok Jukatan predstavlja pomemben delež starodavne majevske nižine in je bil osrednje mesto civilizacije Majev. Majevska kultura se je razširila tudi južno od polotoka Jukatan v [[Gvatemala|Gvatemalo]], [[Honduras]] in v visokogorje zvezne države [[Chiapas]].<ref name="readersnatural">{{Cite book|title=Natural Wonders of the World|publisher=Reader's Digest Association, Inc|year=1980|isbn=0-89577-087-3|editor-last=Scheffel|editor-first=Richard L.|location=United States of America|pages=420|editor-last2=Wernet|editor-first2=Susan J.}}</ref> Po celotnem polotoku je veliko arheoloških najdišč Majev; nekatera bolj znana so [[Chichen Itza]], [[Coba]], [[Tulum]] in [[Uxmal]].<ref>{{cite web |url=http://mayaruins.com/yucmap.html |title=Yucatan map }}</ref> Avtohtoni Maji in [[mestici]] z delnim majevskim poreklom predstavljajo zajeten del prebivalstva v regiji, tam se pogosto govorijo majevski jeziki. === Španska zasedba === {{glavni|Španska zasedba Jukatana}} === Arheološke najdbe === Leta 2020 je podvodna arheološka odprava, ki jo je vodil Jerónimo Avilés, izkopala jamo Chan Hol v bližini arheološkega najdišča Tulum v državi Quintana Roo na polotoku in razkrila okostje ženske, stare približno 30 let, ki je živela pred vsaj 9900 leti. Glede na kraniometrične meritve naj bi se lobanja ujemala z mezocefalnim vzorcem, tako kot ostale tri lobanje, najdene v jamah Tulum. Tri različne brazgotine na lobanji ženske so pokazale, da jo je zadelo nekaj trdega in so ji bile zlomljene kosti lobanje. Njena lobanja je imela tudi kraterju podobne deformacije in deformacije tkiva, ki jih je povzročil bakterijski sorodnik sifilisa.<ref>{{Cite journal|last=Stinnesbeck|first=Wolfgang|last2=Rennie|first2=Samuel R.|last3=Olguín|first3=Jerónimo Avilés|last4=Stinnesbeck|first4=Sarah R.|last5=Gonzalez|first5=Silvia|last6=Frank|first6=Norbert|last7=Warken|first7=Sophie|last8=Schorndorf|first8=Nils|last9=Krengel|first9=Thomas|last10=Morlet|first10=Adriana Velázquez|last11=González|first11=Arturo González|date=2020-02-05|title=New evidence for an early settlement of the Yucatán Peninsula, Mexico: The Chan Hol 3 woman and her meaning for the Peopling of the Americas|url=https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0227984|journal=PLOS ONE|language=en|volume=15|issue=2|pages=e0227984|doi=10.1371/journal.pone.0227984|issn=1932-6203|pmc=7001910|pmid=32023279}}</ref> Po mnenju vodilnega raziskovalca študije Wolfganga Stinnesbecka: »Zdi se, kot da bi se tej ženski zelo težko končalo življenje in je bila zelo nesrečna. Očitno je to špekulativno, toda glede na travme in patološke deformacije na lobanji se zdi, da verjeten scenarij, da je bila morda izključena iz svoje skupine in je bila umorjena v jami ali pa je v jami ostala zato, da bi tam umrla«.<ref>{{Cite web|url=https://www.ancient-origins.net/news-history-archaeology/cenote-0013254|title=9,900-Year-Old Skeleton Found in Mexican Cenote Rewrites History|last=cowie|first=ashley|website=www.ancient-origins.net|language=en|access-date=2020-03-19}}</ref> Novoodkrito okostje je bilo od mesta Chan Hol 2 oddaljeno 140 metrov. Čeprav so arheologi domnevali, da so potapljači našli ostanke pogrešane Chan Hol 2, je analiza dokazala, da so bile te domneve napačne. Stinnesbeck je nove kosti primerjal s starimi fotografijami Chan Hol 2 in pokazal, da obe okostji predstavljata različne posameznike.<ref>{{Cite web|url=https://scitechdaily.com/9900-year-old-skeleton-discovered-in-submerged-mexican-cave-has-a-distinctive-skull/|title=9,900-Year-Old Skeleton Discovered in Submerged Mexican Cave Has a Distinctive Skull|last=PLOS|date=2020-02-05|website=SciTechDaily|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> Zaradi njihovih značilnosti soizvajalec študije Samuel Rennie nakazuje, da sta med prehodom iz [[pleistocen]]a v [[holocen]] v Mehiki živeli vsaj dve morfološko raznoliki skupini ljudi.<ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/early-american-underwater-cave.html|title=9,900-year-old skeleton of horribly disfigured woman found in Mexican cave|last=February 2020|first=Laura Geggel-Associate Editor 05|website=livescience.com|language=en|access-date=2020-03-19}}</ref> == Trenutna uprava == Polotok obsega mehiške zvezne države Jukatan, Campeche in Quintana Roo, pa tudi gvatemalsko departma Peten in skoraj ves Belize. == Prebivalstvo == Prebivalstvo na polotoku Jukatan se v vseh delih polotoka zelo razlikuje. Gostota prebivalstva in etnična sestava sta dva dejavnika, ki vplivata na celotno populacijo. Najbolj naseljeno območje je Mérida v državi Jukatan, pa tudi območja, ki obkrožajo to regijo. Najmanj naseljen del polotoka je Quintana Roo, država, ki se nahaja na jugovzhodu Mehike. Glede na etnično sestavo večino prebivalstva sestavljajo Maji in mestici. == Gospodarstvo == [[File:15-07-14-Yucatan-Ölfelder-RalfR-WMA 0481.jpg|thumb|Cantarell]] [[File:Yucatan chix crater.jpg|thumb|Lega "Prstana Cenotes" na Yucatanu.]] V poznem zgodovinskem in zgodnjem modernem obdobju je bil polotok Jukatan v glavnem območje za gojenje živine, sečnjo lesa, pridobivanje [[chicle]] in [[agava|agave]] ''Agave fourcroydes''. Od 1970-ih je polotok Jukatan svoje gospodarstvo preusmeril v turizem, zlasti v mehiški zvezni državi Quintana Roo. Poleg turizma je še en pomemben vir zaslužka na polotoku tudi sečnja, pa tudi chicle industrija, posebej v Belizeju. [[nafta|Nafto]] so našli tudi v nekaterih delih Jukatana, kar je prineslo več gospodarskih priložnosti.<ref>{{Cite web|title=Yucatán Peninsula {{!}} peninsula, Central America|url=https://www.britannica.com/place/Yucatan-Peninsula|access-date=2020-12-10|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> Nekdaj majhna ribiška vasica [[Cancun]] na severovzhodu polotoka je zrasla v cvetoče mesto. Riviera Maya, ki se razteza vzdolž vzhodne obale polotoka med Cancúnom in Tulumom, ima več kot 50.000 postelj. Najbolj znane lokacije so nekdanje ribiško mesto Playa del Carmen, ekološki parki Xcaret in Xel-Há ter ruševine Majev Tulum in Coba. == Geologija == [[File:Sediment off the Yucatan Peninsula.jpg|thumb| Sediment ob polotoku Jukatan..]] Polotok je izpostavljeni del večje plošče Jukatan, ki jo sestavljajo karbonatne in topne kamnine, ki so večinoma [[Apnenec|apnenci]], čeprav so [[dolomit]] in [[evaporit]]i tudi prisotni v različnih globinah. Celoten polotok Jukatan je neomejena ravno ležeča [[kras|kraška]] pokrajina. V severnih nižinah so zelo razširjene ponikalnice, ki jih lokalno imenujejo [[cenote]]. Po Alvarezovi hipotezi je množično izumrtje dinozavrov na prehodu iz [[kreda|krede]] v [[paleogen]]o obdobje (meja K - Pg) pred 65 milijoni let povzročil vpliv padca asteroida nekje v karibski kotlini. Globoko zakopan [[krater Chicxulub]] je osredotočen na severni obali polotoka v bližini mesta Chicxulub. Zdaj znani ''Obroč cenotes'', geološka zgradba, sestavljena iz ponikalnic, razporejenih v polkrogu, orisuje enega od udarnih valov tega udarnega dogodka. Obstoj kraterja podpirajo različni dokazi pa tudi prisotnost udarnih ostankov, kot so šokiran [[kamena strela|kremen]] in [[tektit]]i, vrsta stekla, ki je nastalo v času udarca meteorita.<ref>{{Cite web|date=2018-04-04|title=Chicxulub Crater and Ring of Cenotes|url=https://sites.northwestern.edu/monroyrios/some-maps/chicxulub-and-ring-of-cenotes/|access-date=2020-12-08|website=Karst Geochemistry and Hydrogeology|language=en-US}}</ref> Arrowsmithova polica je potopljena polica ob severovzhodnem koncu polotoka.<ref>[http://geographic.org/geographic_names/name.php?uni=-236291&fid=6437&c=undersea_features Arrowsmith Bank, Undersea Features - Geographical Names]</ref> == Vodni viri == {{glavni|Cenote}} Zaradi izredne kraške narave celotnega polotoka je severna polovica brez rek. Tam, kjer so prisotna [[jezero|jezera]] in [[močvirje|močvirja]], je voda močvirnata in na splošno neuporabna, v sušnem obdobju pa presahne. Zaradi njegove obalne lege je celoten polotok podložen z obsežnim stratificiranim obalnim vodonosnikom, kjer leča sladke vode, nastala iz meteorne vode, plava na vrhu vdirajoče slane vode z obalnega roba. Na tisoče [[ponikalnica|ponikalnic]], znanih kot [[cenote]] po celotni regiji, omogoča dostop do sistema podzemne vode. Na cenote se že dolgo zanašajo starodavni in sodobni Maji.<ref>BBC: ''Planet Earth (2006 TV series) '', part 4: Caves.</ref> == Rastlinstvo == Tropski gozd je prevladujoč naravni rastlinski tip polotoka Jukatan. Meje med severno Gvatemalo (El Petén), Mehiko (Campeche in Quintana Roo) in zahodnim Belizejem še vedno zasedajo največji neprekinjeni pasovi tropskega gozda v Srednji Ameriki. Vendar pa te gozdove močno krčijo. == Podnebje == Tako kot večina Karibov tudi polotok leži znotraj Atlantskega orkanskega pasu in je s skoraj enakomerno ravnim terenom občutljiv na te velike nevihte, ki prihajajo z vzhoda. Območje so opustošili številni orkani, kot je orkan Gilbert, orkan Emily, orkan Wilma in orkan Dean. Močne nevihte, imenovane ''nortes'', se lahko hitro spustijo na polotok Jukatan v katerem koli letnem času. Čeprav te nevihte območje obremenjujejo z močnim dežjem in močnim vetrom, so po navadi kratkotrajne in se po približno eni uri razjasni. Povprečni odstotek dni z dežjem na mesec se giblje od mesečno najnižjih 7 % aprila do najvišjih 25 % oktobra. Vetrovi imajo lahko hladilni učinek, vlaga je na splošno visoka, zlasti na preostalih območjih deževnega gozda.<ref>[http://www.kwintessential.co.uk/articles/mexico/Yucatan-Weather-Climate/704]</ref> == Sklici in viri== {{sklici|2}} * Juan Luis Pena Chapa, Manuel Martin Castillo, and Juan Carlos Gonzalez Avila, ''The Performance of the Economy of the Yucatan Peninsula from 1970–1993'' [http://www.iiasa.ac.at/Publications/Documents/RR-00-014.pdf] * Marcio L. Teixeira,''The Impact of the Geologic History of the Yucatán Peninsula on the Present Day Aquifer'',2004 [http://marciot.freeshell.org/essays/documents/MeridaUrbanPlanning.pdf] * Angelo Heilprin,''Observations on the Flora of Northern Yucatan'' [https://www.jstor.org/stable/10.2307/982931] ==Zunanje povezave== {{Commons category |Yucatan Peninsula }} {{wikivoyage |Yucatán Peninsula}} {{coord|19|22|00|N|89|12|00|W|region:MX_dim:300km|display=inline,title}} [[Kategorija:Geografija Mehike]] [[Kategorija:Geografija Gvatemale]] [[Kategorija:Geografija Belizeja]] [[Kategorija:Srednja Amerika]] [[Kategorija:Mehiški zaliv]] {{normativna kontrola}} 1vcu5ncor7lj4fjki0nmd8vkn3d1ec7 Uporabniški pogovor:SloStyria 3 491438 5724847 5444320 2022-07-28T16:22:52Z Yerpo 8417 prepisovanje wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. <br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}}--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:18, 6. februar 2021 (CET) ==Problemi z avtorskimi pravicami v članku [[:Anton Tanc]]== [[Image:Copyright-problem.svg|left|48px|alt=|link=]]Prosimo vas, da '''[[Wikipedija:Avtorske pravice|ne dodajate besedila, ki ga niste napisali sami]]'''. Vaš prispevek v članku {{#if: Anton Tanc| [[Anton Tanc]]|}} smo žal morali izbrisati, saj je del {{#if: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/tanc-culkovski-anton/|spletne strani, dostopne na naslovu https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/tanc-culkovski-anton/.|neke druge spletne strani.}} <small>Če ste avtor dodanega besedila oz. imate dovoljenje za objavo pod določili licence [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0], vas prosimo, da to napišete na pogovorni strani članka{{#if: Anton Tanc|, ki se nahaja na naslovu [[Pogovor:Anton Tanc]]|}}, in nam pošljete e-pismo z dovoljenjem za objavo na naslov {{NoSpam|permissions-sl|wikimedia.org}}. '''Za navodila glej [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]].''' Če besedilo ustreza ostalim [[Wikipedija:Pravila in smernice|smernicam Wikipedije]], ga bomo z veseljem obnovili.</small> Hvala za razumevanje in za nadaljnje prispevke k Wikipediji.<!-- Inserted via Predloga:Prepisovanje --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:22, 28. julij 2022 (CEST) 3tkm2btpkb6aybvfymq1tmdsm5q55pj Uporabnik:Radek/peskovnik 2 500964 5725005 5724728 2022-07-29T07:43:01Z Radek 89714 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} <!-- Urejajte pod to vrstico --> {{Campaign|state=collapsed |raw_name = Zavezniška invazija na Italijo |name = [[Zavezniška invazija na Italijo]] |battles = <div> 1943<br />[[Operacija Corkscrew]] &ndash; [[Invazija na Sicilijo|Sicilija]] &ndash; [[Bombardiranje Rima]] &ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &ndash; [[Operacija Achse]] &ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &ndash; [[Operacija Hrast]] &ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &ndash; [[Linija Volturno]] &ndash; [[Linija Barbara]] &ndash; [[Bombardiranje Barija]] &ndash; [[Linija Bernhardt]] &ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] &ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &ndash; [[Linija Gustav]] ---- 1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &ndash; [[Osvoboditev Rima]] &ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &ndash; [[Linija Albert]] &ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &ndash; [[Gotska linija]] &ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]] ---- 1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &ndash; [[Predaja v Caserti]] &ndash; [[Tržaška operacija]] &ndash; [[Dirka za Trst]] ---- Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] &ndash; [[Osvoboditev Italije]] &ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &ndash; [[Italijanska socialna republika]] |}}<noinclude> </noinclude> ----------------------------------------------- ---------------------------------------------------------- {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Italijanska kampanja | place = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]] | image = A Universal Carrier and mortar team of the Indian 6th Royal Frontier Force in Italy, 13 December 1943. NA9785.jpg | caption = Univerzalni vojaški prevoznik in minometna ekipa 6. indijskih kraljevih mejnih sil med Lancianom in Orsogno, 13. decembra 1943. | date = 9. julij 1943 — 2. maj 1945 | result = Zmaga zaveznikov, padec fašističnega režima, konec nemške okupacije Italije. | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)<br />{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]<br />{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]<br />{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943) | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]] | casualties1 ='''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>;<br />okoli 8.000 leta<ref>Morris, stran 492</ref>l;<br />'''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;<br />okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;<br />med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;<br />opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja. | casualties2 ='''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>;<br />okoli 140.000 ujetih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>, od teh 5.500 nemških<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>. }} ==Ozadje== Jeseni 1942. so Britanci pod Montgomeryjevim vodstvom zavzeli El Alamein in s tem dejansko izpodrinili Nemce iz Afrike. Istočasno so Eisinhowerjeve čete uspešno pristale na severnih afriških obalah. Nemci so sicer kljub problemom pod Stalingradom poslali vojaški kontingent v Tunizijo, vendar niso mogli ustaviti zavezniškega osvajanja. Sredozemlje je bilo v zavezniških rokah, kar je dovolilo nemoten napad na Apeninski polotok, kjer se je fašistična oblast – kljub Mussolinijevemu optimizmu – vidno krhala. Britanci so bili prepričani, da bo njihov prihod na Sicilijo takoj povzročil padec italijanske vlade in odprl pot na sever; načrt je celo predvideval ustanovitev večje letalske baze v okolici Foggie, od koder naj bi zavezniški bombniki v kratkem času lahko dosegli osrednjo Evropo.<ref>Bauer, stran 37-38</ref> Anglo-ameriški generali so sporazumno izdelali načrt operacije, vendar ga je britanski general Montgomery ostro kritiziral. Njegova različica je bila sicer vzeta v poštev, vendar z velikimi pomisleki. Razprave so se povlekle in končno je prevladalo Montgomeryjevo mnenje, čeprav so mnenja v vodstvu ostala globoko razdeljena. Vsekakor je Eisenhower podpisal načrt, ki je dodeljeval Britancu vodilno vlogo operacije, medtem ko so bili Američani postavljeni na rob dogajanj.<ref>Morris, stran 34-39</ref> ==Sklici== {{sklici|1}} ==Literatura== * {{cita libro|autore=Eddy Bauer|titolo=Storia controversa della seconda guerra mondiale|anno=1971|editore=De Agostini|città=Novara|isbn=no|cid=Bauer}} * {{cita libro|autore=Eric Morris|titolo=La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45|editore=Longanesi|anno=1993|città=Milano|isbn=978-88-304-1154-8|cid=Morris}} cag3zbskkpjx5rinilifv39mvvxax3c 5725017 5725005 2022-07-29T08:41:55Z Radek 89714 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} <!-- Urejajte pod to vrstico --> {{Campaign|state=collapsed |raw_name = Zavezniška invazija na Italijo |name = [[Zavezniška invazija na Italijo]] |battles = <div> 1943<br />[[Operacija Corkscrew]] &ndash; [[Invazija na Sicilijo|Sicilija]] &ndash; [[Bombardiranje Rima]] &ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &ndash; [[Operacija Achse]] &ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &ndash; [[Operacija Hrast]] &ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &ndash; [[Linija Volturno]] &ndash; [[Linija Barbara]] &ndash; [[Bombardiranje Barija]] &ndash; [[Linija Bernhardt]] &ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] &ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &ndash; [[Linija Gustav]] ---- 1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &ndash; [[Osvoboditev Rima]] &ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &ndash; [[Linija Albert]] &ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &ndash; [[Gotska linija]] &ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]] ---- 1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &ndash; [[Predaja v Caserti]] &ndash; [[Tržaška operacija]] &ndash; [[Dirka za Trst]] ---- Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] &ndash; [[Osvoboditev Italije]] &ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &ndash; [[Italijanska socialna republika]] |}}<noinclude> </noinclude> ----------------------------------------------- ---------------------------------------------------------- {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Italijanska kampanja | place = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]] | image = A Universal Carrier and mortar team of the Indian 6th Royal Frontier Force in Italy, 13 December 1943. NA9785.jpg | caption = Univerzalni vojaški prevoznik in minometna ekipa 6. indijskih kraljevih mejnih sil med Lancianom in Orsogno, 13. decembra 1943. | date = 9. julij 1943 — 2. maj 1945 | result = Zmaga zaveznikov, padec fašističnega režima, konec nemške okupacije Italije. | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)<br />{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]<br />{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]<br />{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943) | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]] | casualties1 ='''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>;<br />okoli 8.000 leta<ref>Morris, stran 492</ref>l;<br />'''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;<br />okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;<br />med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;<br />opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja. | casualties2 ='''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>;<br />okoli 140.000 ujetih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>, od teh 5.500 nemških<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>. }} ==Ozadje== Jeseni 1942. so Britanci pod Montgomeryjevim vodstvom zavzeli El Alamein in s tem dejansko izpodrinili Nemce iz Afrike. Istočasno so Eisinhowerjeve čete uspešno pristale na severnih afriških obalah. Nemci so sicer kljub problemom pod Stalingradom poslali vojaški kontingent v Tunizijo, vendar niso mogli ustaviti zavezniškega osvajanja. Sredozemlje je bilo v zavezniških rokah, kar je dovolilo nemoten napad na Apeninski polotok, kjer se je fašistična oblast – kljub Mussolinijevemu optimizmu – vidno krhala. Britanci so bili prepričani, da bo njihov prihod na Sicilijo takoj povzročil padec italijanske vlade in odprl pot na sever; načrt je celo predvideval ustanovitev večje letalske baze v okolici Foggie, od koder naj bi zavezniški bombniki v kratkem času lahko dosegli osrednjo Evropo.<ref>Bauer, str. 37-38</ref> Anglo-ameriški generali so sporazumno izdelali načrt operacije, vendar ga je britanski general Montgomery ostro kritiziral. Njegova različica je bila sicer vzeta v poštev, vendar z velikimi pomisleki. Razprave so se povlekle in končno je prevladalo Montgomeryjevo mnenje, čeprav so mnenja v vodstvu ostala globoko razdeljena. Vsekakor je Eisenhower podpisal načrt, ki je dodeljeval Britancu vodilno vlogo operacije, medtem ko so bili Američani postavljeni na rob dogajanj.<ref>Morris, stran 34-39</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Bauer |first=Eddy |authorlink= |title=Storia controversa della seconda guerra mondiale |url= |accessdate= |year= |publisher=De Agostini |location=Novara |isbn= |page= |ref=harv}} 32q52htbr1ap82jod12dhgbqmzuu8ki 5725069 5725017 2022-07-29T10:44:32Z Radek 89714 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} <!-- Urejajte pod to vrstico --> {{Campaign|state=collapsed |raw_name = Zavezniška invazija na Italijo |name = [[Zavezniška invazija na Italijo]] |battles = <div> 1943<br />[[Operacija Corkscrew]] &ndash; [[Invazija na Sicilijo|Sicilija]] &ndash; [[Bombardiranje Rima]] &ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &ndash; [[Operacija Achse]] &ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &ndash; [[Operacija Hrast]] &ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &ndash; [[Linija Volturno]] &ndash; [[Linija Barbara]] &ndash; [[Bombardiranje Barija]] &ndash; [[Linija Bernhardt]] &ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] &ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &ndash; [[Linija Gustav]] ---- 1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &ndash; [[Osvoboditev Rima]] &ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &ndash; [[Linija Albert]] &ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &ndash; [[Gotska linija]] &ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]] ---- 1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &ndash; [[Predaja v Caserti]] &ndash; [[Tržaška operacija]] &ndash; [[Dirka za Trst]] ---- Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] &ndash; [[Osvoboditev Italije]] &ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &ndash; [[Italijanska socialna republika]] |}}<noinclude> </noinclude> ----------------------------------------------- ---------------------------------------------------------- {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Italijanska kampanja | place = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]] | image = A Universal Carrier and mortar team of the Indian 6th Royal Frontier Force in Italy, 13 December 1943. NA9785.jpg | caption = Univerzalni vojaški prevoznik in minometna ekipa 6. indijskih kraljevih mejnih sil med Lancianom in Orsogno, 13. decembra 1943. | date = 9. julij 1943 — 2. maj 1945 | result = Zmaga zaveznikov, padec fašističnega režima, konec nemške okupacije Italije. | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)<br />{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]<br />{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]<br />{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943) | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]] | casualties1 ='''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>;<br />okoli 8.000 leta<ref>Morris, stran 492</ref>l;<br />'''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;<br />okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;<br />med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;<br />opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja. | casualties2 ='''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>;<br />okoli 140.000 ujetih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>, od teh 5.500 nemških<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>. }} ==Ozadje== Jeseni 1942. so Britanci pod Montgomeryjevim vodstvom zavzeli El Alamein in s tem dejansko izpodrinili Nemce iz Afrike. Istočasno so Eisinhowerjeve čete uspešno pristale na severnih afriških obalah. Nemci so sicer kljub problemom pod Stalingradom poslali vojaški kontingent v Tunizijo, vendar niso mogli ustaviti zavezniškega osvajanja. Sredozemlje je bilo v zavezniških rokah, kar je dovolilo nemoten napad na Apeninski polotok, kjer se je fašistična oblast – kljub Mussolinijevemu optimizmu – vidno krhala. Britanci so bili prepričani, da bo njihov prihod na Sicilijo takoj povzročil padec italijanske vlade in odprl pot na sever; načrt je celo predvideval ustanovitev večje letalske baze v okolici Foggie, od koder naj bi zavezniški bombniki v kratkem času lahko dosegli osrednjo Evropo.<ref>Bauer, str. 37-38</ref> Anglo-ameriški generali so sporazumno izdelali načrt operacije, vendar ga je britanski general Montgomery ostro kritiziral. Njegova različica je bila sicer vzeta v poštev, vendar z velikimi pomisleki. Razprave so se povlekle in končno je prevladalo Montgomeryjevo mnenje, čeprav so mnenja v vodstvu ostala globoko razdeljena. Vsekakor je Eisenhower podpisal načrt, ki je dodeljeval Britancu vodilno vlogo operacije, medtem ko so bili Američani postavljeni na rob dogajanj.<ref>Morris, stran 34-39</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Atkinson |first=Rick |authorlink= |title=Il giorno della battaglia |url= |accessdate= |year=2008|publisher=Mondador|location=Milano |isbn=978-88-04-58396-7|page=}} * {{navedi knjigo |last= Battaglia |first= Roberto |title= Storia della Resistenza italiana |year= 1964|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-01771-3}} * {{navedi knjigo |last= Bauer |first= Eddy |title= Storia controversa della seconda guerra mondiale |year= 1971|publisher= De Agostini |location= Novara |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= La brutale amicizia |year= 1990|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-11786-6}} * {{navedi knjigo |last= D'Este |first= Carlo |title= 1943 Lo sbarco in Sicilia |year= 1990|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-33046-5}} * {{navedi knjigo |last= Katz |first= Robert |title= Roma città aperta |year= 2009|publisher= il Saggiatore |location= Milano |isbn= 978-88-565-0047-9}} * {{navedi knjigo |last= Kesselring |first= Albert |title= Soldato fino all'ultimo giorno |year= 2007|publisher= Libreria editrice goriziana |location= Gorizia |isbn= 978-88-6102-003-0}} * {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H. |title= Storia militare della seconda guerra mondiale |year= 2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 978-88-04-42151-1}} *{{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro | last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della disfatta: 10 giugno 1940-8 settembre 1943 |year= 1983|publisher= Rizzoli |location= Milano |isbn= }} * {{navedi knjigo |last1= Montanelli |firs1= Indro |last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della guerra civile (8 settembre 1943-9 maggio 1946) |year= 1983|publisher= Rizzoli |location= Milano, |isbn= 88-17-42723-3}} * {{navedi knjigo |last= Montemaggi |first= Amedeo |title= Clausewitz sulla Linea Gotica |year= 2008|publisher= Angelini |location= Imola |isbn= 978-88-87930-37-5}} * {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45 |year= 1993|publisher= Longanes|location= Milano |isbn= 978-88-304-1154-8}} * {{navedi knjigo |last= Picone Chiodo |first= Marco |title= In nome della resa. L'Italia nella seconda guerra mondiale (1940-1945) |year= 1990|publisher= Mursia |location= Milano |isbn= 88-425-0654-0}} * {{navedi knjigo |last= Rocca |first= Gianni |title= L'Italia invasa 1943-1945 |year= 1998|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-42125-8}} * {{navedi revijo |last= Rochat |first Giorgio = |date= |title= Appunti sulla direzione politico-militare della guerra fascista 1940-1943, |magazine= Belfagor n. 1|location= |publisher= |access-date= 1977}} * {{navedi knjigo |last= Zanella |first= Alessandro |title= L'ora di Dongo |year= 1993|publisher= Rusconi |location= Milano |isbn= 978-88-18-12113-1}} * {{navedi enciklopedijo |year= 2004|title = The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3rd September 1943 to 31st March 1944|encyclopedia= History of the Second World War, The Mediterranean and Middle East, Volume V: |publisher= Naval & Military Press, United Kingdom Military Series |location= Uckfield, UK |id=ISBN 1-84574-069-6 }} 2zq2iuqw2sza2unmr9bsgm6jdg8njxn 5725071 5725069 2022-07-29T10:47:24Z Radek 89714 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} <!-- Urejajte pod to vrstico --> {{Campaign|state=collapsed |raw_name = Zavezniška invazija na Italijo |name = [[Zavezniška invazija na Italijo]] |battles = <div> 1943<br />[[Operacija Corkscrew]] &ndash; [[Invazija na Sicilijo|Sicilija]] &ndash; [[Bombardiranje Rima]] &ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &ndash; [[Operacija Achse]] &ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &ndash; [[Operacija Hrast]] &ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &ndash; [[Linija Volturno]] &ndash; [[Linija Barbara]] &ndash; [[Bombardiranje Barija]] &ndash; [[Linija Bernhardt]] &ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] &ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &ndash; [[Linija Gustav]] ---- 1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &ndash; [[Osvoboditev Rima]] &ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &ndash; [[Linija Albert]] &ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &ndash; [[Gotska linija]] &ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]] ---- 1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &ndash; [[Predaja v Caserti]] &ndash; [[Tržaška operacija]] &ndash; [[Dirka za Trst]] ---- Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] &ndash; [[Osvoboditev Italije]] &ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &ndash; [[Italijanska socialna republika]] |}}<noinclude> </noinclude> ----------------------------------------------- ---------------------------------------------------------- {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Italijanska kampanja | place = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]] | image = A Universal Carrier and mortar team of the Indian 6th Royal Frontier Force in Italy, 13 December 1943. NA9785.jpg | caption = Univerzalni vojaški prevoznik in minometna ekipa 6. indijskih kraljevih mejnih sil med Lancianom in Orsogno, 13. decembra 1943. | date = 9. julij 1943 — 2. maj 1945 | result = Zmaga zaveznikov, padec fašističnega režima, konec nemške okupacije Italije. | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)<br />{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]<br />{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]<br />{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943) | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]] | casualties1 ='''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>;<br />okoli 8.000 leta<ref>Morris, stran 492</ref>l;<br />'''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;<br />okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;<br />med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;<br />opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja. | casualties2 ='''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>;<br />okoli 140.000 ujetih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>, od teh 5.500 nemških<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>. }} ==Ozadje== Jeseni 1942. so Britanci pod Montgomeryjevim vodstvom zavzeli El Alamein in s tem dejansko izpodrinili Nemce iz Afrike. Istočasno so Eisinhowerjeve čete uspešno pristale na severnih afriških obalah. Nemci so sicer kljub problemom pod Stalingradom poslali vojaški kontingent v Tunizijo, vendar niso mogli ustaviti zavezniškega osvajanja. Sredozemlje je bilo v zavezniških rokah, kar je dovolilo nemoten napad na Apeninski polotok, kjer se je fašistična oblast – kljub Mussolinijevemu optimizmu – vidno krhala. Britanci so bili prepričani, da bo njihov prihod na Sicilijo takoj povzročil padec italijanske vlade in odprl pot na sever; načrt je celo predvideval ustanovitev večje letalske baze v okolici Foggie, od koder naj bi zavezniški bombniki v kratkem času lahko dosegli osrednjo Evropo.<ref>Bauer, str. 37-38</ref> Anglo-ameriški generali so sporazumno izdelali načrt operacije, vendar ga je britanski general Montgomery ostro kritiziral. Njegova različica je bila sicer vzeta v poštev, vendar z velikimi pomisleki. Razprave so se povlekle in končno je prevladalo Montgomeryjevo mnenje, čeprav so mnenja v vodstvu ostala globoko razdeljena. Vsekakor je Eisenhower podpisal načrt, ki je dodeljeval Britancu vodilno vlogo operacije, medtem ko so bili Američani postavljeni na rob dogajanj.<ref>Morris, stran 34-39</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Atkinson |first=Rick |authorlink= |title=Il giorno della battaglia |url= |accessdate= |year=2008|publisher=Mondador|location=Milano |isbn=978-88-04-58396-7|page=}} * {{navedi knjigo |last= Battaglia |first= Roberto |title= Storia della Resistenza italiana |year= 1964|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-01771-3}} * {{navedi knjigo |last= Bauer |first= Eddy |title= Storia controversa della seconda guerra mondiale |year= 1971|publisher= De Agostini |location= Novara |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= La brutale amicizia |year= 1990|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-11786-6}} * {{navedi knjigo |last= D'Este |first= Carlo |title= 1943 Lo sbarco in Sicilia |year= 1990|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-33046-5}} * {{navedi knjigo |last= Katz |first= Robert |title= Roma città aperta |year= 2009|publisher= il Saggiatore |location= Milano |isbn= 978-88-565-0047-9}} * {{navedi knjigo |last= Kesselring |first= Albert |title= Soldato fino all'ultimo giorno |year= 2007|publisher= Libreria editrice goriziana |location= Gorizia |isbn= 978-88-6102-003-0}} * {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H. |title= Storia militare della seconda guerra mondiale |year= 2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 978-88-04-42151-1}} *{{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro | last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della disfatta: 10 giugno 1940-8 settembre 1943 |year= 1983|publisher= Rizzoli |location= Milano |isbn= }} * {{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro |last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della guerra civile (8 settembre 1943-9 maggio 1946) |year= 1983|publisher= Rizzoli |location= Milano, |isbn= 88-17-42723-3}} * {{navedi knjigo |last= Montemaggi |first= Amedeo |title= Clausewitz sulla Linea Gotica |year= 2008|publisher= Angelini |location= Imola |isbn= 978-88-87930-37-5}} * {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45 |year= 1993|publisher= Longanes|location= Milano |isbn= 978-88-304-1154-8}} * {{navedi knjigo |last= Picone Chiodo |first= Marco |title= In nome della resa. L'Italia nella seconda guerra mondiale (1940-1945) |year= 1990|publisher= Mursia |location= Milano |isbn= 88-425-0654-0}} * {{navedi knjigo |last= Rocca |first= Gianni |title= L'Italia invasa 1943-1945 |year= 1998|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-42125-8}} * {{navedi revijo |last= Rochat |first Giorgio = |date= 1977|title= Appunti sulla direzione politico-militare della guerra fascista 1940-1943, |magazine= Belfagor n. 1|location= |publisher= }} * {{navedi knjigo |last= Zanella |first= Alessandro |title= L'ora di Dongo |year= 1993|publisher= Rusconi |location= Milano |isbn= 978-88-18-12113-1}} * {{navedi enciklopedijo |year= 2004|title = The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3rd September 1943 to 31st March 1944|encyclopedia= History of the Second World War, The Mediterranean and Middle East, Volume V: |publisher= Naval & Military Press, United Kingdom Military Series |location= Uckfield, UK |id=ISBN 1-84574-069-6 }} n58uqunw3wz65w3n2vcnkjwpe1abp0g 5725088 5725071 2022-07-29T10:57:35Z Radek 89714 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} <!-- Urejajte pod to vrstico --> {{Campaign|state=collapsed |raw_name = Zavezniška invazija na Italijo |name = [[Zavezniška invazija na Italijo]] |battles = <div> 1943<br />[[Operacija Corkscrew]] &ndash; [[Invazija na Sicilijo|Sicilija]] &ndash; [[Bombardiranje Rima]] &ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &ndash; [[Operacija Achse]] &ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &ndash; [[Operacija Hrast]] &ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &ndash; [[Linija Volturno]] &ndash; [[Linija Barbara]] &ndash; [[Bombardiranje Barija]] &ndash; [[Linija Bernhardt]] &ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]] &ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &ndash; [[Linija Gustav]] ---- 1944<br />[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &ndash; [[Osvoboditev Rima]] &ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &ndash; [[Linija Albert]] &ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &ndash; [[Gotska linija]] &ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]] ---- 1945<br />[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &ndash; [[Predaja v Caserti]] &ndash; [[Tržaška operacija]] &ndash; [[Dirka za Trst]] ---- Glej tudi<br />[[Italijansko odporniško gibanje]] &ndash; [[Osvoboditev Italije]] &ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &ndash; [[Italijanska socialna republika]] |}}<noinclude> </noinclude> ----------------------------------------------- ---------------------------------------------------------- {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Italijanska kampanja | place = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]] | image = A Universal Carrier and mortar team of the Indian 6th Royal Frontier Force in Italy, 13 December 1943. NA9785.jpg | caption = Univerzalni vojaški prevoznik in minometna ekipa 6. indijskih kraljevih mejnih sil med Lancianom in Orsogno, 13. decembra 1943. | date = 9. julij 1943 — 2. maj 1945 | result = Zmaga zaveznikov, padec fašističnega režima, konec nemške okupacije Italije. | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)<br />{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]<br />{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]<br />{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943) | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)<br />[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943) | commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]<br />{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]] | casualties1 ='''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>;<br />+ okoli 8.000 letal<ref>Morris, stran 492</ref>;<br />'''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;<br />+ okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;<br />+ med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;<br />+ opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja. | casualties2 ='''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>;<br />+ okoli 140.000 ujetih vojakov<ref>Atkinson, stran 204</ref>, od teh 5.500 nemških<ref>Liddell Hart 2009, stran 627</ref>;<br />'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov<ref>Morris, stran 492</ref>. }} ==Ozadje== Jeseni 1942. so Britanci pod Montgomeryjevim vodstvom zavzeli El Alamein in s tem dejansko izpodrinili Nemce iz Afrike. Istočasno so Eisinhowerjeve čete uspešno pristale na severnih afriških obalah. Nemci so sicer kljub problemom pod Stalingradom poslali vojaški kontingent v Tunizijo, vendar niso mogli ustaviti zavezniškega osvajanja. Sredozemlje je bilo v zavezniških rokah, kar je dovolilo nemoten napad na Apeninski polotok, kjer se je fašistična oblast – kljub Mussolinijevemu optimizmu – vidno krhala. Britanci so bili prepričani, da bo njihov prihod na Sicilijo takoj povzročil padec italijanske vlade in odprl pot na sever; načrt je celo predvideval ustanovitev večje letalske baze v okolici Foggie, od koder naj bi zavezniški bombniki v kratkem času lahko dosegli osrednjo Evropo.<ref>Bauer, stran 37-38</ref> Anglo-ameriški generali so sporazumno izdelali načrt operacije, vendar ga je britanski general Montgomery ostro kritiziral. Njegova različica je bila sicer vzeta v poštev, vendar z velikimi pomisleki. Razprave so se povlekle in končno je prevladalo Montgomeryjevo mnenje, čeprav so mnenja v vodstvu ostala globoko razdeljena. Vsekakor je Eisenhower podpisal načrt, ki je dodeljeval Britancu vodilno vlogo operacije, medtem ko so bili Američani postavljeni na rob dogajanj.<ref>Morris, stran 34-39</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last=Atkinson |first=Rick |authorlink= |title=Il giorno della battaglia |url= |accessdate= |year=2008|publisher=Mondador|location=Milano |isbn=978-88-04-58396-7|page=}} * {{navedi knjigo |last= Battaglia |first= Roberto |title= Storia della Resistenza italiana |year= 1964|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-01771-3}} * {{navedi knjigo |last= Bauer |first= Eddy |title= Storia controversa della seconda guerra mondiale |year= 1971|publisher= De Agostini |location= Novara |isbn= }} * {{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= La brutale amicizia |year= 1990|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-11786-6}} * {{navedi knjigo |last= D'Este |first= Carlo |title= 1943 Lo sbarco in Sicilia |year= 1990|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-33046-5}} * {{navedi knjigo |last= Katz |first= Robert |title= Roma città aperta |year= 2009|publisher= il Saggiatore |location= Milano |isbn= 978-88-565-0047-9}} * {{navedi knjigo |last= Kesselring |first= Albert |title= Soldato fino all'ultimo giorno |year= 2007|publisher= Libreria editrice goriziana |location= Gorizia |isbn= 978-88-6102-003-0}} * {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H. |title= Storia militare della seconda guerra mondiale |year= 2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 978-88-04-42151-1}} *{{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro | last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della disfatta: 10 giugno 1940-8 settembre 1943 |year= 1983|publisher= Rizzoli |location= Milano |isbn= }} * {{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro |last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della guerra civile (8 settembre 1943-9 maggio 1946) |year= 1983|publisher= Rizzoli |location= Milano, |isbn= 88-17-42723-3}} * {{navedi knjigo |last= Montemaggi |first= Amedeo |title= Clausewitz sulla Linea Gotica |year= 2008|publisher= Angelini |location= Imola |isbn= 978-88-87930-37-5}} * {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45 |year= 1993|publisher= Longanes|location= Milano |isbn= 978-88-304-1154-8}} * {{navedi knjigo |last= Picone Chiodo |first= Marco |title= In nome della resa. L'Italia nella seconda guerra mondiale (1940-1945) |year= 1990|publisher= Mursia |location= Milano |isbn= 88-425-0654-0}} * {{navedi knjigo |last= Rocca |first= Gianni |title= L'Italia invasa 1943-1945 |year= 1998|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-42125-8}} * {{navedi revijo |last= Rochat |first Giorgio = |date= 1977|title= Appunti sulla direzione politico-militare della guerra fascista 1940-1943, |magazine= Belfagor n. 1|location= |publisher= }} * {{navedi knjigo |last= Zanella |first= Alessandro |title= L'ora di Dongo |year= 1993|publisher= Rusconi |location= Milano |isbn= 978-88-18-12113-1}} * {{navedi enciklopedijo |year= 2004|title = The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3rd September 1943 to 31st March 1944|encyclopedia= History of the Second World War, The Mediterranean and Middle East, Volume V: |publisher= Naval & Military Press, United Kingdom Military Series |location= Uckfield, UK |id=ISBN 1-84574-069-6 }} s1s06gtbr7m7hsgddymc187eii4voky Koprivno, Gorica 0 504111 5724794 5724652 2022-07-28T14:14:20Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Koprivno | official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli | native_name = Capriva del Friuli | image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg | image_caption = Veduta naselja | image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] | frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa | mayor_party = | mayor = Daniele Sergon | area_footnotes = | area_total_km2 = 6,32 | population_footnotes = | population_total = 1.626 | population_as_of = 31. maj 2021 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Koprivani | elevation_footnotes = | elevation_m = 49 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveta Marija]] | day = 12. september | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it | footnotes = }} '''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Etimologija in uradna imena== Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]]. Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva del Friuli). == Geografija == Naselje leži ob bregovih hudourniškega potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval,<ref>{{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983 |title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=21146112 |pages=167}}</ref> ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]]. == Zgodovina == Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]]. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]. Kasneje je bilo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]]. == Znamenitosti == * '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem. Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let. Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte. * '''Župnijska cerkev''' Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili že leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkvico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]]. Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009. {{Geografski položaj |Center = Koprivno (Capriva del Friuli) |Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) |Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino) |Jug = [[Morar]] (Moraro) |Zahod = [[Krmin]] (Cormòns) |Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns) |Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) }} == Sklici == {{opombe}} ==Viri == * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}} {{Goriška pokrajina}} {{normativna kontrola}} qelgpt2arx8r9tit1ee7i6k83gronhx 5724795 5724794 2022-07-28T14:15:04Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Koprivno | official_name = Občina Koprivno<br />Comune di Capriva del Friuli | native_name = Capriva del Friuli | image_skyline = Capriva_del_Friuli.jpg | image_caption = Veduta naselja | image_shield = Capriva del Friuli-Gonfalone.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 30 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] | frazioni = Budignacco, , Russis ali Russiz di Sopra, Russis ali Russiz di Sotto in Spessa | mayor_party = | mayor = Daniele Sergon | area_footnotes = | area_total_km2 = 6,32 | population_footnotes = | population_total = 1.626 | population_as_of = 31. maj 2021 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Koprivani | elevation_footnotes = | elevation_m = 49 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveta Marija]] | day = 12. september | postal_code = 34070 | area_code = 0481 | website = www.comune.capriva-del-friuli.go.it | footnotes = }} '''Koprivno''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Capriva del Friuli'', furlansko ''Caprive'' ali ''Capriva'') je [[naselje]] in [[občina]] s 1.626 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. ==Etimologija in uradna imena== Koren imena naselja je [[Slovenščina|slovenski]] iz besede [[Velika kopriva|kopriva]]. Do leta 1954 je bilo uradno ime občine Krminsko Koprivno (Capriva di Cormons), od leta 1923 pa le Koprivno (Capriva del Friuli). == Geografija == Naselje leži ob bregovih hudourniškega potoka Versa (Birša) in na ravnici Preval,<ref>{{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983 |title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=21146112 |pages=167}}</ref> ob robu [[Goriška brda|Goriških brd]], na območju, ki je poznano po pridelavi odličnih [[vino|vin]]. == Zgodovina == Arheološke najdbe potrjujejo, da je bilo tu rimsko naselje (ostanki lončenine, [[Mozaik|mozaika]], okrasni predmeti, denar). Leta 569 naj bi ga zasedli in uničili [[Langobardi]], vendar stalna langobardska naselitev ni dokazana, čeprav verjetna. Naselje je cesar [[Oton III.]] okoli leta 1000 podelil [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu Ivanu IV. Ravenskemu]], zatem pa je Koprivno pripadalo [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], leta 1428 pa je začasno prišlo pod oblast [[Beneška republika|Benečanov]]. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Koprivno postalo del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]] (razen kratkega obdobja okupacije [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]). Kasneje je bilo del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]]. == Znamenitosti == * '''Grad Spessa''' (Castello di Spessa) stoji v osrčju Goriških Brd v Koprivnem. Od trinajstega stoletja je bil bivališče različnih furlanskih plemiških rodbin, od šestnajstega stoletja pa so se lastniki posesti Spessa menjavali: najprej [[Dornberg|Dornberški]], nato Rassauer in družina Torre Valsassina, ki je imela grad v lasti več kot 300 let. Na gradu Spessa so skozi stoletja bivale ugledne osebe: med njimi leta 1773 slavni pisatelj in pustolovec [[Giacomo Casanova]] in libretist Wolfganga A. Mozarta, Lorenzo da Ponte. * '''Župnijska cerkev''' Prvo cerkev v Koprivnem so zgradili že leta 776, ki pa so jo leta 954 porušili [[Ogri]]. Šele leta 1369 so zgradili novo cerkvico, ki so jo leta 1616 uničili [[Beneška republika|Benečani]]. Ponovno je bila zgrajena leta 1622 in prenovljena 1676. Tri leta zatem je bil postavljen stranski oltar sv. Ane in leta 1691 glavni oltar. Med leti 1703 in 1765 so zgradili tri druge oltarje in leta 1784 zgradili še zvonik. Leta 1854 je cerkev postala [[Župnijska cerkev|župnijska]]. Sedanja župnijska cerkev presvetega Marijinega imena (Santissimo Nome di Maria) je bila zgrajena med leti 1871 in 1882, po načrtu tržaškega arhitekta [[Ruggero Berlam]]a in jo je 9. novembra 1896 posvetil goriški nadškof [[Alojzij Matija Zorn]]. Cerkev je bila obnovljena leta 2009. {{Geografski položaj |Center = Koprivno (Capriva del Friuli) |Severovzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) |Vzhod = [[Šlovrenc ob Soči]] (San Lorenzo Isontino) |Jug = [[Morar]] (Moraro) |Zahod = [[Krmin]] (Cormòns) |Severozahod = [[Krmin]] (Cormòns) |Sever = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) }} == Sklici == {{opombe}} ==Viri == * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} {{Zbirka|Category:Capriva del Friuli}} {{Goriška pokrajina}} {{normativna kontrola}} gxlf1rylblbf1il8nmy1o9d0djn53y8 Quattrocento 0 506150 5724770 5708029 2022-07-28T12:55:18Z Ljuba brank 92351 tp, pp wikitext text/x-wiki [[Slika:Sandro Botticelli 080.jpg|thumb|[[Sandro Botticelli]], ''Oznanjenje'', 1489/1490 velja za tipično sliko quattrocenta]] Kulturni in umetniški dogodki v Italiji v obdobju 1400 do 1499 se skupaj imenujejo '''quattrocento''' (italijansko [ˌkwattroˈtʃɛnto]) iz italijanske besede za številko 400, nato pa iz ''millequattrocento'', ki je italijansko za leto 1400. Quattrocento zajema umetniške sloge poznega srednjega veka (predvsem [[mednarodna gotika|mednarodno gotiko]]), zgodnjo renesanso (začetek okoli leta 1425) in začetek [[visoka renesansa|visoke renesanse]], za katero se na splošno trdi, da se je začela med letoma 1495 in 1500. == Zgodovinski kontekst == Po propadu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] leta 476 so se po Evropi razširile gospodarske motnje in motnje v trgovini. To je bil začetek zgodnjega srednjega veka, ki je trajal približno do 11. stoletja, ko se je trgovina okrepila, prebivalstvo se je začelo širiti in ljudje so ponovno pridobili oblast. V poznem srednjem veku se je politična struktura evropske celine počasi združevala iz majhnih, nemirnih [[fevd]]ov v večje, stabilnejše nacionalne države, ki so jim vladale monarhije. V Italiji so nastala mestna središča, naseljena s trgovskimi in obrtniškimi razredi, ki so se lahko branili. Denar je zamenjal zemljo kot sredstvo menjave, vse več kmetov pa je postalo svobodnjakov. Spremembe v srednjeveški Italiji in upad [[fevdalizem|fevdalizma]] so utrle pot družbenim, kulturnim in gospodarskim spremembam. Na quattrocento gledamo kot na prehod iz srednjeveškega obdobja v dobo [[italijanska renesansa|italijanske renesanse]], predvsem v mestih [[Rim]], [[Firence]], [[Milano]], [[Benetke]], [[Neapelj]]. V tem obdobju je [[Konstantinopel]] padel pod [[Osmansko cesarstvo]] in ga primerjajo s Timuridsko renesanso, ki se je hkrati razvila v Srednji Aziji.<ref name="A Companion to the Worlds of the Renaissance">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=fx0Dlwb18WYC&q=Timurid+renaissance&pg=PA59 |title=A Companion to the Worlds of the Renaissance, Guido Ruggiero |isbn=9780470751619 |access-date=7 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161108052706/https://books.google.com/books?id=fx0Dlwb18WYC&pg=PA59&lpg=PA59&dq=Timurid+renaissance&source=bl&ots=oRBca6Ril-&sig=91TIV5mBBnYFwGah_7x6b0NP-jA&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwijusmUk5fQAhVHKsAKHeqdDn8Q6AEITTAI#v=onepage&q=Timurid%20renaissance&f=false |archive-date=8 November 2016 |last1=Ruggiero |first1=Guido |date=15 April 2008 }}</ref> == Razvoj quattrocento slogov == Umetnost quattrocenta je odstranila dekorativne [[mozaik]]e, ki so običajno povezani z [[bizantinska umetnost|bizantinsko umetnostjo]], skupaj s krščanskimi in gotskimi mediji, pa tudi sloge v [[vitraj]]ih, [[freska]]h, [[iluminirani rokopis|iluminiranih rokopisih]] in [[kiparstvo|kiparstvu]]. Namesto tega so umetniki quattrocenta vključili bolj klasične oblike, ki jih je razvila klasična [[rimska umetnost|rimska]] in [[starogrška umetnost]]. == Seznam italijanskih quattrocento umetnikov == Ker se quattrocento prekriva z delom renesanse, bi bilo netočno reči, da je bil določen umetnik quattrocenta ali renesanse. Umetniki tistega časa se verjetno ne bi opredelili kot člani šole ali obdobja. {{Div col|colwidth=24em}} * [[Andrea del Castagno]] * [[Andrea del Verrocchio]] * [[Andrea della Robbia]] * [[Andrea Mantegna]] * [[Antonello da Messina]] * [[Antoniazzo Romano]] * [[Antonio Pollaiuolo]] * [[Antonio Rossellino]] * [[Benozzo Gozzoli]] * [[Bertoldo di Giovanni]] * [[Carlo Crivelli (slikar)|Carlo Crivelli]] * [[Cosimo Tura]] * [[Desiderio da Settignano]] * [[Domenico di Bartolo]] * [[Domenico Ghirlandaio]] * [[Domenico Veneziano]] * [[Donatello]] * [[Ercole de' Roberti]] * [[Filippo Brunelleschi]] * [[Filippo Lippi]] * [[Fra Angelico]] * [[Francesco del Cossa]] * [[Francesco di Giorgio]] * [[Francesco Squarcione]] * [[Gentile Bellini]] * [[Gentile da Fabriano]] * [[Giovanni Bellini]] * [[Giovanni di Paolo]] * [[Jacopo de' Barbari]] * [[Jacopo Bellini]] * [[Justus van Gent]] * [[Robert Campin]] (Majstor iz Flemalea) * [[Jan van Eyck]] * [[Rogier van der Weyden]] * [[Hugo van der Goes]] * [[Leonardo da Vinci]] * [[Lorenzo Ghiberti]] * [[Luca della Robbia]] * [[Luca Signorelli]] * [[Luciano Laurana]]<ref>Stokes, Adrian D. (2002) Quattro cento ; and, Stones of Rimini Adrian Durham Stokes, https://books.google.com/books/about/Quattro_cento_and_Stones_of_Rimini.html?id=TsIL1ziKIQEC Penn State Press. Original: 1932; footnote on p. 23</ref> * [[Masaccio]] * [[Masolino]] * [[Melozzo da Forlì]] * [[Michelangelo Buonarroti]] * [[Paolo Uccello]] * [[Pedro Berruguete]] * [[Piero della Francesca]] * [[Pietro Perugino]] * [[Sandro Botticelli]] * [[Stefano di Giovanni|Il Sassetta]] * [[Troso da Monza]] * [[Vecchietta]] * [[Vittore Carpaccio]] * [[Vittore Crivelli]] * [[Jean Fouquet]] {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== *{{cite book |author=Pope-Hennessy, John |author-link=|author2=Kanter, Laurence B. |name-list-style=amp| title= ''The Robert Lehman Collection I, Italian Paintings'' | location=New York, Princeton | publisher=The Metropolitan Museum of Art in association with Princeton University Press | year=1987| isbn=0870994794 | url= http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/190122/rec/1 }} [[Kategorija:Italijanska renesansa]] [[Kategorija:15. stoletje v Italiji]] [[Kategorija:Renesančna umetnost]] d8ovj1uqkenjattwlqip1rzs3vax5sm Predloga:Siri 10 508555 5725004 5678552 2022-07-29T07:43:00Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Siri | title = Siri | image = [[Slika:Emojione 1F9C0.svg|50px|right|]] | basestyle = background:gold | listclass = hlist | group1 = Delitev sirov | list1 = *[[mehki sir]] *[[poltrdi sir]] *[[trdi sir]] *[[zelo trdi sir]] | group2 = Angleški siri | list2 = * [[čedar]] *[[Stilton (sir)|stilton]] | group3 = Francoski siri | list3 = *[[Brie|brie]] * [[Comtè|comtè]] *[[kamamber]] * [[rokfor]] | group4 = Italijanski siri | list4 = *[[Bel Paese (sir)|bel paese]] *[[bra (sir)|bra]] *[[Gorgonzola (sir)|gorgonzola]] *[[maskarpone]] *[[Montasio|montasio]] *[[mocarela]] *[[Parmigiano Reggiano|parmezan]] *[[Pekorino|pekorino]] *[[rikota]] | group5 = Nizozemski siri | list5 = *[[edamski sir|edamec]] *[[Gavda|gauda]] * [[Leerdamec|leerdamec]] *[[Maasdamec|maasdamec]] |group6 = Slovenski siri |list6 = *[[Bovški sir|bovški sir]] *[[Istrski ovčji sir |Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir]] *[[kraški ovčji sir]] *[[Mohant|mohant]] *[[nanoški sir]] *[[tolminc]] *[[trnič]] |group7 = Švicarski siri |list7 = *[[Ementalski sir|ementalec]] *[[grojer]] *[[zbrinc]] *[[Tete de Moine|tete de moine]] | group8 = Druge vrste sirov | list8 = *[[blatacke zlato]] * [[Feta|feta]] *[[Kačkavalj|kačkavalj]] *[[kajmak]] *[[paški sir]] *[[Skuta (mlečni izdelek)|skuta]] *[[sveži sir]] *[[skyr]] *[[Sulguni|sulguni]] *[[topljeni sir]] *[[Trapist (sir)|trapist]] *[[zrnasta skuta]] | group9 = Tradicionalne jedi iz sirov | list9 = * ''[[fondi]]'' * ''[[frika]]'' * ''[[raclette]]'' |below = {{category-inline|Siri}} }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> 2db9nk564sjs67vh95f5ch8tsxfkxtx 5725006 5725004 2022-07-29T07:46:54Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Siri | title = Siri | image = [[Slika:Emojione 1F9C0.svg|50px|right|]] | basestyle = background:gold | listclass = hlist | group1 = Delitev sirov | list1 = *[[mehki sir]] *[[poltrdi sir]] *[[trdi sir]] *[[zelo trdi sir]] | group2 = Angleški siri | list2 = * [[čedar]] *[[Stilton (sir)|stilton]] | group3 = Francoski siri | list3 = *[[Brie|brie]] * [[Comtè|comtè]] *[[kamamber]] * [[rokfor]] | group4 = Italijanski siri | list4 = *[[Bel Paese (sir)|bel paese]] *[[bra (sir)|bra]] *[[Gorgonzola (sir)|gorgonzola]] *[[maskarpone]] *[[Montasio|montasio]] *[[mocarela]] *[[Parmigiano Reggiano|parmezan]] *[[Pekorino|pekorino]] *[[rikota]] | group5 = Nizozemski siri | list5 = *[[edamski sir|edamec]] *[[Gavda|gauda]] * [[Leerdamec|leerdamec]] *[[Maasdamec|maasdamec]] |group6 = Slovenski siri |list6 = *[[Bovški sir|bovški sir]] *[[Istrski ovčji sir]] *[[kraški ovčji sir]] *[[Mohant|mohant]] *[[nanoški sir]] *[[tolminc]] *[[trnič]] |group7 = Švicarski siri |list7 = *[[Ementalski sir|ementalec]] *[[grojer]] *[[zbrinc]] *[[Tete de Moine|tete de moine]] | group8 = Druge vrste sirov | list8 = *[[blatacke zlato]] * [[Feta|feta]] *[[Kačkavalj|kačkavalj]] *[[kajmak]] *[[paški sir]] *[[Skuta (mlečni izdelek)|skuta]] *[[sveži sir]] *[[skyr]] *[[Sulguni|sulguni]] *[[topljeni sir]] *[[Trapist (sir)|trapist]] *[[zrnasta skuta]] | group9 = Tradicionalne jedi iz sirov | list9 = * ''[[fondi]]'' * ''[[frika]]'' * ''[[raclette]]'' |below = {{category-inline|Siri}} }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> 6sergn57gv5kqhvx43gaawxtasynyel Marksizem-leninizem 0 509228 5724961 5724130 2022-07-28T20:57:24Z Zm05gamer 180058 dodani vsi potrebni sklici wikitext text/x-wiki {{več sklicev}} [[Slika:Stamp of USSR 2258.jpg|sličica|[[Karl Marx]] in [[Vladimir Lenin]], upodobljena na [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[poštna znamka|poštni znamki]]]] '''Marksizem-leninizem''' je komunistična [[ideologija]] in glavno [[Komunizem|komunistično]] gibanje 20. stoletja.<ref name="Lansford">{{cite book|author-last=Lansford|author-first=Thomas|date=2007|title=Communism|location=New York|publisher=Cavendish Square Publishing|pages=9–24, 36–44|isbn=978-0761426288|quote=By 1985, one-third of the world's population lived under a Marxist–Leninist system of government in one form or another.}}</ref> To je bilo uradno ime uradne državne ideologije, ki jo je sprejela [[Sovjetska zveza]],<ref>{{cite book|author-last=Evans|author-first=Alfred B.|date=1993|title=Soviet Marxism-Leninism: The Decline of an Ideology|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|pages=1–2|isbn=9780275947637}}</ref> njene satelitske države v vzhodnem bloku in različni samooklicani znanstveni socialistični režimi v gibanju neuvrščenih in tretjem svetu med [[Hladna vojna|hladno vojno]],<ref>{{cite book|author-last=Hanson|author-first=S. E.|title=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]]|chapter=Marxism/Leninism|year=2001|edition=1st|isbn=9780080430768|pages=9298–9302|doi=10.1016/B0-08-043076-7/01174-8}}</ref> kot tudi komunistična internacionala po boljševizaciji. Danes je marksizem-leninizem ideologija več komunističnih strank in ostaja uradna ideologija vladajočih strank [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]], [[Kuba|Kube]], [[Laos|Laosa]] in [[Vietnam|Vietnama]] kot enotnih enostrankarskih socialističnih republik in [[Nepal|Nepala]] v večstrankarski demokraciji.<ref name="cooke">{{cite book|editor-last=Cooke|editor-first=Chris|date=1998|title=Dictionary of Historical Terms|edition=2nd|pages=221–222|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-67347-8}}</ref><ref name="Battharai 2018">{{cite news|author-last=Bhattarai|author-first=Kamal Dev|date=21 February 2018|url=https://thediplomat.com/2018/02/the-rebirth-of-the-nepal-communist-party/|title=The (Re)Birth of the Nepal Communist Party|work=The Diplomat|accessdate=29 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302222331/https://thediplomat.com/2018/02/the-rebirth-of-the-nepal-communist-party/|archive-date=2 March 2021|url-status=live}}</ref> Na splošno marksisti-leninisti podpirajo proletarski internacionalizem in socialistično demokracijo ter nasprotujejo [[Anarhizem|anarhizmu]], [[Fašizem|fašizmu]], [[Imperializem|imperializmu]] in [[Demokracija|liberalni demokraciji]]. Marksizmo-leninizem meni, da je za zamenjavo [[Kapitalizem|kapitalizma]] potrebna dvostopenjska komunistična revolucija. Vangardna stranka, hierarhično organizirana skozi demokratični centralizem, bi prevzela oblast "v imenu proletariata" in vzpostavila socialistično državo pod vodstvom komunistične stranke, za katero trdi, da predstavlja [[Diktatura|diktaturo]] proletariata. Država nadzoruje gospodarstvo in produkcijska sredstva, zatira buržoazijo, protirevolucijo in opozicijo, spodbuja kolektivizem v družbi in utira pot morebitni komunistični družbi, ki bi bila tako brezrazredna kot brezdržavna. Zaradi svojega državno usmerjenega pristopa so marksistično-leninistične države zahodni akademiki običajno imenovali komunistične države.<ref name="cooke3">{{cite book|editor-last=Cooke|editor-first=Chris|date=1998|title=Dictionary of Historical Terms|edition=2nd|pages=221–222|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-67347-8}}</ref> Marksistično-leninistično ideologijo je kot prakso razvil sovjetski voditelj [[Josif Stalin]] okrog leta 1925, na podlagi svojega razumevanja in sinteze ortodoksnega [[Marksizem|marksizma]] in [[Leninizem|leninizma]]. Po [[Smrt in pogreb Vladimirja Lenina|smrti Vladimirja Lenina]] leta 1924 je marksizmo-leninizem postal posebno gibanje v Sovjetski zvezi, ko so Stalin in njegovi podporniki prevzeli nadzor nad stranko. Zavrnil je splošno predstavo zahodnih marksistov o svetovni revoluciji kot predpogoju za izgradnjo [[Socializem|socializma]] v prid konceptu socializma v eni državi. Po njegovih privržencih je postopni prehod iz kapitalizma v socializem pomenila uvedba [[Petletka|prvega petletnega načrta]] in sovjetska ustava iz leta 1936. Do poznih dvajsetih let prejšnjega stoletja je Stalin vzpostavil ideološko ortodoksnost med Rusko komunistično partijo (boljševiki), Sovjetsko zvezo in Komunistično internacionalo, da bi vzpostavil univerzalno marksistično-leninistično prakso.<ref name="cooke4">{{cite book|editor-last=Cooke|editor-first=Chris|date=1998|title=Dictionary of Historical Terms|edition=2nd|pages=221–222|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-67347-8}}</ref><ref name="johnmorgan-ideology2">{{harvnb|Morgan|2015|pp=657, 659}}: "Lenin argued that power could be secured on behalf of the proletariat through the so-called vanguard leadership of a disciplined and revolutionary communist party, organized according to what was effectively the military principle of democratic centralism. ... The basics of Marxism-Leninism were in place by the time of Lenin's death in 1924. ... The revolution was to be accomplished in two stages. First, a 'dictatorship of the proletariat,' managed by the élite 'vanguard' communist party, would suppress counterrevolution, and ensure that natural economic resources and the means of production and distribution were in common ownership. Finally, communism would be achieved in a classless society in which Party and State would have 'withered away'."</ref><ref name="busky2">{{cite book|author-last=Busky|author-first=Donald F.|date=2002|title=Communism in History and Theory: From Utopian Socialism to the Fall of the Soviet Union|publisher=Greenwood Publishing|pages=163–165|isbn=978-0275977481}}</ref><ref name="albert242">{{cite book|author-last1=Albert|author-first1=Michael|author-link1=Michael Albert|author-last2=Hahnel|author-first2=Robin|author-link2=Robin Hahnel|date=1981|title=Socialism Today and Tomorrow|location=Boston, Massachusetts|publisher=South End Press|pages=24–26|isbn=978-0896080775}}</ref><ref name="Andrain2">{{cite book|author-last=Andrain|author-first=Charles F.|date=1994|title=Comparative Political Systems: Policy Performance and Social Change|location=Armonk, New York|publisher=M. E. Sharpe|pages=140|quote=The communist party-states collapsed because they no longer fulfilled the essence of a Leninist model: a strong commitment to Marxist-Leninist ideology, rule by the vanguard communist party, and the operation of a centrally planned state socialist economy. Before the mid-1980s, the communist party controlled the military, police, mass media, and state enterprises. Government coercive agencies employed physical sanctions against political dissidents who denounced Marxism-Leninism.|isbn=978-1563242809}}</ref><ref name="evans2">{{cite book|author-last=Evans|author-first=Alfred|date=1993|title=Soviet Marxism-Leninism: The Decline of an Ideology|publisher=ABC-CLIO|pages=24|quote=Lenin defended the dictatorial organization of the workers' state. Several years before the revolution, he had bluntly characterized dictatorship as 'unlimited power based on force, and not on law', leaving no doubt that those terms were intended to apply to the dictatorship of the proletariat. ... To socialists who accused the Bolshevik state of violating the principles of democracy by forcibly suppressing opposition, he replied: you are taking a formal, abstract view of democracy. ... The proletarian dictatorship was described by Lenin as a single-party state.|isbn=978-0275947637}}</ref> Formulacija sovjetske različice dialektičnega in zgodovinskega materializma v tridesetih letih prejšnjega stoletja s strani Stalina in njegovih sodelavcev, kot na primer v Stalinovi knjigi ''Dialektični in zgodovinski materializem'', je postala uradna sovjetska interpretacija marksizma, za zgled pa so jo vzeli marksisti-leninisti v drugih državah. V poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja je Stalinov uradni učbenik ''Zgodovina komunistične partije Sovjetske zveze (boljševikov)'' (1938) populariziral marksizem-leninizem kot izraz.<ref name="cooke2">{{cite book|editor-last=Cooke|editor-first=Chris|date=1998|title=Dictionary of Historical Terms|edition=2nd|pages=221–222|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-67347-8}}</ref><ref name="johnmorgan-ideology">{{harvnb|Morgan|2015|pp=657, 659}}: "Lenin argued that power could be secured on behalf of the proletariat through the so-called vanguard leadership of a disciplined and revolutionary communist party, organized according to what was effectively the military principle of democratic centralism. ... The basics of Marxism-Leninism were in place by the time of Lenin's death in 1924. ... The revolution was to be accomplished in two stages. First, a 'dictatorship of the proletariat,' managed by the élite 'vanguard' communist party, would suppress counterrevolution, and ensure that natural economic resources and the means of production and distribution were in common ownership. Finally, communism would be achieved in a classless society in which Party and State would have 'withered away'."</ref><ref name="busky">{{cite book|author-last=Busky|author-first=Donald F.|date=2002|title=Communism in History and Theory: From Utopian Socialism to the Fall of the Soviet Union|publisher=Greenwood Publishing|pages=163–165|isbn=978-0275977481}}</ref><ref name="albert24">{{cite book|author-last1=Albert|author-first1=Michael|author-link1=Michael Albert|author-last2=Hahnel|author-first2=Robin|author-link2=Robin Hahnel|date=1981|title=Socialism Today and Tomorrow|location=Boston, Massachusetts|publisher=South End Press|pages=24–26|isbn=978-0896080775}}</ref><ref name="Andrain">{{cite book|author-last=Andrain|author-first=Charles F.|date=1994|title=Comparative Political Systems: Policy Performance and Social Change|location=Armonk, New York|publisher=M. E. Sharpe|pages=140|quote=The communist party-states collapsed because they no longer fulfilled the essence of a Leninist model: a strong commitment to Marxist-Leninist ideology, rule by the vanguard communist party, and the operation of a centrally planned state socialist economy. Before the mid-1980s, the communist party controlled the military, police, mass media, and state enterprises. Government coercive agencies employed physical sanctions against political dissidents who denounced Marxism-Leninism.|isbn=978-1563242809}}</ref><ref name="evans">{{cite book|author-last=Evans|author-first=Alfred|date=1993|title=Soviet Marxism-Leninism: The Decline of an Ideology|publisher=ABC-CLIO|pages=24|quote=Lenin defended the dictatorial organization of the workers' state. Several years before the revolution, he had bluntly characterized dictatorship as 'unlimited power based on force, and not on law', leaving no doubt that those terms were intended to apply to the dictatorship of the proletariat. ... To socialists who accused the Bolshevik state of violating the principles of democracy by forcibly suppressing opposition, he replied: you are taking a formal, abstract view of democracy. ... The proletarian dictatorship was described by Lenin as a single-party state.|isbn=978-0275947637}}</ref> Internacionalizem marksistično-leninističnega socializma v eni državi se je izražal v podpiranju revolucij v drugih državah, sprva prek komunistične internacionale, nato pa v konceptu socialističnih držav po [[Destalinizacija|destalinizaciji]]. Ustanovitev drugih komunističnih držav po drugi svetovni vojni je povzročila sovjetizacijo in te države pod vodstvom komunistov so sledile sovjetskemu marksistično-leninističnemu modelu petletnih načrtov in hitre industrializacije, politične centralizacije in represije. Med hladno vojno je bil marksizem-leninizem gonilna sila v mednarodnih odnosih večino 20. stoletja. S [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|smrtjo Stalina]] in destalinizacijo je marksizem-leninizem doživel več revizij in prilagoditev, kot so guevarizem, misel [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minha]], [[hodžaizem]], [[maoizem]], socializem s kitajskimi značilnostmi in [[titoizem]].<ref name="Bullock & Trombley 506">{{cite book|editor-last1=Bullock|editor-first1=Allan|editor-link1=Alan Bullock|editor-last2=Trombley|editor-first2=Stephen|date=1999|title=The New Fontana Dictionary of Modern Thought|edition=3rd|pages=506|publisher=Harper Collins|isbn=978-0006863830}}</ref><ref name="Lisichkin 1989, p. 59">{{cite magazine|date=1989|title=Мифы и реальность|trans-title=Myths and reality|magazine=[[Novy Mir]]|language=ru|volume=3|pages=59|author-last=Lisichkin|author-first=G.}}</ref> To je povzročilo tudi več razcepov med marksistično-leninističnimi državami, kar je povzročilo spor Tito-Stalin, kitajsko-sovjetski in kitajsko-albanski razkol. O družbeno-ekonomski naravi marksistično-leninističnih držav, zlasti Sovjetske zveze v času Stalina, se je veliko razpravljalo, različno so bili označeni kot oblika birokratskega kolektivizma, državnega kapitalizma, državnega socializma ali popolnoma edinstven način proizvodnje. Vzhodni blok, vključno z marksistično-leninističnimi državami v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] ter socialističnimi režimi tretjega sveta, so bili različno opisani kot "birokratsko-avtoritarni sistemi", kitajska družbeno-ekonomska struktura pa je bila označena kot "nacionalistični državni kapitalizem".<ref name="The Economics of Socialism after World War Two: 1945-1990">{{cite book|author-last=Wilczynski|author-first=J.|title=The Economics of Socialism after World War Two: 1945-1990|publisher=Aldine Transaction|date=2008|isbn=978-0202362281|pages=21|quote=Contrary to Western usage, these countries describe themselves as 'Socialist' (not 'Communist'). The second stage (Marx's 'higher phase'), or 'Communism' is to be marked by an age of plenty, distribution according to needs (not work), the absence of money and the market mechanism, the disappearance of the last vestiges of capitalism and the ultimate 'whithering away' of the State.}}</ref><ref>{{cite book|author-last=Steele|author-first=David Ramsay|title=From Marx to Mises: Post Capitalist Society and the Challenge of Economic Calculation|publisher=Open Court|date=September 1999|isbn=978-0875484495|page=45|quote=Among Western journalists the term 'Communist' came to refer exclusively to regimes and movements associated with the Communist International and its offspring: regimes which insisted that they were not communist but socialist, and movements which were barely communist in any sense at all.}}</ref><ref>{{cite book|author-last1=Rosser|author-first1=Mariana V.|author-last2=Barkley Jr.|author-first2=J.|title=Comparative Economics in a Transforming World Economy|publisher=MIT Press|date=23 July 2003|isbn=978-0262182348|pages=14|quote=Ironically, the ideological father of communism, Karl Marx, claimed that communism entailed the withering away of the state. The dictatorship of the proletariat was to be a strictly temporary phenomenon. Well aware of this, the Soviet Communists never claimed to have achieved communism, always labeling their own system socialist rather than communist and viewing their system as in transition to communism.}}</ref><ref name="Williams 1983 289">{{cite book|author-last=Williams|author-first=Raymond|title=Keywords: A vocabulary of culture and society, revised edition|publisher=Oxford University Press|year=1983|isbn=978-0-19-520469-8|page=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289]|chapter=Socialism|quote=The decisive distinction between socialist and communist, as in one sense these terms are now ordinarily used, came with the renaming, in 1918, of the Russian Social-Democratic Labour Party (Bolsheviks) as the All-Russian Communist Party (Bolsheviks). From that time on, a distinction of socialist from communist, often with supporting definitions such as social democrat or democratic socialist, became widely current, although it is significant that all communist parties, in line with earlier usage, continued to describe themselves as socialist and dedicated to socialism.|chapter-url-access=registration|chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289}}</ref> Kritika marksizmo-leninizma se v veliki meri prekriva s [[Kritike komunizma|kritiko vladavine komunizma]] in se osredotoča predvsem na dejanja in politike, ki so jih izvajali marksistično-leninistični voditelji, predvsem Stalin, [[Mao Cetung]] in [[Pol Pot]]. V praksi je marksistično-leninistične države zaznamovala visoka stopnja centraliziranega nadzora s strani države in komunistične partije, politična represija, državni ateizem, kolektivizacija, uporaba prisilnega dela in delovnih taborišč ter brezplačno univerzalno izobraževanje in zdravstveno varstvo, nizka brezposelnost in nižje cene določenega blaga. Zgodovinarji, kot sta Silvio Pons in Robert Service, so izjavili, da sta represija in [[totalitarizem]] izhajala iz marksistično-leninistične ideologije.<ref name="service totalitarian">{{harvnb|Service|2007|pp=5–6}}: "Whereas fascist totalitarianism in Italy and Germany was crushed in 1945, communist totalitarianism was reinforced in the USSR and other Marxist-Leninist states ... enough was achieved in the pursuit of comprehensive political monopoly for the USSR – as well as most other communist states – to be rightly described as totalitarian."</ref><ref name="service labor camps">{{harvnb|Service|2007|p=301}}: "The labor camps developed in the USSR were introduced across the communist world. This was especially easy in eastern Europe where they inherited the punitive structures of the Third Reich. But China too was quick in developing its camp network. This became one of the defining features of communism. It is true that other types of society used forced labour as part of their penal system … What was different about communist rulership was the dispatch of people to the camps for no reason other than the misfortune of belonging to a suspect social class."</ref>{{sfn|Pons|Service|2010|p=307}}<ref name="pons ethnic cleansing">{{harvnb|Pons|Service|2010|pp=308–310}}: "The linkages between ethnic cleansing and the history of communism in power are manifold. Communist governments, wherever they arose, sought to increase the purview of their states by homogenizing, categorizing and making more transparent their populations. … The state would weed out the weak and ungovernable ... and eliminate those ethnicities or nationalities that proved able to perpetuate their cultural, political and economic distinctiveness. ... Ethnic cleansing and communism are linked not only in the history of the Soviet Union and Stalin ... Communist governments saw it in their interests to establish ethnically-homogeneous states and territories, sometimes even claiming that 'national' expulsions constituted a 'social' revolution, since those expelled were the bourgeois or aristocratic 'oppressors' of the native peoples"</ref> Zgodovinarji, kot sta Michael Geyer in Sheila Fitzpatrick, so predstavili druge razlage in kritizirali osredotočenost na višje družbene ravni in uporabo konceptov hladne vojne, kot je totalitarizem, ki so zakrili resničnost sistema.<ref name="Columbia 2007">{{cite encyclopedia|url=http://www.bartleby.com/65/co/communism.html|title=Communism|encyclopedia=[[The Columbia Encyclopedia]]|edition=6th|year=2007|access-date=29 November 2020|archive-date=10 February 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090210050324/http://bartleby.com/65/co/communism.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|author-last1=Ball|author-first1=Terence|author-last2=Dagger|author-first2=Richard|orig-date=1999|date=2019|url=https://www.britannica.com/topic/communism|title=Communism|edition=revised|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=10 June 2020|archive-date=16 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150616023735/https://www.britannica.com/topic/communism|url-status=live}}</ref><ref name="Busky 2000, pp. 6–8">{{cite book|author-last=Busky|author-first=Donald F.|date=2000|title=Democratic Socialism: A Global Survey|publisher=[[Praeger Paperback|Praeger]]|pages=6–8|isbn=978-0-275-96886-1|quote=In a modern sense of the word, communism refers to the ideology of Marxism-Leninism. ... [T]he adjective ''democratic'' is added by democratic socialists to attempt to distinguish themselves from Communists who also call themselves socialists. All but communists, or more accurately, Marxist-Leninists, believe that modern-day communism is highly undemocratic and totalitarian in practice, and democratic socialists wish to emphasise by their name that they disagree strongly with the Marxist-Leninist brand of socialism.}}</ref> Medtem ko je pojav Sovjetske zveze kot prve nominalno komunistične države na svetu privedel do razširjene povezave komunizma z marksizmom-leninizmom in sovjetskim modelom, je več akademikov in ekonomistov, med drugimi znanstveniki, navedlo, da je bil marksistično-leninistični model v praksi oblika državnega kapitalizma ali nenačrtovanega administrativno-komandnega sistema ali poveljniške ekonomije.<ref>{{cite journal|author-link=Noam Chomsky|date=1986|title=The Soviet Union Versus Socialism|url=https://chomsky.info/1986____/|url-status=live|journal=[[Our Generation (journal)|Our Generation]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190104103632/https://chomsky.info/1986____/|archive-date=4 January 2019|access-date=10 June 2020|author-last=Chomsky|author-first=Noam}}</ref><ref>{{cite journal|date=2001|title='State Capitalism' in the Soviet Union|url=http://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|url-status=live|journal=History of Economics Review|volume=34|pages=110–126|doi=10.1080/10370196.2001.11733360|archive-url=https://web.archive.org/web/20190728140836/https://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|archive-date=28 July 2019|access-date=12 April 2017|author-last1=Howard|author-first1=M. C.|author-last2=King|author-first2=J. E.|number=1|s2cid=42809979}}</ref><ref name="Fitzgibbons 2002">{{cite web|last=Fitzgibbons|first=Daniel J.|date=11 October 2002|title=USSR strayed from communism, say Economics professors|url=https://www.umass.edu/pubaffs/chronicle/archives/02/10-11/economics.html|access-date=22 September 2021|website=The Campus Chronicle|publisher=[[University of Massachusetts Amherst]]}} See also {{cite web|last=Wolff|first=Richard D.|author-link=Richard D. Wolff|date=27 June 2015|title=Socialism Means Abolishing the Distinction Between Bosses and Employees|url=http://www.truth-out.org/news/item/31567-socialism-means-abolishing-the-distinction-between-bosses-and-employees|access-date=29 January 2020|website=[[Truthout]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Komunizem]] * [[Marksizem]] * [[Leninizem]] * [[Stalinizem]] * [[Maoizem]] * [[Titoizem]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Komunizem]] ij7r3b36ftoobvi4yp32bajqsprfm3a 5724962 5724961 2022-07-28T21:03:55Z Zm05gamer 180058 odstranjena predloga, ker so zdaj navedeni vsi sklici iz uvoda eng wiki wikitext text/x-wiki [[Slika:Stamp of USSR 2258.jpg|sličica|[[Karl Marx]] in [[Vladimir Lenin]], upodobljena na [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[poštna znamka|poštni znamki]]]] '''Marksizem-leninizem''' je komunistična [[ideologija]] in glavno [[Komunizem|komunistično]] gibanje 20. stoletja.<ref name="Lansford">{{cite book|author-last=Lansford|author-first=Thomas|date=2007|title=Communism|location=New York|publisher=Cavendish Square Publishing|pages=9–24, 36–44|isbn=978-0761426288|quote=By 1985, one-third of the world's population lived under a Marxist–Leninist system of government in one form or another.}}</ref> To je bilo uradno ime uradne državne ideologije, ki jo je sprejela [[Sovjetska zveza]],<ref>{{cite book|author-last=Evans|author-first=Alfred B.|date=1993|title=Soviet Marxism-Leninism: The Decline of an Ideology|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|pages=1–2|isbn=9780275947637}}</ref> njene satelitske države v vzhodnem bloku in različni samooklicani znanstveni socialistični režimi v gibanju neuvrščenih in tretjem svetu med [[Hladna vojna|hladno vojno]],<ref>{{cite book|author-last=Hanson|author-first=S. E.|title=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]]|chapter=Marxism/Leninism|year=2001|edition=1st|isbn=9780080430768|pages=9298–9302|doi=10.1016/B0-08-043076-7/01174-8}}</ref> kot tudi komunistična internacionala po boljševizaciji. Danes je marksizem-leninizem ideologija več komunističnih strank in ostaja uradna ideologija vladajočih strank [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]], [[Kuba|Kube]], [[Laos|Laosa]] in [[Vietnam|Vietnama]] kot enotnih enostrankarskih socialističnih republik in [[Nepal|Nepala]] v večstrankarski demokraciji.<ref name="cooke">{{cite book|editor-last=Cooke|editor-first=Chris|date=1998|title=Dictionary of Historical Terms|edition=2nd|pages=221–222|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-67347-8}}</ref><ref name="Battharai 2018">{{cite news|author-last=Bhattarai|author-first=Kamal Dev|date=21 February 2018|url=https://thediplomat.com/2018/02/the-rebirth-of-the-nepal-communist-party/|title=The (Re)Birth of the Nepal Communist Party|work=The Diplomat|accessdate=29 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302222331/https://thediplomat.com/2018/02/the-rebirth-of-the-nepal-communist-party/|archive-date=2 March 2021|url-status=live}}</ref> Na splošno marksisti-leninisti podpirajo proletarski internacionalizem in socialistično demokracijo ter nasprotujejo [[Anarhizem|anarhizmu]], [[Fašizem|fašizmu]], [[Imperializem|imperializmu]] in [[Demokracija|liberalni demokraciji]]. Marksizmo-leninizem meni, da je za zamenjavo [[Kapitalizem|kapitalizma]] potrebna dvostopenjska komunistična revolucija. Vangardna stranka, hierarhično organizirana skozi demokratični centralizem, bi prevzela oblast "v imenu proletariata" in vzpostavila socialistično državo pod vodstvom komunistične stranke, za katero trdi, da predstavlja [[Diktatura|diktaturo]] proletariata. Država nadzoruje gospodarstvo in produkcijska sredstva, zatira buržoazijo, protirevolucijo in opozicijo, spodbuja kolektivizem v družbi in utira pot morebitni komunistični družbi, ki bi bila tako brezrazredna kot brezdržavna. Zaradi svojega državno usmerjenega pristopa so marksistično-leninistične države zahodni akademiki običajno imenovali komunistične države.<ref name="cooke3">{{cite book|editor-last=Cooke|editor-first=Chris|date=1998|title=Dictionary of Historical Terms|edition=2nd|pages=221–222|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-67347-8}}</ref> Marksistično-leninistično ideologijo je kot prakso razvil sovjetski predsednik [[Josif Stalin]] leta 1924, na podlagi svojega razumevanja in sinteze ortodoksnega [[Marksizem|marksizma]] in [[Leninizem|leninizma]]. Po [[Smrt in pogreb Vladimirja Lenina|smrti Vladimirja Lenina]] leta 1924 je marksizem-leninizem postal posebno gibanje v Sovjetski zvezi, ko so Stalin in njegovi podporniki prevzeli nadzor nad stranko. Zavrnil je splošno predstavo zahodnih marksistov o svetovni revoluciji kot predpogoju za izgradnjo [[Socializem|socializma]] v prid konceptu socializma v eni državi. Po njegovih privržencih je postopni prehod iz kapitalizma v socializem pomenila uvedba [[Petletka|prvega petletnega načrta]] in sovjetska ustava iz leta 1936. Do poznih dvajsetih let prejšnjega stoletja je Stalin vzpostavil ideološko ortodoksnost med Rusko komunistično partijo (boljševiki), Sovjetsko zvezo in Komunistično internacionalo, da bi vzpostavil univerzalno marksistično-leninistično prakso.<ref name="cooke4">{{cite book|editor-last=Cooke|editor-first=Chris|date=1998|title=Dictionary of Historical Terms|edition=2nd|pages=221–222|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-67347-8}}</ref><ref name="johnmorgan-ideology2">{{harvnb|Morgan|2015|pp=657, 659}}: "Lenin argued that power could be secured on behalf of the proletariat through the so-called vanguard leadership of a disciplined and revolutionary communist party, organized according to what was effectively the military principle of democratic centralism. ... The basics of Marxism-Leninism were in place by the time of Lenin's death in 1924. ... The revolution was to be accomplished in two stages. First, a 'dictatorship of the proletariat,' managed by the élite 'vanguard' communist party, would suppress counterrevolution, and ensure that natural economic resources and the means of production and distribution were in common ownership. Finally, communism would be achieved in a classless society in which Party and State would have 'withered away'."</ref><ref name="busky2">{{cite book|author-last=Busky|author-first=Donald F.|date=2002|title=Communism in History and Theory: From Utopian Socialism to the Fall of the Soviet Union|publisher=Greenwood Publishing|pages=163–165|isbn=978-0275977481}}</ref><ref name="albert242">{{cite book|author-last1=Albert|author-first1=Michael|author-link1=Michael Albert|author-last2=Hahnel|author-first2=Robin|author-link2=Robin Hahnel|date=1981|title=Socialism Today and Tomorrow|location=Boston, Massachusetts|publisher=South End Press|pages=24–26|isbn=978-0896080775}}</ref><ref name="Andrain2">{{cite book|author-last=Andrain|author-first=Charles F.|date=1994|title=Comparative Political Systems: Policy Performance and Social Change|location=Armonk, New York|publisher=M. E. Sharpe|pages=140|quote=The communist party-states collapsed because they no longer fulfilled the essence of a Leninist model: a strong commitment to Marxist-Leninist ideology, rule by the vanguard communist party, and the operation of a centrally planned state socialist economy. Before the mid-1980s, the communist party controlled the military, police, mass media, and state enterprises. Government coercive agencies employed physical sanctions against political dissidents who denounced Marxism-Leninism.|isbn=978-1563242809}}</ref><ref name="evans2">{{cite book|author-last=Evans|author-first=Alfred|date=1993|title=Soviet Marxism-Leninism: The Decline of an Ideology|publisher=ABC-CLIO|pages=24|quote=Lenin defended the dictatorial organization of the workers' state. Several years before the revolution, he had bluntly characterized dictatorship as 'unlimited power based on force, and not on law', leaving no doubt that those terms were intended to apply to the dictatorship of the proletariat. ... To socialists who accused the Bolshevik state of violating the principles of democracy by forcibly suppressing opposition, he replied: you are taking a formal, abstract view of democracy. ... The proletarian dictatorship was described by Lenin as a single-party state.|isbn=978-0275947637}}</ref> Formulacija sovjetske različice dialektičnega in zgodovinskega materializma v tridesetih letih prejšnjega stoletja s strani Stalina in njegovih sodelavcev, kot na primer v Stalinovi knjigi ''Dialektični in zgodovinski materializem'', je postala uradna sovjetska interpretacija marksizma, za zgled pa so jo vzeli marksisti-leninisti v drugih državah. V poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja je Stalinov uradni učbenik ''Zgodovina komunistične partije Sovjetske zveze (boljševikov)'' (1938) populariziral marksizem-leninizem kot izraz.<ref name="cooke2">{{cite book|editor-last=Cooke|editor-first=Chris|date=1998|title=Dictionary of Historical Terms|edition=2nd|pages=221–222|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-67347-8}}</ref><ref name="johnmorgan-ideology">{{harvnb|Morgan|2015|pp=657, 659}}: "Lenin argued that power could be secured on behalf of the proletariat through the so-called vanguard leadership of a disciplined and revolutionary communist party, organized according to what was effectively the military principle of democratic centralism. ... The basics of Marxism-Leninism were in place by the time of Lenin's death in 1924. ... The revolution was to be accomplished in two stages. First, a 'dictatorship of the proletariat,' managed by the élite 'vanguard' communist party, would suppress counterrevolution, and ensure that natural economic resources and the means of production and distribution were in common ownership. Finally, communism would be achieved in a classless society in which Party and State would have 'withered away'."</ref><ref name="busky">{{cite book|author-last=Busky|author-first=Donald F.|date=2002|title=Communism in History and Theory: From Utopian Socialism to the Fall of the Soviet Union|publisher=Greenwood Publishing|pages=163–165|isbn=978-0275977481}}</ref><ref name="albert24">{{cite book|author-last1=Albert|author-first1=Michael|author-link1=Michael Albert|author-last2=Hahnel|author-first2=Robin|author-link2=Robin Hahnel|date=1981|title=Socialism Today and Tomorrow|location=Boston, Massachusetts|publisher=South End Press|pages=24–26|isbn=978-0896080775}}</ref><ref name="Andrain">{{cite book|author-last=Andrain|author-first=Charles F.|date=1994|title=Comparative Political Systems: Policy Performance and Social Change|location=Armonk, New York|publisher=M. E. Sharpe|pages=140|quote=The communist party-states collapsed because they no longer fulfilled the essence of a Leninist model: a strong commitment to Marxist-Leninist ideology, rule by the vanguard communist party, and the operation of a centrally planned state socialist economy. Before the mid-1980s, the communist party controlled the military, police, mass media, and state enterprises. Government coercive agencies employed physical sanctions against political dissidents who denounced Marxism-Leninism.|isbn=978-1563242809}}</ref><ref name="evans">{{cite book|author-last=Evans|author-first=Alfred|date=1993|title=Soviet Marxism-Leninism: The Decline of an Ideology|publisher=ABC-CLIO|pages=24|quote=Lenin defended the dictatorial organization of the workers' state. Several years before the revolution, he had bluntly characterized dictatorship as 'unlimited power based on force, and not on law', leaving no doubt that those terms were intended to apply to the dictatorship of the proletariat. ... To socialists who accused the Bolshevik state of violating the principles of democracy by forcibly suppressing opposition, he replied: you are taking a formal, abstract view of democracy. ... The proletarian dictatorship was described by Lenin as a single-party state.|isbn=978-0275947637}}</ref> Internacionalizem marksistično-leninističnega socializma v eni državi se je izražal v podpiranju revolucij v drugih državah, sprva prek komunistične internacionale, nato pa v konceptu socialističnih držav po [[Destalinizacija|destalinizaciji]]. Ustanovitev drugih komunističnih držav po drugi svetovni vojni je povzročila sovjetizacijo in te države pod vodstvom komunistov so sledile sovjetskemu marksistično-leninističnemu modelu petletnih načrtov in hitre industrializacije, politične centralizacije in represije. Med hladno vojno je bil marksizem-leninizem gonilna sila v mednarodnih odnosih večino 20. stoletja. S [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|smrtjo Stalina]] in destalinizacijo je marksizem-leninizem doživel več revizij in prilagoditev, kot so guevarizem, misel [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minha]], [[hodžaizem]], [[maoizem]], socializem s kitajskimi značilnostmi in [[titoizem]].<ref name="Bullock & Trombley 506">{{cite book|editor-last1=Bullock|editor-first1=Allan|editor-link1=Alan Bullock|editor-last2=Trombley|editor-first2=Stephen|date=1999|title=The New Fontana Dictionary of Modern Thought|edition=3rd|pages=506|publisher=Harper Collins|isbn=978-0006863830}}</ref><ref name="Lisichkin 1989, p. 59">{{cite magazine|date=1989|title=Мифы и реальность|trans-title=Myths and reality|magazine=[[Novy Mir]]|language=ru|volume=3|pages=59|author-last=Lisichkin|author-first=G.}}</ref> To je povzročilo tudi več razcepov med marksistično-leninističnimi državami, kar je povzročilo spor Tito-Stalin, kitajsko-sovjetski in kitajsko-albanski razkol. O družbeno-ekonomski naravi marksistično-leninističnih držav, zlasti Sovjetske zveze v času Stalina, se je veliko razpravljalo, različno so bili označeni kot oblika birokratskega kolektivizma, državnega kapitalizma, državnega socializma ali popolnoma edinstven način proizvodnje. Vzhodni blok, vključno z marksistično-leninističnimi državami v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] ter socialističnimi režimi tretjega sveta, so bili različno opisani kot "birokratsko-avtoritarni sistemi", kitajska družbeno-ekonomska struktura pa je bila označena kot "nacionalistični državni kapitalizem".<ref name="The Economics of Socialism after World War Two: 1945-1990">{{cite book|author-last=Wilczynski|author-first=J.|title=The Economics of Socialism after World War Two: 1945-1990|publisher=Aldine Transaction|date=2008|isbn=978-0202362281|pages=21|quote=Contrary to Western usage, these countries describe themselves as 'Socialist' (not 'Communist'). The second stage (Marx's 'higher phase'), or 'Communism' is to be marked by an age of plenty, distribution according to needs (not work), the absence of money and the market mechanism, the disappearance of the last vestiges of capitalism and the ultimate 'whithering away' of the State.}}</ref><ref>{{cite book|author-last=Steele|author-first=David Ramsay|title=From Marx to Mises: Post Capitalist Society and the Challenge of Economic Calculation|publisher=Open Court|date=September 1999|isbn=978-0875484495|page=45|quote=Among Western journalists the term 'Communist' came to refer exclusively to regimes and movements associated with the Communist International and its offspring: regimes which insisted that they were not communist but socialist, and movements which were barely communist in any sense at all.}}</ref><ref>{{cite book|author-last1=Rosser|author-first1=Mariana V.|author-last2=Barkley Jr.|author-first2=J.|title=Comparative Economics in a Transforming World Economy|publisher=MIT Press|date=23 July 2003|isbn=978-0262182348|pages=14|quote=Ironically, the ideological father of communism, Karl Marx, claimed that communism entailed the withering away of the state. The dictatorship of the proletariat was to be a strictly temporary phenomenon. Well aware of this, the Soviet Communists never claimed to have achieved communism, always labeling their own system socialist rather than communist and viewing their system as in transition to communism.}}</ref><ref name="Williams 1983 289">{{cite book|author-last=Williams|author-first=Raymond|title=Keywords: A vocabulary of culture and society, revised edition|publisher=Oxford University Press|year=1983|isbn=978-0-19-520469-8|page=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289]|chapter=Socialism|quote=The decisive distinction between socialist and communist, as in one sense these terms are now ordinarily used, came with the renaming, in 1918, of the Russian Social-Democratic Labour Party (Bolsheviks) as the All-Russian Communist Party (Bolsheviks). From that time on, a distinction of socialist from communist, often with supporting definitions such as social democrat or democratic socialist, became widely current, although it is significant that all communist parties, in line with earlier usage, continued to describe themselves as socialist and dedicated to socialism.|chapter-url-access=registration|chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289}}</ref> Kritika marksizmo-leninizma se v veliki meri prekriva s [[Kritike komunizma|kritiko vladavine komunizma]] in se osredotoča predvsem na dejanja in politike, ki so jih izvajali marksistično-leninistični voditelji, predvsem Stalin, [[Mao Cetung]] in [[Pol Pot]]. V praksi je marksistično-leninistične države zaznamovala visoka stopnja centraliziranega nadzora s strani države in komunistične partije, politična represija, državni ateizem, kolektivizacija, uporaba prisilnega dela in delovnih taborišč ter brezplačno univerzalno izobraževanje in zdravstveno varstvo, nizka brezposelnost in nižje cene določenega blaga. Zgodovinarji, kot sta Silvio Pons in Robert Service, so izjavili, da sta represija in [[totalitarizem]] izhajala iz marksistično-leninistične ideologije.<ref name="service totalitarian">{{harvnb|Service|2007|pp=5–6}}: "Whereas fascist totalitarianism in Italy and Germany was crushed in 1945, communist totalitarianism was reinforced in the USSR and other Marxist-Leninist states ... enough was achieved in the pursuit of comprehensive political monopoly for the USSR – as well as most other communist states – to be rightly described as totalitarian."</ref><ref name="service labor camps">{{harvnb|Service|2007|p=301}}: "The labor camps developed in the USSR were introduced across the communist world. This was especially easy in eastern Europe where they inherited the punitive structures of the Third Reich. But China too was quick in developing its camp network. This became one of the defining features of communism. It is true that other types of society used forced labour as part of their penal system … What was different about communist rulership was the dispatch of people to the camps for no reason other than the misfortune of belonging to a suspect social class."</ref>{{sfn|Pons|Service|2010|p=307}}<ref name="pons ethnic cleansing">{{harvnb|Pons|Service|2010|pp=308–310}}: "The linkages between ethnic cleansing and the history of communism in power are manifold. Communist governments, wherever they arose, sought to increase the purview of their states by homogenizing, categorizing and making more transparent their populations. … The state would weed out the weak and ungovernable ... and eliminate those ethnicities or nationalities that proved able to perpetuate their cultural, political and economic distinctiveness. ... Ethnic cleansing and communism are linked not only in the history of the Soviet Union and Stalin ... Communist governments saw it in their interests to establish ethnically-homogeneous states and territories, sometimes even claiming that 'national' expulsions constituted a 'social' revolution, since those expelled were the bourgeois or aristocratic 'oppressors' of the native peoples"</ref> Zgodovinarji, kot sta Michael Geyer in Sheila Fitzpatrick, so predstavili druge razlage in kritizirali osredotočenost na višje družbene ravni in uporabo konceptov hladne vojne, kot je totalitarizem, ki so zakrili resničnost sistema.<ref name="Columbia 2007">{{cite encyclopedia|url=http://www.bartleby.com/65/co/communism.html|title=Communism|encyclopedia=[[The Columbia Encyclopedia]]|edition=6th|year=2007|access-date=29 November 2020|archive-date=10 February 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090210050324/http://bartleby.com/65/co/communism.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|author-last1=Ball|author-first1=Terence|author-last2=Dagger|author-first2=Richard|orig-date=1999|date=2019|url=https://www.britannica.com/topic/communism|title=Communism|edition=revised|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=10 June 2020|archive-date=16 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150616023735/https://www.britannica.com/topic/communism|url-status=live}}</ref><ref name="Busky 2000, pp. 6–8">{{cite book|author-last=Busky|author-first=Donald F.|date=2000|title=Democratic Socialism: A Global Survey|publisher=[[Praeger Paperback|Praeger]]|pages=6–8|isbn=978-0-275-96886-1|quote=In a modern sense of the word, communism refers to the ideology of Marxism-Leninism. ... [T]he adjective ''democratic'' is added by democratic socialists to attempt to distinguish themselves from Communists who also call themselves socialists. All but communists, or more accurately, Marxist-Leninists, believe that modern-day communism is highly undemocratic and totalitarian in practice, and democratic socialists wish to emphasise by their name that they disagree strongly with the Marxist-Leninist brand of socialism.}}</ref> Medtem ko je pojav Sovjetske zveze kot prve nominalno komunistične države na svetu privedel do razširjene povezave komunizma z marksizmom-leninizmom in sovjetskim modelom, je več akademikov in ekonomistov, med drugimi znanstveniki, navedlo, da je bil marksistično-leninistični model v praksi oblika državnega kapitalizma ali nenačrtovanega administrativno-komandnega sistema ali poveljniške ekonomije.<ref>{{cite journal|author-link=Noam Chomsky|date=1986|title=The Soviet Union Versus Socialism|url=https://chomsky.info/1986____/|url-status=live|journal=[[Our Generation (journal)|Our Generation]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190104103632/https://chomsky.info/1986____/|archive-date=4 January 2019|access-date=10 June 2020|author-last=Chomsky|author-first=Noam}}</ref><ref>{{cite journal|date=2001|title='State Capitalism' in the Soviet Union|url=http://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|url-status=live|journal=History of Economics Review|volume=34|pages=110–126|doi=10.1080/10370196.2001.11733360|archive-url=https://web.archive.org/web/20190728140836/https://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|archive-date=28 July 2019|access-date=12 April 2017|author-last1=Howard|author-first1=M. C.|author-last2=King|author-first2=J. E.|number=1|s2cid=42809979}}</ref><ref name="Fitzgibbons 2002">{{cite web|last=Fitzgibbons|first=Daniel J.|date=11 October 2002|title=USSR strayed from communism, say Economics professors|url=https://www.umass.edu/pubaffs/chronicle/archives/02/10-11/economics.html|access-date=22 September 2021|website=The Campus Chronicle|publisher=[[University of Massachusetts Amherst]]}} See also {{cite web|last=Wolff|first=Richard D.|author-link=Richard D. Wolff|date=27 June 2015|title=Socialism Means Abolishing the Distinction Between Bosses and Employees|url=http://www.truth-out.org/news/item/31567-socialism-means-abolishing-the-distinction-between-bosses-and-employees|access-date=29 January 2020|website=[[Truthout]]}}</ref> == Glej tudi == * [[Komunizem]] * [[Marksizem]] * [[Leninizem]] * [[Stalinizem]] * [[Maoizem]] * [[Titoizem]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Komunizem]] kja20zhndfucbwrt8zh93jhbpujmbv4 Gregor Perko 0 510198 5724947 5644968 2022-07-28T20:13:02Z 2A02:1210:2EE3:9800:DDB1:8427:5BAA:B3B2 Dodala sem polno ime revije. wikitext text/x-wiki {{Infobox Person|name=Gregor Perko|birth_date = 1973|birth_place = Ljubljana|death_date = 2020|education=Univerza v Ljubljani}}'''Gregor Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], * [[1973]], [[Ljubljana]], † [[2020]]. == Življenje in delo == Gregor Perko se je rodil leta 1973 in umrl leta 2020. Študiral je [[francoščina|francoščino]] in [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Pod mentorstvom [[Vladimir Pogačnik|Vladimirja Pogačnika]] je doktoriral s tezo o leksikografskih prijemih v dvojezičnih slovarjih, s posebnim ozirom na koncept slovensko-francoskega slovarja. Po študiju se je zaposlil na Filozofski fakulteti. Kot raziskovalec se je kasneje osredotočal na leksikološke in leksikografske teme. Sodeloval je pri pripravi nekaterih ključnih slovarskih del na svojem področju in navezal številne stike s kolegi jezikoslovci po vsej [[Evropa|Evropi]]. Ves čas se je vračal k francoski literaturi in z interdisciplinarnimi analitičnimi postopki razčlenjeval delo [[Louis-Ferdinand Céline|Louisa-Ferdinanda Célina]]. Znanje francoščine mu je omogočilo poglobljeno prevajalsko delo. Kot [[prevajalec]] je v slovenščino prevedel zahtevne teoretske tekste, ki sta jih pisala filozofa [[Paul Ricoeur]] in [[Vladimir Jankélévitch]]. Ob svojem pedagoškem in raziskovalnem delu se je Perko pridružil organizaciji Oddelka za romanske jezike in književnost. Pri zasnovi in izpeljavi bolonjskih programov je bil ključni član oddelka in koordinator, ki se je posvečal formalnim in vsebinskim razrešitvam študijskih dilem. Perko je bil prodekan Filozofske fakultete med letoma 2013 in 2017, ko so ljubljansko Univerzo pretresali zunanji pritiski, z vodstveno ekipo si je prizadeval presegati notranje napetosti. Perko je bil med ustanovnimi člani [[Slovenskega društva učiteljev francoščine]]. Predaval je na društvenih konferencah. Njegova predavanja so bila vedno dobro obiskovana in lepo sprejeta. Vsa leta je bil skrbnik društva, kjer je opravljal administrativna dela, hodil na upravne enote in v banke. Revija Vestnik za tuje jezike je prenehala izhajati po razpadu bivšega ustanovitelja. Perko in [[Meta Lah]] sta se odločila, da bosta zopet oživela revijo. ==Viri in literatura== *''Arhivska spletna stran Filozofske fakultete'': Gregor Perko (1973-2020):< http://astest.ff.uni-lj.si/an/novice/Gregor_Perko_1973_2020_0>.(Dostop 11. 12. 2021.) *Perko, Gregor, 1999. Šega, Lidija: Veliki moderni poslovni slovar, angleško-slovenski. Linguistica (Ljubljana), 39/1, 172-174. *Perko, Gregor (2011). Présentation. Linguistica (Ljubljana), 51, 3-4. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] kfzwnlfx8iix8mvr1d2ogj5xqk8fdvv Uporabniški pogovor:46.123.232.223 3 511825 5724755 5640286 2022-07-28T12:31:42Z A09090091 188929 Odgovor wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = warning | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: 1 | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:28, 24. januar 2022 (CET) :Opozorilo še vedno velja, ob naslednji neumnosti, kot je bila ta v članku [[Izola]], bo sledila '''blokada'''. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:31, 28. julij 2022 (CEST) 34nr2vmlxwcniecdt61sqdp22c8hcj5 Marjan Pipenbaher 0 512338 5724793 5723885 2022-07-28T14:13:04Z Andrejj 94 /* Glavni projekti */ Brv Irča vas wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = | native_name = | native_name_lang = | image = | imagesize = | alt = | caption = | death_date = | death_place = | death_cause = | resting_place = | resting_place_coordinates = | other_names = | residence = | citizenship ={{SLO}}<br/>{{YUG}} | nationality = | fields = [[inženirstvo]] | workplaces = [[Ponting]], Pipenbaher Inženirji | patrons = | alma_mater = [[Univerza v Mariboru]] <br /> {{small|diploma 1981}} | thesis_title = | thesis_url = | thesis_year = | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = | influences = | influenced = | awards = Nagrada Jožefa Mraka {{small|2019}} | spouse = | partner = | children = | signature = | signature_alt = | website = | footnotes = }} '''Marjan Pipenbaher''', [[Slovenci|slovenski]] [[gradbeni inženir]], [[podjetnik]] in predavatelj, * [[22. avgust]] [[1957]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== [[File:Pelješac bridge - Pelješki most - construction site 2021-06-18.jpg|thumb|Most na Pelješac med gradnjo, junij 2021]] V svojem delu se ukvarja večinoma s projektiranjem [[most|mostov]]. Med njegove najodmevnejše projekte sodijo [[Most Pelješac]] (Hrvaška, 2022), most Nissibi čez [[Evfrat]] ([[Turčija]], 2015), [[Most Millennium (Črna gora)|Most Millennium v Podgorici]] ([[Črna gora]], 2006), največji železniški viadukt v [[Izrael|Izraelu]] (2017) in [[viadukt Črni Kal]] (2004). Živi v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Diplomiral je leta 1981 na [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|mariborski gradbeni fakulteti]]. [[Ponting|Ponting inženirski biro d.o.o.]] je ustanovil skupaj z [[Viktor Markelj|Viktorjem Markljem]] leta 1990, potem ko sta zapustila inženirski biro Gradis.<ref>{{cite web|url=https://tl.finance.si/8944947/Intervju-s-slovenskim-projektantom-simbola-moderne-Hrvaske-%3E%3EMost-na-Peljesac-bo-med-petimi-konstrukcijsko-najzahtevnejsimi-in-najlepsimi-Evropi|title=Intervju s slovenskim projektantom simbola moderne Hrvaške: »Most na Pelješac bo med petimi konstrukcijsko najzahtevnejšimi in najlepšimi Evropi«|publisher=Časopis Finance|accessdate=19 May 2020}}</ref> Leta 2002 je ustanovil še konzultatsko podjetje Pipenbaher inženirji. Na [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] je leta 1986 pričel delati kot asistent, od leta 2000 pa kot predavatelj predmeta »prednapete betonske konstrukcije«.<ref>{{cite web|url=http://www.drustvo-dgitmb.si/04_10.htm|title=Inženir leta 2009 – Marjan Pipenbaher, univ.dipl.inž.grad.|publisher=Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor|accessdate=3 February 2022}}</ref>. ==Glavni projekti== [[Slika:Brv Irča vas, Novo mesto.jpg|thumb|right|250px|Brv Irča vas med gradnjo]] Pomembnejši projekti po letu dokončanja in vrsti: ===Mostovi=== * [[Koroški most, Maribor|Koroški most]], Maribor, Slovenija (1996) * [[Viadukt Črni Kal]], Slovenija (2004) * Viadukt Bivje, Slovenija (2004) * [[Most Millennium (Črna gora)|Most Millennium]], Podgorica, Črna Gora (2006) * [[Viadukt Bonifika]], Koper, Slovenija (2007) * Viadukt Dobruša, Slovenija (2010) * Viadukta Peračica, Slovenija (2012) * Most Giborim, Haifa, Izrael (2012) * Most Nissibi čez reko Evfrat, avtocesta Adiyaman - Diyarbakir, Turčija (2015) * High speed railway bridge no. 10, HSR Tel Aviv - Jerusalem, Izrael (2017) * Most Kömürhan, Turčija (2021) * [[Most Pelješac]], Hrvaška (2022) ===Mostovi za pešce in kolesarje=== * [[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]], Slovenija (1997) ===Trenutni=== * Avtocestni most z vzporednim peš mostom čez reko Krko, Novo mesto, Slovenija (projekt za izvedbo) * Brv Irča vas čez Krko, Novo mesto (v izgradnji) ===Izbrane reference=== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Pelješac bridge - Pelješki most - 2021-07-21.jpg|[[Most Pelješac]], Hrvaška (2022) Slika:Crnikal.jpg|[[Viadukt Črni Kal]], Slovenija (2004) File:Podgorica-Millennium-Bridge-2018.jpg|Most Millennium, Podgorica, Črna Gora (2006) File:PikiWiki Israel 65386 jerusalem new railway bridge.jpg|High speed railway bridge no. 10, HSR Tel Aviv - Jerusalem, Izrael (2017) File:Ptuj the oldest city in Slovenia.jpg|[[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]], Slovenija (1997) File:Viadukt_Peračica.jpg|Viadukta Peračica, Slovenija (2007, 2011) File:Bridge over Kamniška Bistrica in Kamnik.jpg|Most čez Kamniško Bistrico v Kamniku, Slovenija (2010) File:Viaducts Tabor 1 and Tabor 2 on H4.jpg|Viadukta Tabor 1 in Tabor 2, Rebernice, Slovenija (2009) File:Viadukt Bonifika.jpg|Viadukt Bonifika v Kopru, Slovenija (2008) File:Drava Way (5940764715).jpg|Koroški most, Maribor (1996) </gallery> == Nagrade == * 2021 Nagrada Časnika Finance za posebne dosežke v gospodarstvu <ref>{{cite web|url=https://nepremicnine.finance.si/8980907/Casnik-Finance-Marjanu-Pipenbaherju-podelil-nagrado-za-posebne-dosezke-v-gospodarstvu|title=Časnik Finance Marjanu Pipenbaherju podelil nagrado za posebne dosežke v gospodarstvu|publisher=Časnik Finance|accessdate=3 February 2022}}</ref> * 2019 Nagrada Jožefa Mraka za inovativnost <ref>{{cite web|url=http://arhiv.izs.si/za-medije/sporocila-za-medije/sporocila-za-medije/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=2537&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=eba2b27495cebd5c17bb62148d80dbc6|title=Prejemnika nagrade Jožefa Mraka za inovativnost sta Bruno Dujič in Marjan Pipenbaher|publisher=Inženirska zbornica Slovenije|accessdate=3 February 2022}}</ref> za [[Most Pelješac]] * 2019 Listina Slovenske Bistrice<ref>{{cite web|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/slovenjebistriska-obcine-ambiciozno-naprej.html|title=Slovenjebistriška občina ambiciozno naprej|publisher=Štajerski val|accessdate=25 May 2020}}</ref> za dr. Viktorja Marklja in Marjana Pipenbaherja * 2017 Nagrada izraelskega združenja gradbenih inženirjev za izjemne inženirske dosežke za most Bridge no. 10 v Izraelu<ref>{{cite web|url=https://www.gradbenik.net/novice/nagrajen-bridge-no-10|title=Nagrajen »Bridge No. 10«|publisher=REVIJA GRADBENIK|accessdate=3 February 2022}}</ref> * 2004 Univerza v Mariboru, Zlata plaketa<ref>{{cite web|url=http://trajekt.org/2012/06/12/mostovi-%E2%80%93-inzenirski-in-arhitekturni-izziv/|title=Mostovi – inženirski in arhitekturni izziv|publisher=Trajekt.org|accessdate=25 May 2020}}</ref> : Zlata plaketa Marjanu Pipenbaherju in Viktorju Markelju * 1999 Nagrada OJK pri GZS za [[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]] ==Viri== {{refsez}} == Zunanje povezave == * [http://www.ponting.si Uradna spletna stran inženirskega biroja Ponting] * [https://pipenbaher-consulting.com Uradna spletna stran inženirsko konzultantskega podjetja Pipenbaher inženirji] {{Puhova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pipenbaher, Marjan}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] 2i62diuxmdrbbyur02gzuxjh5fz907o 5724804 5724793 2022-07-28T14:52:03Z Andrejj 94 dp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = | native_name = | native_name_lang = | image = | imagesize = | alt = | caption = | death_date = | death_place = | death_cause = | resting_place = | resting_place_coordinates = | other_names = | residence = | citizenship ={{SLO}}<br/>{{YUG}} | nationality = | fields = [[inženirstvo]] | workplaces = [[Ponting]], Pipenbaher Inženirji | patrons = | alma_mater = [[Univerza v Mariboru]] <br /> {{small|diploma 1981}} | thesis_title = | thesis_url = | thesis_year = | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = | influences = | influenced = | awards = Nagrada Jožefa Mraka {{small|2019}} | spouse = | partner = | children = | signature = | signature_alt = | website = | footnotes = }} '''Marjan Pipenbaher''', [[Slovenci|slovenski]] [[gradbeni inženir]], [[podjetnik]] in predavatelj, * [[22. avgust]] [[1957]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== [[File:Pelješac bridge - Pelješki most - construction site 2021-06-18.jpg|thumb|Most na Pelješac med gradnjo, junij 2021]] V svojem delu se ukvarja večinoma s projektiranjem [[most|mostov]]. Med njegove najodmevnejše projekte sodijo [[Most Pelješac]] (Hrvaška, 2022), most Nissibi čez [[Evfrat]] ([[Turčija]], 2015), [[Most Millennium (Črna gora)|Most Millennium v Podgorici]] ([[Črna gora]], 2006), največji železniški viadukt v [[Izrael|Izraelu]] (2017) in [[viadukt Črni Kal]] (2004). Živi v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Diplomiral je leta 1981 na [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|mariborski gradbeni fakulteti]]. [[Ponting|Ponting inženirski biro d.o.o.]] je ustanovil skupaj z [[Viktor Markelj|Viktorjem Markljem]] leta 1990, potem ko sta zapustila inženirski biro Gradis.<ref>{{cite web|url=https://tl.finance.si/8944947/Intervju-s-slovenskim-projektantom-simbola-moderne-Hrvaske-%3E%3EMost-na-Peljesac-bo-med-petimi-konstrukcijsko-najzahtevnejsimi-in-najlepsimi-Evropi|title=Intervju s slovenskim projektantom simbola moderne Hrvaške: »Most na Pelješac bo med petimi konstrukcijsko najzahtevnejšimi in najlepšimi Evropi«|publisher=Časopis Finance|accessdate=19 May 2020}}</ref> Leta 2002 je ustanovil še konzultatsko podjetje Pipenbaher inženirji. Na [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] je leta 1986 pričel delati kot asistent, od leta 2000 pa kot predavatelj predmeta »prednapete betonske konstrukcije«.<ref>{{cite web|url=http://www.drustvo-dgitmb.si/04_10.htm|title=Inženir leta 2009 – Marjan Pipenbaher, univ.dipl.inž.grad.|publisher=Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor|accessdate=3 February 2022}}</ref>. ==Glavni projekti== [[Slika:Brv Irča vas, Novo mesto.jpg|thumb|right|Brv Irča vas med gradnjo]] Pomembnejši projekti po letu dokončanja in vrsti: ===Mostovi=== * [[Koroški most, Maribor|Koroški most]], Maribor, Slovenija (1996) * [[Viadukt Črni Kal]], Slovenija (2004) * Viadukt Bivje, Slovenija (2004) * [[Most Millennium (Črna gora)|Most Millennium]], Podgorica, Črna Gora (2006) * [[Viadukt Bonifika]], Koper, Slovenija (2007) * Viadukt Dobruša, Slovenija (2010) * Viadukta Peračica, Slovenija (2012) * Most Giborim, Haifa, Izrael (2012) * Most Nissibi čez reko Evfrat, avtocesta Adiyaman - Diyarbakir, Turčija (2015) * High speed railway bridge no. 10, HSR Tel Aviv - Jerusalem, Izrael (2017) * Most Kömürhan, Turčija (2021) * [[Most Pelješac]], Hrvaška (2022) ===Mostovi za pešce in kolesarje=== * [[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]], Slovenija (1997) ===Trenutni=== * Avtocestni most z vzporednim peš mostom čez reko Krko, Novo mesto, Slovenija (projekt za izvedbo) * Brv Irča vas čez Krko, Novo mesto (v izgradnji) ===Izbrane reference=== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Pelješac bridge - Pelješki most - 2021-07-21.jpg|[[Most Pelješac]], Hrvaška (2022) Slika:Crnikal.jpg|[[Viadukt Črni Kal]], Slovenija (2004) File:Podgorica-Millennium-Bridge-2018.jpg|Most Millennium, Podgorica, Črna Gora (2006) File:PikiWiki Israel 65386 jerusalem new railway bridge.jpg|High speed railway bridge no. 10, HSR Tel Aviv - Jerusalem, Izrael (2017) File:Ptuj the oldest city in Slovenia.jpg|[[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]], Slovenija (1997) File:Viadukt_Peračica.jpg|Viadukta Peračica, Slovenija (2007, 2011) File:Bridge over Kamniška Bistrica in Kamnik.jpg|Most čez Kamniško Bistrico v Kamniku, Slovenija (2010) File:Viaducts Tabor 1 and Tabor 2 on H4.jpg|Viadukta Tabor 1 in Tabor 2, Rebernice, Slovenija (2009) File:Viadukt Bonifika.jpg|Viadukt Bonifika v Kopru, Slovenija (2008) File:Drava Way (5940764715).jpg|Koroški most, Maribor (1996) </gallery> == Nagrade == * 2021 Nagrada Časnika Finance za posebne dosežke v gospodarstvu <ref>{{cite web|url=https://nepremicnine.finance.si/8980907/Casnik-Finance-Marjanu-Pipenbaherju-podelil-nagrado-za-posebne-dosezke-v-gospodarstvu|title=Časnik Finance Marjanu Pipenbaherju podelil nagrado za posebne dosežke v gospodarstvu|publisher=Časnik Finance|accessdate=3 February 2022}}</ref> * 2019 Nagrada Jožefa Mraka za inovativnost <ref>{{cite web|url=http://arhiv.izs.si/za-medije/sporocila-za-medije/sporocila-za-medije/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=2537&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=eba2b27495cebd5c17bb62148d80dbc6|title=Prejemnika nagrade Jožefa Mraka za inovativnost sta Bruno Dujič in Marjan Pipenbaher|publisher=Inženirska zbornica Slovenije|accessdate=3 February 2022}}</ref> za [[Most Pelješac]] * 2019 Listina Slovenske Bistrice<ref>{{cite web|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/slovenjebistriska-obcine-ambiciozno-naprej.html|title=Slovenjebistriška občina ambiciozno naprej|publisher=Štajerski val|accessdate=25 May 2020}}</ref> za dr. Viktorja Marklja in Marjana Pipenbaherja * 2017 Nagrada izraelskega združenja gradbenih inženirjev za izjemne inženirske dosežke za most Bridge no. 10 v Izraelu<ref>{{cite web|url=https://www.gradbenik.net/novice/nagrajen-bridge-no-10|title=Nagrajen »Bridge No. 10«|publisher=REVIJA GRADBENIK|accessdate=3 February 2022}}</ref> * 2004 Univerza v Mariboru, Zlata plaketa<ref>{{cite web|url=http://trajekt.org/2012/06/12/mostovi-%E2%80%93-inzenirski-in-arhitekturni-izziv/|title=Mostovi – inženirski in arhitekturni izziv|publisher=Trajekt.org|accessdate=25 May 2020}}</ref> : Zlata plaketa Marjanu Pipenbaherju in Viktorju Markelju * 1999 Nagrada OJK pri GZS za [[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]] ==Viri== {{refsez}} == Zunanje povezave == * [http://www.ponting.si Uradna spletna stran inženirskega biroja Ponting] * [https://pipenbaher-consulting.com Uradna spletna stran inženirsko konzultantskega podjetja Pipenbaher inženirji] {{Puhova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pipenbaher, Marjan}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] r8zkbgvdxg3n11x40h4dn3i6uijnlpm 5724807 5724804 2022-07-28T15:06:32Z 777sms 49712 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Brv Irča vas, Novo mesto.jpg]] → [[File:Brv Irča vas, Novo mesto 1.jpg]] [[c:COM:FR#FR1|Criterion 1]] (original uploader’s request) wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = | native_name = | native_name_lang = | image = | imagesize = | alt = | caption = | death_date = | death_place = | death_cause = | resting_place = | resting_place_coordinates = | other_names = | residence = | citizenship ={{SLO}}<br/>{{YUG}} | nationality = | fields = [[inženirstvo]] | workplaces = [[Ponting]], Pipenbaher Inženirji | patrons = | alma_mater = [[Univerza v Mariboru]] <br /> {{small|diploma 1981}} | thesis_title = | thesis_url = | thesis_year = | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = | influences = | influenced = | awards = Nagrada Jožefa Mraka {{small|2019}} | spouse = | partner = | children = | signature = | signature_alt = | website = | footnotes = }} '''Marjan Pipenbaher''', [[Slovenci|slovenski]] [[gradbeni inženir]], [[podjetnik]] in predavatelj, * [[22. avgust]] [[1957]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== [[File:Pelješac bridge - Pelješki most - construction site 2021-06-18.jpg|thumb|Most na Pelješac med gradnjo, junij 2021]] V svojem delu se ukvarja večinoma s projektiranjem [[most|mostov]]. Med njegove najodmevnejše projekte sodijo [[Most Pelješac]] (Hrvaška, 2022), most Nissibi čez [[Evfrat]] ([[Turčija]], 2015), [[Most Millennium (Črna gora)|Most Millennium v Podgorici]] ([[Črna gora]], 2006), največji železniški viadukt v [[Izrael|Izraelu]] (2017) in [[viadukt Črni Kal]] (2004). Živi v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Diplomiral je leta 1981 na [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|mariborski gradbeni fakulteti]]. [[Ponting|Ponting inženirski biro d.o.o.]] je ustanovil skupaj z [[Viktor Markelj|Viktorjem Markljem]] leta 1990, potem ko sta zapustila inženirski biro Gradis.<ref>{{cite web|url=https://tl.finance.si/8944947/Intervju-s-slovenskim-projektantom-simbola-moderne-Hrvaske-%3E%3EMost-na-Peljesac-bo-med-petimi-konstrukcijsko-najzahtevnejsimi-in-najlepsimi-Evropi|title=Intervju s slovenskim projektantom simbola moderne Hrvaške: »Most na Pelješac bo med petimi konstrukcijsko najzahtevnejšimi in najlepšimi Evropi«|publisher=Časopis Finance|accessdate=19 May 2020}}</ref> Leta 2002 je ustanovil še konzultatsko podjetje Pipenbaher inženirji. Na [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] je leta 1986 pričel delati kot asistent, od leta 2000 pa kot predavatelj predmeta »prednapete betonske konstrukcije«.<ref>{{cite web|url=http://www.drustvo-dgitmb.si/04_10.htm|title=Inženir leta 2009 – Marjan Pipenbaher, univ.dipl.inž.grad.|publisher=Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor|accessdate=3 February 2022}}</ref>. ==Glavni projekti== [[Slika:Brv Irča vas, Novo mesto 1.jpg|thumb|right|Brv Irča vas med gradnjo]] Pomembnejši projekti po letu dokončanja in vrsti: ===Mostovi=== * [[Koroški most, Maribor|Koroški most]], Maribor, Slovenija (1996) * [[Viadukt Črni Kal]], Slovenija (2004) * Viadukt Bivje, Slovenija (2004) * [[Most Millennium (Črna gora)|Most Millennium]], Podgorica, Črna Gora (2006) * [[Viadukt Bonifika]], Koper, Slovenija (2007) * Viadukt Dobruša, Slovenija (2010) * Viadukta Peračica, Slovenija (2012) * Most Giborim, Haifa, Izrael (2012) * Most Nissibi čez reko Evfrat, avtocesta Adiyaman - Diyarbakir, Turčija (2015) * High speed railway bridge no. 10, HSR Tel Aviv - Jerusalem, Izrael (2017) * Most Kömürhan, Turčija (2021) * [[Most Pelješac]], Hrvaška (2022) ===Mostovi za pešce in kolesarje=== * [[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]], Slovenija (1997) ===Trenutni=== * Avtocestni most z vzporednim peš mostom čez reko Krko, Novo mesto, Slovenija (projekt za izvedbo) * Brv Irča vas čez Krko, Novo mesto (v izgradnji) ===Izbrane reference=== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Pelješac bridge - Pelješki most - 2021-07-21.jpg|[[Most Pelješac]], Hrvaška (2022) Slika:Crnikal.jpg|[[Viadukt Črni Kal]], Slovenija (2004) File:Podgorica-Millennium-Bridge-2018.jpg|Most Millennium, Podgorica, Črna Gora (2006) File:PikiWiki Israel 65386 jerusalem new railway bridge.jpg|High speed railway bridge no. 10, HSR Tel Aviv - Jerusalem, Izrael (2017) File:Ptuj the oldest city in Slovenia.jpg|[[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]], Slovenija (1997) File:Viadukt_Peračica.jpg|Viadukta Peračica, Slovenija (2007, 2011) File:Bridge over Kamniška Bistrica in Kamnik.jpg|Most čez Kamniško Bistrico v Kamniku, Slovenija (2010) File:Viaducts Tabor 1 and Tabor 2 on H4.jpg|Viadukta Tabor 1 in Tabor 2, Rebernice, Slovenija (2009) File:Viadukt Bonifika.jpg|Viadukt Bonifika v Kopru, Slovenija (2008) File:Drava Way (5940764715).jpg|Koroški most, Maribor (1996) </gallery> == Nagrade == * 2021 Nagrada Časnika Finance za posebne dosežke v gospodarstvu <ref>{{cite web|url=https://nepremicnine.finance.si/8980907/Casnik-Finance-Marjanu-Pipenbaherju-podelil-nagrado-za-posebne-dosezke-v-gospodarstvu|title=Časnik Finance Marjanu Pipenbaherju podelil nagrado za posebne dosežke v gospodarstvu|publisher=Časnik Finance|accessdate=3 February 2022}}</ref> * 2019 Nagrada Jožefa Mraka za inovativnost <ref>{{cite web|url=http://arhiv.izs.si/za-medije/sporocila-za-medije/sporocila-za-medije/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=2537&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=eba2b27495cebd5c17bb62148d80dbc6|title=Prejemnika nagrade Jožefa Mraka za inovativnost sta Bruno Dujič in Marjan Pipenbaher|publisher=Inženirska zbornica Slovenije|accessdate=3 February 2022}}</ref> za [[Most Pelješac]] * 2019 Listina Slovenske Bistrice<ref>{{cite web|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/slovenjebistriska-obcine-ambiciozno-naprej.html|title=Slovenjebistriška občina ambiciozno naprej|publisher=Štajerski val|accessdate=25 May 2020}}</ref> za dr. Viktorja Marklja in Marjana Pipenbaherja * 2017 Nagrada izraelskega združenja gradbenih inženirjev za izjemne inženirske dosežke za most Bridge no. 10 v Izraelu<ref>{{cite web|url=https://www.gradbenik.net/novice/nagrajen-bridge-no-10|title=Nagrajen »Bridge No. 10«|publisher=REVIJA GRADBENIK|accessdate=3 February 2022}}</ref> * 2004 Univerza v Mariboru, Zlata plaketa<ref>{{cite web|url=http://trajekt.org/2012/06/12/mostovi-%E2%80%93-inzenirski-in-arhitekturni-izziv/|title=Mostovi – inženirski in arhitekturni izziv|publisher=Trajekt.org|accessdate=25 May 2020}}</ref> : Zlata plaketa Marjanu Pipenbaherju in Viktorju Markelju * 1999 Nagrada OJK pri GZS za [[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]] ==Viri== {{refsez}} == Zunanje povezave == * [http://www.ponting.si Uradna spletna stran inženirskega biroja Ponting] * [https://pipenbaher-consulting.com Uradna spletna stran inženirsko konzultantskega podjetja Pipenbaher inženirji] {{Puhova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pipenbaher, Marjan}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] 8qj1euzdjymzudftzhhudej5chwucp7 5724810 5724807 2022-07-28T15:16:00Z Andrejj 94 /* Glavni projekti */ * Brv Kandija, Novo mesto (v izgradnji) wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = | native_name = | native_name_lang = | image = | imagesize = | alt = | caption = | death_date = | death_place = | death_cause = | resting_place = | resting_place_coordinates = | other_names = | residence = | citizenship ={{SLO}}<br/>{{YUG}} | nationality = | fields = [[inženirstvo]] | workplaces = [[Ponting]], Pipenbaher Inženirji | patrons = | alma_mater = [[Univerza v Mariboru]] <br /> {{small|diploma 1981}} | thesis_title = | thesis_url = | thesis_year = | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = | influences = | influenced = | awards = Nagrada Jožefa Mraka {{small|2019}} | spouse = | partner = | children = | signature = | signature_alt = | website = | footnotes = }} '''Marjan Pipenbaher''', [[Slovenci|slovenski]] [[gradbeni inženir]], [[podjetnik]] in predavatelj, * [[22. avgust]] [[1957]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== [[File:Pelješac bridge - Pelješki most - construction site 2021-06-18.jpg|thumb|Most na Pelješac med gradnjo, junij 2021]] V svojem delu se ukvarja večinoma s projektiranjem [[most|mostov]]. Med njegove najodmevnejše projekte sodijo [[Most Pelješac]] (Hrvaška, 2022), most Nissibi čez [[Evfrat]] ([[Turčija]], 2015), [[Most Millennium (Črna gora)|Most Millennium v Podgorici]] ([[Črna gora]], 2006), največji železniški viadukt v [[Izrael|Izraelu]] (2017) in [[viadukt Črni Kal]] (2004). Živi v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Diplomiral je leta 1981 na [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|mariborski gradbeni fakulteti]]. [[Ponting|Ponting inženirski biro d.o.o.]] je ustanovil skupaj z [[Viktor Markelj|Viktorjem Markljem]] leta 1990, potem ko sta zapustila inženirski biro Gradis.<ref>{{cite web|url=https://tl.finance.si/8944947/Intervju-s-slovenskim-projektantom-simbola-moderne-Hrvaske-%3E%3EMost-na-Peljesac-bo-med-petimi-konstrukcijsko-najzahtevnejsimi-in-najlepsimi-Evropi|title=Intervju s slovenskim projektantom simbola moderne Hrvaške: »Most na Pelješac bo med petimi konstrukcijsko najzahtevnejšimi in najlepšimi Evropi«|publisher=Časopis Finance|accessdate=19 May 2020}}</ref> Leta 2002 je ustanovil še konzultatsko podjetje Pipenbaher inženirji. Na [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] je leta 1986 pričel delati kot asistent, od leta 2000 pa kot predavatelj predmeta »prednapete betonske konstrukcije«.<ref>{{cite web|url=http://www.drustvo-dgitmb.si/04_10.htm|title=Inženir leta 2009 – Marjan Pipenbaher, univ.dipl.inž.grad.|publisher=Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor|accessdate=3 February 2022}}</ref>. ==Glavni projekti== [[Slika:Brv Irča vas, Novo mesto 1.jpg|thumb|right|Brv Irča vas med gradnjo]] [[File:Brv Kandija, Novo mesto 1.jpg|thumb|Brv Kandija med gradnjo]] Pomembnejši projekti po letu dokončanja in vrsti: ===Mostovi=== * [[Koroški most, Maribor|Koroški most]], Maribor, Slovenija (1996) * [[Viadukt Črni Kal]], Slovenija (2004) * Viadukt Bivje, Slovenija (2004) * [[Most Millennium (Črna gora)|Most Millennium]], Podgorica, Črna Gora (2006) * [[Viadukt Bonifika]], Koper, Slovenija (2007) * Viadukt Dobruša, Slovenija (2010) * Viadukta Peračica, Slovenija (2012) * Most Giborim, Haifa, Izrael (2012) * Most Nissibi čez reko Evfrat, avtocesta Adiyaman - Diyarbakir, Turčija (2015) * High speed railway bridge no. 10, HSR Tel Aviv - Jerusalem, Izrael (2017) * Most Kömürhan, Turčija (2021) * [[Most Pelješac]], Hrvaška (2022) ===Mostovi za pešce in kolesarje=== * [[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]], Slovenija (1997) ===Trenutni=== * Avtocestni most z vzporednim peš mostom čez reko Krko, Novo mesto, Slovenija (projekt za izvedbo) * Brv Irča vas čez Krko, Novo mesto (v izgradnji) * Brv Kandija, Novo mesto (v izgradnji) ===Izbrane reference=== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Pelješac bridge - Pelješki most - 2021-07-21.jpg|[[Most Pelješac]], Hrvaška (2022) Slika:Crnikal.jpg|[[Viadukt Črni Kal]], Slovenija (2004) File:Podgorica-Millennium-Bridge-2018.jpg|Most Millennium, Podgorica, Črna Gora (2006) File:PikiWiki Israel 65386 jerusalem new railway bridge.jpg|High speed railway bridge no. 10, HSR Tel Aviv - Jerusalem, Izrael (2017) File:Ptuj the oldest city in Slovenia.jpg|[[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]], Slovenija (1997) File:Viadukt_Peračica.jpg|Viadukta Peračica, Slovenija (2007, 2011) File:Bridge over Kamniška Bistrica in Kamnik.jpg|Most čez Kamniško Bistrico v Kamniku, Slovenija (2010) File:Viaducts Tabor 1 and Tabor 2 on H4.jpg|Viadukta Tabor 1 in Tabor 2, Rebernice, Slovenija (2009) File:Viadukt Bonifika.jpg|Viadukt Bonifika v Kopru, Slovenija (2008) File:Drava Way (5940764715).jpg|Koroški most, Maribor (1996) </gallery> == Nagrade == * 2021 Nagrada Časnika Finance za posebne dosežke v gospodarstvu <ref>{{cite web|url=https://nepremicnine.finance.si/8980907/Casnik-Finance-Marjanu-Pipenbaherju-podelil-nagrado-za-posebne-dosezke-v-gospodarstvu|title=Časnik Finance Marjanu Pipenbaherju podelil nagrado za posebne dosežke v gospodarstvu|publisher=Časnik Finance|accessdate=3 February 2022}}</ref> * 2019 Nagrada Jožefa Mraka za inovativnost <ref>{{cite web|url=http://arhiv.izs.si/za-medije/sporocila-za-medije/sporocila-za-medije/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=2537&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=eba2b27495cebd5c17bb62148d80dbc6|title=Prejemnika nagrade Jožefa Mraka za inovativnost sta Bruno Dujič in Marjan Pipenbaher|publisher=Inženirska zbornica Slovenije|accessdate=3 February 2022}}</ref> za [[Most Pelješac]] * 2019 Listina Slovenske Bistrice<ref>{{cite web|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/slovenjebistriska-obcine-ambiciozno-naprej.html|title=Slovenjebistriška občina ambiciozno naprej|publisher=Štajerski val|accessdate=25 May 2020}}</ref> za dr. Viktorja Marklja in Marjana Pipenbaherja * 2017 Nagrada izraelskega združenja gradbenih inženirjev za izjemne inženirske dosežke za most Bridge no. 10 v Izraelu<ref>{{cite web|url=https://www.gradbenik.net/novice/nagrajen-bridge-no-10|title=Nagrajen »Bridge No. 10«|publisher=REVIJA GRADBENIK|accessdate=3 February 2022}}</ref> * 2004 Univerza v Mariboru, Zlata plaketa<ref>{{cite web|url=http://trajekt.org/2012/06/12/mostovi-%E2%80%93-inzenirski-in-arhitekturni-izziv/|title=Mostovi – inženirski in arhitekturni izziv|publisher=Trajekt.org|accessdate=25 May 2020}}</ref> : Zlata plaketa Marjanu Pipenbaherju in Viktorju Markelju * 1999 Nagrada OJK pri GZS za [[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]] ==Viri== {{refsez}} == Zunanje povezave == * [http://www.ponting.si Uradna spletna stran inženirskega biroja Ponting] * [https://pipenbaher-consulting.com Uradna spletna stran inženirsko konzultantskega podjetja Pipenbaher inženirji] {{Puhova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pipenbaher, Marjan}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] mvlesiq8rn2m3z6f4ui84oybl8l07kx 5724943 5724810 2022-07-28T19:24:18Z Andrejj 94 {{br}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = | native_name = | native_name_lang = | image = | imagesize = | alt = | caption = | death_date = | death_place = | death_cause = | resting_place = | resting_place_coordinates = | other_names = | residence = | citizenship ={{SLO}}<br/>{{YUG}} | nationality = | fields = [[inženirstvo]] | workplaces = [[Ponting]], Pipenbaher Inženirji | patrons = | alma_mater = [[Univerza v Mariboru]] <br /> {{small|diploma 1981}} | thesis_title = | thesis_url = | thesis_year = | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = | influences = | influenced = | awards = Nagrada Jožefa Mraka {{small|2019}} | spouse = | partner = | children = | signature = | signature_alt = | website = | footnotes = }} '''Marjan Pipenbaher''', [[Slovenci|slovenski]] [[gradbeni inženir]], [[podjetnik]] in predavatelj, * [[22. avgust]] [[1957]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== [[File:Pelješac bridge - Pelješki most - construction site 2021-06-18.jpg|thumb|Most na Pelješac med gradnjo, junij 2021]] V svojem delu se ukvarja večinoma s projektiranjem [[most|mostov]]. Med njegove najodmevnejše projekte sodijo [[Most Pelješac]] (Hrvaška, 2022), most Nissibi čez [[Evfrat]] ([[Turčija]], 2015), [[Most Millennium (Črna gora)|Most Millennium v Podgorici]] ([[Črna gora]], 2006), največji železniški viadukt v [[Izrael|Izraelu]] (2017) in [[viadukt Črni Kal]] (2004). Živi v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Diplomiral je leta 1981 na [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|mariborski gradbeni fakulteti]]. [[Ponting|Ponting inženirski biro d.o.o.]] je ustanovil skupaj z [[Viktor Markelj|Viktorjem Markljem]] leta 1990, potem ko sta zapustila inženirski biro Gradis.<ref>{{cite web|url=https://tl.finance.si/8944947/Intervju-s-slovenskim-projektantom-simbola-moderne-Hrvaske-%3E%3EMost-na-Peljesac-bo-med-petimi-konstrukcijsko-najzahtevnejsimi-in-najlepsimi-Evropi|title=Intervju s slovenskim projektantom simbola moderne Hrvaške: »Most na Pelješac bo med petimi konstrukcijsko najzahtevnejšimi in najlepšimi Evropi«|publisher=Časopis Finance|accessdate=19 May 2020}}</ref> Leta 2002 je ustanovil še konzultatsko podjetje Pipenbaher inženirji. Na [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] je leta 1986 pričel delati kot asistent, od leta 2000 pa kot predavatelj predmeta »prednapete betonske konstrukcije«.<ref>{{cite web|url=http://www.drustvo-dgitmb.si/04_10.htm|title=Inženir leta 2009 – Marjan Pipenbaher, univ.dipl.inž.grad.|publisher=Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor|accessdate=3 February 2022}}</ref>. ==Glavni projekti== [[Slika:Brv Irča vas, Novo mesto 1.jpg|thumb|right|Brv Irča vas med gradnjo]] [[File:Brv Kandija, Novo mesto 1.jpg|thumb|Brv Kandija med gradnjo]] Pomembnejši projekti po letu dokončanja in vrsti: ===Mostovi=== * [[Koroški most, Maribor|Koroški most]], Maribor, Slovenija (1996) * [[Viadukt Črni Kal]], Slovenija (2004) * Viadukt Bivje, Slovenija (2004) * [[Most Millennium (Črna gora)|Most Millennium]], Podgorica, Črna Gora (2006) * [[Viadukt Bonifika]], Koper, Slovenija (2007) * Viadukt Dobruša, Slovenija (2010) * Viadukta Peračica, Slovenija (2012) * Most Giborim, Haifa, Izrael (2012) * Most Nissibi čez reko Evfrat, avtocesta Adiyaman - Diyarbakir, Turčija (2015) * High speed railway bridge no. 10, HSR Tel Aviv - Jerusalem, Izrael (2017) * Most Kömürhan, Turčija (2021) * [[Most Pelješac]], Hrvaška (2022) ===Mostovi za pešce in kolesarje=== * [[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]], Slovenija (1997) ===Trenutni=== * Avtocestni most z vzporednim peš mostom čez reko Krko, Novo mesto, Slovenija (projekt za izvedbo) * Brv Irča vas čez Krko, Novo mesto (v izgradnji) * Brv Kandija, Novo mesto (v izgradnji) {{br}} ===Izbrane reference=== <gallery mode="packed" heights="125"> File:Pelješac bridge - Pelješki most - 2021-07-21.jpg|[[Most Pelješac]], Hrvaška (2022) Slika:Crnikal.jpg|[[Viadukt Črni Kal]], Slovenija (2004) File:Podgorica-Millennium-Bridge-2018.jpg|Most Millennium, Podgorica, Črna Gora (2006) File:PikiWiki Israel 65386 jerusalem new railway bridge.jpg|High speed railway bridge no. 10, HSR Tel Aviv - Jerusalem, Izrael (2017) File:Ptuj the oldest city in Slovenia.jpg|[[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]], Slovenija (1997) File:Viadukt_Peračica.jpg|Viadukta Peračica, Slovenija (2007, 2011) File:Bridge over Kamniška Bistrica in Kamnik.jpg|Most čez Kamniško Bistrico v Kamniku, Slovenija (2010) File:Viaducts Tabor 1 and Tabor 2 on H4.jpg|Viadukta Tabor 1 in Tabor 2, Rebernice, Slovenija (2009) File:Viadukt Bonifika.jpg|Viadukt Bonifika v Kopru, Slovenija (2008) File:Drava Way (5940764715).jpg|Koroški most, Maribor (1996) </gallery> == Nagrade == * 2021 Nagrada Časnika Finance za posebne dosežke v gospodarstvu <ref>{{cite web|url=https://nepremicnine.finance.si/8980907/Casnik-Finance-Marjanu-Pipenbaherju-podelil-nagrado-za-posebne-dosezke-v-gospodarstvu|title=Časnik Finance Marjanu Pipenbaherju podelil nagrado za posebne dosežke v gospodarstvu|publisher=Časnik Finance|accessdate=3 February 2022}}</ref> * 2019 Nagrada Jožefa Mraka za inovativnost <ref>{{cite web|url=http://arhiv.izs.si/za-medije/sporocila-za-medije/sporocila-za-medije/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=2537&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=eba2b27495cebd5c17bb62148d80dbc6|title=Prejemnika nagrade Jožefa Mraka za inovativnost sta Bruno Dujič in Marjan Pipenbaher|publisher=Inženirska zbornica Slovenije|accessdate=3 February 2022}}</ref> za [[Most Pelješac]] * 2019 Listina Slovenske Bistrice<ref>{{cite web|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/slovenjebistriska-obcine-ambiciozno-naprej.html|title=Slovenjebistriška občina ambiciozno naprej|publisher=Štajerski val|accessdate=25 May 2020}}</ref> za dr. Viktorja Marklja in Marjana Pipenbaherja * 2017 Nagrada izraelskega združenja gradbenih inženirjev za izjemne inženirske dosežke za most Bridge no. 10 v Izraelu<ref>{{cite web|url=https://www.gradbenik.net/novice/nagrajen-bridge-no-10|title=Nagrajen »Bridge No. 10«|publisher=REVIJA GRADBENIK|accessdate=3 February 2022}}</ref> * 2004 Univerza v Mariboru, Zlata plaketa<ref>{{cite web|url=http://trajekt.org/2012/06/12/mostovi-%E2%80%93-inzenirski-in-arhitekturni-izziv/|title=Mostovi – inženirski in arhitekturni izziv|publisher=Trajekt.org|accessdate=25 May 2020}}</ref> : Zlata plaketa Marjanu Pipenbaherju in Viktorju Markelju * 1999 Nagrada OJK pri GZS za [[Most za pešce in kolesarje preko Drave na Ptuju]] ==Viri== {{refsez}} == Zunanje povezave == * [http://www.ponting.si Uradna spletna stran inženirskega biroja Ponting] * [https://pipenbaher-consulting.com Uradna spletna stran inženirsko konzultantskega podjetja Pipenbaher inženirji] {{Puhova nagrada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pipenbaher, Marjan}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] 9nz9qdt3y8hgaf59to7mim976aka6os Informacijska vojska Ukrajine 0 514466 5724800 5712185 2022-07-28T14:34:08Z Imbirius 213376 wikitext text/x-wiki {{Infobox military unit|unit_name=Informacijska vojska Ukrajine|native_name=IT-армія України|dates=24. februar 2022–danes|website=https://itarmy.com.ua<ref name="Reuters Article 1">{{cite news |last1=Schectman |first1=Joel |last2=Bing |first2=Christopher |title=EXCLUSIVE Ukraine calls on hacker underground to defend against Russia |url=https://www.reuters.com/world/exclusive-ukraine-calls-hacker-underground-defend-against-russia-2022-02-24/ |access-date=3 March 2022 |work=[[Reuters]] |date=25 February 2022}}</ref>|country={{flag|Ukrajina}}|branch=[[Kibernetska vojna]]|size=~1000 ukrajinskih in tujih prostovoljcev<ref name="Reuters report 2">{{cite news |last1=Schectman |first1=Joel |last2=Bing |first2=Christopher |last3=Pearson |first3=James |title=Ukrainian cyber resistance group targets Russian power grid, railways |url=https://www.reuters.com/technology/ukrainian-cyber-resistance-group-targets-russian-power-grid-railways-2022-03-01/ |access-date=3 March 2022 |date=2 March 2022}}</ref>}} '''Informacijska vojska Ukrajine''' ({{Jezik-uk|IT-армія України}}) je prostovoljna organizacija za [[Kibernetska vojna|kibernetsko]] bojevanje, ustanovljena konec februarja 2022 za boj proti digitalnim vdorom v ukrajinski kibernetski prostor po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] 24. februarja 2022.<ref>{{Navedi novice|last=Todd|first=Drew|title=Anonymous Hacking Group Targets Russian Government|url=https://www.secureworld.io/industry-news/anonymous-hacktivists-target-russia|accessdate=3 March 2022|date=25 February 2022}}</ref> == Oblikovanje == 26. februarja 2022 je minister za digitalno transformacijo in prvi podpredsednik ukrajinske vlade Mihajil Fedorov napovedal ustanovitev informacijske vojske.<ref name="Reuters Article 3">{{Navedi novice|last=Pearson|first=James|title=Ukraine launches 'IT army,' takes aim at Russian cyberspace|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-launches-it-army-takes-aim-russian-cyberspace-2022-02-26/|accessdate=3 March 2022|work=[[Reuters]]|date=27 February 2022}}</ref> Po poročanju Reutersa je ukrajinska vlada zaprosila za prostovoljce iz hekerskega podzemlja v državi, ki bi pomagali zaščititi kritično infrastrukturo in izvajati misije kibernetskega vohunjenja proti [[Oborožene sile Ruske federacije|ruskim vojakom]]. Jegor Aušev, soustanovitelj ukrajinskega podjetja za [[Informatična varnost|kibernetsko varnost]], je zapisal: »Ukrajinska kibernetska skupnost! Čas je, da se vključimo v kibernetsko obrambo naše države,« in prosil hekerje in kibernetike, da oddajo vlogo z navedbo njihovih referenc (npr. razvoj zlonamerne programske opreme) == Cilji == Prostovoljci, ki so se pridružili skupini, so razdeljeni na ofenzivne in obrambne kibernetske enote. Medtem ko bi ofenzivna prostovoljna enota pomagala ukrajinski vojski pri izvajanju operacij digitalnega vohunjenja proti vdoru ruskih sil, bi obrambno enoto uporabljali za obrambo kritične infrastrukture. Kibernetski napadi so usklajeni prek kanala Telegram. == Dejavnost == * Fedorov je zaprosil za pomoč kibernetskih strokovnjakov in na Telegramu objavil seznam 31 spletnih strani ruskih podjetij in državnih organizacij.<ref>{{Navedi splet|url=https://t.me/s/itarmyofukraine2022|title="IT army of Ukraine 2022"|website=Telegram|accessdate=3 March 2022}}</ref><ref name="List of downed sites" /><ref name="Reuters Article 3">{{Navedi novice|last=Pearson|first=James|title=Ukraine launches 'IT army,' takes aim at Russian cyberspace|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-launches-it-army-takes-aim-russian-cyberspace-2022-02-26/|accessdate=3 March 2022|work=[[Reuters]]|date=27 February 2022}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFPearson2022">Pearson, James (27 February 2022). </cite></ref> * 28. februarja 2022 je informacijska vojska vdrla v spletno stran Moskovske borze. Enota je objavila, da so potrebovali le pet minut, da so spletno mesto naredili nedostopno.<ref>{{Navedi splet|last=Uberti|first=David|title=Hackers Target Key Russian Websites|url=https://www.wsj.com/articles/volunteer-hackers-join-ukraines-fight-against-russia-11646082782|date=28 February 2022|website=[[The Wall Street Journal]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Coble|first=Sarah|title=Moscow Exchange Downed by Cyber-Attack|url=https://www.infosecurity-magazine.com/news/moscow-exchange-cyber-attack/|website=Infosecurity Group|date=28 February 2022|accessdate=3 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title="Disabled in 5 minutes": Ukrainians hack Moscow Stock Exchange|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/02/28/7326765/|accessdate=3 March 2022|date=28 February 2022|work=pravda.com.ua}}</ref> * Istega dne je enota vdrla v spletno stran [[Sberbank banka|Sberbank]], največje banke v Rusiji. Informacijska vojska je sprožila napade tudi na druga [[Rusija|ruska]] in [[Belorusija|beloruska]] spletna mesta, med drugim na ruske in beloruske vladne spletne strani, med drugim FSB in belorusko državno tiskovno agencijo BelTA.<ref name="List of downed sites">{{Navedi novice|last=Goodin|first=Dan|title=After Ukraine recruits an “IT Army,” dozens of Russian sites go dark|url=https://arstechnica.com/information-technology/2022/02/after-ukraine-recruits-an-it-army-dozens-of-russian-sites-go-dark/|accessdate=3 March 2022|work=arstechnica.com|date=1 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Mott|first=Nathaniel|title=Ukraine Enlists Hackers in 'IT Army' Targeting Russia, Belarus|url=https://www.pcmag.com/news/ukraine-enlists-hackers-in-it-army-targeting-russia-belarus|accessdate=3 March 2022|work=pcmag.com|date=27 February 2022}}</ref> * Po poročanju Reutersa skupina cilja na ruska električna omrežja in železnice z namenom zaustavitve ruskega prodiranja. To je vključevalo tehnologije, kot je [[GLONASS]]. == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Vojska Ukrajine]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] [[Kategorija:Kibernetska vojna]] pi76qw9mmlek9m9l27wnhnlqb793it0 5724802 5724800 2022-07-28T14:37:31Z Imbirius 213376 wikitext text/x-wiki {{Infobox military unit|unit_name=Informacijska vojska Ukrajine|native_name=IT-армія України|dates=24. februar 2022–danes|website=https://itarmy.com.ua/?lang=en<ref name="Reuters Article 1">{{cite news |last1=Schectman |first1=Joel |last2=Bing |first2=Christopher |title=EXCLUSIVE Ukraine calls on hacker underground to defend against Russia |url=https://www.reuters.com/world/exclusive-ukraine-calls-hacker-underground-defend-against-russia-2022-02-24/ |access-date=3 March 2022 |work=[[Reuters]] |date=25 February 2022}}</ref>|country={{flag|Ukrajina}}|branch=[[Kibernetska vojna]]|size=~1000 ukrajinskih in tujih prostovoljcev<ref name="Reuters report 2">{{cite news |last1=Schectman |first1=Joel |last2=Bing |first2=Christopher |last3=Pearson |first3=James |title=Ukrainian cyber resistance group targets Russian power grid, railways |url=https://www.reuters.com/technology/ukrainian-cyber-resistance-group-targets-russian-power-grid-railways-2022-03-01/ |access-date=3 March 2022 |date=2 March 2022}}</ref>}} '''Informacijska vojska Ukrajine''' ({{Jezik-uk|IT-армія України}}) je prostovoljna organizacija za [[Kibernetska vojna|kibernetsko]] bojevanje, ustanovljena konec februarja 2022 za boj proti digitalnim vdorom v ukrajinski kibernetski prostor po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] 24. februarja 2022.<ref>{{Navedi novice|last=Todd|first=Drew|title=Anonymous Hacking Group Targets Russian Government|url=https://www.secureworld.io/industry-news/anonymous-hacktivists-target-russia|accessdate=3 March 2022|date=25 February 2022}}</ref> == Oblikovanje == 26. februarja 2022 je minister za digitalno transformacijo in prvi podpredsednik ukrajinske vlade Mihajil Fedorov napovedal ustanovitev informacijske vojske.<ref name="Reuters Article 3">{{Navedi novice|last=Pearson|first=James|title=Ukraine launches 'IT army,' takes aim at Russian cyberspace|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-launches-it-army-takes-aim-russian-cyberspace-2022-02-26/|accessdate=3 March 2022|work=[[Reuters]]|date=27 February 2022}}</ref> Po poročanju Reutersa je ukrajinska vlada zaprosila za prostovoljce iz hekerskega podzemlja v državi, ki bi pomagali zaščititi kritično infrastrukturo in izvajati misije kibernetskega vohunjenja proti [[Oborožene sile Ruske federacije|ruskim vojakom]]. Jegor Aušev, soustanovitelj ukrajinskega podjetja za [[Informatična varnost|kibernetsko varnost]], je zapisal: »Ukrajinska kibernetska skupnost! Čas je, da se vključimo v kibernetsko obrambo naše države,« in prosil hekerje in kibernetike, da oddajo vlogo z navedbo njihovih referenc (npr. razvoj zlonamerne programske opreme) == Cilji == Prostovoljci, ki so se pridružili skupini, so razdeljeni na ofenzivne in obrambne kibernetske enote. Medtem ko bi ofenzivna prostovoljna enota pomagala ukrajinski vojski pri izvajanju operacij digitalnega vohunjenja proti vdoru ruskih sil, bi obrambno enoto uporabljali za obrambo kritične infrastrukture. Kibernetski napadi so usklajeni prek kanala Telegram. == Dejavnost == * Fedorov je zaprosil za pomoč kibernetskih strokovnjakov in na Telegramu objavil seznam 31 spletnih strani ruskih podjetij in državnih organizacij.<ref>{{Navedi splet|url=https://t.me/s/itarmyofukraine2022|title="IT army of Ukraine 2022"|website=Telegram|accessdate=3 March 2022}}</ref><ref name="List of downed sites" /><ref name="Reuters Article 3">{{Navedi novice|last=Pearson|first=James|title=Ukraine launches 'IT army,' takes aim at Russian cyberspace|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-launches-it-army-takes-aim-russian-cyberspace-2022-02-26/|accessdate=3 March 2022|work=[[Reuters]]|date=27 February 2022}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFPearson2022">Pearson, James (27 February 2022). </cite></ref> * 28. februarja 2022 je informacijska vojska vdrla v spletno stran Moskovske borze. Enota je objavila, da so potrebovali le pet minut, da so spletno mesto naredili nedostopno.<ref>{{Navedi splet|last=Uberti|first=David|title=Hackers Target Key Russian Websites|url=https://www.wsj.com/articles/volunteer-hackers-join-ukraines-fight-against-russia-11646082782|date=28 February 2022|website=[[The Wall Street Journal]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Coble|first=Sarah|title=Moscow Exchange Downed by Cyber-Attack|url=https://www.infosecurity-magazine.com/news/moscow-exchange-cyber-attack/|website=Infosecurity Group|date=28 February 2022|accessdate=3 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title="Disabled in 5 minutes": Ukrainians hack Moscow Stock Exchange|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/02/28/7326765/|accessdate=3 March 2022|date=28 February 2022|work=pravda.com.ua}}</ref> * Istega dne je enota vdrla v spletno stran [[Sberbank banka|Sberbank]], največje banke v Rusiji. Informacijska vojska je sprožila napade tudi na druga [[Rusija|ruska]] in [[Belorusija|beloruska]] spletna mesta, med drugim na ruske in beloruske vladne spletne strani, med drugim FSB in belorusko državno tiskovno agencijo BelTA.<ref name="List of downed sites">{{Navedi novice|last=Goodin|first=Dan|title=After Ukraine recruits an “IT Army,” dozens of Russian sites go dark|url=https://arstechnica.com/information-technology/2022/02/after-ukraine-recruits-an-it-army-dozens-of-russian-sites-go-dark/|accessdate=3 March 2022|work=arstechnica.com|date=1 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Mott|first=Nathaniel|title=Ukraine Enlists Hackers in 'IT Army' Targeting Russia, Belarus|url=https://www.pcmag.com/news/ukraine-enlists-hackers-in-it-army-targeting-russia-belarus|accessdate=3 March 2022|work=pcmag.com|date=27 February 2022}}</ref> * Po poročanju Reutersa skupina cilja na ruska električna omrežja in železnice z namenom zaustavitve ruskega prodiranja. To je vključevalo tehnologije, kot je [[GLONASS]]. == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Vojska Ukrajine]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] [[Kategorija:Kibernetska vojna]] oz0ja8seid03oxwt9dhq48ukggi54h4 Predloga:Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer 10 516016 5724785 5677836 2022-07-28T13:29:07Z Sporti 5955 pp wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer |title = [[File:Jersey rainbow.svg|20px|alt=|link=Rainbow jersey]] [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Svetovni prvaki v kolesarstvu]] - kronometer |listclass = hlist |list1 = * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1994|1994]]: [[Chris Boardman]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1995|1995]]: [[Miguel Induráin]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1996|1996]]: [[Alex Zülle]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1997|1997]]: [[Laurent Jalabert]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1998|1998]]: [[Abraham Olano]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1999|1999]]: [[Jan Ullrich]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2000|2000]]: [[Sergij Gončar]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2001|2001]]: [[Jan Ullrich]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2002|2002]]: [[Santiago Botero]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2003|2003]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2004|2004]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2005|2005]]: [[Michael Rogers (kolesar)|Michael Rogers]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2006|2006]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2007|2007]]: [[Fabian Cancellara]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2008|2008]]: [[Bert Grabsch]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2009|2009]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2010|2010]]: [[Fabian Cancellara]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2011|2011]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2012|2012]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2013|2013]]: [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2014|2014]]: [[Bradley Wiggins]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2015|2015]]: [[Vasil Kirjienka]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2016|2016]]: [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2017|2017]]: [[Tom Dumoulin]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2018|2018]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2019|2019]]: [[Rohan Dennis]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2020|2020]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2021|2021]]: [[Filippo Ganna]] }}<noinclude> [[Kategorija:Kolesarske predloge]] </noinclude> p4i4atcf1f30uoqbj7c2pwnur27z9ir Pogovor:Sergij Gončar 1 516591 5724751 5724721 2022-07-28T12:30:47Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Pogovor:Serhij Hončar]] na [[Pogovor:Sergij Gončar]]: rv: Г->G, glej SP wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2022|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Ukrajina}} ee8ycoufwejaisldouu3yotrox3i9uk 5724789 5724751 2022-07-28T13:38:11Z Бучач-Львів 126137 wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2022|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Ukrajina}} {{ping|Sporti}} Zdravo! V ukrajinskem jeziku obstaja črka Г in obstaja črka Ґ. Različica imena Sergij je po mojem mnenju napaka, ne v ukrajinščini (Сергій = Serhij) ne v ruščini (Sergej, beri kot RR Sjergjej). PS. Opravičujem se za morebitne napake. --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 15:38, 28. julij 2022 (CEST) ncfdzjrcx0dxlt4drovtzqg3mpcpu9u 5724790 5724789 2022-07-28T13:38:37Z Бучач-Львів 126137 wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2022|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Ukrajina}} {{ping|Sporti}} Zdravo! V ukrajinskem jeziku obstaja črka Г in obstaja črka Ґ. Različica imena Sergij je po mojem mnenju napaka, ne v ukrajinščini (Сергій = Serhij) ne v ruščini (Sergej, beri kot Sjergjej). PS. Opravičujem se za morebitne napake. --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 15:38, 28. julij 2022 (CEST) 3aictyhni9s473d4wq6kx7xqqqo67kz 5724791 5724790 2022-07-28T13:48:01Z A09090091 188929 Odgovor wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2022|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Ukrajina}} {{ping|Sporti}} Zdravo! V ukrajinskem jeziku obstaja črka Г in obstaja črka Ґ. Različica imena Sergij je po mojem mnenju napaka, ne v ukrajinščini (Сергій = Serhij) ne v ruščini (Sergej, beri kot Sjergjej). PS. Opravičujem se za morebitne napake. --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 15:38, 28. julij 2022 (CEST) :Ping poznavalcu @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vseeno imamo v pravilih ([[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]) takole: "Pri ruskih imenih se loči г od г, s katerim Rusi nadomeščajo tuji h: Ге́нрих, Генрихович, Горькый, Олег, Онегин, Фихтенго́льц - Genrih, Genrihovič, Gorki, Oleg, Onjegin, Fihtengolc (Fichtenholz), drugače pa: Беллинсгаузен, Герцен, Гофман – Bellinshausen, Gercen, Hofman (redkeje tudi Gercen, Gofman).". Kakšno je trenutno stališče SP, ne vem; vendar sem skoraj prepričan, da med prečrkovanjem ruščine in ukrajinščine v slovenščino ni razlik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:48, 28. julij 2022 (CEST) lzd9wvto2rc6lg0rsvodfy68g5grcbb 5724799 5724791 2022-07-28T14:24:33Z GeographieMan 179499 Odgovor wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2022|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Ukrajina}} {{ping|Sporti}} Zdravo! V ukrajinskem jeziku obstaja črka Г in obstaja črka Ґ. Različica imena Sergij je po mojem mnenju napaka, ne v ukrajinščini (Сергій = Serhij) ne v ruščini (Sergej, beri kot Sjergjej). PS. Opravičujem se za morebitne napake. --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 15:38, 28. julij 2022 (CEST) :Ping poznavalcu @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vseeno imamo v pravilih ([[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]) takole: "Pri ruskih imenih se loči г od г, s katerim Rusi nadomeščajo tuji h: Ге́нрих, Генрихович, Горькый, Олег, Онегин, Фихтенго́льц - Genrih, Genrihovič, Gorki, Oleg, Onjegin, Fihtengolc (Fichtenholz), drugače pa: Беллинсгаузен, Герцен, Гофман – Bellinshausen, Gercen, Hofman (redkeje tudi Gercen, Gofman).". Kakšno je trenutno stališče SP, ne vem; vendar sem skoraj prepričan, da med prečrkovanjem ruščine in ukrajinščine v slovenščino ni razlik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:48, 28. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: so razlike, glej [[Ukrajinska abeceda]]. Tam so zapisana tudi prečrkovanja Slovenskega pravopisa in Sergij Gončar je pravilno prečrkovanje Сергій Гончар. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 28. julij 2022 (CEST) cwatekb6o38150swrg0fhycr2skw091 5724811 5724799 2022-07-28T15:24:12Z A09090091 188929 Odgovor wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2022|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Ukrajina}} {{ping|Sporti}} Zdravo! V ukrajinskem jeziku obstaja črka Г in obstaja črka Ґ. Različica imena Sergij je po mojem mnenju napaka, ne v ukrajinščini (Сергій = Serhij) ne v ruščini (Sergej, beri kot Sjergjej). PS. Opravičujem se za morebitne napake. --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 15:38, 28. julij 2022 (CEST) :Ping poznavalcu @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vseeno imamo v pravilih ([[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]) takole: "Pri ruskih imenih se loči г od г, s katerim Rusi nadomeščajo tuji h: Ге́нрих, Генрихович, Горькый, Олег, Онегин, Фихтенго́льц - Genrih, Genrihovič, Gorki, Oleg, Onjegin, Fihtengolc (Fichtenholz), drugače pa: Беллинсгаузен, Герцен, Гофман – Bellinshausen, Gercen, Hofman (redkeje tudi Gercen, Gofman).". Kakšno je trenutno stališče SP, ne vem; vendar sem skoraj prepričan, da med prečrkovanjem ruščine in ukrajinščine v slovenščino ni razlik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:48, 28. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: so razlike, glej [[Ukrajinska abeceda]]. Tam so zapisana tudi prečrkovanja Slovenskega pravopisa in Sergij Gončar je pravilno prečrkovanje Сергій Гончар. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 28. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Hvala za popravek, vsekakor pa se strinjamo, da moje vračanje premika strani ostane; saj je slovenično zaenkrat pravilno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:24, 28. julij 2022 (CEST) c7flu957fs48bjgoognj8i5fcvrhrqg 5725016 5724811 2022-07-29T08:24:10Z Бучач-Львів 126137 wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2022|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Ukrajina}} {{ping|Sporti}} Zdravo! V ukrajinskem jeziku obstaja črka Г in obstaja črka Ґ. Različica imena Sergij je po mojem mnenju napaka, ne v ukrajinščini (Сергій = Serhij) ne v ruščini (Sergej, beri kot Sjergjej). PS. Opravičujem se za morebitne napake. --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 15:38, 28. julij 2022 (CEST) :Ping poznavalcu @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vseeno imamo v pravilih ([[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]) takole: "Pri ruskih imenih se loči г od г, s katerim Rusi nadomeščajo tuji h: Ге́нрих, Генрихович, Горькый, Олег, Онегин, Фихтенго́льц - Genrih, Genrihovič, Gorki, Oleg, Onjegin, Fihtengolc (Fichtenholz), drugače pa: Беллинсгаузен, Герцен, Гофман – Bellinshausen, Gercen, Hofman (redkeje tudi Gercen, Gofman).". Kakšno je trenutno stališče SP, ne vem; vendar sem skoraj prepričan, da med prečrkovanjem ruščine in ukrajinščine v slovenščino ni razlik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:48, 28. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: so razlike, glej [[Ukrajinska abeceda]]. Tam so zapisana tudi prečrkovanja Slovenskega pravopisa in Sergij Gončar je pravilno prečrkovanje Сергій Гончар. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 28. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Hvala za popravek, vsekakor pa se strinjamo, da moje vračanje premika strani ostane; saj je slovenično zaenkrat pravilno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:24, 28. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: res ne razumeš, da ne Ukrajina in Rusija nista ista stvar? --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 10:24, 29. julij 2022 (CEST) 0ozqeb168p2t9oyjhugrhish5nprizk 5725023 5725016 2022-07-29T08:56:16Z Yerpo 8417 odg wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2022|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Ukrajina}} {{ping|Sporti}} Zdravo! V ukrajinskem jeziku obstaja črka Г in obstaja črka Ґ. Različica imena Sergij je po mojem mnenju napaka, ne v ukrajinščini (Сергій = Serhij) ne v ruščini (Sergej, beri kot Sjergjej). PS. Opravičujem se za morebitne napake. --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 15:38, 28. julij 2022 (CEST) :Ping poznavalcu @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vseeno imamo v pravilih ([[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]) takole: "Pri ruskih imenih se loči г od г, s katerim Rusi nadomeščajo tuji h: Ге́нрих, Генрихович, Горькый, Олег, Онегин, Фихтенго́льц - Genrih, Genrihovič, Gorki, Oleg, Onjegin, Fihtengolc (Fichtenholz), drugače pa: Беллинсгаузен, Герцен, Гофман – Bellinshausen, Gercen, Hofman (redkeje tudi Gercen, Gofman).". Kakšno je trenutno stališče SP, ne vem; vendar sem skoraj prepričan, da med prečrkovanjem ruščine in ukrajinščine v slovenščino ni razlik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:48, 28. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: so razlike, glej [[Ukrajinska abeceda]]. Tam so zapisana tudi prečrkovanja Slovenskega pravopisa in Sergij Gončar je pravilno prečrkovanje Сергій Гончар. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 28. julij 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Hvala za popravek, vsekakor pa se strinjamo, da moje vračanje premika strani ostane; saj je slovenično zaenkrat pravilno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:24, 28. julij 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: res ne razumeš, da ne Ukrajina in Rusija nista ista stvar? --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 10:24, 29. julij 2022 (CEST) :::Nihče ne pravi, da sta ista, toda po slovenskem pravopisu se tudi črka Г prečrkuje v g. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:56, 29. julij 2022 (CEST) kthrn5tovaccqu34lb8q7qut5c717by Uničevanje spomenikov Aleksandra Puškina v Ukrajini 0 517689 5724926 5704234 2022-07-28T18:19:36Z Uliana245 210833 wikitext text/x-wiki [[File:Тернопіль_-_Порожній_постамент_без_пам’ятника_Пушкіну_-_22040934.jpg|sličica|329x329_pik|Prazen podstavek Puškinovega spomenika v Ternopilu]] '''Rušenje spomenikov [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksandru Puškinu]] v Ukrajini''' se je začelo med [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]]. Med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] se je zelo razširilo, Ukrajinci pa so ga poimenovali '''Puškinopad''' (Пушкінопад). Ta val rušenja je povezan s procesom derusifikacije v Ukrajini . == Zgodovina == Odnos do spomenikov [[Rušenje spomenikov Vladimirja Lenina v Ukrajini|Puškinu]] je kmalu postal zelo podoben "[[Rušenje spomenikov Vladimirja Lenina v Ukrajini|Leninovemu padcu]]".<ref>{{Navedi splet|last=Кокотюха|first=Андрій|date=2022-04-23|title=Як Пушкін в Україні став аналогом Леніна|url=https://detector.media/infospace/article/198527/2022-04-23-yak-pushkin-v-ukraini-stav-analogom-lenina/|accessdate=2022-04-23|website=detector.media|language=uk}}</ref> Prvi splošno znani dogodek je bil demontaža spomenika Puškinu v Mukačevu 7. aprila 2022. V Užgorodu in Ternopilu so 9. aprila razstavili spomenike ruskemu pesniku.<ref>{{Navedi splet|title=У Мукачеві демонтували пам'ятник Пушкіну|url=https://www.ukrinform.ua/rubric-regions/3451014-u-mukacevi-demontuvali-pamatnik-puskinu.html|website=www.ukrinform.ua|accessdate=2022-04-11|language=uk}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=У Тернополі демонтували пам’ятник Пушкіну – мер|url=https://www.radiosvoboda.org/a/news-ternopil-pushkin/31794724.html|website=Радіо Свобода|accessdate=2022-04-11|language=uk}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=У Тернополі демонтували пам'ятник Пушкіну|url=https://www.ukrinform.ua/rubric-regions/3452923-u-ternopoli-demontuvali-pamatnik-puskinu.html|website=www.ukrinform.ua|accessdate=2022-04-11|language=uk}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.unian.ua/society/v-uzhgorodi-demontuvali-pam-yatnik-oleksandru-pushkinu-novini-ukrajini-11779494.html|title=Дерусифікація триває: в Ужгороді демонтували пам’ятник Пушкіну (відео)|last=Береза|first=Антуан}}</ref> 22. marca 2022 je prebivalec Ternopola z rdečo barvo pobarval spomenik Puškinu iz leta 1961 in nanj napisal "Ustavite vojno". S svojim dejanjem je opozoril na potrebo po demontaži spomenika. Prve pobude za porušitev so se sicer pojavile leta 2014, po začetku [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]].<ref>{{Navedi splet|url=https://zaxid.net/u_ternopoli_demontuvali_pamyatnik_alyeksandru_pushkinu_n1540656|title=У Тернополі демонтували пам'ятник Алєксандру Пушкіну|last=Бугаєнко|first=Тетяна}}</ref> 11. aprila 2022 je bil v vasi Zabolotivci v [[Lvivska oblast|Lvivski oblasti]] razstavljen Puškinov doprsni kip. 19. aprila 2022 so v Kropivnjickemu predlagali odstranitev spomenika Puškinu, ki trenutno stoji v bližini Fakultete za pedagogiko.<ref>{{Navedi splet|title=У Кропивницькому запропонували прибрати пам’ятник Пушкіну|url=https://gre4ka.info/suspilstvo/68974-u-kropyvnytskomu-zaproponuvaly-prybraty-pam-iatnyk-pushkinu|website=Гречка - інформаційний портал кіровоградщини|accessdate=2022-04-23|language=uk-ua}}</ref> 26. aprila 2022 je bil v vasi Puškino v berehivskem okrožju v zakarpatski regiji porušen spomenik Aleksandru Puškinu. Pričela so se sestankovanja za preimenovanje vasi.<ref>{{Cite web|title=На Закарпатті "впав" вже шостий пам'ятник Пушкіну. Еспресо.Захід|url=https://zahid.espreso.tv/na-zakarpatti-vpav-vzhe-shostiy-pamyatnik-pushkinu|website=zahid.espreso.tv|accessdate=2022-04-28|language=uk}}</ref> 28. aprila 2022 so v Konotopu demontirali spomenik Puškinu, zanimivo pa je, da je bila glava med demontažo spomenika odtrgana.<ref>{{Cite web|title=Під час демонтажу відірвало голову: у Конотопі знесли пам'ятник Пушкіну (фото)|url=https://tsn.ua/ukrayina/pid-chas-demontazhu-vidirvalo-golovu-u-konotopi-znesli-pam-yatnik-pushkinu-foto-2048425.html|website=ТСН.ua|date=2022-04-28|accessdate=2022-04-28|language=uk}}</ref> 30. aprila 2022 je bil v [[Černigov|Černihovu]] razstavljen spomenik Puškinu.<ref>{{Cite web|title=У Чернігові бійці тероборони знесли пам’ятник Пушкіну|url=https://zaxid.net/u_chernigovi_biytsi_teroboroni_znesli_pamyatnik_pushkinu_n1541960|website=ZAXID.NET|accessdate=2022-04-30|language=uk|last=Zaxid.net}}</ref> V Zaporožju so razstavili doprsni kip ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Doprsni kip iz kovanega bakra je stal v mestu več kot 20 let in je bil z dovoljenjem županstva razstavljen 26. julija zvečer.<ref>{{Cite web|title=У Запоріжжі демонтували пам'ятник Пушкіну|url=https://www.ukrinform.ua/rubric-regions/3537607-u-zaporizzi-demontuvali-pamatnik-puskinu.html|access-date=2022-07-28|website=www.ukrinform.ua|language=uk}}</ref> == Glej tudi == * [[Rušenje spomenikov Vladimirja Lenina v Ukrajini|Rušenje spomenikov Vladimirju Leninu v Ukrajini]] == Sklici == <references responsive="" /> [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Aleksander Sergejevič Puškin]] 8wm1pcn6t8y32nooto7thn4ynra2mx1 Pogovor:Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 1 517894 5724758 5724677 2022-07-28T12:38:48Z A09090091 188929 /* Uradna napoved kandidature */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{glava pogovorne strani}} {{število ogledov}} == Nalaganje neavtorskih slik == Opazil sem, da je v Wikimedio naloženih veliko slik, ki so označene kot avtorsko delo, vendar to niso - primera sta Vladimir Prebilič.png ter Gregor Bezenšek ml1.jpg. Ker to ni v skladu s pravili na Wikipediji, me zanima, kaj storiti. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:41, 4. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V Zbirki so bile pred dnevi označene za nepristne in bodo posledično v roku tedna dni, če avtorske pravice ne bodo urejene, izbrisane. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:38, 10. julij 2022 (CEST) ::Odlično, hvala za povratno info. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:06, 10. julij 2022 (CEST) == Uradna napoved kandidature == Kakšen je kriterij, da nekdo pride na seznam "''doslej so uradno kandidaturo napovedali''"? Zakaj npr. na tem seznamu ni [[Domen Savič|Domna Saviča]], ki je [https://twitter.com/DrzavljanD/status/1546739300229857280 "napovedal kandidaturo" na Twitterju], drugi pa so? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:11, 28. julij 2022 (CEST) :{{komentar}} Pošteno bi bilo, da bi bili vsi. Po drugi strani pa navedbe ni objavil nobeden izmed [[WP:RS]], wikipedisti pa tudi nismo Twitter admini ... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:38, 28. julij 2022 (CEST) 9i8ojehhzwvba46cxpbm3nplaer3wry Dominika Švarc Pipan 0 518292 5724765 5724631 2022-07-28T12:44:26Z A09090091 188929 pp ref wikitext text/x-wiki {{Infobox Politician|honorific-prefix=|birth_place=<!-- WD -->|image=|caption=|order=|term_start=|term_end=|successor=|order2=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje<br>Republike Slovenije]]|predecessor=|term_start2=1. junij 2022|term_end2=|predecessor2=[[Marjan Dikaučič]]|successor2=|term_end3=|honorific-suffix=|name=Dominika Švarc Pipan|alma_mater=|profession=|party=[[Socialni demokrati|SD]]|otherparty=|spouse=|relations=|children=|residence=|death_place=|death_date=|religion=|signature=|website=|footnotes=|order3=|term_start3=|nationality=[[Slovenci|slovenska]]|premier2=[[Robert Golob]]}}'''Dominika Švarc Pipan''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]], [[Pravnik|pravnica]] in [[Seznam slovenskih politologov|politologinja]] ; [[9. julij]] [[1971|1978]], [[Slovenj Gradec]]. Odraščala je v Dravogradu. Leta 1997 je maturirala na [[Gimnazija Ravne na Koroškem|Gimnaziji Ravne na Koroškem]]. Nato se je vpisala na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto v Ljubljani]] in jo zaključila leta 2003. Izobraževanje je nadaljevala na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede, leta 2011 pa doktorirala iz politologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|url=https://si.linkedin.com/in/dominika-%C5%A1varc-pipan-phd-25962b13|title=Linkedin|accessdate=4. maj 2022|website=Dominika Švarc Pipan, PhD|publisher=Linked in}}</ref> V mladosti je trenirala odbojko.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan: Ne bojim se nadutih moških egov|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/dominika-svarc-pipan-ne-bojim-se-nadutih-moskih-egov/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-05-04|language=sl-si}}</ref> Na državnozborskih volitvah leta 2018 je na listi [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] kandidirala v okraju Radlje ob Dravi. Prejela je 1.794 oz. 16,74 % glasov in zasedla drugo mesto v okraju. Med septembrom 2018 in marcem 2020 je bila državna sekretarka na [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]]. 10. oktobra 2020 je bila izvoljena za podpredsednico stranke [[Socialni demokrati]].<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-16|language=sl}}</ref> Za stranko je kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]]. V volilnem okraju Ljubljana Vič - Rudnik 2 je prejela 759 oz. 6,08 % glasov in ni bila izvoljena za poslanko. 1. junija 2022 je bila potrjena za [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|ministrico za pravosodje]] v [[15. vlada Republike Slovenije|15. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]]. Pred imenovanjem je v javnosti zaokrožila novica, da naj bi se Švarc Pipanova o pravosodnem položaju z Golobom pogovarjala kmalu po volitvah, in sicer mimo vednosti stranke, kar je sama zanikala in govorice označila kot "nož v hrbet" s strani članov lastne stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan o spopadu v SD: Dobila sem nož v hrbet|url=https://siol.net/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-o-spopadu-v-sd-dobila-sem-noz-v-hrbet-578598|website=siol.net|accessdate=2022-06-02|language=sl}}</ref> == Zasebno == Od leta 2017 je poročena z Matijo Pipanom.<ref> {{Navedi splet|title=Naša lepa političarka komentirala, kako se počuti v zelo posebnem obdobju|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/nasa-lepa-politicarka-komentirala-kako-se-pocuti-v-zelo-posebnem-obdobju-353925|website=www.zurnal24.si|accessdate=2022-07-28}}</ref> Leta 2020 se jima je rodila hči.<ref> {{Navedi splet|title=Presenečenje na kongresu SD: političarka je postala mamica|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/presenecenje-na-kongresu-sd-politicarka-je-postala-mamica/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-07-28|language=sl-si}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Švarc Pipan, Dominika}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri za pravosodje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 15. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] 9oqcidjs4prhcff1ixs7cqs12z01ue3 Pogovor:Sofja Vasiljevna Kovalevska 1 519626 5724928 5702167 2022-07-28T18:34:30Z Yerpo 8417 {{pič}} wikitext text/x-wiki {{pič}} {{CEE Spring 2022|uporabnik=xJaM|tema=Znanost| tema2=Ženske| država=Rusija}} 56lhp8596vvqh6fvwys4nyewsui91tm Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon 0 520059 5724858 5719785 2022-07-28T16:39:24Z Pv21 142817 Ukrajina wikitext text/x-wiki [[Slika:Außenminister Alexander Schallenberg in Laibach 06.06.2022 (52130996806).jpg|sličica|[[Alexander Schallenberg]] in Tanja Fajon (junij 2022)]] '''Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon''' je kronološki seznam srečanj in obiskov [[Tanja Fajon|Tanje Fajon]], ministrice za zunanje zadeve v času [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]]. Zajeta so uradna srečanja s predstavniki tujih držav in organizacij, veleposlaniki niso všteti. == Srečanja v Sloveniji == {| class="wikitable" ! width="8%" |Datum ! width="8%" |Kraj ! width="28%" |Gostje ! width="18%" |Gostitelj v Sloveniji ! width="35%" |Opombe ! width="3%" |Sklic |- ! colspan="6" | ==== <big>2022</big> ==== |- |6. junij |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Schallenberg]], minister za zunanje zadeve |{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Tanja Fajon]], ministrica za zunanje zadeve |Obisk avstrijskega zunanjega ministra v Sloveniji. Z ministrico Fajon sta govorila o dvostranskih zadevah, vojni v Ukrajini in evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Schallenberga sta sprejela tudi premier Golob in predsednik republike Pahor. |<ref>{{Navedi splet|title=Minister za zunanje zadeve dr. Logar na srečanju z madžarskim zunanjim ministrom Szijjártóm o ukrepih pri soočanju s pandemijo koronavirusa in sodelovanju pri zagotavljanju transportnih koridorjev {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-03-16-minister-za-zunanje-zadeve-dr-logar-na-srecanju-z-madzarskim-zunanjim-ministrom-szijjartom-o-ukrepih-pri-soocanju-s-pandemijo-koronavirusa-in-sodelovanju-pri-zagotavljanju-transportnih-koridorjev/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-30|language=sl}}</ref> |- |7. junij |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Olena Kondratjuk]], podpredsednica ukrajinske [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]] |{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Urška Klakočar Zupančič]], predsednica državnega zbora |Sprejem ob obisku podpredsednice ukrajinskega parlamenta. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon s podpredsednico ukrajinske Vrhovne rade Kondratiuk o evropski perspektivi Ukrajine {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-07-ministrica-fajon-s-podpredsednico-ukrajinske-vrhovne-rade-kondratiuk-o-evropski-perspektivi-ukrajine/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> |- |14. junij |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Jean Asselborn]], zunanji minister Luksemburga |{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Tanja Fajon]], ministrica za zunanje zadeve |Obisk zunanjega ministra Velikega vojvodstva Luksemburg v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon z luksemburškim zunanjim ministrom Asselbornom o krepitvi sodelovanja med državami jedrne Evrope {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-14-ministrica-fajon-z-luksemburskim-zunanjim-ministrom-asselbornom-o-krepitvi-sodelovanja-med-drzavami-jedrne-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-14|language=sl}}</ref> |} == Uradni, delovni in drugi obiski v tujini == {| class="wikitable" ! width="8%" |Datum ! width="11%" |Država !Kraj !Gostitelj in ostali državniki ! width="35%" |Opombe ! width="3%" |Sklic |- ! colspan="6" | ==== <big>2022</big> ==== |- |10. junij |{{zastava|Grčija}} |[[Solun]] |{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Nikos Dendias]], zunanji minister Grčije '''Bilateralna srečanja ob robu''' {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Olta Xhaçka]], zunanja ministrica Albanije<br>{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Ranko Krivokapić]], zunanji minister Črne gore<br>{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} [[Bujar Osmani]], zunanji minister Severne Makedonije<br>{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Nikola Selaković]], zunanji minister Srbije |Zunanja ministrica Tanja Fajon se je s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] v Solunu udeležila Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi. Ob robu se je srečala z zunanjimi ministri Albanije, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije. |<ref>{{Navedi splet|title=Zunanja ministrica Fajon na prvi službeni poti v tujino zagotovila nadaljnjo slovensko podporo širitvi EU {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-10-zunanja-ministrica-fajon-na-prvi-sluzbeni-poti-v-tujino-zagotovila-nadaljnjo-slovensko-podporo-siritvi-eu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-12|language=sl}}</ref> |- |20.–21. junij |{{zastava|Evropska unija}} |[[Luksemburg]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Josep Borrell]], visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko {{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Catherine Colonna]], zunanja ministrica Francije |Prva udeležba zunanje ministrice Tanje Fajon na rednem zasedanju. Osrednje teme zasedanja so bile ruska agresija na Ukrajino in njene posledice na prehransko varnost, Egipt in Rog Afrike. Pred zasedanjem Sveta EU so se ministri na povabilo Italije in Finske neformalno srečali s predsednikom Mednarodnega obora [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Petrom Maurerjem. Ob robu zasedanja se je Fajonova bilateralno sestala tudi s francosko kolegico. |<ref>{{Navedi splet|title=Svet EU za zunanje zadeve o ruski agresiji na Ukrajino in slovenskem predlogu glede dodelitve statusa EU kandidatke za Bosno in Hercegovino {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-20-svet-eu-za-zunanje-zadeve-o-ruski-agresiji-na-ukrajino-in-slovenskem-predlogu-glede-dodelitve-statusa-eu-kandidatke-za-bosno-in-hercegovino/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve o razmerah v Ukrajini in prihodnosti Evrope {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-21-ministrica-fajon-na-zasedanju-sveta-eu-za-splosne-zadeve-o-razmerah-v-ukrajini-in-prihodnosti-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-25|language=sl}}</ref> |- |28.–30. junij |{{zastava|NATO}}{{zastava|Španija}} |[[Madrid]] |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} [[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar zveze NATO {{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Filip VI. Španski|Filip VI]]., španski kralj '''Dvostranska srečanja ob robu''' {{flagicon|Islandija|variant=|size=}} [[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir]], zunanja ministrica Islandije {{flagicon|Danska|variant=|size=}} [[Jeppe Kofod]], zunanji minister Danske {{flagicon|Jordanija|variant=|size=}} [[Ajman Safadi]], zunanji minister Jordanije {{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Jan Lipavský]], zunanji minister Češke {{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Anniken Scharning Huitfeldt]], zunanja ministrica Norveške {{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} [[Ilio Darčiašvili]], zunanji minister Gruzije |Zunanja minsitrica Tanja Fajon se je kot članica delegacije premierja Roberta Goloba udeležila zasedanja zveze NATO. Sodelovala je tudi na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov članic Nata ter v razpravi ministric za zunanje zadeve in obrambo na temo žensk, miru in varnosti (WPS). Opravila je tudi več dvostranskih srečanj. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na vrhu Nata o sodelovanju zavezništva s partnerji ter vlogi žensk pri miru in varnosti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-30-ministrica-fajon-na-vrhu-nata-o-sodelovanju-zaveznistva-s-partnerji-ter-vlogi-zensk-pri-miru-in-varnosti/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> |- |1. julij |{{zastava|Nemčija}} |[[Berlin]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Annalena Baerbock]], zunanja ministrica Nemčije |Ministrica Tanja Fajon se je mudila na obisku v Zvezni republiki Nemčiji, kjer jo je sprejela zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ministrici sta med drugim podpisali Skupni akcijski načrt med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo za obdobje 2022-2024. Fajonova se je tekom obiska sestala tudi s predstavniki Zveznega združenja nemške industrije. |<ref>{{Navedi splet|title=Prvi dvostranski obisk ministrice Fajon v Berlinu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-01-prvi-dvostranski-obisk-ministrice-fajon-v-berlinu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> |- |6. julij |{{zastava|Hrvaška}} |[[Zagreb]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Gordan Grlić Radman]], zunanji minister Hrvaške {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]]. predsednik Hrvaške {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Andrej Plenković]], predsednik vlade Hrvaške |Obisk zunanje ministrice Fajonove na Hrvaškem, kjer jo je sprejel tamkajšnji zunanji minister, ločeno sestala pa se je tudi s predsednikoma republike in vlade. Ministrica je obiskala tudi prostore veleposlaništva v Zagrebu in se srečala s predstavniki slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na prvem obisku v Zagrebu o krepitvi dobrososedskih odnosov {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-06-ministrica-fajon-na-prvem-obisku-v-zagrebu-o-krepitvi-dobrososedskih-odnosov/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po obisku v Zagrebu: Hrvaška ima v Sloveniji prijateljico in zaveznico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-obisku-v-zagrebu-hrvaska-ima-v-sloveniji-prijateljico-in-zaveznico/633364|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- |12.-13. julij |{{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]]. [[Budimpešta]] |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Péter Szijjártó|Peter Szijjárto]], zunanji minister Madžarske {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Schallenberg]], minister za zunanje zadeve {{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Jan Lipavský]], zunanji minister Češke {{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Ivan Korčok]], zunanji minister Slovaške |Ministrica Tanja Fajon se je prvič udeležila srečanja pobude Central 5, ki jo je gostil madžarski zunanji minister [[Péter Szijjártó|Szijjárto]]. Dan pred srečanjem se je Fajonova v Monoštru sestala s predstavniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Udeležili so se ga zagovornica slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu [[Erika Köleš-Kiss]], predsednik Državne slovenske samouprave [[Karel Holec]] in [[Andrea Kovacs]], predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministri skupine C5 na pobudo ministrice Fajon podpisali pismo v podporo širitvi EU na Zahodni Balkan {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-13-ministri-skupine-c5-na-pobudo-ministrice-fajon-podpisali-pismo-v-podporo-siritvi-eu-na-zahodni-balkan/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na srečanju s predstavniki Slovencev v Porabju pozdravila solidarnost in zagon skupnosti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-12-ministrica-fajon-na-srecanju-s-predstavniki-slovencev-v-porabju-pozdravila-solidarnost-in-zagon-skupnosti/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |- |27. julij |{{zastava|Ukrajina}} |[[Kijev]] |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Dmitro Kuleba]], zunanji minister Ukrajine {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Denis Šmigal]], predsednik vlade Ukrajine{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Vitali Kličko]], župan Kijeva {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Sergij Civkač]], direktor ukrajinske agencije za investicije |Zunanja ministrica se je mudila na obisku v Ukrajini, v času [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije nanjo]]. Na 10-urnem obisku je zagotovila nadaljnjo slovensko podporo in pomoč Ukrajini, tako pri soočanju s katastrofalnimi posledicami ruske agresije kot tudi pri premagovanju ovir na poti EU integracij. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na obisku v Kijevu o nadaljnji podpori in pomoči Ukrajini {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-27-ministrica-fajon-na-obisku-v-kijevu-o-nadaljnji-podpori-in-pomoci-ukrajini/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Ukrajina pričakuje politično pomoč Slovenije tudi v prihodnje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-ukrajina-pricakuje-politicno-pomoc-slovenije-tudi-v-prihodnje/635573|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-28|language=sl}}</ref> |} == Galerija == <gallery> Slika:Προεδρία ΥΠΕΞ Ν. Δένδια στην Υπουργική Σύνοδο Διαδικασίας Συνεργασίας Νοτιοανατολικής Ευρώπης-SEECP- Συνάντηση με ΥΠΕΞ Σλοβενίας.jpg|alt=|Tanja Fajon in grški zunanji minister (junij 2022) Slika:Vrh NATO (52183781786).jpg|alt=|Vrh zveze NATO v Madridu (junij 2022) </gallery> == Glej tudi == * [[Pobuda Central 5]] * [[Seznam državniških obiskov Boruta Pahorja]] * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja|Seznam obiskov zunanjega ministra Anžeta Logarja]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/ Stran Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije] [[Kategorija:Tanja Fajon]] [[Kategorija:Seznami državniških obiskov|Fajon, Tanja]] [[Kategorija:Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije]] egl5ixluxyelp53cuxp1hdti9dcskdq Grad Muiden 0 520594 5725112 5715913 2022-07-29T11:24:16Z JozefD 5744 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba |name=Grad Muiden |native_name=Muiderslot |partof= |location=Muiden, Nizozemska |image=[[Slika:Muiderslot by Edi Weissmann.jpg|frameless|upright=1.15]] |caption=Grad Muiden |map_type=Nizozemska |map_size=300 |map_caption=Nizozemska |type=Grad |coordinates={{coord|52.3343|N|5.0714|E|type:landmark|display=inline,title}} |code= |built=1280<br /> 1370 |builder= Floris V.<br /> Albreht, Vojvoda Bavarski |materials= |height= |used= |demolished= |condition=Dobro |ownership= Rijksmuseum |open_to_public=Da |controlledby= |garrison= |current_commander= |commanders=|occupants=|battles=|events= | website = [http://www.muiderslot.nl/ www.muiderslot.nl] }} '''Grad Muiden''' (nizozemščina ''Muiderslot'', {{IPA-nl|ˌmœydərˈslɔt}} ) je [[grad]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]] ob izlivu reke Vecht, kakšnih 15 kilometrov jugovzhodno od [[Amsterdam|Amsterdama]], v kraju [[Muiden]], kjer se izliva v nekdanje [[Zuiderzee]]. Je eden bolj znanih gradov na Nizozemskem in je predstavljen v številnih televizijskih oddajah, ki se dogajajo v [[Srednji vek|srednjem veku]]. == Zgodovina == === Floris V. === Zgodovina gradu Muiden se začne z grofom [[Floris V. Holandski|Florisom V]]., ki je leta 1280 zgradil kamniti grad ob izlivu reke, ko je pridobil oblast nad območjem, ki je bilo prej del [[knezo-škofija Utrecht|knezo-škofije Utrecht]].<ref name="Cruysheer">A.T.E. Cruysheer, ''Het Muiderslot; een archeologische begeleiding en een historische interpretatie, Jaarboek 2005 van de Archeologische afdeling Naerdincklant'', pp. 48-55</ref> Reka Vecht je bila trgovska pot do [[Utrecht]]a, enega najpomembnejših trgovskih mest tiste dobe. Grad je služil za uveljavljanje mitnine za trgovce. Gre za razmeroma majhen grad, ki meri 32 krat 35 metrov, z opečnimi zidovi debeline krepko čez 1,5 metra. Grad je obdajal velik [[obrambni jarek]]. Leta 1296 se je Gerard van Velsen skupaj s Hermanom van Woerdenom, Gijsbrechtom IV iz Amstela in številnimi drugimi zarotil, da bi ugrabil Florisa V. Grof je bil na koncu zaprt v gradu Muiden. Potem ko je Floris V. poskušal pobegniti, je Gerard 27. junija 1296 osebno ubil grofa tako, da ga je 20-krat zabodel. Domnevni vzrok za konflikt med plemiči je bilo posilstvo žene Gerarda van Velsena s strani Florisa.<ref>Henry S. Lucas, The Problem of the Poems concerning the Murder of Count Floris V of Holland, Speculum, Vol. 32, No. 2 (Apr., 1957), pp. 283-298</ref> Leta 1297 je grad osvojil utrechtski nadškof Viljem Mechelenski, do leta 1300 pa je bil grad porušen.<ref name="Cruysheer">A.T.E. Cruysheer, ''Het Muiderslot; een archeologische begeleiding en een historische interpretatie, Jaarboek 2005 van de Archeologische afdeling Naerdincklant'', pp. 48-55</ref> === 14. stoletje === Sto let pozneje (ok. 1370–1386) je grad na istem mestu po istem načrtu prezidal bavarski vojvoda Albert I., ki je bil takrat tudi [[Holandija|holandski]] in [[Zeeland|zeelandski]] grof.<ref name="Cruysheer">A.T.E. Cruysheer, ''Het Muiderslot; een archeologische begeleiding en een historische interpretatie, Jaarboek 2005 van de Archeologische afdeling Naerdincklant'', pp. 48-55</ref> === P.C. Hooft === Naslednji lastnik gradu se pojavi v 16. stoletju, ko je [[Pieter Corneliszoon Hooft|P.C. Hooft]] (1581-1647), pisatelj, [[pesnik]] in [[zgodovinar]], prevzel naloge šerifa in sodnega izvršitelja na tem območju (Het Gooiland). 39 let je preživljal poletja v gradu in na obisk vabil prijatelje, učenjake, pesnike in slikarje, kot so [[Joost van den Vondel|Vondel]], Huygens, [[Gerbrand Adriaensz Bredero|Bredero]] in Maria Tesselschade Visscher. Ta skupina je postala znana kot ''Muiderkring''.<ref>Hans Kauffmann, ''Rembrandt und die Humanisten vom Muiderkring, Jahrbuch der Preuszischen Kunstsammlungen'', 41. Bd., (1920), p. 60</ref> Uredil je tudi vrt in nasad sliv, hkrati pa je bil postavljen zunanji zemeljski obrambni sistem. === 18. in 19. stoletje === Konec 18. stoletja je bil grad najprej uporabljen kot zapor, nato pa opuščen in je propadal. Zaradi nadaljnjega zanemarjanja so ga leta 1825 ponudili v prodajo z namenom, da bi ga porušili. To je preprečilo le posredovanje kralja Viljema I. Nato je trajalo še 70 let, dokler se ni zbralo dovolj denarja, da bi gradu povrnili nekdanjo slavo. === Sodobni časi === Grad Muiden je trenutno nacionalni muzej. Notranjost gradu, njegove sobe in kuhinje, je bila obnovljena, da je izgledala kot v 17. stoletju, v več sobah pa je danes zbirka orožja in oklepov. <gallery> Slika:Muiderslot (Atlas van Loon).jpg|Slika Atlas van Loon (1649) Slika:Muiderslot 010.jpg|Grad Muiden Slika:Muiderslot2006.JPG|Grad Muiden Slika:Muiderslot.JPG|Grad Muiden Slika:Muiderslot vanuit de polder.JPG|Grad Muiden Slika:Castle front.jpg|Pročelje gradu Slika:Werkkamer PCHooft.jpg|PC Hooft delovna soba Slika:Kruidentuin slot.jpg|Vrt Slika:Areal view of Muiden Castle and surroundings.jpg|Pogled iz zraka </gallery> == Glej tudi == * [[Seznam gradov na Nizozemskem]] == Sklici in viri == {{sklici}} * Kransber, D. & H. Mils, ''Kastelengids van Nederland,'' middeleeuwen, Bussem 1979 ({{ISBN|90 228 3856 0}} ) * Kalkwiek, KA, AIJM Schellart, HPH Jansen & PW Geudeke, ''Atlas van de Nederlandse kastelen'', Alphen aan den Rijn 1980 ({{ISBN|90 218 2477 9}} ) * Helsdingen, HW kombi, ''Gids voor de Nederlandse kastelen en buitenplaatsen'', Amsterdam 1966 * Tromp, HMJ, ''Kijk op kastelen'', Amsterdam 1979 ({{ISBN|90 10 02446 6}} ) == Zunanje povezave == {{commons category|Muiderslot}} * [http://www.muiderslot.nl/ Uradna spletna stran gradu Muiden] * [http://www.castlesofmedievaltimes.com/muiderslot-castle.html Slike gradu Muiden] * [http://www.ict4us.com/markant/googlemaps-muiderslot.htm Fotografija iz zraka] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Gradovi na Nizozemskem|Muiden]] gfqjektdvsm97ocf74m8qa4zihwnqdx Nina Krajnik 0 520607 5724999 5721409 2022-07-29T07:17:08Z 89.143.165.199 Krajnik ni političarka wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}} {{Infopolje Oseba}} '''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]], [[psihoanalitik|psihoanalitičarka] in [[profesor|profesorica]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]]. Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> == Izobraževanje == Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti [[James Joyce|Jamesa Joyca]].<ref>Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}</ref>'' Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.<ref>{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}</ref> V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku. Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.<ref>Nina Krajnik, ''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}</ref> Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]]. Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika. == Kariera == Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.[https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf] Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, ja na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.<ref>{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}</ref><ref>{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}</ref> Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).<ref> Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 "Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost"]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}</ref> Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}</ref> Nina Krajnik je ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm. Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar na temo znanosti, nevroznanosti in novih simptomov. Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.[https://www.sdzlp.si/mednarodni-poziv/] Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.[https://www.sdzlp.si/gibanje-zadig/] Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.[https://sobrevolandolacanquotidien.blogspot.com/2017/08/politica-lacaniana-lq-700.html] Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.<ref>{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}</ref> Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html] === Politika === Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc...<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> == Zasebno == Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih filozofov]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 8wu7h9of2bggl9wijkc866lj7pj06zc 5725000 5724999 2022-07-29T07:17:39Z 89.143.165.199 Popravek vira wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}} {{Infopolje Oseba}} '''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]], [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]] in [[profesor|profesorica]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]]. Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> == Izobraževanje == Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti [[James Joyce|Jamesa Joyca]].<ref>Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}</ref>'' Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.<ref>{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}</ref> V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku. Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.<ref>Nina Krajnik, ''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}</ref> Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]]. Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika. == Kariera == Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.[https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf] Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, ja na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.<ref>{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}</ref><ref>{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}</ref> Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).<ref> Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 "Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost"]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}</ref> Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}</ref> Nina Krajnik je ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm. Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar na temo znanosti, nevroznanosti in novih simptomov. Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.[https://www.sdzlp.si/mednarodni-poziv/] Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.[https://www.sdzlp.si/gibanje-zadig/] Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.[https://sobrevolandolacanquotidien.blogspot.com/2017/08/politica-lacaniana-lq-700.html] Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.<ref>{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}</ref> Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html] === Politika === Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc...<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> == Zasebno == Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih filozofov]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] ha0ejod3536uoky785lm7jyvytylmnu 5725007 5725000 2022-07-29T07:49:24Z Yerpo 8417 rv (seveda je političarka, če se poteguje za politično funkcijo) wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}} {{Infopolje Oseba}} '''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]], [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]], [[politik|političarka]] in [[profesor|profesorica]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]]. Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> == Izobraževanje == Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti [[James Joyce|Jamesa Joyca]].<ref>Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}</ref>'' Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.<ref>{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}</ref> V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku. Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.<ref>Nina Krajnik, ''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}</ref> Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]]. Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika. == Kariera == Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.[https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf] Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, ja na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.<ref>{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}</ref><ref>{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}</ref> Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).<ref> Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 "Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost"]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}</ref> Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}</ref> Nina Krajnik je ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm. Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar na temo znanosti, nevroznanosti in novih simptomov. Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.[https://www.sdzlp.si/mednarodni-poziv/] Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.[https://www.sdzlp.si/gibanje-zadig/] Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.[https://sobrevolandolacanquotidien.blogspot.com/2017/08/politica-lacaniana-lq-700.html] Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.<ref>{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}</ref> Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html] === Politika === Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc...<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> == Zasebno == Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih filozofov]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] djoe59yxk9dfzv5vmdrdeikptonjlog 5725011 5725007 2022-07-29T08:02:09Z 89.143.165.199 Oblikovanje razdelkov wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}} {{Infopolje Oseba}} '''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]], [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]], [[politik|političarka]] in [[profesor|profesorica]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]]. Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> == Izobraževanje == Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti [[James Joyce|Jamesa Joyca]].<ref>Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}</ref>'' Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.<ref>{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}</ref> V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku. Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.<ref>Nina Krajnik, ''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}</ref> Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]]. Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika. == Kariera == === Diplomacija === Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.[https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf] === Psihoanaliza === Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, ja na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.<ref>{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}</ref><ref>{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}</ref> Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).<ref> Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 "Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost"]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}</ref> Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}</ref> Nina Krajnik je ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm. Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar na temo znanosti, nevroznanosti in novih simptomov. === Filozofija === Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.[https://www.sdzlp.si/mednarodni-poziv/] Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.[https://www.sdzlp.si/gibanje-zadig/] Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.[https://sobrevolandolacanquotidien.blogspot.com/2017/08/politica-lacaniana-lq-700.html] Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.<ref>{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}</ref> === Humanitarno delo === Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html] == Politika == Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc...<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> == Zasebno == Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih filozofov]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] dvncfi0rxc7d1bqf7gptfkxmc3kd8m8 5725013 5725011 2022-07-29T08:06:19Z 89.143.165.199 Vrstni red podpornikov wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}} {{Infopolje Oseba}} '''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]], [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]], [[politik|političarka]] in [[profesor|profesorica]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]]. Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> == Izobraževanje == Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti [[James Joyce|Jamesa Joyca]].<ref>Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}</ref>'' Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.<ref>{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}</ref> V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku. Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.<ref>Nina Krajnik, ''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}</ref> Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]]. Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika. == Kariera == === Diplomacija === Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.[https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf] === Psihoanaliza === Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, ja na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.<ref>{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}</ref><ref>{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}</ref> Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).<ref> Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 "Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost"]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}</ref> Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}</ref> Nina Krajnik je ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm. Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar na temo znanosti, nevroznanosti in novih simptomov. === Filozofija === Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.[https://www.sdzlp.si/mednarodni-poziv/] Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.[https://www.sdzlp.si/gibanje-zadig/] Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.[https://sobrevolandolacanquotidien.blogspot.com/2017/08/politica-lacaniana-lq-700.html] Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.<ref>{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}</ref> === Humanitarno delo === Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html] == Politika == Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc...<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> == Zasebno == Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih filozofov]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 1nu94ncp3r7g0agnnkjdecg6sjjbvxz 5725059 5725013 2022-07-29T10:33:38Z 89.143.165.199 Viri wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}} {{Infopolje Oseba}} '''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]], [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]], [[politik|političarka]] in [[profesor|profesorica]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]]. Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> == Izobraževanje == Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti [[James Joyce|Jamesa Joyca]].<ref>Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}</ref>'' Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.<ref>{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}</ref> V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku. Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.<ref>Nina Krajnik, ''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}</ref> Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]]. Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika. == Kariera == === Diplomacija === Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> === Psihoanaliza === Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, ja na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.<ref>{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}</ref><ref>{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}</ref> Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).<ref> Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 "Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost"]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}</ref> Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}</ref> Nina Krajnik je ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm. Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar na temo znanosti, nevroznanosti in novih simptomov. === Filozofija === Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.[https://www.sdzlp.si/mednarodni-poziv/] Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.[https://www.sdzlp.si/gibanje-zadig/] Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.[https://sobrevolandolacanquotidien.blogspot.com/2017/08/politica-lacaniana-lq-700.html] Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.<ref>{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}</ref> === Humanitarno delo === Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html] == Politika == Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc...<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> == Zasebno == Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih filozofov]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] sxmkwidkp62dawalx1uxko7vwiv63w9 Grad Bergh 0 520850 5725105 5714206 2022-07-29T11:17:54Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba|name=Grad Bergh|partof=|location='s-Heerenberg, Nizozemska|image=[[Slika:Huize Bergh.jpg|300px]]|caption=Grad Bergh|map_type=Nizozemska|map_size=300|map_caption=Nizozemska|type=Grad|coordinates={{Coord|51|52|27|N|6|14|27|E|type:landmark}}|code=|built=1200|builder=Gospodje Van den Bergh|materials=opeka|height=|used=|demolished=|condition=Dobra|ownership=|open_to_public=|controlledby=|garrison=|current_commander=|commanders=|occupants=|battles=|events=|image2=[[Slika:Kasteel bergh 1743.jpg|300px]]|caption2=Grad Bergh ( leta 1752)}} '''Grad Bergh''' je grad v 's-Heerenbergu in je eden največjih gradov na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Po njem je dobila ime Dežela van den Bergh in je bila prej v lasti grofov van Bergh. Danes je znana turistična atrakcija zaradi čudovitega videza in zbirke poznosrednjeveške umetnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.visittheotherholland.com/locations/2186300469/castle-huis-bergh|title=Castle Huis Bergh|website=en.visittheotherholland.com|language=en|accessdate=2020-04-21}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina gradnje sega v 13. stoletje. Glavni deli gradu so iz 14., 15. in 17. stoletja. Na začetku nizozemskega upora je bil grad v vojni poškodovan. Leta 1735 pa je pogorel. Leta 1912 je grad Bergh in vse gradu pripadajoče premoženje kupil Jan Herman van Heek, industrialec tekstila iz Enschedeja in se takoj lotil dela, da bi gradu povrnil nekdanji sijaj. V letih, ki so sledila, je gospod Van Heek začel graditi čudovito zbirko srednjeveške umetnosti, ki jo je hranil v gradu Berghu. Leta 1939 je bil še en večji požar. Zahvaljujoč pomoči domačinov so večino pohištva rešili. Istega leta se je začela prenova, ki je bila končana leta 1941. == Umetniška zbirka == Grad Bergh vsebuje zbirko zgodnjih italijanskih slik, eden od znanih primerov tega je plošča iz [[Maestà (Duccio)|Maestà]] slikarja [[Duccio di Buoninsegna|Duccia]], ki je bila dodana grajski zbirki v 19. stoletju. Poleg [[Erazem Rotterdamski|Erazmovega]] portreta [[Hans Holbein mlajši|Holbeina]] ima Grad Bergh izjemno zbirko srednjeveških [[rokopis]]ov. <gallery> Slika:'s-Heerenberg, Huis Bergh RM526787 IMG 5366 2020-05-09 10.34.jpg|Grad: graščina Bergh Slika:Huis Berg 01 PM07.jpg|Grad Bergh Slika:Ingang Huis Berg.jpg|Vhod v grad Bergh Slika:2006-09-07 restaurant bij huis bergh.jpg|Restavracija na gradu Bergh Slika:Huisberghsneeuw.jpg|Grad Berg v snegu </gallery> == Glej tudi == * [[Seznam gradov na Nizozemskem]] == Sklici in viri == {{Sklici}} *Kransber, D. & H. Mils, Kastelengids van Nederland, middeleeuwen, Bussem 1979 (ISBN 90 228 3856 0) *Kalkwiek, K.A., A.I.J.M. Schellart, H.P.H. Jansen & P.W. Geudeke, Atlas van de Nederlandse kastelen, Alphen aan den Rijn 1980 (ISBN 90 218 2477 9) *Helsdingen, H.W. van, Gids voor de Nederlandse kastelen en buitenplaatsen, Amsterdam 1966 *Tromp, H.M.J., Kijk op kastelen Amsterdam 1979 (ISBN 90 10 02446 6) == Zunanje povezave == {{commons category|Huis Bergh}} * [http://www.huisbergh.nl Spletna stran Kasteel Huis Bergh] * [https://web.archive.org/web/20081223123848/http://www.igem.nl/ Zbirka IGEM (Internet Gelderse Musea)] [[Kategorija:Gradovi na Nizozemskem]] aa8t3yk347glsv5dc64mkjkiwnglzer 5725108 5725105 2022-07-29T11:20:29Z JozefD 5744 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba|name=Grad Bergh|partof=|location='s-Heerenberg, Nizozemska|image=[[Slika:Huize Bergh.jpg|300px]]|caption=Grad Bergh|map_type=Nizozemska|map_size=300|map_caption=Nizozemska|type=Grad|coordinates={{Coord|51|52|27|N|6|14|27|E|type:landmark}}|code=|built=1200|builder=Gospodje Van den Bergh|materials=opeka|height=|used=|demolished=|condition=Dobra|ownership=|open_to_public=|controlledby=|garrison=|current_commander=|commanders=|occupants=|battles=|events=|image2=[[Slika:Kasteel bergh 1743.jpg|300px]]|caption2=Grad Bergh ( leta 1752)}} '''Grad Bergh''' je grad v 's-Heerenbergu in je eden največjih gradov na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Po njem je dobila ime Dežela van den Bergh in je bila prej v lasti grofov van Bergh. Danes je znana turistična atrakcija zaradi čudovitega videza in zbirke poznosrednjeveške umetnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.visittheotherholland.com/locations/2186300469/castle-huis-bergh|title=Castle Huis Bergh|website=en.visittheotherholland.com|language=en|accessdate=2020-04-21}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina gradnje sega v 13. stoletje. Glavni deli gradu so iz 14., 15. in 17. stoletja. Na začetku nizozemskega upora je bil grad v vojni poškodovan. Leta 1735 pa je pogorel. Leta 1912 je grad Bergh in vse gradu pripadajoče premoženje kupil Jan Herman van Heek, industrialec tekstila iz Enschedeja in se takoj lotil dela, da bi gradu povrnil nekdanji sijaj. V letih, ki so sledila, je gospod Van Heek začel graditi čudovito zbirko srednjeveške umetnosti, ki jo je hranil v gradu Berghu. Leta 1939 je bil še en večji požar. Zahvaljujoč pomoči domačinov so večino pohištva rešili. Istega leta se je začela prenova, ki je bila končana leta 1941. == Umetniška zbirka == Grad Bergh vsebuje zbirko zgodnjih italijanskih slik, eden od znanih primerov tega je plošča iz [[Maestà (Duccio)|Maestà]] slikarja [[Duccio di Buoninsegna|Duccia]], ki je bila dodana grajski zbirki v 19. stoletju. Poleg [[Erazem Rotterdamski|Erazmovega]] portreta [[Hans Holbein mlajši|Holbeina]] ima Grad Bergh izjemno zbirko srednjeveških [[rokopis]]ov. <gallery> Slika:'s-Heerenberg, Huis Bergh RM526787 IMG 5366 2020-05-09 10.34.jpg|Grad: graščina Bergh Slika:Huis Berg 01 PM07.jpg|Grad Bergh Slika:Ingang Huis Berg.jpg|Vhod v grad Bergh Slika:2006-09-07 restaurant bij huis bergh.jpg|Restavracija na gradu Bergh Slika:Huisberghsneeuw.jpg|Grad Berg v snegu </gallery> == Glej tudi == * [[Seznam gradov na Nizozemskem]] == Sklici in viri == {{Sklici}} *Kransber, D. & H. Mils, Kastelengids van Nederland, middeleeuwen, Bussem 1979 (ISBN 90 228 3856 0) *Kalkwiek, K.A., A.I.J.M. Schellart, H.P.H. Jansen & P.W. Geudeke, Atlas van de Nederlandse kastelen, Alphen aan den Rijn 1980 (ISBN 90 218 2477 9) *Helsdingen, H.W. van, Gids voor de Nederlandse kastelen en buitenplaatsen, Amsterdam 1966 *Tromp, H.M.J., Kijk op kastelen Amsterdam 1979 (ISBN 90 10 02446 6) == Zunanje povezave == {{commons category|Huis Bergh}} * [http://www.huisbergh.nl Spletna stran Kasteel Huis Bergh] * [https://web.archive.org/web/20081223123848/http://www.igem.nl/ Zbirka IGEM (Internet Gelderse Musea)] [[Kategorija:Gradovi na Nizozemskem|Bergh]] 0ax15jgouditk63wa7o8m4mm4i8xwbc Grad Ammersoyen 0 520863 5725107 5714923 2022-07-29T11:19:35Z JozefD 5744 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba |name=Grad Ammersoyen |native_name=Kasteel Ammersoyen |partof= |location=Ammerzoden, Nizozemska |image=[[Slika: KasteelAmmersoyen.jpg|300px]] |caption=Grad Ammersoyen leta 2010 |map_type=Nizozemska |map_size=300 |map_caption=Nizozemska |type=Grad |coordinates={{Coord|51|45|5,71|N|5|13|45,92|E|type:landmark}} |code= |built= do 1350 |builder=Gospodje van Herlaer, družina van Arkel |materials=opeka |height= |used= |demolished= |condition=Dobra |ownership=Fundacija »Prijatelji gradov Gelderlanda« |open_to_public= da |controlledby=|garrison=|current_commander=|commanders= |occupants= |battles=|events= Muzej |image2=[[Slika: Ammersoyen.jpg|300px]] |caption2=Grad Ammersoyen}} '''Grad Ammersoyen''' ({{Jezik-nl|Kasteel Ammersoyen}}) stoji v Ammerzodenu v regiji Bommelerwaard v provinci [[Gelderland]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Kdaj je prišlo do prvotne gradnje gradu, ni jasno; nekateri viri trdijo, da je ta stekla že v 12. stoletju. Splošno soglasje med zgodovinarji pa je, da je družina Van Herlaer grad dokončala v 1350-ih. V času gradnje je bil grad zgrajen ob rokavu reke [[Meuse|Maas]]. Le nekaj let po zaključku gradnje gradu so reko preusmerili, tako da je bil grad obdan z jarkom. == Arhitektura == [[Grad]] je bil zasnovan kot obrambna [[trdnjava]]. Ko je bila prvotno zgrajena, je imela osrednje dvorišče, obdano s štirimi mogočnimi [[stolp]]i na vogalih. Te štiri stolpe so povezovala štiri [[kurtina|kurtine]], po ena na vsaki strani dvorišča. Grad Ammersoyen je dober primer tipa gradu, ki ga je naredil znanega [[Floris V. Holandski|holandski grof Floris V.]] Čeprav je bil prvotno zgrajen ob reki, so Van Herlaerji verjeli, da je treba vse štiri strani gradu utrditi. Da bi povečali varnost, je prvotna zasnova vključevala [[obrambni jarek|jarek]], ki je zagotavljal, da je vsak napadalec lahko vdrl samo skozi sprednji del trdnjave. Razen v kratkem obdobju v začetku 20. stoletja je bil grad ves čas v celoti obdan z jarkom. Grad je bil zgrajen po ustaljenem načrtu, kar je bilo za srednjeveške gradove precej neobičajno. Fiksni tloris pomeni, da je bil celoten grad zgrajen kot celota, za razliko od večfaznosti, kar se je pogosto dogajalo pri drugih srednjeveških gradovih.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.castlesontheweb.com/members/dutchcastles/hollandcastles/ammersoyen.htm|title=Kasteel Ammersoyen|publisher=Castles on the Web|accessdate=3 June 2014}}</ref> == Lokacija == [[Slika:Handschriftkaart_rivierengebied_detail.jpg|sličica| Ammersoyen na zemljevidu iz okoli leta 1534]] Najzgodnejša omemba mesta Ammerzoden ali Ambersoi, kot je bilo nekoč znano, je bila v 11. stoletju. Glede na to, da je bila vas zgrajena ob reki z zelo rodovitnimi površinami, je bila do nastanka gradu v 14. stoletju najverjetneje le majhna kmečka skupnost z majhnim pomenom. Danes v vasi živi približno 4000 ljudi, od leta 1999 pa je del občine Maasdriel. Pred letom 1999 je bil Ammerzoden svoja občina.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mathieuinwonderland.nl/nl_master.html?http://www.mathieuinwonderland.nl/kasteel_ammersoyen/nl_kasteel_ammersoyen.html|title=Kasteel Ammersoyen|publisher=Mathieu in Wonderland|accessdate=3 June 2014|language=nl}}</ref> == Zgodovina == Leta 1026 se kot lastnik gospostva omenja neki Rotard Ambersoyski. Leta 1250 se omenja vojak ali vitez "miles de Ambersoye". Leta 1280 je Johan van Herlaer omenjen kot gospodar Ammersoyena, vendar ni jasno, ali je obstajal tudi grad. === 14. – 16. stoletje === Dirk Van Herlaer iz družine Van Herlaer je zgradil grad v 1350-ih. Po Dirkovi smrti leta 1354 je grad prešel v last njegovega najstarejšega sina Gerharda. V naslednjih 30 letih je grad večkrat prešel med člani družine. Ko je Gerhard umrl, je grad prejel njegov brat Arent. Gerhard ni imel otrok, ki bi zahtevali grad kot del njihove dediščine, kar je razlog, da je bil prenesen na njegovega brata. Ko je leta 1384 Arent umrl, je grad dobil njegov sin Arent Hoeman, ki je bil [[vazal]] Gelderskih grofov. Pod Arentom Hoemanom so Van Herlaerji za vedno izgubili nadzor nad gradom. Grad je v provinci Gelderland na Nizozemskem. V poznem 14. stoletju sta vojvoda Viljem Gelderski in Juliški nadzorovala Gelderland. Arent Hoeman je bil eden najbolj zaupanja vrednih prijateljev vojvode Viljema. Leta 1386 je izbruhnila vojna zaradi zemljiškega spora med Gelderlandom in vojvodino Brabanta. Burgundijci so v tem času agresivno poskušali razširiti svoje ozemlje in poskušali zavzeti dele Gelderlanda. [[Slika:Interieur,_overzicht_van_museamzaal_op_zolderverdieping;_opstelling_archeologische_collectie_grachtvondsten_-_Ammerzoden_-_20424002_-_RCE.jpg|sličica| Arheološke najdbe iz jarka na ogled v gradu]] Kljub tesnemu odnosu z vojvodo Viljemom se je Arent Hoeman postavil na stran vojvodinje Johane Brabantske. Ni presenetljivo, da je Viljem to videl kot dejanje izdaje in je nenadoma prekinil svoje prijateljstvo z Arentom Hoemanom. Le nekaj dni pozneje je vojvoda Viljem vdrl v Ammerzoden in zajel Arenta Hoemana in grad. Tako je leta 1386 grad prešel pod oblast vojvode Viljema. Po koncu vojne je vojvoda Viljem leta 1405 grad podaril svojemu nezakonskemu sinu. Njegov sin gradu ni dolgo obdržal, saj ga je leta 1424 prodal Johanu Van Broeckhuysenu, gospodu Waardenburga. Grad je naslednjih 400 let menjal lastnika le s poroko. Leta 1496 se je Johana Van Broeckhuysen poročila z Otonom Van Arkelom, kar je na koncu dalo družini Van Arkel nadzor nad gradom za stoletja. Družina Van Arkel je bila v času poroke znana in precej premožna družina v regiji. Ob koncu svoje vladavine so Van Arkelovi nadzorovali grad pet generacij. Leta 1513, med gelderskimi vojnami, so [[Habsburžani]] poskušali prevzeti nadzor nad gradom preko reke Maas in ga za kratek čas zasedli. Burgundske čete, ki jih je vodil grof Henrik van Nassau, so sredi 16. stoletja za kratek čas zasedle grad. Med obleganjem in kasnejšo okupacijo je bil grad zmerno poškodovan in je bilo treba zamenjati veliko osebnega premoženja. Na tej točki svoje vladavine so bili Van Arkelovi še zelo bogati, zato so imeli sredstva za popravilo gradu. [[Slika:Anoniem_Ruïne_van_Kasteel_Ammersoyen_detail.jpg|sličica| Razvaline gradu okoli 1625–1650]] Grad je bil za kratek čas spet zaseden leta 1572, ko so Španci vdrli na Nizozemsko. Vendar Španci gradu niso dolgo zasedali, saj je princu [[Viljem I. Oranski|Viljemu Oranskemu]] in njegovim vojakom uspelo pregnati španske čete. Ta osvoboditev gradu je zmanjšala škodo, ki so jo povzročili Španci. Do leta 1590 je bil grad popolnoma popravljen in ponovno skoraj uničen, tokrat v [[požar]]u. Takratni grajski gospod Joris Van Arkel je umrl zaradi poškodb, ki jih je utrpel med požarom. === 18. stoletje – danes === Zaradi pomanjkanja denarja so Van Arkelovi grad lahko obnovili šele v 17. stoletju. Ta požar je izbruhnil med [[osemdesetletna vojna|osemdesetletno vojno]] in povzročil družini zelo negotove občutke glede svoje ekonomske prihodnosti. Zato se šele ob koncu osemdesetletne vojne sredi 17. stoletja na gradu začne obsežna obnova. ==== Arhitekturne spremembe ==== Ko so Van Arkelovi ponovno pridobili dovolj bogastva za obnovo gradu, je tedanja arhitektura postala zastarela. Zaradi tega je družina močno spremenila zasnovo gradu. Zunanjost so obnovili v enaki obliki kot izvirnik, vendar so notranjost precej spremenili. Glede na to, koliko so se arhitekturni slogi spremenili od ustanovitve gradu, je zelo presenetljivo, da se je takratni gospodar Tomas Walraven Van Arkel odločil obnoviti zunanjost v tradicionalnem srednjeveškem slogu. Zaradi sprememb v arhitekturnih slogih se je notranjost gradu spremenila v veliko udobnejši bivalni prostor. Prvotni grad je imel tradicionalne velike prostore z visokimi stropi. Med temi velikimi prostori je bila velika viteška dvorana. Tovrstni prostori so bili v srednjeveških gradovih zelo pogosti. Ko so Van Arkelovi popravili grad, so se znebili velike dvorane in namesto nje uredili številne, manjše sobe. Na splošno so obnove gradu zmanjšale prostore in jih skrajšale. V obnove so bili vključeni številni kamini in druga sodobnejša oprema. Ena redkih sprememb zunanjosti gradu je bilo dodajanje več oken. Ker je bil prvotni grad zgrajen predvsem za obrambo, ni imel veliko oken, saj bi bila zaradi njih trdnjava bolj ranljiva med napadi. ==== Francoska invazija ==== [[Slika:A._de_Haen_Kasteel_Ammersoyen_1734.jpg|sličica| Grad Ammersoyen leta 1734]] Kmalu po zaključku obnove sredi 17. stoletja je francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] napadel Nizozemsko. Ta invazija je bila med [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemsko vojno]] ali nizozemsko vojno, kot jo običajno imenujemo. Ta vojna se je deloma začela kot odgovor na podpis Nizozemskega zavezništva s Španci in Angleži proti Francozom v [[Devolucijska vojna|devolucijski vojni]] v 1660-ih. Kralj Ludvik XIV. je to videl kot izdajo Nizozemcev in se je odločil, da jih bo v odgovor napadel. Do takrat, ko so leta 1672 francoski vojaki prispeli na grad, so Van Arkelovi lahko ponovno pridobili nekaj svojega prejšnjega bogastva. Ko so se Francozi prebijali skozi nizozemsko pokrajino, so uničili številne gradove. Francoski vojaki so grozili tudi z uničenjem gradu Ammersoyen, vendar je Tomas Van Arkel lahko kupil varnost gradu od Francozov tako, da je francoskemu poveljniku ponudil 7000 guldnov. Čeprav je to zagotovilo varnost gradu, je Van Arkelove pustilo v velikem dolgu. Ta dolg je pomenil, da končne prenove notranjosti pod Van Arkelovimi ni bilo mogoče dokončati. Leta 1693, po smrti zadnjega Van Arkelsa, Tomasa, je grad v naslednjem stoletju prišel v roke številnih drugih nizozemskih družin. Lastniki gradu so bile v tem obdobju pogosto zelo bogate družine, ki so imele različna posestva po vsej pokrajini in so bile na gradu le malo časa. Zadnja družina, ki je imela grad v lasti, je bila družina Woelmont sredi 19. stoletja. Zadnji gospodar Ammersoyena je bil Artur de Woelmont, ki je grad kupil leta 1856. V naslednjih 17 letih je nazadnje prodal vse posesti gradu in leta 1873 grad prodal rimskokatoliški cerkvi v Ammerzodnu. Do leta 1876 je bil grad spremenjen v [[samostan]], ki so ga uporabljale [[klarise]].<ref>[http://www.kasteleninnederland.nl/kasteeldetails.php?id=3 Nederlandse Middeleeuwse Kastelen: Ammersoyen]</ref> Grad je tako postal drugi samostan Klaris na Nizozemskem. Nune so bistveno spremenile okolico, ko so živele v gradu. Jarek so zasuli in na tem mestu zgradili [[kapela|kapelo]], ki je tam še danes. Začetek druge svetovne vojne je povzročil konec samostana, saj je bilo območje močno bombardirano. Velik del gradu in posesti je bil uničen med zavezniškim bombardiranjem v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Grad je prebivalcem mesta omogočil, da so med vojno poiskali zatočišče, čeprav do konca vojne ni veliko gradu ostalo stoječega. Po vojni je lokalni poslovnež uporabljal grad kot tovarno za proizvodnjo pralnih strojev. [[Slika:Ammerzoden,_Slot_Ammersoyen_30.jpg|sličica| Soba v gradu 2011]] Leta 1957 je fundacija ''Friends of Gelderland Castles'' kupila grad in opravila obsežna popravila. V naslednjih 16 letih jim je uspelo obnoviti grad v prvotni srednjeveški podobi. To je pomenilo razveljavitev številnih strukturnih sprememb, ki so se zgodile skozi stoletja. Čeprav se to sliši kot zelo težko delo, je bilo veliko sprememb, ki so se zgodile, pravzaprav samo prekrite z ometom in opeko. Obnova prvotne postavitve pravzaprav ni bila tako otežena. Prostore so obnovili v prvotni velikosti in višini, rekonstruirali dimnike in prestavili stopnišča. Z izkopavanjem zasutega jarka je fundacija uspela pridobiti številne artefakte iz celotne zgodovine gradu. Med najdenimi kosi so bili odlomki keramike, lončevine, stekla, srebra, brona in kositra. Ti artefakti so danes razstavljeni na grajskem podstrešju. Grad in okolica sta bila v celoti obnovljena do leta 1976, danes pa je odprta za oglede in druge funkcije. Od leta 1976 do 1999 je bil grad uporabljen ne le kot turistična atrakcija, ampak tudi kot uradna [[mestna hiša]] in zbirališče lokalne občine. Po prenehanju obstoja občine Ammerzoden leta 1999 so bila srečanja prestavljena iz gradu. == Literatura == * {{Navedi splet|title=Ammersoyen Castle|url=http://www.castlesontheweb.com/members/dutchcastles/hollandcastles/ammersoyen.htm|website=www.castlesontheweb.com|accessdate=2022-07-02}}</ref> * "Grad Ammersoyen." Grad Ammersoyen. 22. april 2014. https://web.archive.org/web/20140417135421/http://www.castles.nl/eur/nl/ammer/ammer.html%3E * {{Navedi splet|title=Dutch War {{!}} 1672–1678 {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/event/Dutch-War|website=www.britannica.com|accessdate=2022-07-02|language=en}} * "Razburljiva zgodovina." Ammerzoden. RBT KAN. 22. april 2014. http://excitinghistory.com/de-middeleeuwen/ammerzoden-kasteel-ammerzoden * {{Navedi splet|title=Kasteel Ammersoyen|url=http://www.mathieuinwonderland.nl/nl_master.html?http://www.mathieuinwonderland.nl/kasteel_ammersoyen/nl_kasteel_ammersoyen.html|website=www.mathieuinwonderland.nl|accessdate=2022-07-02|last=Fannae|first=Mathieu}} * {{Navedi splet|title=Kasteel Ammersoyen|url=https://www.tributemosthaunted.co.uk/most-haunted-episodes/most-haunted-season-5/kasteel-ammersoyen/|website=Most Haunted : A Tribute : A Fan Site|date=2004-10-05|accessdate=2022-07-02|language=en-GB|first=Paul|last=Griffiths}} == Glej tudi == * [[Seznam gradov na Nizozemskem]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Castle Ammersoyen|Grad Ammersoyen}} [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Gradovi na Nizozemskem|Ammersoyen]] 2iwv17k7qx9g0qle8dvk3r7cdbyhoxi Vladimir Prebilič 0 520916 5724866 5723039 2022-07-28T17:19:00Z Pv21 142817 uvod wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Vladimir Prebilič |image=<!--WD--> |birth_date=<!-- WD --> |order=[[Občina Kočevje|Župan Občine Kočevje]] |predecessor=[[Janko Veber]] |nationality=[[Slovenci|slovenska]] |term_start=2010 |term_end= |successor= }} '''Vladimir Prebilič''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], [[zgodovinar]] in [[Seznam slovenskih obramboslovcev|obramboslovec]]; * [[21. maj]] [[1974]], [[Ljubljana]]. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral iz zgodovine in geografije, kasneje pa na Fakulteti za družbene vede še magistriral in diplomiral iz obramboslovja. Deloval je v organih stranke Socialni demokrati in bil občinski svetnik. Kasneje se je od stranke nekoliko oddaljil in nastopal kot samostojni kandidat. Od leta 2010 opravlja funkcijo župana [[Občina Kočevje|Občine Kočevje]].<ref>{{Navedi splet|title=Župan občine |url=https://www.kocevje.si/objave/176 |website=kocevje.si |accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Ob enem je redni profesor na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede. Je kandidat za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858 |website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> == Izobrazba == Prebilič je diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] iz geografije in zgodovine. Leta 2001 je magistriral iz obramboslovja na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani, leta 2004 pa še doktoriral na temo ''Logistike oboroženih sil Nemčije v času II. svetovne vojne''.<ref>{{Navedi splet|title=Logistika oboroženih sil Nemčije v času II. svetovne vojne : doktorska disertacija |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/22945117 |website=plus.cobiss.net |accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=izr. prof. dr. Vladimir Prebilič |url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/pedagogi/kartica/vladimir-prebilic/#zivljenjepis |website=fdv.uni-lj.si |accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> == Kariera == Že v času študija je poučeval na [[Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje|Osnovni šoli Zbora odposlancev]], Gimnaziji Kočevje ter na [[Ljudska univerza Kočevje|Ljudski univerzi Kočevje]]. Med letoma 2007 in 2011 je bil predstojnik Katedre za obramboslovje na FDV, še danes pa na isti fakulteti opravlja delo izrednega profesorja. Je tudi član predsedstva Združenja občin Slovenije ter predsedstva Skupnosti občin Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=O Združenju občin Slovenije |url=http://www.zdruzenjeobcin.si/o-zos/organi-zos/ |website=zdruzenjeobcin.si |accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Januarja 2022 je podal pobudo za ustanovitev Kluba neodvisnih županj in županov.<ref>{{Navedi splet|title=V Šentjurju ustanovljen Klub neodvisnih županj in županov |url=https://www.dnevnik.si/1042980821 |website=dnevnik.si |accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> == Politična kariera == Leta 2002 je na lokalnih volitvah v Kočevju kandidiral na listi stranke [[Socialni demokrati|SD]] in bil izvoljen za občinskega svetnika. Postal je predsednik Odbora za finance in gospodarstvo v Občini Kočevje. Leta 2003 ga je občinski svet izvolil za podžupana Občine Kočevje, funkcijo je opravljal do leta 2006. Dve leti kasneje je bil na kongresu SD izvoljen v predsedstvo stranke ter postal predsednik Odbora za obrambo pri tej stranki. Istega leta ga je stranka imenovala za osebnega svetovalca takratnega predsednika stranke [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] za področje [[Notranja politika|notranje politike]]. === Župan Občine Kočevje === Leta 2010 je bil prvič izvoljen za [[Župan|župana]] [[Občina Kočevje|Občine Kočevje]], ko je s 60 % glasov premagal prejšnjega župana [[Janko Veber|Janka Vebra]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2010|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2010/rezultati/obcina_kocevje.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Za tem je bil z visoko podporo izvoljen še dvakrat in to funkcijo opravlja še danes. === Zunanja politika === Prebilič zastopa Slovenijo v več mednarodnih telesih. Je član slovenske delegacije v Svetu regij pri Evropski uniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.coe.int/en/web/congress/-/vladimir-prebilic-cross-border-initiatives-are-an-excellent-tool-to-promote-dialogue-and-cooperation-|title=Cross-Border initiatives are an excellent tool to promote dialogue and cooperation|date=25.5.2018|accessdate=4.7.2022|website=Vladimir Prebilič: ‘’Cross-Border initiatives are an excellent tool to promote dialogue and cooperation’’|publisher=Council of Europe}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.coe.int/en/web/sarajevo/-/vladimir-prebilic-enhancing-the-quality-of-municipal-services-is-key-for-increased-public-trust-in-local-authorities-|title=Enhancing the quality of municipal services is key for increased public trust in local authorities|date=8.12.2021|accessdate=4.7.2022|website=Vladimir Prebilič: Enhancing the quality of municipal services is key for increased public trust in local authorities“|publisher=Council of Europe}}</ref> Prebilič je tudi prvi podpredsednik skupine Socialdemokratov v Kongresu lokalnih oblasti in regij pri Svetu Evrope <ref>{{Navedi splet|url=https://www.coe.int/en/web/congress/-/vladimir-prebilic-local-and-regional-levels-and-citizen-involvement-are-crucial-to-overcome-the-challenges-posed-by-climate-change-|title=Local and regional levels and citizen involvement are crucial to overcome the challenges posed by climate change|date=13.5.2021|accessdate=4.7.2022|publisher=Council of Europe}}</ref> ter tiskovni predstavnik za etiko, transparentnost in protikorupcijo Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti pri [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]. Prav tako je član projektne skupine za prenos znanja v Irak, znotraj programa [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] za razvoj. === Kandidatura na predsedniških volitvah 2022 === Julija 2022 je Prebilič napovedal, da bo kandidiral na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|letošnjih volitvah za predsednika republike]] kot [[Neodvisnost|neodvisen]] kandidat s podporo volivk in volivcev. Podpirajo ga županski kolegi iz Kluba neodvisnih županj in županov.<ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> == Zasebno življenje == Je poročen in oče dveh hčera. == Dela == * Boj na Holmcu, 27. - 28. junij 1991 in Koroška v vojni za obrambo neodvisnosti Republike Slovenije, soavtor (2006) * Vojaška logistika: teorija in zgodovina, soavtor (2006) * Euro-Atlantic integration and the role of the parliament, soavtor (2008) * Osamosvojitev Slovenije: priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol, soavtor (2008) * Varnost, humanitarnost, obnova in razvoj: mirovne operacije - pokonfliktne varnostne, ekonomske, finančne, humanitarne, stabilizacijske in rekonstrukcijske teorije, prakse in dileme, soavtor (2009) * Koroški boj za samostojno in neodvisno Slovenijo, soavtor (2018) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prebilič, Vladimir}} [[Kategorija:Slovenski obramboslovci]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Župani Občine Kočevje]] siy16nh01h55f1jl02ppso3xlcpbj28 Kruševska republika 0 521195 5725034 5718762 2022-07-29T09:45:54Z 193.189.169.53 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox former country |native_name = Kruševska republika<br> Крушевска Република<br>''Republica di Crushuva'' | national_motto = "Свобода или смърть" <br>{{small|"Svoboda ali smrt" (v bolgarščini)}}<ref>''Notranja makedonska revolucionarna organizacija je bila navdihnjena pri bolgarskih borcih za svobodo in je sprejela slogan "Svoboda ali smrt", ki je bil priljubljen prejšnjim bolgarskim upornikom, revolucionarji IMRO so se jasno videli kot dediči bolgarske revolucionarne tradicije in so se identificirali kot Bolgari.'' Jonathan Bousfield, Dan Richardson, Bulgaria, Rough Guides, 2002, ISBN 1858288827, p. 450.</ref><ref>''Skupina IMRO se je oblikovala po revolucionarnih organizacijah Vasila Levskega in drugih znanih bolgarskih revolucionarjev, kot sta Hristo Botev in Georgi Benkovski, od katerih je bil vsak voditelj med zgodnejšim bolgarskim revolucionarnim gibanjem. Približno v tem času ca. 1894 je bil odtisnjen pečat za uporabo vodstvu organizacije; na njej je bil napisan stavek "Svoboda ali smrt" (Svoboda ali smurt).'' Duncan M. Perry, The Politics of Terror: The Macedonian Liberation Movements, 1893-1903, Duke University Press, 1988, ISBN 0822308134, pp. 39-40.</ref> |country = [[Osmansko cesarstvo]] |era = [[Ilindenska-preobrazbena vstaja]] |status = Uporniška država |empire = |government_type = [[republika]] |today = [[Severna Makedonija]] | |year_start = 1903 |date_start = 3. avgust |year_end = 1903 |date_end = 13. avgust | |p1 = knezoškof Bamberga |image_p1 = [[File:Wappen Bistum bamberg.svg|20px|alt=Or, a lion rampant sable, langued and armed gules, overall a ribband argent]] |s1 = cesarsko mesto Nürnberg |image_s1 = [[File:Wappen von Nürnberg.svg|20px|alt=Dimidiated per pale: Or, a double-headed eagle displayed sable and bendy azure and gules]] |s2 = Brandenburg - Ansbach |image_s2 = [[File:Wappen Brandenburg-Ansbach.svg|20px|alt=Or a lion rampant sable, queue fourchée, crowned gules]] |s3 = Brandenburg - Bayreuth |image_s3 = |image_coat = |symbol_type = |image_flag = Flag of Kruševo Republic.svg |flag_type = | |capital = [[Kruševo]] | |footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | title_leader = predsednik | leader1 = [[Nikola Karev]] | year_leader1 = 1903 | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = Vangel Dinu | year_deputy1 = 1903 }} '''Kruševska republika''' (bolgarsko in makedonsko<ref>»Makedonska revolucionarna organizacija je uporabljala bolgarski knjižni jezik v vseh svojih programskih izjavah in njena korespondenca je bila izključno v bolgarskem jeziku. Skoraj vsi njeni voditelji so bili bolgarski učitelji ali bolgarski častniki in so prejemali finančno in vojaško pomoč iz Bolgarije. 1944 je bilo treba vso literaturo makedonskih pisateljev, spomine makedonskih voditeljev in pomembne dokumente prevesti iz bolgarščine v novo izumljeno makedonščino. Za več glej: Bernard A. Cook ed., Europe Since 1945: An Encyclopedia, Volume 2, Taylor & Francis, 2001, {{ISBN|0815340583}}, str. 808.</ref> ''Крушевска Република'', romanizirano ''Kruševska Republika''; aromunsko ''Republica di Crushuva'') je bila kratkotrajna politična enota, ki so jo leta 1903 razglasili uporniki iz [[Notranja makedonska revolucionarna organizacija| IMRO]] v Kruševu med protiosmansko [[Ilindenska-preobrazbena vstaja|Ilindensko-preobrazbeno vstajo]].<ref>Bil je celo poskus oblikovanja neke vrste revolucionarne vlade, ki bi jo vodil socialist Nikola Karev. Razglašen je bil Kruševski manifest, ki je prebivalstvu zagotovil, da je upor proti sultanu in ne proti muslimanom na splošno in da bodo vključeni vsi narodi. Ker je bilo prebivalstvo Kruševa dve tretjini heleniziranih "Vlahov" (Aromuni) in patriarhističnih Slovanov, je bila to modra poteza. Kljub tem obljubam so uporniki povsod izobesili bolgarske zastave in marsikje je vstaja res povzročila napade na muslimanske Turke in Albance, ki so se sami organizirali za samoobrambo." Kdo so Makedonci? Hugh Poulton, C. Hurst & Co. Publishers, 1995, {{ISBN|1850652384}}, stran 57.</ref> Po poznejših bolgarskih in poznejših makedonskih pripovedih je bila to ena prvih novodobnih republik na Balkanu. == Zgodovina == [[File:Krushevo insurgent with flag.JPG|right|thumb|upright| Bolgarska razglednica, ki predstavlja upornika z zastavo Kruševske čete]] [[File:Krushevo voivodi 1903 IMARO.JPG|left|thumb| Vojvode IMRO iz Kruševa avgusta 1903]] [[File:Krushevo 1903.jpg|left|thumb| Brezdomci Kruševljana pred ruševinami mesta. Glede bega bolgarske četrti pred uničenjem je obstajal sum podkupovanja,<ref>Keith Brown, The Past in Question: Modern Macedonia and the Uncertainties of Nation, Princeton University Press, 2018, {{ISBN|0691188432}}, p. 71.</ref> ali morda strah pred eksplozijo tam skladiščenega streliva.<ref>Dragi Ǵorǵiev, Lili Blagaduša, Documents Turcs sur l'insurrection de St. Élie provenants du fonds d'archives du Sultan "Yild'z", Arhiv na Makedonija, 1997, p. 131.</ref>]] 3. avgusta 1903 so uporniki zavzeli mesto Kruševo v [[vilajet]]u Manastir Osmanskega cesarstva (današnja Severna Makedonija) in vzpostavili revolucionarno vlado. Entiteta je obstajala le 10 dni: od 3. do 13. avgusta, vodil pa jo je Nikola Karev. Bil je močan levičar, zavračal je nacionalizem etničnih manjšin in bil naklonjen zavezništvu z običajnimi muslimani proti sultanatu, prav tako pa je podpiral idejo o Balkanski federaciji. Med različnimi etnoverskimi skupinami (''milleti'') v Kruševu je bil izvoljen republiški svet s 60 člani – 20 predstavniki iz treh skupin: Aromuni, bolgarski eksarhisti in grški patriarhisti.<ref>Contested Ethnic Identity: The Case of Macedonian Immigrants in Toronto, 1900–1996, Chris Kostov, Peter Lang, 2010, {{ISBN|3034301960}}, [https://books.google.com/books?id=P-1m1FLtrvsC&pg=PA71&dq=Contested+Ethnic+Identity:+The+Case+of+Macedonian+Immigrants+in+Toronto+keith+krusevo&hl=en&sa=X&ei=Bvi9VM-tD9Dnao-NgogL&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false p. 71.]</ref> Svet je izvolil tudi izvršni organ - začasno vlado - s šestimi člani (po 2 iz vsake omenjene skupine),<ref>[https://books.google.com/books?id=pbi_wzu7QAMC&pg=PA124&dq=krusevo+republic+mishkova&hl=bg#v=onepage&q=krusevo%20republic&f=false We, the People: Politics of National Peculiarity in Southeastern Europe, Diana Mishkova, Central European University Press, 2009, SBN 9639776289, p. 124.]</ref> katerih dolžnost je bila spodbujanje javnega reda in miru ter upravljanje preskrbe, financ in zdravstvene oskrbe. Domnevni »Kruševski manifest« je bil objavljen prve dni po razglasitvi. Napisal ga je Nikola Kirov in je orisal cilje vstaje ter pozval muslimansko prebivalstvo, naj združi moči z začasno vlado v boju proti osmanski tiraniji, da bi dosegli svobodo in neodvisnost.<ref>Pål Kolstø, Myths and boundaries in south-eastern Europe, Hurst & Co., {{ISBN|1850657726}}, p. 284.</ref> Tako Nikola Kirov kot Nikola Karev sta bila člana Bolgarske delavske socialdemokratske stranke, od koder sta črpala te levičarske ideje. [[File:Macedonians Take Towns - New York Times August 14 1903.jpg|thumb|right| Dogajanje v Kruševu, kot ga vidi ameriški New York Times; 14. avgust 1903..<ref>V nizu poročil so dopisniki časopisa obvestili bralce: 7. avgusta je bila razstreljena guvernerjeva palača v Kruševu. Pobitih petdeset Turkov. Porta naj sprejme "skrajno stroge ukrepe"; 8. avgusta so bolgarske čete zasedle Kruševo in oblegale druge vasi pri Monastiru; 14. avgusta štiri tisoč turških vojakov obstreljuje mesto in tamkajšnji Bolgari hudo trpijo; 15. avgusta so poročali o neusmiljenih pobojih obeh strani. Vsi Turki v Kruševu pobiti, Muslimani pravijo, da so pobili skoraj vse kristjane v Kitševu; 22. avgusta je bilo v Kruševu poleg nedolžnih Grkov in Vlahov pobitih tristo Bolgarov. 8.000 ljudi strada.</ref>]] Karev je vse člane lokalnega sveta imenoval ''bratje Bolgari'', medtem ko so uporniki IMRO izobesili bolgarske zastave, ubili pet grških patriarhistov, obtoženih, da so osmanski vohuni in nato napadli lokalne Turke in albanske muslimane. Dokler so mesto nadzorovali bolgarski komitadžiji, je bila patriarhistična večina osumljena in terorizirana.<ref>Michael Palairet, Macedonia: A Voyage through History (Vol. 2), Cambridge Scholars Publishing, 2016, {{ISBN|1443888494}}, p. 149.</ref> Razen eksarhističnih Aromunov, ki so bili bolgarofili (kot je Pitu Guli in njegova družina), je večina članov drugih etnoreligioznih skupnosti zavračala IMRO kot probolgarsko.<ref>Andrew Rossos, Macedonia and the Macedonians: A History, Hoover Press, 2013, {{ISBN|081794883X}},p. 105.</ref><ref>Philip Jowett, Armies of the Balkan Wars 1912–13: The priming charge for the Great War, Bloomsbury Publishing, 2012, {{ISBN|184908419X}}, p. 21.</ref> Osmanska vlada, ki jo je vstaja sprva presenetila, je sprejela izredne vojaške ukrepe, da bi jo zadušila. Četa Pituja Gulija je poskušala mesto braniti pred osmanskimi četami, ki so prihajale iz Bitole. Vsa četa in njihov vodja (vojvoda) so umrli. Po hudih bojih pri Mečkinem Kamenu so Osmani uspeli uničiti Kruševsko republiko in zagrešiti grozodejstva nad uporniškimi silami in lokalnim prebivalstvom.<ref>P. H. Liotta, Dismembering the State: The Death of Yugoslavia and why it Matters, Lexington Books, 2001, {{ISBN|0739102125}}, p. 293.</ref> Zaradi streljanja je bilo mesto delno požgano.<ref>John Phillips, Macedonia: Warlords and Rebels in the Balkans, I.B.Tauris, 2004, {{ISBN|0857714511}}, p. 27.</ref> Po plenjenju mesta s strani turških vojakov in albanskih bašibazukov so osmanske oblasti prebivalcem Kruševa v podpis razposlale izjavo, da so bolgarski komitadžije zagrešili grozodejstva in izropali mesto. Nekaj državljanov ga je pod administrativnim pritiskom res podpisalo.<ref>Feliks Gross, Violence in politics: Terror and political assassination in Eastern Europe and Russia, Volume 13 of Studies in the Social Sciences, Walter de Gruyter, 2018, {{ISBN|3111382443}}, p. 128.</ref> [[File:BASA 114K-1-26 Pitu Guli,1903.jpg|thumb|Fotografija čete Pitu Guli v bližini vasi Birino, blizu Kruševa, 1903]] == Praznovanje == Praznovanje dogodkov v Kruševu se je začelo med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko je območje, takrat imenovano Južna Srbija, zasedla Bolgarija. Naum Tomalevski, ki je bil imenovan za župana Kruševa, je organiziral vsedržavno proslavo 15. obletnice ilindenske vstaje. Na kraju bitke pri Mečkinem Kamenu so zgradili spomenik in spominsko obeležje. Po vojni jih je uničila srbska oblast, ki je nadaljevala s politiko nasilne srbizacije. Tradicija praznovanja teh dogodkov se je obnovila med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v regiji, ko se je že imenovala Vardarska banovina in je bila uradno priključena Bolgariji.<ref>Bulgaria During the Second World War, Marshall Lee Miller, Stanford University Press, 1975, {{ISBN|0804708703}}, p. 128.</ref> Medtem so novoorganizirani projugoslovanski makedonski komunistični partizani razvili idejo o nekakšni socialistični kontinuiteti med svojim bojem in bojem upornikov v Kruševu. Poleg tega so pozivali prebivalstvo k boju za »svobodno Makedonijo« in proti »fašističnim bolgarskim okupatorjem«. Po vojni se je zgodba nadaljevala v Socialistični republiki Makedoniji, kjer je bila ''Kruševska republika'' vključena v zgodovinsko pripoved. Nova komunistična oblast je uspešno izbrisala preostala bolgarofilska čustva. V okviru prizadevanj za dokazovanje kontinuitete novega makedonskega naroda in nekdanjih upornikov so trdili, da so bili aktivisti IMRO zavestno makedonski po identiteti.<ref>James Frusetta "Common Heroes, Divided Claims: IMRO Between Macedonia and Bulgaria". Central European University Press, 2004, {{ISBN|978-963-9241-82-4}}, pp. 110–115.</ref> Ustanovitev kratkotrajne entitete danes v Severni Makedoniji vidijo kot uvod v neodvisnost sodobne makedonske države.<ref>Zdi se, da politični in vojaški voditelji Slovanov v Makedoniji na prelomu stoletja niso slišali poziva k ločeni makedonski nacionalni identiteti; še naprej so se v nacionalnem smislu opredeljevali kot Bolgari in ne kot Makedonci.[...] Zdi se, da (ni) nikoli niso dvomili o "pretežno bolgarskem značaju prebivalstva Makedonije". »Makedonski konflikt: etnični nacionalizem v transnacionalnem svetu«, Princeton University Press, Danforth, Loring M. 1997, {{ISBN|0691043566}}, str. 64.</ref> ''Muzej Ilindenske vstaje'' je bil ustanovljen leta 1953 ob 50. obletnici Kruševske republike. Nastal je v prazni hiši družine Tomalevski, kjer je bila razglašena republika, čeprav je bila družina že zdavnaj emigrirala v Bolgarijo. Leta 1974 so na hribu nad Kruševom postavili ogromen spomenik, ki je obeležil podvig revolucionarjev in ASNOM-a. V okolici je še spomenik Mečkin kamen.<ref>[https://travel2macedonia.com/tourist-attraction/meckin-kamen-krusevo Meckin Kamen monument – Travel to Macedonia.]</ref> == Sodobno sklicevanje == [[File:Tomalevski family house in Krushevo.JPG|thumb|Družinska hiša Tomalevskega, kjer je bila razglašena republika. Danes muzej.]] Zapisi Nikole Kirova, ki so med najbolj znanimi primarnimi viri o uporu, omenjajo Bolgare, Vlahe (Aromune) in Grke (sic: Grke), ki so sodelovali v dogodkih v Kruševu.<ref>For more see: Chris Kostov, Contested Ethnic Identity: The Case of Macedonian Immigrants in Toronto, 1900–1996, Volume 7 of Nationalisms across the globe, Peter Lang, 2010, {{ISBN|3034301960}}, p. 71.</ref> Čeprav so jugoslovanski komunistični zgodovinarji po drugi svetovni vojni nasprotovali Kirovovi klasifikaciji slovanskega prebivalstva Kruševa kot bolgarskega, so vse drugo v njegovi pripovedi o dogodkih leta 1903 hitro sprejeli kot dokončno. Vendar pa je bilo v obdobju [[Informbiro]]ja ime vodje upornikov Nikole Kareva črtano iz makedonske himne,<ref>Pål Kolstø, Strategies of Symbolic Nation-building in South Eastern Europe, Routledge, 2016, {{ISBN|1317049365}}, p. 188.</ref> saj so njega in njegove brate sumili, da so bolgarofilski elementi. Nekateri sodobni makedonski zgodovinarji, kot je Blaže Ristovski, so priznali, da je bila entiteta, ki je danes simbol makedonske državnosti, sestavljena iz ljudi, ki so se identificirali kot "Grki", "Vlahi" (Aromuni) in "Bolgari".<ref>''Misirkov je imel popolnoma prav tudi v svoji temeljni kritiki vstaje in njenih voditeljev. Njegovi namigi so se v kasnejši praksi izkazali za povsem pravilne. Tako so na primer v osvobojenem Kruševu oblikovali mestno upravo, sestavljeno iz "Bolgarov ", Vlahi in Grki, tako da se Makedonci ne pojavljajo v ohranjenih pisnih aktih (!)...'' Блаже Ристовски, "Столетиjа на македонската свест", Скопје, Култура, 2001, стр. 458.</ref><ref>"We, the People: Politics of National Peculiarity in Southeastern Europe" Diana Mishkova, Central European University Press, 2009, {{ISBN|9639776289}}, p. 124: 'Ristovski obžaluje dejstvo, da so »vlado« »republike« (ki danes velja za simbol makedonske državnosti) dejansko sestavljali dva »Grka«, dva »Bolgara« in en »Romun«. prim. Ristovski (2001)''</ref> V zgodnjem 20. stoletju je bilo Kruševo poseljeno s slovanskim prebivalstvom, Aromuni in pravoslavnimi Albanci, pri čemer so bili prebivalci mesta etnoreligiozno razdeljeni med različne osmanske ''millete'', pri čemer so bili grški patriarhisti največja skupnost, sledili so jim bolgarski eksarhisti in Ullah Millet za Aromune. Po statistiki etnografa Vasila Kanchova na podlagi jezikovne sorodnosti je takratno prebivalstvo mesta štelo: 4950 Bolgarov, 4000 Vlahov (Aromunov) in 400 pravoslavnih Albancev.<ref>[http://www.promacedonia.org/vk/vk_2_36.htm Васил Кънчов. „Македония. Етнография и статистика“. София, 1900, стр.240 (Kanchov, Vasil. Macedonia — ethnography and statistics Sofia, 1900, p. 39-53).]</ref> Ko je antropolog Keith Brown na pragu 21. stoletja obiskal Kruševo, je odkril, da tamkajšnji aromunski jezik še vedno ne razlikuje med »makedonščino« in »bolgarščino« in uporablja oznako Vrgari, tj. »Bolgari«, za obe etnični skupini.<ref>Chris Kostov, Contested Ethnic Identity: The Case of Macedonian Immigrants in Toronto, 1900–1996, Peter Lang, 2010, {{ISBN|3034301960}}, p. 71.</ref> To vznemirja mlajše generacije Makedoncev v mestu, saj je biti Bolgar stigma že od jugoslovanskih časov. == Galerija == <gallery class="center"> File:M_KAMEN.jpg|Spomenik bitke pri Mečkinem Kamenu, ki so ga zgradile bolgarske oblasti med prvo svetovno vojno. File:Krushevo 1918.jpg|Proslava 15. obletnice dogodkov v Kruševu leta 1918 med bolgarsko okupacijo. File:Old komitadji Krushevo 1943.jpg|Stari komitadžija, ki praznuje ilindensko vstajo v Kruševu leta 1943, med bolgarsko aneksijo. File:Sliva Monument, Krusevo.jpg|Spomenik bitke pri Slivi, blizu Kruševa. File:Makedonium_09.JPG|Ilinden (spomenik), ki so ga zgradile jugoslovanske oblasti leta 1974. File:Ilinden 2011, Meckin kamen.jpg|Praznovanje Ilindena 2. avgusta 2011 na Mečkinem Kamenu, Republika Makedonija. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * [http://www.promacedonia.org/obm1/6_1_2.html Силянов, Христо. Освободителните борби на Македония, т. I, София 1933, гл. VI.1] {{in lang|bg}} * [http://www.kroraina.com/knigi/ilpr1968/ilpr1968_3.html 13-те дена на Крушевската република, Георги Томалевски] {{in lang|bg}} * [http://macedonia-history.blogspot.com/2008/07/republic-of-krushevo-and-ilinden.html The Republic of Krushevo and the Ilinden uprising] == Zunanje povezave == * [http://mn.mk/istorija/309-krusevska-republika-02-12-08-1903 Крушевската република, na portalu Makedonska nacija] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Zgodovina Severne Makedonije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] jzyuzvolpi08kidi6e64osrila637a3 5725081 5725034 2022-07-29T10:54:07Z Ljuba brank 92351 Redakcija 5725034 uporabnika [[Special:Contributions/193.189.169.53|193.189.169.53]] ([[User talk:193.189.169.53|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infobox former country |native_name = Kruševska republika<br> Крушевска Република<br>''Republica di Crushuva'' | national_motto = "Свобода или смърть" <br>{{small|"Svoboda ali smrt" (v bolgarščini)}}<ref>''Notranja makedonska revolucionarna organizacija je bila navdihnjena pri bolgarskih borcih za svobodo in je sprejela slogan "Svoboda ali smrt", ki je bil priljubljen prejšnjim bolgarskim upornikom, revolucionarji IMRO so se jasno videli kot dediči bolgarske revolucionarne tradicije in so se identificirali kot Bolgari.'' Jonathan Bousfield, Dan Richardson, Bulgaria, Rough Guides, 2002, ISBN 1858288827, p. 450.</ref><ref>''Skupina IMRO se je oblikovala po revolucionarnih organizacijah Vasila Levskega in drugih znanih bolgarskih revolucionarjev, kot sta Hristo Botev in Georgi Benkovski, od katerih je bil vsak voditelj med zgodnejšim bolgarskim revolucionarnim gibanjem. Približno v tem času ca. 1894 je bil odtisnjen pečat za uporabo vodstvu organizacije; na njej je bil napisan stavek "Svoboda ali smrt" (Svoboda ali smurt).'' Duncan M. Perry, The Politics of Terror: The Macedonian Liberation Movements, 1893-1903, Duke University Press, 1988, ISBN 0822308134, pp. 39-40.</ref> |country = [[Osmansko cesarstvo]] |era = [[Ilindenska-preobrazbena vstaja]] |status = Uporniška država |empire = |government_type = [[republika]] |today = [[Severna Makedonija]] | |year_start = 1903 |date_start = 3. avgust |year_end = 1903 |date_end = 13. avgust | |p1 = knezoškof Bamberga |image_p1 = [[File:Wappen Bistum bamberg.svg|20px|alt=Or, a lion rampant sable, langued and armed gules, overall a ribband argent]] |s1 = cesarsko mesto Nürnberg |image_s1 = [[File:Wappen von Nürnberg.svg|20px|alt=Dimidiated per pale: Or, a double-headed eagle displayed sable and bendy azure and gules]] |s2 = Brandenburg - Ansbach |image_s2 = [[File:Wappen Brandenburg-Ansbach.svg|20px|alt=Or a lion rampant sable, queue fourchée, crowned gules]] |s3 = Brandenburg - Bayreuth |image_s3 = |image_coat = |symbol_type = |image_flag = Flag of Kruševo Republic.svg |flag_type = | |capital = [[Kruševo]] | |footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | title_leader = predsednik | leader1 = [[Nikola Karev]] | year_leader1 = 1903 | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = Vangel Dinu | year_deputy1 = 1903 }} '''Kruševska republika''' (bolgarsko in makedonsko<ref>»Makedonska revolucionarna organizacija je uporabljala bolgarski knjižni jezik v vseh svojih programskih izjavah in njena korespondenca je bila izključno v bolgarskem jeziku. Skoraj vsi njeni voditelji so bili bolgarski učitelji ali bolgarski častniki in so prejemali finančno in vojaško pomoč iz Bolgarije. 1944 je bilo treba vso literaturo makedonskih pisateljev, spomine makedonskih voditeljev in pomembne dokumente prevesti iz bolgarščine v novo izumljeno makedonščino. Za več glej: Bernard A. Cook ed., Europe Since 1945: An Encyclopedia, Volume 2, Taylor & Francis, 2001, {{ISBN|0815340583}}, str. 808.</ref> ''Крушевска Република'', romanizirano ''Kruševska Republika''; aromunsko ''Republica di Crushuva'') je bila kratkotrajna politična enota, ki so jo leta 1903 razglasili uporniki iz [[Notranja makedonska revolucionarna organizacija| IMRO]] v Kruševu med protiosmansko [[Ilindenska-preobrazbena vstaja|Ilindensko-preobrazbeno vstajo]].<ref>Bil je celo poskus oblikovanja neke vrste revolucionarne vlade, ki bi jo vodil socialist Nikola Karev. Razglašen je bil Kruševski manifest, ki je prebivalstvu zagotovil, da je upor proti sultanu in ne proti muslimanom na splošno in da bodo vključeni vsi narodi. Ker je bilo prebivalstvo Kruševa dve tretjini heleniziranih "Vlahov" (Aromuni) in patriarhističnih Slovanov, je bila to modra poteza. Kljub tem obljubam so uporniki povsod izobesili bolgarske zastave in marsikje je vstaja res povzročila napade na muslimanske Turke in Albance, ki so se sami organizirali za samoobrambo." Kdo so Makedonci? Hugh Poulton, C. Hurst & Co. Publishers, 1995, {{ISBN|1850652384}}, stran 57.</ref> Po poznejših bolgarskih in poznejših makedonskih pripovedih je bila to ena prvih novodobnih republik na Balkanu. == Zgodovina == [[File:Krushevo insurgent with flag.JPG|right|thumb|upright| Bolgarska razglednica, ki predstavlja upornika z zastavo Kruševske čete]] [[File:Krushevo voivodi 1903 IMARO.JPG|left|thumb| Vojvode IMRO iz Kruševa avgusta 1903]] [[File:Krushevo 1903.jpg|left|thumb| Brezdomci Kruševljana pred ruševinami mesta. Glede bega bolgarske četrti pred uničenjem je obstajal sum podkupovanja,<ref>Keith Brown, The Past in Question: Modern Macedonia and the Uncertainties of Nation, Princeton University Press, 2018, {{ISBN|0691188432}}, p. 71.</ref> ali morda strah pred eksplozijo tam skladiščenega streliva.<ref>Dragi Ǵorǵiev, Lili Blagaduša, Documents Turcs sur l'insurrection de St. Élie provenants du fonds d'archives du Sultan "Yild'z", Arhiv na Makedonija, 1997, p. 131.</ref>]] 3. avgusta 1903 so uporniki zavzeli mesto Kruševo v [[vilajet]]u Manastir Osmanskega cesarstva (današnja Severna Makedonija) in vzpostavili revolucionarno vlado. Entiteta je obstajala le 10 dni: od 3. do 13. avgusta, vodil pa jo je Nikola Karev. Bil je močan levičar, zavračal je nacionalizem etničnih manjšin in bil naklonjen zavezništvu z običajnimi muslimani proti sultanatu, prav tako pa je podpiral idejo o Balkanski federaciji. Med različnimi etnoverskimi skupinami (''milleti'') v Kruševu je bil izvoljen republiški svet s 60 člani – 20 predstavniki iz treh skupin: Aromuni, bolgarski eksarhisti in grški patriarhisti.<ref>Contested Ethnic Identity: The Case of Macedonian Immigrants in Toronto, 1900–1996, Chris Kostov, Peter Lang, 2010, {{ISBN|3034301960}}, [https://books.google.com/books?id=P-1m1FLtrvsC&pg=PA71&dq=Contested+Ethnic+Identity:+The+Case+of+Macedonian+Immigrants+in+Toronto+keith+krusevo&hl=en&sa=X&ei=Bvi9VM-tD9Dnao-NgogL&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false p. 71.]</ref> Svet je izvolil tudi izvršni organ - začasno vlado - s šestimi člani (po 2 iz vsake omenjene skupine),<ref>[https://books.google.com/books?id=pbi_wzu7QAMC&pg=PA124&dq=krusevo+republic+mishkova&hl=bg#v=onepage&q=krusevo%20republic&f=false We, the People: Politics of National Peculiarity in Southeastern Europe, Diana Mishkova, Central European University Press, 2009, SBN 9639776289, p. 124.]</ref> katerih dolžnost je bila spodbujanje javnega reda in miru ter upravljanje preskrbe, financ in zdravstvene oskrbe. Domnevni »Kruševski manifest« je bil objavljen prve dni po razglasitvi. Napisal ga je Nikola Kirov in je orisal cilje vstaje ter pozval muslimansko prebivalstvo, naj združi moči z začasno vlado v boju proti osmanski tiraniji, da bi dosegli svobodo in neodvisnost.<ref>Pål Kolstø, Myths and boundaries in south-eastern Europe, Hurst & Co., {{ISBN|1850657726}}, p. 284.</ref> Tako Nikola Kirov kot Nikola Karev sta bila člana Bolgarske delavske socialdemokratske stranke, od koder sta črpala te levičarske ideje. [[File:Macedonians Take Towns - New York Times August 14 1903.jpg|thumb|right| Dogajanje v Kruševu, kot ga vidi ameriški New York Times; 14. avgust 1903..<ref>V nizu poročil so dopisniki časopisa obvestili bralce: 7. avgusta je bila razstreljena guvernerjeva palača v Kruševu. Pobitih petdeset Turkov. Porta naj sprejme "skrajno stroge ukrepe"; 8. avgusta so bolgarske čete zasedle Kruševo in oblegale druge vasi pri Monastiru; 14. avgusta štiri tisoč turških vojakov obstreljuje mesto in tamkajšnji Bolgari hudo trpijo; 15. avgusta so poročali o neusmiljenih pobojih obeh strani. Vsi Turki v Kruševu pobiti, Muslimani pravijo, da so pobili skoraj vse kristjane v Kitševu; 22. avgusta je bilo v Kruševu poleg nedolžnih Grkov in Vlahov pobitih tristo Bolgarov. 8.000 ljudi strada.</ref>]] Vendar se je pojavil problem etnične identifikacije. Karev je vse člane lokalnega sveta imenoval ''bratje Bolgari'', medtem ko so uporniki IMRO izobesili bolgarske zastave, ubili pet grških patriarhistov, obtoženih, da so osmanski vohuni in nato napadli lokalne Turke in albanske muslimane. Dokler so mesto nadzorovali bolgarski komitadžiji, je bila patriarhistična večina osumljena in terorizirana.<ref>Michael Palairet, Macedonia: A Voyage through History (Vol. 2), Cambridge Scholars Publishing, 2016, {{ISBN|1443888494}}, p. 149.</ref> Razen eksarhističnih Aromunov, ki so bili bolgarofili (kot je Pitu Guli in njegova družina), je večina članov drugih etnoreligioznih skupnosti zavračala IMRO kot probolgarsko.<ref>Andrew Rossos, Macedonia and the Macedonians: A History, Hoover Press, 2013, {{ISBN|081794883X}},p. 105.</ref><ref>Philip Jowett, Armies of the Balkan Wars 1912–13: The priming charge for the Great War, Bloomsbury Publishing, 2012, {{ISBN|184908419X}}, p. 21.</ref> Osmanska vlada, ki jo je vstaja sprva presenetila, je sprejela izredne vojaške ukrepe, da bi jo zadušila. Četa Pituja Gulija je poskušala mesto braniti pred osmanskimi četami, ki so prihajale iz Bitole. Vsa četa in njihov vodja (vojvoda) so umrli. Po hudih bojih pri Mečkinem Kamenu so Osmani uspeli uničiti Kruševsko republiko in zagrešiti grozodejstva nad uporniškimi silami in lokalnim prebivalstvom.<ref>P. H. Liotta, Dismembering the State: The Death of Yugoslavia and why it Matters, Lexington Books, 2001, {{ISBN|0739102125}}, p. 293.</ref> Zaradi streljanja je bilo mesto delno požgano.<ref>John Phillips, Macedonia: Warlords and Rebels in the Balkans, I.B.Tauris, 2004, {{ISBN|0857714511}}, p. 27.</ref> Po plenjenju mesta s strani turških vojakov in albanskih bašibazukov so osmanske oblasti prebivalcem Kruševa v podpis razposlale izjavo, da so bolgarski komitadžije zagrešili grozodejstva in izropali mesto. Nekaj državljanov ga je pod administrativnim pritiskom res podpisalo.<ref>Feliks Gross, Violence in politics: Terror and political assassination in Eastern Europe and Russia, Volume 13 of Studies in the Social Sciences, Walter de Gruyter, 2018, {{ISBN|3111382443}}, p. 128.</ref> [[File:BASA 114K-1-26 Pitu Guli,1903.jpg|thumb|Fotografija čete Pitu Guli v bližini vasi Birino, blizu Kruševa, 1903]] == Praznovanje == Praznovanje dogodkov v Kruševu se je začelo med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko je območje, takrat imenovano Južna Srbija, zasedla Bolgarija. Naum Tomalevski, ki je bil imenovan za župana Kruševa, je organiziral vsedržavno proslavo 15. obletnice ilindenske vstaje. Na kraju bitke pri Mečkinem Kamenu so zgradili spomenik in spominsko obeležje. Po vojni jih je uničila srbska oblast, ki je nadaljevala s politiko nasilne srbizacije. Tradicija praznovanja teh dogodkov se je obnovila med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v regiji, ko se je že imenovala Vardarska banovina in je bila uradno priključena Bolgariji.<ref>Bulgaria During the Second World War, Marshall Lee Miller, Stanford University Press, 1975, {{ISBN|0804708703}}, p. 128.</ref> Medtem so novoorganizirani projugoslovanski makedonski komunistični partizani razvili idejo o nekakšni socialistični kontinuiteti med svojim bojem in bojem upornikov v Kruševu. Poleg tega so pozivali prebivalstvo k boju za »svobodno Makedonijo« in proti »fašističnim bolgarskim okupatorjem«. Po vojni se je zgodba nadaljevala v Socialistični republiki Makedoniji, kjer je bila ''Kruševska republika'' vključena v zgodovinsko pripoved. Nova komunistična oblast je uspešno izbrisala preostala bolgarofilska čustva. V okviru prizadevanj za dokazovanje kontinuitete novega makedonskega naroda in nekdanjih upornikov so trdili, da so bili aktivisti IMRO zavestno makedonski po identiteti.<ref>James Frusetta "Common Heroes, Divided Claims: IMRO Between Macedonia and Bulgaria". Central European University Press, 2004, {{ISBN|978-963-9241-82-4}}, pp. 110–115.</ref> Ustanovitev kratkotrajne entitete danes v Severni Makedoniji vidijo kot uvod v neodvisnost sodobne makedonske države.<ref>Zdi se, da politični in vojaški voditelji Slovanov v Makedoniji na prelomu stoletja niso slišali poziva k ločeni makedonski nacionalni identiteti; še naprej so se v nacionalnem smislu opredeljevali kot Bolgari in ne kot Makedonci.[...] Zdi se, da (ni) nikoli niso dvomili o "pretežno bolgarskem značaju prebivalstva Makedonije". »Makedonski konflikt: etnični nacionalizem v transnacionalnem svetu«, Princeton University Press, Danforth, Loring M. 1997, {{ISBN|0691043566}}, str. 64.</ref> ''Muzej Ilindenske vstaje'' je bil ustanovljen leta 1953 ob 50. obletnici Kruševske republike. Nastal je v prazni hiši družine Tomalevski, kjer je bila razglašena republika, čeprav je bila družina že zdavnaj emigrirala v Bolgarijo. Leta 1974 so na hribu nad Kruševom postavili ogromen spomenik, ki je obeležil podvig revolucionarjev in ASNOM-a. V okolici je še spomenik Mečkin kamen.<ref>[https://travel2macedonia.com/tourist-attraction/meckin-kamen-krusevo Meckin Kamen monument – Travel to Macedonia.]</ref> == Sodobno sklicevanje == [[File:Tomalevski family house in Krushevo.JPG|thumb|Družinska hiša Tomalevskega, kjer je bila razglašena republika. Danes muzej.]] Zapisi Nikole Kirova, ki so med najbolj znanimi primarnimi viri o uporu, omenjajo Bolgare, Vlahe (Aromune) in Grke (sic: Grke), ki so sodelovali v dogodkih v Kruševu.<ref>For more see: Chris Kostov, Contested Ethnic Identity: The Case of Macedonian Immigrants in Toronto, 1900–1996, Volume 7 of Nationalisms across the globe, Peter Lang, 2010, {{ISBN|3034301960}}, p. 71.</ref> Čeprav so jugoslovanski komunistični zgodovinarji po drugi svetovni vojni nasprotovali Kirovovi klasifikaciji slovanskega prebivalstva Kruševa kot bolgarskega, so vse drugo v njegovi pripovedi o dogodkih leta 1903 hitro sprejeli kot dokončno. Vendar pa je bilo v obdobju [[Informbiro]]ja ime vodje upornikov Nikole Kareva črtano iz makedonske himne,<ref>Pål Kolstø, Strategies of Symbolic Nation-building in South Eastern Europe, Routledge, 2016, {{ISBN|1317049365}}, p. 188.</ref> saj so njega in njegove brate sumili, da so bolgarofilski elementi. Nekateri sodobni makedonski zgodovinarji, kot je Blaže Ristovski, so priznali, da je bila entiteta, ki je danes simbol makedonske državnosti, sestavljena iz ljudi, ki so se identificirali kot "Grki", "Vlahi" (Aromuni) in "Bolgari".<ref>''Misirkov je imel popolnoma prav tudi v svoji temeljni kritiki vstaje in njenih voditeljev. Njegovi namigi so se v kasnejši praksi izkazali za povsem pravilne. Tako so na primer v osvobojenem Kruševu oblikovali mestno upravo, sestavljeno iz "Bolgarov ", Vlahi in Grki, tako da se Makedonci ne pojavljajo v ohranjenih pisnih aktih (!)...'' Блаже Ристовски, "Столетиjа на македонската свест", Скопје, Култура, 2001, стр. 458.</ref><ref>"We, the People: Politics of National Peculiarity in Southeastern Europe" Diana Mishkova, Central European University Press, 2009, {{ISBN|9639776289}}, p. 124: 'Ristovski obžaluje dejstvo, da so »vlado« »republike« (ki danes velja za simbol makedonske državnosti) dejansko sestavljali dva »Grka«, dva »Bolgara« in en »Romun«. prim. Ristovski (2001)''</ref> V zgodnjem 20. stoletju je bilo Kruševo poseljeno s slovanskim prebivalstvom, Aromuni in pravoslavnimi Albanci, pri čemer so bili prebivalci mesta etnoreligiozno razdeljeni med različne osmanske ''millete'', pri čemer so bili grški patriarhisti največja skupnost, sledili so jim bolgarski eksarhisti in Ullah Millet za Aromune. Po statistiki etnografa Vasila Kanchova na podlagi jezikovne sorodnosti je takratno prebivalstvo mesta štelo: 4950 Bolgarov, 4000 Vlahov (Aromunov) in 400 pravoslavnih Albancev.<ref>[http://www.promacedonia.org/vk/vk_2_36.htm Васил Кънчов. „Македония. Етнография и статистика“. София, 1900, стр.240 (Kanchov, Vasil. Macedonia — ethnography and statistics Sofia, 1900, p. 39-53).]</ref> Ko je antropolog Keith Brown na pragu 21. stoletja obiskal Kruševo, je odkril, da tamkajšnji aromunski jezik še vedno ne razlikuje med »makedonščino« in »bolgarščino« in uporablja oznako Vrgari, tj. »Bolgari«, za obe etnični skupini.<ref>Chris Kostov, Contested Ethnic Identity: The Case of Macedonian Immigrants in Toronto, 1900–1996, Peter Lang, 2010, {{ISBN|3034301960}}, p. 71.</ref> To vznemirja mlajše generacije Makedoncev v mestu, saj je biti Bolgar stigma že od jugoslovanskih časov. == Galerija == <gallery class="center"> File:M_KAMEN.jpg|Spomenik bitke pri Mečkinem Kamenu, ki so ga zgradile bolgarske oblasti med prvo svetovno vojno. File:Krushevo 1918.jpg|Proslava 15. obletnice dogodkov v Kruševu leta 1918 med bolgarsko okupacijo. File:Old komitadji Krushevo 1943.jpg|Stari komitadžija, ki praznuje ilindensko vstajo v Kruševu leta 1943, med bolgarsko aneksijo. File:Sliva Monument, Krusevo.jpg|Spomenik bitke pri Slivi, blizu Kruševa. File:Makedonium_09.JPG|Ilinden (spomenik), ki so ga zgradile jugoslovanske oblasti leta 1974. File:Ilinden 2011, Meckin kamen.jpg|Praznovanje Ilindena 2. avgusta 2011 na Mečkinem Kamenu, Republika Makedonija. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * [http://www.promacedonia.org/obm1/6_1_2.html Силянов, Христо. Освободителните борби на Македония, т. I, София 1933, гл. VI.1] {{in lang|bg}} * [http://www.kroraina.com/knigi/ilpr1968/ilpr1968_3.html 13-те дена на Крушевската република, Георги Томалевски] {{in lang|bg}} * [http://macedonia-history.blogspot.com/2008/07/republic-of-krushevo-and-ilinden.html The Republic of Krushevo and the Ilinden uprising] == Zunanje povezave == * [http://mn.mk/istorija/309-krusevska-republika-02-12-08-1903 Крушевската република, na portalu Makedonska nacija] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Zgodovina Severne Makedonije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] 1pjgmdb8j58bigxabtauqhz6how88vo Ja, Chef! 0 521248 5725049 5720754 2022-07-29T10:07:43Z VidicK01 193275 /* Liki */ Stranski 1,del wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Ja, Chef!'' (nanizanka)}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Ja, Chef! | slika = | naslov = | žanr = humoristična nanizanka | čas_trajanja = 25 minut | avtor = | uvodna_špica = | skladatelj = | glavni_igralci = [[Klemen Janežič]]<br>[[Jurij Zrnec]]<br>[[Katarina Čas]]<br>[[Domen Valič]]<br>[[Mario Ćulibrk]]<br>[[Luka Cimprič]]<br>[[Jernej Kogovšek]]<br>[[Matej Puc]]<br>[[Tjaša Železnik]]<br>[[Bojan Emeršič]]<br>[[Faketa Salihbegović]]<br>[[Viktorija Bencik Emeršič]]<br>[[Tina Vrbnjak]] | država = {{SLO}} | jezik = [[slovenščina]] | število_predvajanih sezon = 4 | število_predvajanih epizod = 40 | network = [[VOYO]] | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = Matjaž Stražišar | režiser = [[Marko Naberšnik]]<br>[[Igor Gajič]] | lokacija snemanja = Ljubljana | produkcijska_hiša = Bastard 9 za Pro Plus | predvajanje = Predvajanje | network = [[VOYO]] | začetek/konec_predvajanja = 17. junij 2021 - ''danes'' | zunanje_povezave = Zunanje povezave | spletna_stran = }} '''Ja, Chef!''' je slovenska humoristična serija, ki je na voljo na platformi Voyo od 17. junija 2021.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/nasveti-jurija-zrneca-ob-gledanju-nove-serije.html |title=Nasveti Jurija Zrneca za gledanje nove serije |website=24ur.com |accessdate=2022-07-14}}</ref> Scenarij za serijo izvira iz ruskega izvirnika ''Kukhnya'' oziroma ''The Kitchen'', serije, ki je izhajala med leti 2012 in 2016. == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:95%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45 |Epizode ! style="background:#ccc;" width=140|Prvič na voljo ! style="background:#ccc;" width=45|Sklic |-align=center |style="background: #D3212D;"| |align="center"|1 |10 |17. junij 2021 |<ref>{{Navedi splet|title=Humoristična serija presežkov Ja, Chef! prihaja 17. junija|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/originalna-humoristicna-serija-presezkov-ja-chef-prihaja-17-junija.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |style="background: #FFBF00;"| |align="center"|2 |10 |14. oktober 2021 |<ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo datum druge sezone priljubljene serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/razkrivamo-datum-druge-sezone-priljubljene-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |style="background: #3C69E7;"| |align="center"|3 |10 |16. december 2021 |<ref>{{Navedi splet|title=Serija Ja, Chef! se polna novih prigod vrača na VOYO|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/humoristicna-serija-ja-chef-se-vraca-na-male-ekrane.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |style="background: #ED872D;"| |align="center"|4 |10 |1. maj 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Poglejte napovednik nove sezone serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/poglejte-napovednik-nove-sezone-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |-align=center |style="background: #CD607E;"| |align="center"|5 |10 |21. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Prihaja peta sezona serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/prihaja-peta-sezona-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |} == Liki == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:94%; line-height:19px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="150"|Igralec/-ka ! style="background:#ccc;" width="220"|Vloga ! style="background:#ccc;" width="20" |Sezona |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Glavni liki |- |[[Klemen Janežič]] |Luka Čeh, mladi kuhar |1-4 |- |[[Jurij Zrnec]] |Ljubomir Bohinc, chef restavracije Chateau de Philippe |1-4 |- |[[Katarina Čas]] |Pika Golob, vodja restavracije |1-4 |- |[[Matej Puc]] |Štefan Čuk, pomočnik šefa |1-4 |- |[[Mario Ćulibrk]] |Zdravko Keuc, kuhar na ribah |1-4 |- |[[Luka Cimprič]] |Tomi Šuler, kuhar na zelenjavi |1-4 |- |[[Jernej Kogovšek]] |Lovro Pesek, slaščičar |1-4 |- |[[Domen Valič]] |Miha Kos, bar-man |1-4 |- |[[Viktorija Bencik Emeršič]] |Nastja, natakarica |1-4 |- |[[Tina Vrbnjak]] |Saša, natakarica |1-4 |- |[[Faketa Salihbegović]] |Šefika |1-4 |- |[[Tjaša Železnik]] |Marjeta Kolmanič, chefinja restavracije Casablanca |1-4 |- |[[Bojan Emeršič]] |Rudi Kavčič, nekdanji lastnik restavracije Chateau de Philippe |1-4 |- |[[Liza Praprotnik]] |Hostesa Moni |1-4 |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Stranski liki |- |[[Lea Mihevc]] |Kristina, Rudijeva žena, lastnica restavracije Chateau de Philippe |2-4 |- |[[Zvezdana Mlakar]] |Vera Čuk, Štefanova mama |2-4 |- |[[Gojmir Lešnjak]] |Dobavitelj Jovo |1-4 |- |[[Janez Škof]] |Brezdomec Radovan |1-4 |- |[[Rok Vihar]] |Igor, kupec restavracije Chateau de Philippe |2-3 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-naslov|id=tt14760316}} [[Kategorija:Slovenske televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2021]] [[Kategorija:Humoristične televizijske serije]] dxjcq05nhfqz0hcp1dtlmqvqi5sido2 Predloga:Zadnji urejal 10 521505 5725028 5722771 2022-07-29T09:22:29Z Pinky sl 2932 --peskovnik wikitext text/x-wiki <span class="plainlinks">{{#ifeq:{{{brief|}}}|yes|[{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|diff=cur}} Zadnji urejal]|{{#switch:{{NAMESPACE}} | {{ns:0}} = Ta članek | Pogovor = To [[Pomoč:Pogovorna stran|pogovorna stran]] | Kategorija = To [[Wikipedija:Kategorija|stran kategorije]] | Pomoč = To [[Pomoč:Vsebina|stran pomoči]] | Portal = To [[Wikipedija:Portal|stran portala]] | Predloga = To [[Wikipedija:Splošne predloge|predlogo]] | Uporabnik = To [[Wikipedija:Uporabniška stran|uporabniška stran]] | Uporabniški pogovor = Ta [[Wikipedija:Uporabniška stran|uporabniški pogovor]] | Wikipedija = To [[Wikipedija:Projektni imenski prostor|stran projekta]] | Pogovor o Wikipediji= To [[Wikipedija:Projektni imenski prostor|pogovorno stran projekta]] }} je [{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|diff=cur}} zadnji urejal]}} [[Uporabnik:{{REVISIONUSER2}}|{{REVISIONUSER2}}]] {{Toolbar|[[Uporabniški pogovor:{{REVISIONUSER2}}|pogovor]]|[[Posebno:Contributions/{{REVISIONUSER2}}|prispevki]]}} {{time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}. ''([{{fullurl:{{FULLPAGENAMEE}}|action=purge}} posodobi{{#ifeq:{{{brief|}}}|yes||{{space}}&nbsp;časovnik}}])''</span><noinclude>{{documentation}}</noinclude> ipgi3y4vjoqj8omh1qw0xyvb3djzqps Dekongestiv 0 521721 5724737 5724735 2022-07-28T12:13:45Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.<ref name=FS>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu ('''nazalni dekongestivi''')<ref name=FS/>, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo,<ref name=MS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.</ref> ki jih bolnik uporabi skozi usta.<ref name=Madjar/> Kot dekongestivi se uporabljajo učinkovine iz skupine [[simpatikomimetik]]ov (na primer [[oksimetazolin]] za lokalno in [[psevdoefedrin]] za sistemsko uporabo). Za podobne namene se uporabljajo tudi [[antialergik]]i in lokalni [[glukokortikoid]]i.<ref name=Madjar>{{Navedi revijo|last=Madjar|first=Bojan|date=12. 4. 2019|title= Samozdravljenje rinitisa s pomočjo nasveta farmacevta v lekarni|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=1–8}}</ref> Dolgotrajna uporaba simpatomimetičnih nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Uporaba nosnega dekongestiva se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.<ref>{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}</ref> == Mehanizem delovanja == Dekongestivi delujejo kot [[simpatomimetik]]i in povzročijo skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[krvna lasnica|lasnic]] v nosni sluznici ter posledično zmanjšujejo njeno nabreklost in s tem odmašijo nos. Zmanjšujejo tudi izločanje sluzi in tako zmanjšajo izcedek iz nosu. Učinek nastopi že po nekaj minutah, po nanosu na nosno sluznico pa delujejo do 12 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/zloraba-lokalnih-dekongestivov|title=Zloraba lokalnih dekongestivov|date=april 2019|accessdate=28. 7. 2022|publisher=Pomurske lekarne|last=Madjar|first=Bojan}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi|*]] f6m3bw0iuzxozvq1ekd7jn3sxsjfgxl Grad Egmond (Holandija) 0 521728 5724819 5724667 2022-07-28T15:36:27Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba|name=Grad Egmond|native_name=Kasteel Egmond|partof=|location=[[Egmond aan den Hoef]], [[Nizozemska]]|image=Kasteel Egmond 1638.png|image_size=275px|caption=Kasteel Egmond in 1638| pushpin_map = Nizozemska|map_size=275px|map_caption=North Holland|type=Vodni grad|coordinates={{Coord|52.621955|N|4.654175|E|type:landmark|display=inline,title}}|code=|built=ok. 1150|builder=|materials=|height=|used=|demolished=|condition=Obnovljene ruševine|ownership=|open_to_public=Da|battles=|events=}} '''Grad Egmond''' ({{Jezik-nl|Kasteel Egmond}} ), imenovane tudi ''ruševine Egmonda'' ({{Jezik-nl|Ruïne van Egmond}}), je porušen srednjeveški [[grad]] v [[Nizozemska|nizozemski]] provinci [[Severna Holandija]]. Nahaja se v kraju Egmond aan den Hoef v občini Bergen in leži približno {{Convert|7|km}} zahodno od [[Alkmaar|Alkmaarja]]. Grad je iz 11. stoletja in je sedež prednikov družine Egmond, katere člani so postali suvereni vojvode Gelderski, grofje Egmond in knezi Gaverski, grofje Burenski in Leerdamski.<ref>Dek, Dr. W.A.E., Genealogie der Heren en Graven van Egmond. The Hague, 1958; pp. 21-33 and pp. 48-64. Coppens, Thera, "Buren, Egmond en Oranje; Over heren, graven en prinsen" Buren, 1989; pp.14-46</ref> Je nacionalni spomenik Nizozemske. == Zgodovina == === Začetki === Začetki gradu Egmond so tesno povezani z opatijo Egmond, ki so jo ustanovili [[Grof Holandski|Grofje Holandski]] v Egmond-Binnenu. Ko so opatijska zemljišča postala prevelika, se je opat leta 1129 odločil, da za upravitelja teh posesti imenuje nekega Berwouta. Berwout in njegovi potomci so živeli na (utrjeni) kmetiji ali dvorcu ("Hoeve") severno od opatije. Ker so Berwout in njegovi potomci sodelovali v [[križarske vojne|križarskih vojnah]], so bili nagrajeni z dednim gospostvom nad Egmondom. === Prvi grad | c. 1100–1203 === O prvem gradu gospodov Egmondskih je malo znanega. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Wouter Braat odkril, da so pod kasnejšim glavnim gradom znaki prejšnjega bivanja. {{Sfn|Renaud|1938|p=69}} Našel je ostanke stare [[Palisada|palisade]] in tudi nekaj zelo težkih hrastovih pilotov z ožganimi glavami. Jaap Renaud je menil, da je mogoče in mamljivo, da bi te obravnavali kot ostanke prvega gradu.{{Sfn|Renaud|1938|p=71}} Kdaj je bil zgrajen prvi grad, ni znano. Nekateri menijo, da je bilo to okoli leta 1050. Drugi pravijo, da je bilo leta 1150.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}} Zanimivo je vprašanje, ali je bila prva različica gradu Egmond grad [[Mota (grad)|Mota]]. Ta hipoteza bi lahko vključevala, da je bila mota spuščena in da to pojasnjuje odsotnost ruševin in gradbenih ostankov na mestu poznejšega okroglega vodnega gradu. Renaud in P. Beelaerts van Blokland nista videla nujnih razlogov za domnevo, da je na tem mestu obstajala mota.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}} Walter I., gospodar Egmonda, z vzdevkom {{Jezik|nl|Kwade Wouter}} se je vključil v Loonsko vojno, nasledstveno vojno nad [[Grofija Holandija|grofijo Holandijo]] (in od nje odvisn [[Zeeland]]) od leta 1203 do 1206, ki jo je sprožila smrt grofa Ditrika VII. Med to vojno je frakcija Ludvika II., grofa Loonskega, leta 1205 zažgala utrjeno graščino.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}} === Drugi grad | 1206–okoli 1300 === [[Slika:Ruïne_-_Egmond-Binnen_-_20068002_-_RCE.jpg|levo|sličica| Okrogli drugi grad med izkopavanji v tridesetih letih prejšnjega stoletja]] [[Slika:Atlas_Schoemaker-KASTELEN-2533-Kastelen,_Egmond_aan_den_Hoef.jpeg|sličica| Tloris iz 18. stoletja]] Walter I. ali njegov naslednik se je odločil, da bo namesto tega zgradil okrogel kamniti grad.{{Sfn|Renaud|1938|p=71}} Drugi grad je bil okrogel [[vodni grad]]. Oblikovala je daleč od popolnega kroga z najmanjšim premerom 27 metrov in največjim premerom 29 metrov. Obodni zid je bil 0,76 - 1 m debel in je stal v jarku. Na notranji strani so bili oporniki, ki so držali prostor v razdalji 3,20 - 4 m med njimi. Te prostore so prepletali loki, ki so podpirali krožni podest. Na južni strani je bil močan stolp, ki je verjetno služil tudi kot vratarnica. Kasneje so na severovzhodni strani prizidali manjši, a močan stolp. Manjši in lažji stolp na severozahodni strani je bil tudi kasnejši prizidek.{{Sfn|Renaud|1938|p=66}} Glavni namen okroglega gradu je bil služiti kot zatočišče in obramba v času nevarnosti. Znotraj okroglega gradu ni bilo najdenih sledov stavb. {{Sfn|Renaud|1938|p=68}} Glavne bivalne in stanovanjske stavbe je torej treba iskati na takratnem zunanjem oboru. Grad Egmond je bil prvič omenjen leta 1228. Leta 1285 je grof [[Floris V. Holandski|Floris V. Holandski,]] potrdil, da je gospodu Viljemu Egmondskemu dovoljeno dati zatočišče beguncem pred holandskim zakonom v svoji hiši blizu Rynegoma in na {{Jezik|nl|hoeve}} (kmetiji), kjer je bila njegova hiša.{{Sfn|Van Mieris|1753|p=433}} Cerkev ob gradu so začeli graditi hkrati z okroglim vodnim gradom. Obstaja en sam vir, ki trdi, da je bil grad Egmond uničen leta 1315. Če bi bilo to res, bi bil krožni grad uničen tega leta.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}} Renaud meni, da je verjetneje, da se je to zgodilo med uporom po smrti grofa Florisa V.{{Sfn|Renaud|1938|p=81}} V obeh primerih je delček stene, najden v severozahodnem jarku, lahko ostanek uničenja. Zaradi razdalje med okroglim gradom in novim (tretjim) gradom je verjetno, da se je okrogli grad prenehal uporabljati okoli leta 1300.{{Sfn|Renaud|1938|p=81}} Obstoj okroglega vodnega gradu je bil nato pozabljen, dokler je bil odrit njegov ostanek v 30-tih letih preteklega stoletja.{{Sfn|Renaud|1938|p=65}} === Tretji grad - prva gradbena faza| prva polovica 14. stoletja === [[Slika:Reconstructie_toestand_1500_-_Egmond-Binnen_-_20068001_-_RCE.jpg|sličica|Rekonstrukcija izgleda gradu Egmond okoli leta 1500]] [[Slika:Ruïne_-_Egmond-Binnen_-_20068005_-_RCE.jpg|sličica|Ruševine Egmonda med izkopavanjih v 1930-tih ]] Tretji grad je bil zgrajen v dveh fazah.{{Sfn|Renaud|1938|p=75}} Zgrajen je bil na mestu, kjer naj bi bilo zunanji zid starega okroglega gradu. Ta je bil s tem nadomeščen. Nekdanji zunanji obor je bil razdeljen na zahodno in vzhodno stran. V prvi fazi je na vzhodni polovici nekdanjega zunanjega obora zgrajen nov majhen kvadratni glavni grad. Imel je velik stolp, ki je bil pogosto označen kot donjon. Stolp je bil zgrajen okoli leta 1330, in je imel zidove debeline 2.10 - 3 m. Del severozahodnega in jugozahodnega obzidja je bil zgrajen v istem času. Temelji so bili iz rumene opeke velikosti 30 X 15 X 8 cm, del zunanjosti je bil prekrit z ometom. Kaže, da so uporabili opeko iz okroglega gradu za gradnjo temeljev stolpa in za povezovalne zidove.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}} Dvorišče tretjega gradu je bilo manjše.{{Sfn|Renaud|1938|p=73}} V času, ko je bil zgrajen tretji grad, na dolgem zunanjem oboru ni bilo kamnitih konstrukcij. To je bilo razvidno iz razlik v uporabljeni opeki in konfiguraciji (kasneje) utrdbe zunanjega obora.{{Sfn|Renaud|1938|p=74}} Valter II. Egmondski (ok. 1283-1321) je šel leta 1315 na ekspedicijo v Flandrijo s 60 možmi. Verjetno je on pričel z gradnjo tretjega gradu; mogoče pa njegov sin Jan I. Egmondski (1310-1369). Jan I. je bil vodja frakcije "Trska" med vojnami med "Trnek in Trska". === Tretji grad - druga gradbena faza| druga polovica 14. stoletja === Druga gradbena faza tretjega gradu se je odvila v drugi polovici 14. stoletja. Pri malem glavnem gradu je bil ta razširjen z izgradnjo večjega kvadratnega gradu z izgradnjo severozahodnega in jugozahodnega obrambnega zidu, debelega 1.10 m.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}} Drugo gradbeno fazo lahko pripišemo naraščajočemu bogastvu gospodov Egmondskih. Janu I. Egmondskemu (1310-1369), ki se je poročil z bogato dedinjo Gyote van IJsselstein. Gospod Arnold I. Egmondski in IJsselsteini so postali bogati.{{Sfn|Renaud|1938|p=75}} Financiral je izgradnjo večjega dela Egmondskega gradu.{{Sfn|Van Gouthoeven|1620|p=84}} === Tretji grad - tretja gradbena faza| ok. 1450-1525 === V tej fazi je bila zgrajena velika dvorana, na vzhodni strani glavnega gradu. Ta je imela galerijo potretov gospodov Egmondskih. Prekop med glavnim gradom in zunanjim oborom je bil zaprt. Na južni strani jez s tremi loki, na severni strani z dvema lokoma in nekaj pilotov pod njima. Nekatere stavbe so bile vzidane tudi v jarek od glavnega gradu.{{Sfn|Renaud|1938|p=76}} Na zunanjem oboru je v prvi polovici 16. stoletja nastala velika dvorana za služabnike. Velika portalna stavba je bila dodana okoli leta 1500. S svojimi štirimi stolpi je bila samostojna trdnjava. V bližini portalne zgradbe so med izkopavanjem našli leva iz peščenega kamna in dva svinčena zmaja. {{Sfn|Renaud|1938|p=79}} Jan III. Egmontski (1438-1516) je bil prvi Grof Egmontski kot tudi pomemben državnik [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]]. Odločil se je povečati in olepšati grad. Bil je tudi zadnji gospod Egmondski, ki je imel grad Egmond za svojo rezidenco. Mnogi so ta grad imenovali za največjega in najlepši grad v Holandiji.{{Sfn|Renaud|1938|p=79}} == Zaton == Ko je rodbina Egmond postala pomembna v burgundski Nizozemski, so vse več časa preživeli na jugu Nizozemske, npr. v Palača Egmont v [[Bruselj|Bruslju]], gradu Egmont v Zottegemu ali gradu v La Hamaide. Lamoraal I., grof Egmontski in prvi vojvoda Gavere je bil vnuk Jana III. Bil je vodilni general in državnik v Španski Nizozemski v 16. stoletju. Njegovo obglavljenje v Bruslju leta 1568 je spodbudilo narodni upor, ki je vodil v neodvisnost Nizozemske.<ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Egmont, Lamoral, Count of|volume=9|last=Edmundson|first=George|author-link=George Edmundson|pages=18&ndash;19}}</ref> Čete, ki jih je vodil Diederik Sonoy so leta 1573 požgale tako grad Egmond kot opatijo. Uničenje je naročil [[Viljem I. Oranski|Vojvoda Oranski]], da bi preprečil španski vojski, da bi okupirala to strateško lokacijo. === Ruševine === Grof Lamoraal II., sin Lamoraala I., je bil zadnji pripadnik rodbine Egmond, ki je bil lastnik gradu. Zaradi dolgov je bil leta 1607 prisiljen grad in obkrožajočo posest prodati Stanovom Holandije in Zahodne Frizije. V njihovi lasti je ostal do konca 17. stoletja. Gerrit Egmondski iz Nijenburga, potomec mlajše (bastardne) veje družine Egmond, se je leta 1722 odločil kupiti ruševine. Njegov sin Jan Egmondski iz Nijenburga je obnovil dva stolpa ob vhodu v grad. Kasneje, leta 1798, je s poroko lastnik ruševin postal g. Tinne. Leta 1832 sta bila porušena še stolpa. Po letu 1836 ni več nič ostalo od gradu. == Galerija == <gallery> Slika:Gillis de Saen (actief1580-1610) Het Kasteel Egmond-aan-den-Hoef (ca.1570) Stadhuis van Zottegem 1-09-2018.jpg|Egmond Castle around 1570 by Gilles de Saen, at view in the town hall of [[Zottegem]] Slika:En ruïne naar copieen van oude tekening in de verzameling Rijksbureau Monumenten Zorg - Egmond-Binnen - 20067994 - RCE.jpg|The ruins of Egmond in 1689 Slika:En ruïne naar copieen van oude tekening in de verzameling Rijksbureau Monumenten Zorg - Egmond-Binnen - 20067995 - RCE.jpg|The ruins of Egmond in 1689 Slika:Jacob van Ruisdael - Landscape with the Ruins of the Castle of Egmond.jpg|Landscape with the Ruins of the Castle of Egmond by [[Jacob van Ruisdael]], at view in [[Art Institute of Chicago]] Slika:Lamoral d'Egmont.jpg|Lamoral, Count of Egmont Slika:Standbeeld van Lamoraal van Egmont, Slot op den Hoef - Kasteel Egmond 06.jpg|Egmond Castle today with a statue of Lamoral, count of Egmont </gallery> == Bibliografija == * A. Beekman: "Het slot op den Hoef", 1961 * Arnold C.M. Burger: ''Het kasteel van Egmond'', Uitgeverij Pirola Schoorl, Schoorl 1988/ 2008 * E.H.P. Cordfunke: "Macht en aanzien", Walburg Pers, Zutphen 2013 * J.W. Groesbeek: "Middeleeuwse kastelen in Noord-Holland", Nederlandse Kastelen Stichting, Rijswijk 1981 * Hans Louis Janssen, Annemieke Kylstra and Ben Olde Meierin: "1000 jaar kastelen in Nederland", Stichting Matrijs, Utrecht 1996 * J. Van Lennep and Hofdijk: "Merkwaardige kastelen in Nederland, deel I", Leiden 1883 * Jaap Renaud: "Hoe heeft het slot te Egmond er uit gezien", in : Elsevier's Geïllustreerd Maandschrift nr 49(1939) nr.98, 1939 * Paul E. van Reyen: "Middeleeuwse kastelen in Nederland", Haarlem 1979 * D. Vis: "De fundamenten van het kasteel te Egmond aan den Hoef", 1938 == Sklici == * {{Citat|last=Van Gouthoeven|first=Wouter|year=1620|title=D'oude chronijcke ende historien van Holland (met West-Vriesland) van Zeeland ende van Utrecht|publisher=Peeter Verhaghen, Dordrecht|url=https://books.google.com/books?id=2N5LAAAAcAAJ}} * {{Citat|last=[[Johannes a Leydis|a Leydis]]|first=Johannes|year=1484|title=Kronyk van Egmond|publisher=Simon van Hoolwerf, Alkmaar|url=https://books.google.com/books?id=ZoxaAAAAQAAJ}} * {{Citat|last=Van Mieris|first=Frans|year=1753|volume=I|title=Groot charterboek der graaven van Holland, van Zeeland, en heeren van Vriesland|publisher=Pieter vander Eyk, Leyden|url=https://books.google.com/books?id=hbElkxFRrlwC}} * {{Citat|last=Van Oldenborgh|first=J.|year=1938|journal=De Ingenieur|title=De Fundamenten van het slot bij Egmond aan den Hoef|publisher=Koninklijk instituut van Ingenieurs en van de Vereeniging van Delftsche Ingenieurs|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=dts:2977025:mpeg21}} * {{Citat|last=Renaud|first=Jaap|year=1938|journal=Oudheidkundig jaarboek|title=Uit de bouwgeschiedenis van het slot op den hoef|publisher=Nederlandschen Oudheidkundigen Bond|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=MMUBVU08:001276001:00001|page=65-83}} * {{Citat|last=Renaud|first=Jaap|year=1940|journal=Maandblad voor beeldende kunsten|title=De iconografie van het Slot te Egmond|publisher=J.H. de Bussy, Amsterdam|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=MMUBVU08:001199013:00001|page=338-345}} == Opombe == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * http://www.castles.nl/egmond-castle * https://huisvanhilde.nl/verhalen/de-ruine-van-het-kasteel-van-egmond/ * https://www.kasteleninnederland.nl/kasteeldetails.php?id=62 * https://www.huysegmont.nl/ * https://www.historischegmond.nl/egmond-aan-den-hoef * http://www.slotkapel.nl/ Website of the castle chapel [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Gradovi na Nizozemskem]] d0pxnebj56u4whc9o5n3agwm5awsxep 5725109 5724819 2022-07-29T11:21:47Z JozefD 5744 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba|name=Grad Egmond|native_name=Kasteel Egmond|partof=|location=[[Egmond aan den Hoef]], [[Nizozemska]]|image=Kasteel Egmond 1638.png|image_size=275px|caption=Kasteel Egmond in 1638| pushpin_map = Nizozemska|map_size=275px|map_caption=North Holland|type=Vodni grad|coordinates={{Coord|52.621955|N|4.654175|E|type:landmark|display=inline,title}}|code=|built=ok. 1150|builder=|materials=|height=|used=|demolished=|condition=Obnovljene ruševine|ownership=|open_to_public=Da|battles=|events=}} '''Grad Egmond''' ({{Jezik-nl|Kasteel Egmond}} ), imenovane tudi ''ruševine Egmonda'' ({{Jezik-nl|Ruïne van Egmond}}), je porušen srednjeveški [[grad]] v [[Nizozemska|nizozemski]] provinci [[Severna Holandija]]. Nahaja se v kraju Egmond aan den Hoef v občini Bergen in leži približno {{Convert|7|km}} zahodno od [[Alkmaar|Alkmaarja]]. Grad je iz 11. stoletja in je sedež prednikov družine Egmond, katere člani so postali suvereni vojvode Gelderski, grofje Egmond in knezi Gaverski, grofje Burenski in Leerdamski.<ref>Dek, Dr. W.A.E., Genealogie der Heren en Graven van Egmond. The Hague, 1958; pp. 21-33 and pp. 48-64. Coppens, Thera, "Buren, Egmond en Oranje; Over heren, graven en prinsen" Buren, 1989; pp.14-46</ref> Je nacionalni spomenik Nizozemske. == Zgodovina == === Začetki === Začetki gradu Egmond so tesno povezani z opatijo Egmond, ki so jo ustanovili [[Grof Holandski|Grofje Holandski]] v Egmond-Binnenu. Ko so opatijska zemljišča postala prevelika, se je opat leta 1129 odločil, da za upravitelja teh posesti imenuje nekega Berwouta. Berwout in njegovi potomci so živeli na (utrjeni) kmetiji ali dvorcu ("Hoeve") severno od opatije. Ker so Berwout in njegovi potomci sodelovali v [[križarske vojne|križarskih vojnah]], so bili nagrajeni z dednim gospostvom nad Egmondom. === Prvi grad | c. 1100–1203 === O prvem gradu gospodov Egmondskih je malo znanega. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Wouter Braat odkril, da so pod kasnejšim glavnim gradom znaki prejšnjega bivanja. {{Sfn|Renaud|1938|p=69}} Našel je ostanke stare [[Palisada|palisade]] in tudi nekaj zelo težkih hrastovih pilotov z ožganimi glavami. Jaap Renaud je menil, da je mogoče in mamljivo, da bi te obravnavali kot ostanke prvega gradu.{{Sfn|Renaud|1938|p=71}} Kdaj je bil zgrajen prvi grad, ni znano. Nekateri menijo, da je bilo to okoli leta 1050. Drugi pravijo, da je bilo leta 1150.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}} Zanimivo je vprašanje, ali je bila prva različica gradu Egmond grad [[Mota (grad)|Mota]]. Ta hipoteza bi lahko vključevala, da je bila mota spuščena in da to pojasnjuje odsotnost ruševin in gradbenih ostankov na mestu poznejšega okroglega vodnega gradu. Renaud in P. Beelaerts van Blokland nista videla nujnih razlogov za domnevo, da je na tem mestu obstajala mota.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}} Walter I., gospodar Egmonda, z vzdevkom {{Jezik|nl|Kwade Wouter}} se je vključil v Loonsko vojno, nasledstveno vojno nad [[Grofija Holandija|grofijo Holandijo]] (in od nje odvisn [[Zeeland]]) od leta 1203 do 1206, ki jo je sprožila smrt grofa Ditrika VII. Med to vojno je frakcija Ludvika II., grofa Loonskega, leta 1205 zažgala utrjeno graščino.{{Sfn|Renaud|1938|p=69}} === Drugi grad | 1206–okoli 1300 === [[Slika:Ruïne_-_Egmond-Binnen_-_20068002_-_RCE.jpg|levo|sličica| Okrogli drugi grad med izkopavanji v tridesetih letih prejšnjega stoletja]] [[Slika:Atlas_Schoemaker-KASTELEN-2533-Kastelen,_Egmond_aan_den_Hoef.jpeg|sličica| Tloris iz 18. stoletja]] Walter I. ali njegov naslednik se je odločil, da bo namesto tega zgradil okrogel kamniti grad.{{Sfn|Renaud|1938|p=71}} Drugi grad je bil okrogel [[vodni grad]]. Oblikovala je daleč od popolnega kroga z najmanjšim premerom 27 metrov in največjim premerom 29 metrov. Obodni zid je bil 0,76 - 1 m debel in je stal v jarku. Na notranji strani so bili oporniki, ki so držali prostor v razdalji 3,20 - 4 m med njimi. Te prostore so prepletali loki, ki so podpirali krožni podest. Na južni strani je bil močan stolp, ki je verjetno služil tudi kot vratarnica. Kasneje so na severovzhodni strani prizidali manjši, a močan stolp. Manjši in lažji stolp na severozahodni strani je bil tudi kasnejši prizidek.{{Sfn|Renaud|1938|p=66}} Glavni namen okroglega gradu je bil služiti kot zatočišče in obramba v času nevarnosti. Znotraj okroglega gradu ni bilo najdenih sledov stavb. {{Sfn|Renaud|1938|p=68}} Glavne bivalne in stanovanjske stavbe je torej treba iskati na takratnem zunanjem oboru. Grad Egmond je bil prvič omenjen leta 1228. Leta 1285 je grof [[Floris V. Holandski|Floris V. Holandski,]] potrdil, da je gospodu Viljemu Egmondskemu dovoljeno dati zatočišče beguncem pred holandskim zakonom v svoji hiši blizu Rynegoma in na {{Jezik|nl|hoeve}} (kmetiji), kjer je bila njegova hiša.{{Sfn|Van Mieris|1753|p=433}} Cerkev ob gradu so začeli graditi hkrati z okroglim vodnim gradom. Obstaja en sam vir, ki trdi, da je bil grad Egmond uničen leta 1315. Če bi bilo to res, bi bil krožni grad uničen tega leta.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}} Renaud meni, da je verjetneje, da se je to zgodilo med uporom po smrti grofa Florisa V.{{Sfn|Renaud|1938|p=81}} V obeh primerih je delček stene, najden v severozahodnem jarku, lahko ostanek uničenja. Zaradi razdalje med okroglim gradom in novim (tretjim) gradom je verjetno, da se je okrogli grad prenehal uporabljati okoli leta 1300.{{Sfn|Renaud|1938|p=81}} Obstoj okroglega vodnega gradu je bil nato pozabljen, dokler je bil odrit njegov ostanek v 30-tih letih preteklega stoletja.{{Sfn|Renaud|1938|p=65}} === Tretji grad - prva gradbena faza| prva polovica 14. stoletja === [[Slika:Reconstructie_toestand_1500_-_Egmond-Binnen_-_20068001_-_RCE.jpg|sličica|Rekonstrukcija izgleda gradu Egmond okoli leta 1500]] [[Slika:Ruïne_-_Egmond-Binnen_-_20068005_-_RCE.jpg|sličica|Ruševine Egmonda med izkopavanjih v 1930-tih ]] Tretji grad je bil zgrajen v dveh fazah.{{Sfn|Renaud|1938|p=75}} Zgrajen je bil na mestu, kjer naj bi bilo zunanji zid starega okroglega gradu. Ta je bil s tem nadomeščen. Nekdanji zunanji obor je bil razdeljen na zahodno in vzhodno stran. V prvi fazi je na vzhodni polovici nekdanjega zunanjega obora zgrajen nov majhen kvadratni glavni grad. Imel je velik stolp, ki je bil pogosto označen kot donjon. Stolp je bil zgrajen okoli leta 1330, in je imel zidove debeline 2.10 - 3 m. Del severozahodnega in jugozahodnega obzidja je bil zgrajen v istem času. Temelji so bili iz rumene opeke velikosti 30 X 15 X 8 cm, del zunanjosti je bil prekrit z ometom. Kaže, da so uporabili opeko iz okroglega gradu za gradnjo temeljev stolpa in za povezovalne zidove.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}} Dvorišče tretjega gradu je bilo manjše.{{Sfn|Renaud|1938|p=73}} V času, ko je bil zgrajen tretji grad, na dolgem zunanjem oboru ni bilo kamnitih konstrukcij. To je bilo razvidno iz razlik v uporabljeni opeki in konfiguraciji (kasneje) utrdbe zunanjega obora.{{Sfn|Renaud|1938|p=74}} Valter II. Egmondski (ok. 1283-1321) je šel leta 1315 na ekspedicijo v Flandrijo s 60 možmi. Verjetno je on pričel z gradnjo tretjega gradu; mogoče pa njegov sin Jan I. Egmondski (1310-1369). Jan I. je bil vodja frakcije "Trska" med vojnami med "Trnek in Trska". === Tretji grad - druga gradbena faza| druga polovica 14. stoletja === Druga gradbena faza tretjega gradu se je odvila v drugi polovici 14. stoletja. Pri malem glavnem gradu je bil ta razširjen z izgradnjo večjega kvadratnega gradu z izgradnjo severozahodnega in jugozahodnega obrambnega zidu, debelega 1.10 m.{{Sfn|Renaud|1938|p=72}} Drugo gradbeno fazo lahko pripišemo naraščajočemu bogastvu gospodov Egmondskih. Janu I. Egmondskemu (1310-1369), ki se je poročil z bogato dedinjo Gyote van IJsselstein. Gospod Arnold I. Egmondski in IJsselsteini so postali bogati.{{Sfn|Renaud|1938|p=75}} Financiral je izgradnjo večjega dela Egmondskega gradu.{{Sfn|Van Gouthoeven|1620|p=84}} === Tretji grad - tretja gradbena faza| ok. 1450-1525 === V tej fazi je bila zgrajena velika dvorana, na vzhodni strani glavnega gradu. Ta je imela galerijo potretov gospodov Egmondskih. Prekop med glavnim gradom in zunanjim oborom je bil zaprt. Na južni strani jez s tremi loki, na severni strani z dvema lokoma in nekaj pilotov pod njima. Nekatere stavbe so bile vzidane tudi v jarek od glavnega gradu.{{Sfn|Renaud|1938|p=76}} Na zunanjem oboru je v prvi polovici 16. stoletja nastala velika dvorana za služabnike. Velika portalna stavba je bila dodana okoli leta 1500. S svojimi štirimi stolpi je bila samostojna trdnjava. V bližini portalne zgradbe so med izkopavanjem našli leva iz peščenega kamna in dva svinčena zmaja. {{Sfn|Renaud|1938|p=79}} Jan III. Egmontski (1438-1516) je bil prvi Grof Egmontski kot tudi pomemben državnik [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]]. Odločil se je povečati in olepšati grad. Bil je tudi zadnji gospod Egmondski, ki je imel grad Egmond za svojo rezidenco. Mnogi so ta grad imenovali za največjega in najlepši grad v Holandiji.{{Sfn|Renaud|1938|p=79}} == Zaton == Ko je rodbina Egmond postala pomembna v burgundski Nizozemski, so vse več časa preživeli na jugu Nizozemske, npr. v Palača Egmont v [[Bruselj|Bruslju]], gradu Egmont v Zottegemu ali gradu v La Hamaide. Lamoraal I., grof Egmontski in prvi vojvoda Gavere je bil vnuk Jana III. Bil je vodilni general in državnik v Španski Nizozemski v 16. stoletju. Njegovo obglavljenje v Bruslju leta 1568 je spodbudilo narodni upor, ki je vodil v neodvisnost Nizozemske.<ref>{{Navedi EB1911|wstitle=Egmont, Lamoral, Count of|volume=9|last=Edmundson|first=George|author-link=George Edmundson|pages=18&ndash;19}}</ref> Čete, ki jih je vodil Diederik Sonoy so leta 1573 požgale tako grad Egmond kot opatijo. Uničenje je naročil [[Viljem I. Oranski|Vojvoda Oranski]], da bi preprečil španski vojski, da bi okupirala to strateško lokacijo. === Ruševine === Grof Lamoraal II., sin Lamoraala I., je bil zadnji pripadnik rodbine Egmond, ki je bil lastnik gradu. Zaradi dolgov je bil leta 1607 prisiljen grad in obkrožajočo posest prodati Stanovom Holandije in Zahodne Frizije. V njihovi lasti je ostal do konca 17. stoletja. Gerrit Egmondski iz Nijenburga, potomec mlajše (bastardne) veje družine Egmond, se je leta 1722 odločil kupiti ruševine. Njegov sin Jan Egmondski iz Nijenburga je obnovil dva stolpa ob vhodu v grad. Kasneje, leta 1798, je s poroko lastnik ruševin postal g. Tinne. Leta 1832 sta bila porušena še stolpa. Po letu 1836 ni več nič ostalo od gradu. == Galerija == <gallery> Slika:Gillis de Saen (actief1580-1610) Het Kasteel Egmond-aan-den-Hoef (ca.1570) Stadhuis van Zottegem 1-09-2018.jpg|Egmond Castle around 1570 by Gilles de Saen, at view in the town hall of [[Zottegem]] Slika:En ruïne naar copieen van oude tekening in de verzameling Rijksbureau Monumenten Zorg - Egmond-Binnen - 20067994 - RCE.jpg|The ruins of Egmond in 1689 Slika:En ruïne naar copieen van oude tekening in de verzameling Rijksbureau Monumenten Zorg - Egmond-Binnen - 20067995 - RCE.jpg|The ruins of Egmond in 1689 Slika:Jacob van Ruisdael - Landscape with the Ruins of the Castle of Egmond.jpg|Landscape with the Ruins of the Castle of Egmond by [[Jacob van Ruisdael]], at view in [[Art Institute of Chicago]] Slika:Lamoral d'Egmont.jpg|Lamoral, Count of Egmont Slika:Standbeeld van Lamoraal van Egmont, Slot op den Hoef - Kasteel Egmond 06.jpg|Egmond Castle today with a statue of Lamoral, count of Egmont </gallery> == Bibliografija == * A. Beekman: "Het slot op den Hoef", 1961 * Arnold C.M. Burger: ''Het kasteel van Egmond'', Uitgeverij Pirola Schoorl, Schoorl 1988/ 2008 * E.H.P. Cordfunke: "Macht en aanzien", Walburg Pers, Zutphen 2013 * J.W. Groesbeek: "Middeleeuwse kastelen in Noord-Holland", Nederlandse Kastelen Stichting, Rijswijk 1981 * Hans Louis Janssen, Annemieke Kylstra and Ben Olde Meierin: "1000 jaar kastelen in Nederland", Stichting Matrijs, Utrecht 1996 * J. Van Lennep and Hofdijk: "Merkwaardige kastelen in Nederland, deel I", Leiden 1883 * Jaap Renaud: "Hoe heeft het slot te Egmond er uit gezien", in : Elsevier's Geïllustreerd Maandschrift nr 49(1939) nr.98, 1939 * Paul E. van Reyen: "Middeleeuwse kastelen in Nederland", Haarlem 1979 * D. Vis: "De fundamenten van het kasteel te Egmond aan den Hoef", 1938 == Sklici == * {{Citat|last=Van Gouthoeven|first=Wouter|year=1620|title=D'oude chronijcke ende historien van Holland (met West-Vriesland) van Zeeland ende van Utrecht|publisher=Peeter Verhaghen, Dordrecht|url=https://books.google.com/books?id=2N5LAAAAcAAJ}} * {{Citat|last=[[Johannes a Leydis|a Leydis]]|first=Johannes|year=1484|title=Kronyk van Egmond|publisher=Simon van Hoolwerf, Alkmaar|url=https://books.google.com/books?id=ZoxaAAAAQAAJ}} * {{Citat|last=Van Mieris|first=Frans|year=1753|volume=I|title=Groot charterboek der graaven van Holland, van Zeeland, en heeren van Vriesland|publisher=Pieter vander Eyk, Leyden|url=https://books.google.com/books?id=hbElkxFRrlwC}} * {{Citat|last=Van Oldenborgh|first=J.|year=1938|journal=De Ingenieur|title=De Fundamenten van het slot bij Egmond aan den Hoef|publisher=Koninklijk instituut van Ingenieurs en van de Vereeniging van Delftsche Ingenieurs|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=dts:2977025:mpeg21}} * {{Citat|last=Renaud|first=Jaap|year=1938|journal=Oudheidkundig jaarboek|title=Uit de bouwgeschiedenis van het slot op den hoef|publisher=Nederlandschen Oudheidkundigen Bond|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=MMUBVU08:001276001:00001|page=65-83}} * {{Citat|last=Renaud|first=Jaap|year=1940|journal=Maandblad voor beeldende kunsten|title=De iconografie van het Slot te Egmond|publisher=J.H. de Bussy, Amsterdam|url=https://resolver.kb.nl/resolve?urn=MMUBVU08:001199013:00001|page=338-345}} == Opombe == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * http://www.castles.nl/egmond-castle * https://huisvanhilde.nl/verhalen/de-ruine-van-het-kasteel-van-egmond/ * https://www.kasteleninnederland.nl/kasteeldetails.php?id=62 * https://www.huysegmont.nl/ * https://www.historischegmond.nl/egmond-aan-den-hoef * http://www.slotkapel.nl/ Website of the castle chapel [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Gradovi na Nizozemskem|Egmond (Holandija)]] akb91wli21ndzbtg6c4kbclzxlqjzgq Sergej Gončar 0 521733 5724786 5724720 2022-07-28T13:29:25Z Sporti 5955 Spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Serhij Hončar]] na [[Sergij Gončar]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sergij Gončar]] qx95ozqkolh3g3oj8gobblivf9v8dax Justs Sirmais 0 521735 5724739 2022-07-28T12:15:52Z Nebotigatreba7 197086 Nova stran wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Justs | image = ESC2016 - Latvia Meet & Greet 15.jpg | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = Sirmais leta 2016 | birth_name = Justs Sirmais | birth_date = {{Birth date and age|1995|2|6|df=yes}} | birth_place = [[Ķekava]], [[Latvija]] | genre = {{hlist|[[pop]]|[[rock]]|[[soul]]|[[elektronska glasba]]}} | years_active = | label = | website = }} '''Justs Sirmais''', znan tudi kot samo '''Justs''', [[Latvijci|latvijski]] [[pevec]] in [[televizijski voditelj]] *[[6. februar]] [[1995]] == Življenje in kariera == === Zgodnje življenje === Justs se je rodil 6. februarja 1995 v [[Ķekava|Ķekavi]]. Obiskoval je državno gimnazijo št. 1. v Rigi. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/justs.sirmais|title=Justs Sirmais|accessdate=8 Feb 2016}}</ref> Svojo glasbeno pot je začel kot ulični glasbenik v Rigi. === Pesem Evrovizije === Dne 31. januarja 2016 je bil Justs razglašen za enega od 20 tekmovalnih izvajalcev v drugi sezoni ''[[Supernova (latvijska TV serija)|Supernove]]'', oddaje, ki je bila uporabljena za izbor latvijskega predstavnika na [[Pesem Evrovizije|tekmovanju za pesem Evrovizije]]. <ref>{{Navedi splet|last=Laufer|first=Gil|title=Latvia: Supernova 2016 acts to be revealed on 31 January|url=http://esctoday.com/108381/latvia-supernova-2016-acts-to-be-revealed-on-31-january/|website=esctoday.com|publisher=ESCToday.com|accessdate=24 January 2016|date=24 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160126091821/http://www.esctoday.com/108381/latvia-supernova-2016-acts-to-be-revealed-on-31-january/|archivedate=26 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Roxburgh|first=Gordon|title=20 songs in Latvian line up revealed|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=20_songs_in_latvian_line_up_revealed|website=eurovision.tv|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=31 January 2016|date=31 January 2016}}</ref> V oddaji je tekmoval je s pesmijo »Heartbeat«. Pesem je napisala [[Aminata Savadogo]] ki je bila latvijska predstavnica na Evroviziji leta 2015. V prvem krogu, ki je potekal 7. februarja je Sirmais napredoval v polfinale, potem ko je osvojil več kot 40 % telefonskega glasovanja. <ref>{{Navedi splet|last=Brey|first=Marco|title=Latvia: First set of Supernova semi-finalists chosen|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=latvia_first_set_of_supernova_semi-finalists_chosen|website=eurovision.tv|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=7 February 2016|date=7 February 2016}}</ref> Dne 21. februarja je nastopil v polfinalu in se s televotingom prebil v finale. <ref>{{Navedi splet|last=Roxburgh|first=Gordon|title=Latvia: The four songs through to the Supernova final|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=latvia_the_four_songs_through_to_the_supernova_final|website=eurovision.tv|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=21 February 2016|date=21 February 2016}}</ref> V finalu, ki je potekal 28. februarja je zmagal in nato zastopal Latvijo na [[Pesem Evrovizije 2016|Pesmi Evrovizije 2016]] v [[Stockholm|Stockholmu]] na [[Švedska|Švedskem]]. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=justs_to_represent_latvia_in_2016_with_heartbeatland|title=Justs to represent Latvia in 2016 with Heartbeat|date=28 Feb 2016|first=Gordon|last=Roxburgh|publisher=EBU}}{{Slepa povezava|date=April 2017}}</ref> Nastopil je v drugem polfinalu in se uvrstil na 8. mesto in se prebil v finale in končal na 15. mestu. <ref name="LSM">{{Navedi novice|title=Justs finishes fifteenth in Eurovision|url=http://www.lsm.lv/en/article/culture/justs-finishes-fifteenth-in-eurovision.a182972/|accessdate=16 May 2016|agency=eng.lsm.lv|publisher=LSM.lv|date=15 May 2016}}</ref> Dne 17. maja 2016 je izdal EP »''To Be Heard«''. <ref>{{Navedi splet|url=https://itunes.apple.com/lv/album/to-be-heard-single/id1114791318|title=To Be Heard - Single by Justs|publisher=[[iTunes Store]]}}</ref> Dne 23. maja 2016 je izdal pesem »Ko Tu Dari?''«''. <ref>{{Navedi splet|url=https://itunes.apple.com/lv/album/ko-tu-dari-single/id1116722809|title=Ko Tu Dari? - Single by Justs|publisher=[[iTunes Store]]}}</ref> Januarja 2018 je bilo objavljeno, da bo sovoditelj ''Supernove 2018''. <ref>{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2018/01/25/latvia-justs-and-dagmara-legante-announced-as-hosts-of-supernova-2018/212059/|title=Latvia: Justs and Dagmara Legante announced as hosts of Supernova 2018|date=25 January 2018|publisher=Wiwibloggs|last=Balins|first=Edgars}}</ref> Aprila 2018 je Justs izdal svoj debitantski studijski album »Here I Am''«''. Septembra 2018 je Sirmais na Instagramu objavil, da bo študiral glasbeno produkcijo na univerzi v [[Bristol|Bristolu]] v Združenem kraljestvu. <ref>[https://www.instagram.com/p/Bn3bgZAAUhv/ Instagram]</ref> Novembra 2020 je sodeloval na ''oddaji Balss Maskā'' zamaskiran kot ''vrabček''. == Diskografija == === Studijski album === * »Here I Am« <small>(2018)</small> === EP === * »To Be Heard« <small>(2016)</small> === Pesmi === * »Heartbeat« <small>(2016)</small> * »Ko Tu Dari« <small>(2016)</small> * »Kaut Mazliet« <small>(2016)</small> * »Message to You« <small>(2017)</small> * »Are You There« <small>(2017)</small> * »Uz Palodzes« <small>(2018)</small> * »Position in Here« <small>(skupaj s Makree, 2018)</small> * »Anything Above« <small>(skupaj s Makree)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1995]] [[Kategorija:Latvijski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] 6f57eico9fd4pjqy80sb1l239nwv0pt 5724766 5724739 2022-07-28T12:45:44Z A09090091 188929 tp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Justs | image = ESC2016 - Latvia Meet & Greet 15.jpg | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = Sirmais leta 2016 | birth_name = Justs Sirmais | birth_date = {{Birth date and age|1995|2|6|df=yes}} | birth_place = [[Ķekava]], [[Latvija]] | genre = {{hlist|[[pop]]|[[rock]]|[[soul]]|[[elektronska glasba]]}} | years_active = | label = | website = }} '''Justs Sirmais''', znan tudi kot samo '''Justs''', [[Latvijci|latvijski]] [[pevec]] in [[televizijski voditelj]], * [[6. februar]] [[1995]], Kekava, [[Latvija]] == Življenje in kariera == === Zgodnje življenje === Justs se je rodil 6. februarja 1995 v [[Ķekava|Ķekavi]]. Obiskoval je državno gimnazijo št. 1. v Rigi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/justs.sirmais|title=Justs Sirmais|accessdate=8 Feb 2016}}</ref> Svojo glasbeno pot je začel kot ulični glasbenik v Rigi. === Pesem Evrovizije === Dne 31. januarja 2016 je bil Justs razglašen za enega od 20 tekmovalnih izvajalcev v drugi sezoni ''[[Supernova (latvijska TV serija)|Supernove]]'', oddaje, ki je bila uporabljena za izbor latvijskega predstavnika na [[Pesem Evrovizije|tekmovanju za pesem Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|last=Laufer|first=Gil|title=Latvia: Supernova 2016 acts to be revealed on 31 January|url=http://esctoday.com/108381/latvia-supernova-2016-acts-to-be-revealed-on-31-january/|website=esctoday.com|publisher=ESCToday.com|accessdate=24 January 2016|date=24 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160126091821/http://www.esctoday.com/108381/latvia-supernova-2016-acts-to-be-revealed-on-31-january/|archivedate=26 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Roxburgh|first=Gordon|title=20 songs in Latvian line up revealed|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=20_songs_in_latvian_line_up_revealed|website=eurovision.tv|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=31 January 2016|date=31 January 2016}}</ref> V oddaji je tekmoval je s pesmijo »Heartbeat«. Pesem je napisala [[Aminata Savadogo]] ki je bila latvijska predstavnica na Evroviziji leta 2015. V prvem krogu, ki je potekal 7. februarja je Sirmais napredoval v polfinale, potem ko je osvojil več kot 40 % telefonskega glasovanja.<ref>{{Navedi splet|last=Brey|first=Marco|title=Latvia: First set of Supernova semi-finalists chosen|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=latvia_first_set_of_supernova_semi-finalists_chosen|website=eurovision.tv|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=7 February 2016|date=7 February 2016}}</ref> Dne 21. februarja je nastopil v polfinalu in se s telefonskim glasovanjem prebil v finale.<ref>{{Navedi splet|last=Roxburgh|first=Gordon|title=Latvia: The four songs through to the Supernova final|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=latvia_the_four_songs_through_to_the_supernova_final|website=eurovision.tv|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=21 February 2016|date=21 February 2016}}</ref> V finalu, ki je potekal 28. februarja je zmagal in nato zastopal Latvijo na [[Pesem Evrovizije 2016|Pesmi Evrovizije 2016]] v [[Stockholm|Stockholmu]] na [[Švedska|Švedskem]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=justs_to_represent_latvia_in_2016_with_heartbeatland|title=Justs to represent Latvia in 2016 with Heartbeat|date=28 Feb 2016|first=Gordon|last=Roxburgh|publisher=EBU}}{{Slepa povezava|date=April 2017}}</ref> Nastopil je v drugem polfinalu in se uvrstil na 8. mesto in se prebil v finale in končal na 15. mestu.<ref name="LSM">{{Navedi novice|title=Justs finishes fifteenth in Eurovision|url=http://www.lsm.lv/en/article/culture/justs-finishes-fifteenth-in-eurovision.a182972/|accessdate=16 May 2016|agency=eng.lsm.lv|publisher=LSM.lv|date=15 May 2016}}</ref> Dne 17. maja 2016 je izdal EP »''To Be Heard«''.<ref>{{Navedi splet|url=https://itunes.apple.com/lv/album/to-be-heard-single/id1114791318|title=To Be Heard - Single by Justs|publisher=[[iTunes Store]]}}</ref> Dne 23. maja 2016 je izdal pesem »Ko Tu Dari?''«''.<ref>{{Navedi splet|url=https://itunes.apple.com/lv/album/ko-tu-dari-single/id1116722809|title=Ko Tu Dari? - Single by Justs|publisher=[[iTunes Store]]}}</ref> Januarja 2018 je bilo objavljeno, da bo sovoditelj ''Supernove 2018''.<ref>{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2018/01/25/latvia-justs-and-dagmara-legante-announced-as-hosts-of-supernova-2018/212059/|title=Latvia: Justs and Dagmara Legante announced as hosts of Supernova 2018|date=25 January 2018|publisher=Wiwibloggs|last=Balins|first=Edgars}}</ref> Aprila 2018 je Justs izdal svoj debitantski studijski album »Here I Am''«''. Septembra 2018 je Sirmais na Instagramu objavil, da bo študiral glasbeno produkcijo na univerzi v [[Bristol|Bristolu]] v Združenem kraljestvu.<ref>[https://www.instagram.com/p/Bn3bgZAAUhv/ Instagram]</ref> Novembra 2020 je sodeloval na ''oddaji Balss Maskā'' zamaskiran kot ''vrabček''. == Diskografija == === Studijski album === * »Here I Am« <small>(2018)</small> === EP === * »To Be Heard« <small>(2016)</small> === Pesmi === * »Heartbeat« <small>(2016)</small> * »Ko Tu Dari« <small>(2016)</small> * »Kaut Mazliet« <small>(2016)</small> * »Message to You« <small>(2017)</small> * »Are You There« <small>(2017)</small> * »Uz Palodzes« <small>(2018)</small> * »Position in Here« <small>(skupaj s Makree, 2018)</small> * »Anything Above« <small>(skupaj s Makree)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1995]] [[Kategorija:Latvijski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] 12qtuvw7mboiwjaj4uxddaakmsx62vp Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2022 14 521736 5724743 2022-07-28T12:24:48Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|202|2}} t1rygeoxire7tfh1xg6t85wpaxc03ef Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2020 14 521737 5724745 2022-07-28T12:25:26Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki {{Zgradbe in objekti, zgrajeni po letih|202|0}} d6fypk7bbteun4k09y4bzrl9f07uhzq Serhij Hončar 0 521738 5724750 2022-07-28T12:30:46Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Serhij Hončar]] na [[Sergij Gončar]]: rv: Г->G, glej SP wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sergij Gončar]] qx95ozqkolh3g3oj8gobblivf9v8dax Pogovor:Serhij Hončar 1 521739 5724752 2022-07-28T12:30:47Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Pogovor:Serhij Hončar]] na [[Pogovor:Sergij Gončar]]: rv: Г->G, glej SP wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Sergij Gončar]] b06hxfxry4sujr7gpfg6ysg454j0jjg Nika Kocharov 0 521740 5724759 2022-07-28T12:38:52Z Nebotigatreba7 197086 Nova stran wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Nika Kocharov|birth_date={{birth date and age|mf=yes|1980|06|22}}|birth_place=[[Tbilisi]], [[Gruzija]]|image=ESC2016 - Georgia Meet & Greet 11.jpg|caption=Kocharov (levo) leta 2016|alt=|birth_name=Nikoloz Kocharov|module={{Infobox musical artist|embed=yes | genre = [[Alternativni rock]], [[indie rock]] | instrument = {{hlist|kitara|bobni|klaviatura}} | years_active = {{start date|1995}}-danes | label = 4 Real Records | current_member_of = [[Young Georgian Lolitaz]] }}|occupation={{hlist|pevec|besedilopisec|skladatelj|igralec}}}}'''Nikoloz Kocharov''' ({{Jezik-ka|ნიკოლოზ კოჩაროვი}}) znan kot '''Nika Kocharov''', ({{Jezik-ka|ნიკა კოჩაროვი}}) je [[Gruzinci|gruzijski]] [[kantavtor]], [[skladatelj]], [[glasbenik]] in [[igralec]] *[[22. junij]] [[1980]] == Kariera == Kocharov se je rodil leta 1980 v [[Tbilisi|Tbilisiju]] v [[Gruzija|Gruziji]]. Svojo glasbeno kariero je začel pri 15 letih, ko je ustanovil svojo prvo skupino ''Nadzvis Khe''. Leta 2001 je ustanovil [[Mlada gruzijska Lolitaz|Young Georgian Lolitaz]], najuspešnejšo skupino v Gruziji v 2000-ih. Leta 2006 se je preselil v London, ko je podpisal pogodbo z glasbeno založbo 4 Real Records. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/name/nm4300067/bio?ref_=nm_ov_bio_sm|title=Nika Kocharov - Biography|website=IMDb|accessdate=27 May 2022}}</ref> Leta 2016 je zastopal Gruzijo na pesmi Evrovizije 2016 z [[Mlada gruzijska Lolitaz|Young Georgian Lolitaz]] s pesmijo »''Midnight Gold«.'' Nastopili so v drugem polfinalu in se uvrstili na 9. mesto in se uvrstili v finale in s 104 točkami končali na 20. mestu v finalu. Na [[Pesem Evrovizije 2017|tekmovanju leta 2017]] je bil tiskovni predstavnik Gruzije. <ref>{{Navedi splet|url=https://esctoday.com/145482/georgia-nika-kocharov-georgian-spokesperson-eurovision-2017/#:~:text=Nika%20Kocharov%2C%20who%20is%20vocalist,from%20the%20jury%20to%20Europe.|title=Georgia: Nika Kocharov to be the Georgian Spokesperson for Eurovision 2017|website=esctoday|date=27 April 2017|accessdate=27 May 2022|last=Knoops|first=Roy}}</ref> Po ''poročanju Wiwibloggs'' je Kocharov morda del skupine [[Circus Mircus]], ki je zastopala Gruzijo na Pesmi Evrovizije 2022. <ref>{{Navedi splet|url=https://wiwibloggs.com/2021/11/15/list-8-reasons-why-the-young-georgian-lolitaz-could-be-behind-circus-mircus/267188/|title=LIST: 8 clues the Young Georgian Lolitaz could be behind Circus Mircus|website=Wiwbloggs|date=15 November 2021|accessdate=27 May 2022|last=ten Veen|first=Renske}}</ref> Kocharov je bil skupaj z drugimi člani skupine [[Mladi Gruzijski Lolitaz|Young Georgian Lolitaz]] bili uvrščeni na seznam članov možnih, da bi bili Circus Mircus, mediji pa so opazili podobnosti v videzu med Kocharovom in ''Igorjem von Lichtensteinom'' iz Circus Mircus. == Diskografija == === Pesmi === * »Trivial Truths« <small>(2020)</small> * »RIver« <small>(skupaj s George Sikharulidze, 2021)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1980]] [[Kategorija:Gruzinski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] e5nh46q6v8wz52l06tqmf8bu58zaoyw Nikoloz Kocharov 0 521741 5724761 2022-07-28T12:40:33Z Nebotigatreba7 197086 preusmeritev na [[Nika Kocharov]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Nika Kocharov]] s48gwfrb7t9zfv8jfrmxiksffqaubhb Finančna kompenzacija 0 521742 5724787 2022-07-28T13:31:55Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/983173844|Financial compensation]]« wikitext text/x-wiki '''Finančna odškodnina''' se nanaša na zagotavljanje [[Denar|denarja]] ali druge ekonomske vrednosti osebi v zameno za njeno blago, [[delo]] ali za kritje stroškov, ki jih je utrpela. Vrste finančnega nadomestila vključujejo: * [[Odškodnina|Odškodnino]], pravni izraz za finančno nadomestilo ob izterjatvi zaradi kršitve dolžnosti drugega * [[Nacionalizacija|Nacionalizacijska odškodnina]], izplačana odškodnina v primeru podržavljenja premoženja * Plačilo ** Odloženo nadomestilo ** Nadomestilo za vodilne ** Licenčnina ** [[Plača]] ** Dodatki za zaposlene * Odškodnina za delavce za zaščito zaposlenih, ki so utrpeli poškodbe pri delu == Glej tudi == * [[dohodek|Dohodek]] [[Kategorija:Monetarna ekonomija]] 72onmr4remlqm67ch0f4w4zowkoqwhg Krakovski kongres 0 521743 5724801 2022-07-28T14:37:14Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: [[Slika:Jan Matejko, Uczta u Wierzynka.png|thumb|[[Jan Matejko]]: ''Krakovski kongres'']] '''Krakovski kongres''' ([[poljsko]]: Zjazd krakowski) je bilo srečanje monarhov, ki ga je sklical poljski kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] in je potekalo v [[Krakov]]u okoli 22.-27. septembra 1364. Povod za sklic je bil zelo verjetno predlagana protiturška križarska vojna, vendar se je ukvarjal predvsem z vprašanji evropske diplomacije. V ospredju so bili... wikitext text/x-wiki [[Slika:Jan Matejko, Uczta u Wierzynka.png|thumb|[[Jan Matejko]]: ''Krakovski kongres'']] '''Krakovski kongres''' ([[poljsko]]: Zjazd krakowski) je bilo srečanje monarhov, ki ga je sklical poljski kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] in je potekalo v [[Krakov]]u okoli 22.-27. septembra 1364. Povod za sklic je bil zelo verjetno predlagana protiturška križarska vojna, vendar se je ukvarjal predvsem z vprašanji evropske diplomacije. V ospredju so bili miroljubni odnosi in razmerje moči v srednji Evropi ter pogajanja o skupnem odgovoru na turško nevarnost v obliki srednjeevropske zveze držav.<ref name=ref1>J. Wyrozumski. ''Dzieje Polski Piastowskiej''. Kraków 1999. str. 372.</ref> Udeleženci – gostje poljskega kralja so bili cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]], ogrski kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I.]], danski kralj [[Valdemar IV. Danski|Valdemar IV.]], ciprski kralj Peter I., mazovski vojvoda Sjemovit III., Bolko II. Świdniški, Vladislav Opolski, avstrijski vojvoda [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolf IV.]], pomorjanski vojvoda Bogislav V., pomorjanski vojvoda Kazimir IV., bavarski vojvoda [[Oton V. Bavarski|Oton V.]] in bavarski vojvoda [[Ludvik VI. Bavarski|Ludvik VI.]]<ref name=ref1/> Kongres, ki je potekal v razkošnem okolju in je bil namenjenem razjazovanju moči in bogastva poljskega kralja, je odmeval po vsej Evropi. Vključeval je znameniti banket v hiši krakovskega trgovca Mikołaja Wierzyneka, ki ga je organiziral mestni svet. Povod za praznik, ki je po besedah Jana Długosza trajal 21 dni, je bila nedavna poroka Karla IV. in Kazimirjeve vnukinje Elizabete Pomorjanske.<ref name=ref1/> Pomemben vir podatkov za banket v Wierzynekovi hiši je pesem Guillauma de Machauta, ki opeva dogodek.<ref>Norman Davies. God's playground. vol. I, Oxford University Press 2005. str. 81.</ref> Več razpoložljivih srednjeveških virov se ne sklada vedno glede časa in drugih vprašanj. V Krakovu sta bila verjetno dva ločena kongresa, eden leta 1363, ki je bil povezan s poroko, in drugi leta 1364, ki je bil bolj politično srečanje monarhov. Leta 1364 so bila med obravnavanimi vprašanji [[Anžujci|anžujsko]] nasledstvo poljskega prestola in ratifikacija mirovnega sporazuma. Oba sta, med drugimi, vključevala Ludvika I. in Karla IV., arbitrirala pa sta Kazimir III. in Bolko II.<ref>Jerzy Wyrozumski. ''Dzieje Polski piastowskiej'' (''Zgodovina poljskih Pjastov''). str. 372. ISBN 83-85719-38-5.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krakov]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] idrp851g8clcmzl6sm5ex95ixvfw7bb 5724803 5724801 2022-07-28T14:41:23Z Octopus 13285 popravek wikitext text/x-wiki [[Slika:Jan Matejko, Uczta u Wierzynka.png|thumb|[[Jan Matejko]]: ''Krakovski kongres'']] '''Krakovski kongres''' ([[poljsko]]: Zjazd krakowski) je bilo srečanje monarhov, ki ga je sklical poljski kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] in je potekalo v [[Krakov]]u okoli 22.-27. septembra 1364. Povod za sklic je bil zelo verjetno predlagana protiturška križarska vojna, vendar se je ukvarjal predvsem z vprašanji evropske diplomacije. V ospredju so bili miroljubni odnosi in razmerje moči v srednji Evropi ter pogajanja o skupnem odgovoru na turško nevarnost v obliki srednjeevropske zveze držav.<ref name=ref1>J. Wyrozumski. ''Dzieje Polski Piastowskiej''. Kraków 1999. str. 372.</ref> Udeleženci – gostje poljskega kralja so bili cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]], ogrski kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I.]], danski kralj [[Valdemar IV. Danski|Valdemar IV.]], ciprski kralj Peter I., mazovski vojvoda Sjemovit III., Bolko II. Świdniški, Vladislav Opolski, avstrijski vojvoda [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolf IV.]], pomorjanski vojvoda Bogislav V., pomorjanski vojvoda Kazimir IV., bavarski vojvoda [[Oton V. Bavarski|Oton V.]] in brandenburški volilni knez [[Ludvik II. Brandenburški|Ludvik II.]]<ref name=ref1/> Kongres, ki je potekal v razkošnem okolju in je bil namenjenem razjazovanju moči in bogastva poljskega kralja, je odmeval po vsej Evropi. Vključeval je znameniti banket v hiši krakovskega trgovca Mikołaja Wierzyneka, ki ga je organiziral mestni svet. Povod za praznik, ki je po besedah Jana Długosza trajal 21 dni, je bila nedavna poroka Karla IV. in Kazimirjeve vnukinje Elizabete Pomorjanske.<ref name=ref1/> Pomemben vir podatkov za banket v Wierzynekovi hiši je pesem Guillauma de Machauta, ki opeva dogodek.<ref>Norman Davies. God's playground. vol. I, Oxford University Press 2005. str. 81.</ref> Več razpoložljivih srednjeveških virov se ne sklada vedno glede časa in drugih vprašanj. V Krakovu sta bila verjetno dva ločena kongresa, eden leta 1363, ki je bil povezan s poroko, in drugi leta 1364, ki je bil bolj politično srečanje monarhov. Leta 1364 so bila med obravnavanimi vprašanji [[Anžujci|anžujsko]] nasledstvo poljskega prestola in ratifikacija mirovnega sporazuma. Oba sta, med drugimi, vključevala Ludvika I. in Karla IV., arbitrirala pa sta Kazimir III. in Bolko II.<ref>Jerzy Wyrozumski. ''Dzieje Polski piastowskiej'' (''Zgodovina poljskih Pjastov''). str. 372. ISBN 83-85719-38-5.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krakov]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] r3j119jl98m2h1q1zehlsiyjrdldqz3 Vojne reparacije 0 521744 5724830 2022-07-28T15:45:40Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1089361502|War reparations]]« wikitext text/x-wiki '''Vojne reparacije''' (tudi '''vojna odškodnina''') je [[Finančna kompenzacija|odškodnina,]] ki jo po [[Vojna|vojni]] plača ena stran drugi. Namenjeni so kritju škode ali poškodb, povzročenih med vojno. Izraz se splošno nanaša na [[denar]] ali blago, ki menja lastnika, ne pa tudi na [[Aneksija|priključitev]] ozemlja. == Zgodovina == Prisiljevanje ene strani k plačilu vojne odškodnine je običajna praksa z dolgo zgodovino. [[Rimsko cesarstvo|Rim]] je [[Kartagina (mesto)|Kartagini]] naložil velike odškodnine po [[Prva punska vojna|prvi]] (Lutacijeva pogodba) in [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]].<ref>Livy. Ab urbe condita (The Early History of Rome, books I–V, and The History of Rome from its Foundation, books XXI–XXX: The War with Hannibal), London; Penguin Classics, 2002 and 1976.</ref> Nekatere vojne odškodnine so povzročile spremembe v denarni politiki. Na primer, francosko plačilo po [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] je igralo pomembno vlogo pri odločitvi Nemčije, da sprejme [[zlati standard]].{{Cn}} Japonsko je do podobne odločitve pripeljala 230 milijonov srebrnih taelov kitajske odškodnine, naložene po [[Prva kitajsko-japonska vojna|prvi kitajsko-japonski vojni]].<ref>Metzler, M. 2006. Lever of Empire: The International Gold Standard and the Crisis of Liberalism in Prewar Japan. Berkeley and Los Angeles: University of California Press.</ref> Obstajajo poskusi kodifikacije odškodnin v statutu [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]] in osnovnih načelih ZN o pravici do pravnih sredstev in odškodnine za žrtve, nekateri učenjaki pa so trdili, da bi morali imeti posamezniki pravico zahtevati odškodnino prek odškodninskega prava za krivice, utrpljene med vojno.<ref>{{Navedi časopis|last=Abraham|first=Haim|date=2019-12-01|title=Tort Liability for Belligerent Wrongs|url=https://academic.oup.com/ojls/article/39/4/808/5536343|journal=Oxford Journal of Legal Studies|language=en|volume=39|issue=4|pages=808–833|doi=10.1093/ojls/gqz025|issn=0143-6503}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Crootof|first=Rebecca|date=2016-01-01|title=War Torts: Accountability for Autonomous Weapons|url=https://scholarship.law.upenn.edu/penn_law_review/vol164/iss6/1|journal=University of Pennsylvania Law Review|volume=164|issue=6|pages=1347}}</ref> === Evropa === ==== Napoleonske vojne ==== Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] dokončnem porazu v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] je bilo Franciji po [[Pariška pogodba (1815)|pariški mirovni pogodbi]] naloženo plačilo 700 milijonov frankov odškodnine. Francija naj bi plačala tudi dodaten denar za kritje stroškov zagotavljanja dodatnih obrambnih utrdb, ki naj bi jih zgradile sosednje države koalicije. V razmerju z njenim BDP je to najdražja plačana vojna odškodnina kadarkoli.<ref>{{Navedi časopis|last=E. N. White|year=2001|title=Making the French pay: the cost and consequences of the Napoleonic reparations|journal=European Review of Economic History|volume=5|pages=337–65|doi=10.1017/S1361491601000132|hdl-access=free}}.</ref> ==== Francosko-pruska vojna ==== Po francosko-pruski vojni je bila [[Francija]] v skladu s pogoji [[Frankfurtski mir (1871)|frankfurtskega miru]] (10. maja 1871) dolžna v 5 letih plačati vojno odškodnino v višini 5 milijard zlatih frankov. Odškodnina je bila sorazmerna glede na prebivalstvo, tako da je bila natanko enaka odškodnini, ki jo je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] naložil Prusiji leta 1807.<ref>A. J. P. Taylor, ''Bismarck: The Man and the Statesman'', without taking in account the Napoleonic War reparation (London: Hamish Hamilton, 1955), p. 133.</ref> Nemške čete so v delih Francije ostale do izplačila zadnjega obroka odškodnine septembra 1873.<ref>{{Navedi knjigo|title=For the Soul of France : culture wars in the age of Dreyfus|last=Brown|first=Frederick|date=2010|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307279217|edition=1st|location=New York|pages=88|oclc=419798763}}</ref> ==== Grško-turška vojna leta 1897 ==== Po [[grško-turška vojna (1897)|grško-turški vojni (1897)]] je bila poražena Grčija prisiljena Turčiji plačati visoko vojno odškodnino v višini 4 milijonov funtov. Grčija, ki je že bila v zamudi, je bila prisiljena dovoliti mednarodni finančni komisiji nadzor svojih javnih financ.<ref>Wynne William H., (1951), State insolvency and foreign bondholders, New Haven, Yale University Press, vol. 2.</ref> ==== Prva svetovna vojna ==== Rusi so se strinjali, da bodo z izstopom iz vojne po [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]] (ki jo je [[Boljševiki|boljševiška]] vlada osem mesecev pozneje zavrnila), [[Centralne sile|Centralnim silam]] plačali odškodnino. [[Bolgarija]] je [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|Antanti]] plačala odškodnino v višini 2,25 milijarde zlatih frankov (90 milijonov funtov) v skladu s [[Neulijska mirovna pogodba|Neulijsko mirovno pogodbo]]. [[Nemčija]] se je strinjala, da bo [[Antanta|Trojni antanti]] po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] plačala odškodnino v višini 132 milijard zlatih mark, ki je bila nato leta 1932 preklicana, Nemčija pa je plačala le del vsote. Zaradi tega je Nemčija še vedno imela dolgove, ti so bili leta 1953 revidirani s [[Londonski sporazum o nemških zunanjih dolgovih|sporazumom o nemških zunanjih dolgovih]]. Po ponovnem premoru v pričakovanju ponovne združitve Nemčije je bil zadnji obrok dolga plačan 3. oktobra 2010.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jpost.com/International/Article.aspx?id=189637|title=Germany makes final payment for WWI reparations|website=The Jerusalem Post - JPost.com|accessdate=3 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121024060913/http://www.jpost.com/International/Article.aspx?id=189637|archivedate=24 October 2012}}</ref> ==== Druga svetovna vojna v Nemčiji ==== Med drugo svetovno vojno je Nemčija od okupiranih držav izterjevala plačila, izsiljevala posojila ter kradla ali uničevala premoženje. Poleg tega so bile države dolžne zagotoviti vire in prisilne delavce. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] naj bi Nemčija v skladu s [[Potsdamska konferenca|Potsdamsko konferenco,]] ki je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945, [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikom]] plačala 23 milijard ameriških dolarjev v obliki strojev in [[Tovarna|proizvodnih obratov]]. Demontaža na zahodu se je ustavila leta 1950. Reparacije [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] so se ustavile leta 1953. [[Združene države Amerike|Združene države]] so že pred nemško predajo in še nadaljnji dve leti po predaji izvajale močan program zbiranja vsega tehnološkega in znanstvenega znanja ter vseh patentov in številnih vodilnih znanstvenikov v Nemčiji (znan kot operacija Paperclip). Zgodovinar John Gimbel v svoji knjigi ''Science Technology and Reparations: Exploitation and Plunder in Postwar Germany'' navaja, da so "intelektualne odškodnine" (ki se nanašajo na nemške znanstvenike), ki so jih prejele zaveznice, znašale blizu 10 milijard dolarjev.<ref>Norman M. Naimark ''The Russians in Germany'' {{ISBN|0-674-78405-7}} pg. 206</ref> Nemška odškodnina naj bi bila delno v obliki [[Prisilno delo|prisilnega dela]]. Do leta 1947 je bilo približno 4.000.000 nemških [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]] in civilistov uporabljenih kot prisilni delavci (pod različnimi naslovi, kot je "reparacijsko delo" ali "prisilno delo") v Evropi, Kanadi in Združenih državah Amerike.<ref>Noam Chomsky, Edward S. Herman, "After the Cataclysm: Postwar Indochina and the Reconstruction of Imperial Ideology" (1979) pp.&nbsp;35–37</ref> ==== Druga svetovna vojna v Italiji ==== V skladu [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|z mirovno pogodbo z Italijo iz leta 1947]] se je [[Italija]] strinjala, da bo [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] plačala odškodnino v višini približno 125 milijonov USD, 105 milijonov USD [[Grčija|Grčiji]], 100 milijonov USD Sovjetski zvezi, 25 milijonov USD [[Etiopija|Etiopiji]] in 5 milijonov USD [[Albanija|Albaniji]]. ==== Druga svetovna na Madžarskem ==== Madžarska se je strinjala, da bo Sovjetski zvezi plačala odškodnino v višini 200 milijonov dolarjev, [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] in Jugoslaviji pa po 100 milijonov dolarjev. ==== Druga svetovna vojna v Romuniji ==== Romunija se je strinjala, da bo Sovjetski zvezi plačala odškodnino v višini 300 milijonov ameriških dolarjev. Romunski ekonomisti so ocenili, da je do februarja 1947 romunsko gospodarstvo utrpelo dodatne izgube zaradi vračanja zaseženega blaga (320 milijonov USD), vračanja premoženja [[Organizacija združenih narodov|Združenim narodom]] in njihovim državljanom (200 milijonov USD), opustitve nemških dolgov (200 milijonov USD), nepravilne rekvizicije (150 milijonov USD) in vzdrževanja enot Sovjetske vojske na njenem ozemlju (75 milijonov USD).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/spolierea-rom-niei-tratatul-pace-paris|title=Spolierea României la Tratatul de Pace de la Paris|website=Historia|accessdate=3 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160203171612/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/spolierea-rom-niei-tratatul-pace-paris|archivedate=3 February 2016}}</ref> Romunija je leta 1945 plačala 5,6 milijona dolarjev<ref>{{Navedi splet|url=http://www.digi24.ro/Stiri/Digi24/Special/23+august/Romania+saracita+Jaful+politica+de+stat+a+URSS+fata+de+cei+invin|title=România sărăcită. Jaful, politică de stat a URSS faţă de cei învinşi|accessdate=3 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150923223521/http://www.digi24.ro/Stiri/Digi24/Special/23+august/Romania+saracita+Jaful+politica+de+stat+a+URSS+fata+de+cei+invin|archivedate=23 September 2015}}</ref> in po oceni Digi24 je bila preko SovRom prisiljena plačati 2 milijardi dolarjev.<ref>Stephen D. Roper, Romania: The Unfinished Revolution, Routledge, London, 2000, p. 18</ref> ==== Druga svetovna vojna na Finskem ==== [[Finska]] se je lahko pogajala o začasnem mirovnem sporazumu s Sovjetsko zvezo le tako, da je pristala na obsežne odškodnine, in je bila na koncu edina država, ki je v celoti plačala dogovorjeno vojno odškodnino. Skupni znesek odškodnin je po vrednosti dolarja leta 1953 narasel na 500 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://valtioneuvosto.fi/-/60-years-after-the-war-reparations?_101_INSTANCE_LZ3RQQ4vvWXR_languageId=en_US|title=60 years after the war reparations|website=valtioneuvosto.fi}}</ref> === Japonska === ==== Kitajsko-japonska vojna leta 1895 ==== Pogodba iz Šimonosekija, podpisana 17. aprila 1895, je Kitajsko zavezala k plačilu odškodnine v višini 200 milijonov srebrnih taelov (3,61 milijarde jenov) Japonski; in pristanišča Šaši, [[Čongčing]], Šužou in Hangžou odpreti japonski trgovini. ==== Druga svetovna vojna na Japonskem ==== V skladu s 14. členom mirovne pogodbe z Japonsko (1951): "Japonska mora zavezniškim silam plačati odškodnino za škodo in trpljenje, ki ju je povzročila med vojno. Japonska bo nemudoma začela pogajanja z zavezniškimi silami." Vojne odškodnine, plačane v skladu z mirovno pogodbo iz San Francisca vključujejo: odškodnine v višini 550 milijonov ameriških dolarjev (198 milijard jenov leta 1956) so bile plačane [[Filipini|Filipinom]] in 39 milijonov ameriških dolarjev (14,04 milijard jenov 1959) Južnemu Vietnamu; Mednarodnemu odboru Rdečega križa je plačala odškodnino za vojne ujetnike v višini 4,5 milijona funtov sterlingov (4,54 milijarde jenov); in odpovedala se je vsem čezmorskim premoženjem v vrednosti približno 23,681 milijarde USD (379,499 milijarde jenov). Združene države so leta 1952 podpisale mirovno pogodbo z 49 državami in sklenile 54 dvostranskih sporazumov, med drugim z [[Mjanmar|Burmo]] (20 milijonov dolarjev leta 1954 in 1963), [[Južna Koreja|Južno Korejo]] (300 milijonov dolarjev leta 1965), [[Indonezija|Indonezijo]] (223,08 milijonov dolarjev leta 1958), Filipini (525 milijonov USD/52,94 milijarde jenov leta 1967), [[Malezija|Malezijo]] (25 milijonov malezijskih dolarjev/2,94 milijarde jenov leta 1967), [[Tajska|Tajsko]] (5,4 milijarde jenov leta 1955), [[Federativne države Mikronezije|Mikronezijo]] (1969), Laosom (1958), Kambodžo (1959), Mongolijo (1977), [[Španija|Španijo]] (5,5 milijona dolarjev l. 1957), [[Švica|Švico]], [[Nizozemska|Nizozemsko]] (10 milijonov dolarjev 1956), [[Švedska|Švedsko]] in [[Danska|Dansko]]. Plačila odškodnin so se začela leta 1955, trajala so 23 let in se končala leta 1977. Za države, ki so se odpovedale kakršnim koli japonskim odškodninam, je Japonska privolila v plačilo odškodnine in/ali donacij v skladu z bilateralnimi sporazumi. V skupnem sporočilu vlade Japonske in vlade Ljudske republike Kitajske (1972) se je Ljudska republika Kitajska odpovedala zahtevi po vojni odškodnini od Japonske. V sovjetsko-japonski skupni izjavi iz leta 1956 se je Sovjetska zveza odpovedala svojim pravicam do odškodnin Japonske, tako Japonska kot Sovjetska zveza sta se odpovedali vsem odškodninskim zahtevkom, ki bi izhajali iz vojne. Poleg tega je [[Šrilanka|Cejlon]] (zdaj Šrilanka) pod predsednikom JR Jayewardenom zavrnil vojno odškodnino od Japonske.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.straitstimes.com/asia/south-asia/japan-pm-abe-ends-sri-lanka-trip-with-visit-to-temple|title=Japan PM Abe ends Sri Lanka trip with visit to temple|last=migration|date=8 September 2014|website=straitstimes.com|accessdate=30 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180323105543/http://www.straitstimes.com/asia/south-asia/japan-pm-abe-ends-sri-lanka-trip-with-visit-to-temple|archivedate=23 March 2018}}</ref> === Irak === ==== Invazija Kuvajta ==== Po [[Zalivska vojna|zalivski vojni]] je [[Irak]] sprejel Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 687, ki je razglasila finančno odgovornost Iraka za škodo, povzročeno v iraški invaziji na [[Kuvajt]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.treasury.gov/resource-center/sanctions/Documents/687.pdf|title=RESOLUTION 687 (1991)|date=9 April 1991|website=[[U.S. Department of the Treasury]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170505144929/https://www.treasury.gov/resource-center/sanctions/Documents/687.pdf|archivedate=2017-05-05|accessdate=23 August 2017}}</ref> Ustanovljena je bila Odškodninska komisija Združenih narodov (UNCC) in vlade, korporacije in posamezniki so vložili za 350 milijard ameriških dolarjev zahtevkov. UNCC je sprejel in dodelil odškodninske zahtevke za skupaj 52,4 milijarde dolarjev odškodnine približno 1,5 milijona uspešnim tožnikom; do julija 2019 je bilo plačanih 48,7 milijarde dolarjev, ostalo je le še 3,7 milijarde dolarjev za plačilo Kuvajtu v imenu Kuwait Petroleum Corporation.<ref>{{Navedi splet|url=https://uncc.ch/sites/default/files/attachments/documents/Press%20release%20-%20Payment%20of%2023%20July%202019.pdf|title=PRESS RELEASE UNITED NATIONS COMPENSATION COMMISSION PAYS OUT US$270 MILLION|publisher=[[United Nations Compensation Commission]]|date=23 July 2019|accessdate=6 August 2019}}</ref> UNCC pravi, da je prednostna razvrstitev zahtevkov fizičnih oseb pred zahtevki vlad in subjektov ali korporacij (pravnih oseb) "označila pomemben korak v razvoju mednarodne prakse zahtevkov". Sredstva za ta plačila naj bi izhajala iz 30-odstotnega deleža iraških prihodkov od nafte iz programa nafta za hrano. ==== Invazija ZDA ==== Skupine za človekove pravice v Iraku in Združenih državah so se zavzemale za odškodnino s strani ZDA za opustošenje in zdravstvene posledice, ki so jih utrpeli iraški državljani med vojno v [[Iraška vojna|Iraku]].<ref>{{Navedi novice|title=US reparations for Iraq are long overdue|url=http://america.aljazeera.com/articles/2013/11/1/us-reparations-iraqwarveteransmaliki.html|accessdate=2021-11-12|work=america.aljazeera.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Hawa|first=Kaleem|date=2021-09-01|title=Reparations for Iraq|url=https://nymag.com/intelligencer/2021/09/iraq-war-reparations.html|accessdate=2021-11-12|website=nymag.com|language=en-us}}</ref>   == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Wheeler-Bennett, Sir John "The Wreck of Reparations, being the policy background of the Lausanne Agreement, 1932", New York, H. Fertig, 1972. * Ilaria Bottigliero "Odškodnina za žrtve zločinov po mednarodnem pravu", Martinus Nijhoff Publishers, Haag (2004). * Livy. Ab urbe condita (Zgodnja zgodovina Rima, knjige I–V, in Zgodovina Rima od ustanovitve, knjige XXI–XXX: Vojna s Hanibalom), London; Penguin Classics, 2002 in 1976. * Mantoux, E. 1946. Kartaginski mir ali gospodarske posledice g. Keynesa. London: Oxford University Press. * Morrison, RJ 1992. Odškodnine za zalivsko vojno: Irak, OPEC in problem prenosa. American Journal of Economics and Sociology 51, 385–99. * Occhino, F., Oosterlinck, K. in White, E. 2008. Koliko lahko zmagovalec prisili premaganega plačati? Časopis za gospodarsko zgodovino 68, 1–45. * Ohlin, B. 1929. Reparacijski problem: razprava. Gospodarski vestnik 39, 172–82. * <bdi><cite class="citation encyclopaedia cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFOosterlinck2009">[[Special:BookSources/9780333786765|9780333786765]]</cite></bdi> * Schuker, SA 1988. "Ameriške odškodnine" Nemčiji, 1919–33: posledice za dolžniško krizo tretjega sveta. Princetonske študije o mednarodnih financah št. 61. * Bela, EN 2001. Prisiliti Francoze k plačilu: stroški in posledice Napoleonovih odškodnin. European Review of Economic History 5, 337–65. == Zunanje povezave == * [https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%20136/volume-136-I-1832-English.pdf Mirovna pogodba z Japonsko, podpisana v San Franciscu 8. septembra 1951] * [http://www.unog.ch/uncc/start.htm Odškodninska komisija Združenih narodov] * [http://ecccreparations.blogspot.com/ Odškodnine za hude kršitve človekovih pravic med režimom Demokratične Kampučije (Rdeči Kmeri) v Kambodži] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/India.pdf Mirovna pogodba med Japonsko in Indijo (1952)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Burma.pdf Mirovna pogodba med Japonsko in Burmansko zvezo (1954)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Thailand.pdf Sporazum med Japonsko in Tajsko o rešitvi "posebnega problema jena" (1955)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Philippines.pdf Sporazum o odškodnini med Japonsko in Republiko Filipini (1956)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Indonesia.pdf Mirovna pogodba med Japonsko in Republiko Indonezijo (1958)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Vietnam.pdf Sporazum o odškodnini med Japonsko in Republiko Vietnam (1959)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Singapore.pdf Sporazum z dne 21. septembra 1967 med Japonsko in Republiko Singapur] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Malaysia.pdf Sporazum z dne 21. septembra 1967 med Japonsko in Malezijo] * [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/china/joint72.html Skupno sporočilo vlade Japonske in vlade Ljudske republike Kitajske (1972)] * [http://www.jiyuushikan.org/e/reparations.html Japonski zapisi o vojnih odškodninah, Združenje za napredek nepristranskega pogleda na zgodovino] * [http://www.usjp.org/towardpeace_en/tpResponsibility_en.html#mozTocId147489 Vojna odgovornost, povojna odškodnina ter mirovna gibanja in izobraževanje na Japonskem] * [http://www.austlii.edu.au/au/journals/SydLRev/1999/9.pdf Petra Schmidt, "Invalidi kolonialnih veteranov cesarskih japonskih sil in pravica do prejemanja socialnih prejemkov z Japonske" ''Sydney Law Review'', vol. 21 (1999) str. 231-259] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] iabiwoxz0d7rkg1hbvo2nd6y3e3hk7s 5724833 5724830 2022-07-28T15:48:40Z A09090091 188929 +[[Kategorija:Mednarodno pravo]]; +[[Kategorija:Vojaško pravo]]; +[[Kategorija:Kompenzacije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Vojne reparacije''' (tudi '''vojna odškodnina''') je [[Finančna kompenzacija|odškodnina,]] ki jo po [[Vojna|vojni]] plača ena stran drugi. Namenjeni so kritju škode ali poškodb, povzročenih med vojno. Izraz se splošno nanaša na [[denar]] ali blago, ki menja lastnika, ne pa tudi na [[Aneksija|priključitev]] ozemlja. == Zgodovina == Prisiljevanje ene strani k plačilu vojne odškodnine je običajna praksa z dolgo zgodovino. [[Rimsko cesarstvo|Rim]] je [[Kartagina (mesto)|Kartagini]] naložil velike odškodnine po [[Prva punska vojna|prvi]] (Lutacijeva pogodba) in [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]].<ref>Livy. Ab urbe condita (The Early History of Rome, books I–V, and The History of Rome from its Foundation, books XXI–XXX: The War with Hannibal), London; Penguin Classics, 2002 and 1976.</ref> Nekatere vojne odškodnine so povzročile spremembe v denarni politiki. Na primer, francosko plačilo po [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] je igralo pomembno vlogo pri odločitvi Nemčije, da sprejme [[zlati standard]].{{Cn}} Japonsko je do podobne odločitve pripeljala 230 milijonov srebrnih taelov kitajske odškodnine, naložene po [[Prva kitajsko-japonska vojna|prvi kitajsko-japonski vojni]].<ref>Metzler, M. 2006. Lever of Empire: The International Gold Standard and the Crisis of Liberalism in Prewar Japan. Berkeley and Los Angeles: University of California Press.</ref> Obstajajo poskusi kodifikacije odškodnin v statutu [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]] in osnovnih načelih ZN o pravici do pravnih sredstev in odškodnine za žrtve, nekateri učenjaki pa so trdili, da bi morali imeti posamezniki pravico zahtevati odškodnino prek odškodninskega prava za krivice, utrpljene med vojno.<ref>{{Navedi časopis|last=Abraham|first=Haim|date=2019-12-01|title=Tort Liability for Belligerent Wrongs|url=https://academic.oup.com/ojls/article/39/4/808/5536343|journal=Oxford Journal of Legal Studies|language=en|volume=39|issue=4|pages=808–833|doi=10.1093/ojls/gqz025|issn=0143-6503}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Crootof|first=Rebecca|date=2016-01-01|title=War Torts: Accountability for Autonomous Weapons|url=https://scholarship.law.upenn.edu/penn_law_review/vol164/iss6/1|journal=University of Pennsylvania Law Review|volume=164|issue=6|pages=1347}}</ref> === Evropa === ==== Napoleonske vojne ==== Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] dokončnem porazu v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] je bilo Franciji po [[Pariška pogodba (1815)|pariški mirovni pogodbi]] naloženo plačilo 700 milijonov frankov odškodnine. Francija naj bi plačala tudi dodaten denar za kritje stroškov zagotavljanja dodatnih obrambnih utrdb, ki naj bi jih zgradile sosednje države koalicije. V razmerju z njenim BDP je to najdražja plačana vojna odškodnina kadarkoli.<ref>{{Navedi časopis|last=E. N. White|year=2001|title=Making the French pay: the cost and consequences of the Napoleonic reparations|journal=European Review of Economic History|volume=5|pages=337–65|doi=10.1017/S1361491601000132|hdl-access=free}}.</ref> ==== Francosko-pruska vojna ==== Po francosko-pruski vojni je bila [[Francija]] v skladu s pogoji [[Frankfurtski mir (1871)|frankfurtskega miru]] (10. maja 1871) dolžna v 5 letih plačati vojno odškodnino v višini 5 milijard zlatih frankov. Odškodnina je bila sorazmerna glede na prebivalstvo, tako da je bila natanko enaka odškodnini, ki jo je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] naložil Prusiji leta 1807.<ref>A. J. P. Taylor, ''Bismarck: The Man and the Statesman'', without taking in account the Napoleonic War reparation (London: Hamish Hamilton, 1955), p. 133.</ref> Nemške čete so v delih Francije ostale do izplačila zadnjega obroka odškodnine septembra 1873.<ref>{{Navedi knjigo|title=For the Soul of France : culture wars in the age of Dreyfus|last=Brown|first=Frederick|date=2010|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307279217|edition=1st|location=New York|pages=88|oclc=419798763}}</ref> ==== Grško-turška vojna leta 1897 ==== Po [[grško-turška vojna (1897)|grško-turški vojni (1897)]] je bila poražena Grčija prisiljena Turčiji plačati visoko vojno odškodnino v višini 4 milijonov funtov. Grčija, ki je že bila v zamudi, je bila prisiljena dovoliti mednarodni finančni komisiji nadzor svojih javnih financ.<ref>Wynne William H., (1951), State insolvency and foreign bondholders, New Haven, Yale University Press, vol. 2.</ref> ==== Prva svetovna vojna ==== Rusi so se strinjali, da bodo z izstopom iz vojne po [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]] (ki jo je [[Boljševiki|boljševiška]] vlada osem mesecev pozneje zavrnila), [[Centralne sile|Centralnim silam]] plačali odškodnino. [[Bolgarija]] je [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|Antanti]] plačala odškodnino v višini 2,25 milijarde zlatih frankov (90 milijonov funtov) v skladu s [[Neulijska mirovna pogodba|Neulijsko mirovno pogodbo]]. [[Nemčija]] se je strinjala, da bo [[Antanta|Trojni antanti]] po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] plačala odškodnino v višini 132 milijard zlatih mark, ki je bila nato leta 1932 preklicana, Nemčija pa je plačala le del vsote. Zaradi tega je Nemčija še vedno imela dolgove, ti so bili leta 1953 revidirani s [[Londonski sporazum o nemških zunanjih dolgovih|sporazumom o nemških zunanjih dolgovih]]. Po ponovnem premoru v pričakovanju ponovne združitve Nemčije je bil zadnji obrok dolga plačan 3. oktobra 2010.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jpost.com/International/Article.aspx?id=189637|title=Germany makes final payment for WWI reparations|website=The Jerusalem Post - JPost.com|accessdate=3 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121024060913/http://www.jpost.com/International/Article.aspx?id=189637|archivedate=24 October 2012}}</ref> ==== Druga svetovna vojna v Nemčiji ==== Med drugo svetovno vojno je Nemčija od okupiranih držav izterjevala plačila, izsiljevala posojila ter kradla ali uničevala premoženje. Poleg tega so bile države dolžne zagotoviti vire in prisilne delavce. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] naj bi Nemčija v skladu s [[Potsdamska konferenca|Potsdamsko konferenco,]] ki je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945, [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikom]] plačala 23 milijard ameriških dolarjev v obliki strojev in [[Tovarna|proizvodnih obratov]]. Demontaža na zahodu se je ustavila leta 1950. Reparacije [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] so se ustavile leta 1953. [[Združene države Amerike|Združene države]] so že pred nemško predajo in še nadaljnji dve leti po predaji izvajale močan program zbiranja vsega tehnološkega in znanstvenega znanja ter vseh patentov in številnih vodilnih znanstvenikov v Nemčiji (znan kot operacija Paperclip). Zgodovinar John Gimbel v svoji knjigi ''Science Technology and Reparations: Exploitation and Plunder in Postwar Germany'' navaja, da so "intelektualne odškodnine" (ki se nanašajo na nemške znanstvenike), ki so jih prejele zaveznice, znašale blizu 10 milijard dolarjev.<ref>Norman M. Naimark ''The Russians in Germany'' {{ISBN|0-674-78405-7}} pg. 206</ref> Nemška odškodnina naj bi bila delno v obliki [[Prisilno delo|prisilnega dela]]. Do leta 1947 je bilo približno 4.000.000 nemških [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]] in civilistov uporabljenih kot prisilni delavci (pod različnimi naslovi, kot je "reparacijsko delo" ali "prisilno delo") v Evropi, Kanadi in Združenih državah Amerike.<ref>Noam Chomsky, Edward S. Herman, "After the Cataclysm: Postwar Indochina and the Reconstruction of Imperial Ideology" (1979) pp.&nbsp;35–37</ref> ==== Druga svetovna vojna v Italiji ==== V skladu [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|z mirovno pogodbo z Italijo iz leta 1947]] se je [[Italija]] strinjala, da bo [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] plačala odškodnino v višini približno 125 milijonov USD, 105 milijonov USD [[Grčija|Grčiji]], 100 milijonov USD Sovjetski zvezi, 25 milijonov USD [[Etiopija|Etiopiji]] in 5 milijonov USD [[Albanija|Albaniji]]. ==== Druga svetovna na Madžarskem ==== Madžarska se je strinjala, da bo Sovjetski zvezi plačala odškodnino v višini 200 milijonov dolarjev, [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] in Jugoslaviji pa po 100 milijonov dolarjev. ==== Druga svetovna vojna v Romuniji ==== Romunija se je strinjala, da bo Sovjetski zvezi plačala odškodnino v višini 300 milijonov ameriških dolarjev. Romunski ekonomisti so ocenili, da je do februarja 1947 romunsko gospodarstvo utrpelo dodatne izgube zaradi vračanja zaseženega blaga (320 milijonov USD), vračanja premoženja [[Organizacija združenih narodov|Združenim narodom]] in njihovim državljanom (200 milijonov USD), opustitve nemških dolgov (200 milijonov USD), nepravilne rekvizicije (150 milijonov USD) in vzdrževanja enot Sovjetske vojske na njenem ozemlju (75 milijonov USD).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/spolierea-rom-niei-tratatul-pace-paris|title=Spolierea României la Tratatul de Pace de la Paris|website=Historia|accessdate=3 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160203171612/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/spolierea-rom-niei-tratatul-pace-paris|archivedate=3 February 2016}}</ref> Romunija je leta 1945 plačala 5,6 milijona dolarjev<ref>{{Navedi splet|url=http://www.digi24.ro/Stiri/Digi24/Special/23+august/Romania+saracita+Jaful+politica+de+stat+a+URSS+fata+de+cei+invin|title=România sărăcită. Jaful, politică de stat a URSS faţă de cei învinşi|accessdate=3 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150923223521/http://www.digi24.ro/Stiri/Digi24/Special/23+august/Romania+saracita+Jaful+politica+de+stat+a+URSS+fata+de+cei+invin|archivedate=23 September 2015}}</ref> in po oceni Digi24 je bila preko SovRom prisiljena plačati 2 milijardi dolarjev.<ref>Stephen D. Roper, Romania: The Unfinished Revolution, Routledge, London, 2000, p. 18</ref> ==== Druga svetovna vojna na Finskem ==== [[Finska]] se je lahko pogajala o začasnem mirovnem sporazumu s Sovjetsko zvezo le tako, da je pristala na obsežne odškodnine, in je bila na koncu edina država, ki je v celoti plačala dogovorjeno vojno odškodnino. Skupni znesek odškodnin je po vrednosti dolarja leta 1953 narasel na 500 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://valtioneuvosto.fi/-/60-years-after-the-war-reparations?_101_INSTANCE_LZ3RQQ4vvWXR_languageId=en_US|title=60 years after the war reparations|website=valtioneuvosto.fi}}</ref> === Japonska === ==== Kitajsko-japonska vojna leta 1895 ==== Pogodba iz Šimonosekija, podpisana 17. aprila 1895, je Kitajsko zavezala k plačilu odškodnine v višini 200 milijonov srebrnih taelov (3,61 milijarde jenov) Japonski; in pristanišča Šaši, [[Čongčing]], Šužou in Hangžou odpreti japonski trgovini. ==== Druga svetovna vojna na Japonskem ==== V skladu s 14. členom mirovne pogodbe z Japonsko (1951): "Japonska mora zavezniškim silam plačati odškodnino za škodo in trpljenje, ki ju je povzročila med vojno. Japonska bo nemudoma začela pogajanja z zavezniškimi silami." Vojne odškodnine, plačane v skladu z mirovno pogodbo iz San Francisca vključujejo: odškodnine v višini 550 milijonov ameriških dolarjev (198 milijard jenov leta 1956) so bile plačane [[Filipini|Filipinom]] in 39 milijonov ameriških dolarjev (14,04 milijard jenov 1959) Južnemu Vietnamu; Mednarodnemu odboru Rdečega križa je plačala odškodnino za vojne ujetnike v višini 4,5 milijona funtov sterlingov (4,54 milijarde jenov); in odpovedala se je vsem čezmorskim premoženjem v vrednosti približno 23,681 milijarde USD (379,499 milijarde jenov). Združene države so leta 1952 podpisale mirovno pogodbo z 49 državami in sklenile 54 dvostranskih sporazumov, med drugim z [[Mjanmar|Burmo]] (20 milijonov dolarjev leta 1954 in 1963), [[Južna Koreja|Južno Korejo]] (300 milijonov dolarjev leta 1965), [[Indonezija|Indonezijo]] (223,08 milijonov dolarjev leta 1958), Filipini (525 milijonov USD/52,94 milijarde jenov leta 1967), [[Malezija|Malezijo]] (25 milijonov malezijskih dolarjev/2,94 milijarde jenov leta 1967), [[Tajska|Tajsko]] (5,4 milijarde jenov leta 1955), [[Federativne države Mikronezije|Mikronezijo]] (1969), Laosom (1958), Kambodžo (1959), Mongolijo (1977), [[Španija|Španijo]] (5,5 milijona dolarjev l. 1957), [[Švica|Švico]], [[Nizozemska|Nizozemsko]] (10 milijonov dolarjev 1956), [[Švedska|Švedsko]] in [[Danska|Dansko]]. Plačila odškodnin so se začela leta 1955, trajala so 23 let in se končala leta 1977. Za države, ki so se odpovedale kakršnim koli japonskim odškodninam, je Japonska privolila v plačilo odškodnine in/ali donacij v skladu z bilateralnimi sporazumi. V skupnem sporočilu vlade Japonske in vlade Ljudske republike Kitajske (1972) se je Ljudska republika Kitajska odpovedala zahtevi po vojni odškodnini od Japonske. V sovjetsko-japonski skupni izjavi iz leta 1956 se je Sovjetska zveza odpovedala svojim pravicam do odškodnin Japonske, tako Japonska kot Sovjetska zveza sta se odpovedali vsem odškodninskim zahtevkom, ki bi izhajali iz vojne. Poleg tega je [[Šrilanka|Cejlon]] (zdaj Šrilanka) pod predsednikom JR Jayewardenom zavrnil vojno odškodnino od Japonske.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.straitstimes.com/asia/south-asia/japan-pm-abe-ends-sri-lanka-trip-with-visit-to-temple|title=Japan PM Abe ends Sri Lanka trip with visit to temple|last=migration|date=8 September 2014|website=straitstimes.com|accessdate=30 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180323105543/http://www.straitstimes.com/asia/south-asia/japan-pm-abe-ends-sri-lanka-trip-with-visit-to-temple|archivedate=23 March 2018}}</ref> === Irak === ==== Invazija Kuvajta ==== Po [[Zalivska vojna|zalivski vojni]] je [[Irak]] sprejel Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 687, ki je razglasila finančno odgovornost Iraka za škodo, povzročeno v iraški invaziji na [[Kuvajt]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.treasury.gov/resource-center/sanctions/Documents/687.pdf|title=RESOLUTION 687 (1991)|date=9 April 1991|website=[[U.S. Department of the Treasury]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170505144929/https://www.treasury.gov/resource-center/sanctions/Documents/687.pdf|archivedate=2017-05-05|accessdate=23 August 2017}}</ref> Ustanovljena je bila Odškodninska komisija Združenih narodov (UNCC) in vlade, korporacije in posamezniki so vložili za 350 milijard ameriških dolarjev zahtevkov. UNCC je sprejel in dodelil odškodninske zahtevke za skupaj 52,4 milijarde dolarjev odškodnine približno 1,5 milijona uspešnim tožnikom; do julija 2019 je bilo plačanih 48,7 milijarde dolarjev, ostalo je le še 3,7 milijarde dolarjev za plačilo Kuvajtu v imenu Kuwait Petroleum Corporation.<ref>{{Navedi splet|url=https://uncc.ch/sites/default/files/attachments/documents/Press%20release%20-%20Payment%20of%2023%20July%202019.pdf|title=PRESS RELEASE UNITED NATIONS COMPENSATION COMMISSION PAYS OUT US$270 MILLION|publisher=[[United Nations Compensation Commission]]|date=23 July 2019|accessdate=6 August 2019}}</ref> UNCC pravi, da je prednostna razvrstitev zahtevkov fizičnih oseb pred zahtevki vlad in subjektov ali korporacij (pravnih oseb) "označila pomemben korak v razvoju mednarodne prakse zahtevkov". Sredstva za ta plačila naj bi izhajala iz 30-odstotnega deleža iraških prihodkov od nafte iz programa nafta za hrano. ==== Invazija ZDA ==== Skupine za človekove pravice v Iraku in Združenih državah so se zavzemale za odškodnino s strani ZDA za opustošenje in zdravstvene posledice, ki so jih utrpeli iraški državljani med vojno v [[Iraška vojna|Iraku]].<ref>{{Navedi novice|title=US reparations for Iraq are long overdue|url=http://america.aljazeera.com/articles/2013/11/1/us-reparations-iraqwarveteransmaliki.html|accessdate=2021-11-12|work=america.aljazeera.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Hawa|first=Kaleem|date=2021-09-01|title=Reparations for Iraq|url=https://nymag.com/intelligencer/2021/09/iraq-war-reparations.html|accessdate=2021-11-12|website=nymag.com|language=en-us}}</ref>   == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Wheeler-Bennett, Sir John "The Wreck of Reparations, being the policy background of the Lausanne Agreement, 1932", New York, H. Fertig, 1972. * Ilaria Bottigliero "Odškodnina za žrtve zločinov po mednarodnem pravu", Martinus Nijhoff Publishers, Haag (2004). * Livy. Ab urbe condita (Zgodnja zgodovina Rima, knjige I–V, in Zgodovina Rima od ustanovitve, knjige XXI–XXX: Vojna s Hanibalom), London; Penguin Classics, 2002 in 1976. * Mantoux, E. 1946. Kartaginski mir ali gospodarske posledice g. Keynesa. London: Oxford University Press. * Morrison, RJ 1992. Odškodnine za zalivsko vojno: Irak, OPEC in problem prenosa. American Journal of Economics and Sociology 51, 385–99. * Occhino, F., Oosterlinck, K. in White, E. 2008. Koliko lahko zmagovalec prisili premaganega plačati? Časopis za gospodarsko zgodovino 68, 1–45. * Ohlin, B. 1929. Reparacijski problem: razprava. Gospodarski vestnik 39, 172–82. * <bdi><cite class="citation encyclopaedia cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFOosterlinck2009">[[Special:BookSources/9780333786765|9780333786765]]</cite></bdi> * Schuker, SA 1988. "Ameriške odškodnine" Nemčiji, 1919–33: posledice za dolžniško krizo tretjega sveta. Princetonske študije o mednarodnih financah št. 61. * Bela, EN 2001. Prisiliti Francoze k plačilu: stroški in posledice Napoleonovih odškodnin. European Review of Economic History 5, 337–65. == Zunanje povezave == * [https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%20136/volume-136-I-1832-English.pdf Mirovna pogodba z Japonsko, podpisana v San Franciscu 8. septembra 1951] * [http://www.unog.ch/uncc/start.htm Odškodninska komisija Združenih narodov] * [http://ecccreparations.blogspot.com/ Odškodnine za hude kršitve človekovih pravic med režimom Demokratične Kampučije (Rdeči Kmeri) v Kambodži] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/India.pdf Mirovna pogodba med Japonsko in Indijo (1952)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Burma.pdf Mirovna pogodba med Japonsko in Burmansko zvezo (1954)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Thailand.pdf Sporazum med Japonsko in Tajsko o rešitvi "posebnega problema jena" (1955)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Philippines.pdf Sporazum o odškodnini med Japonsko in Republiko Filipini (1956)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Indonesia.pdf Mirovna pogodba med Japonsko in Republiko Indonezijo (1958)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Vietnam.pdf Sporazum o odškodnini med Japonsko in Republiko Vietnam (1959)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Singapore.pdf Sporazum z dne 21. septembra 1967 med Japonsko in Republiko Singapur] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Malaysia.pdf Sporazum z dne 21. septembra 1967 med Japonsko in Malezijo] * [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/china/joint72.html Skupno sporočilo vlade Japonske in vlade Ljudske republike Kitajske (1972)] * [http://www.jiyuushikan.org/e/reparations.html Japonski zapisi o vojnih odškodninah, Združenje za napredek nepristranskega pogleda na zgodovino] * [http://www.usjp.org/towardpeace_en/tpResponsibility_en.html#mozTocId147489 Vojna odgovornost, povojna odškodnina ter mirovna gibanja in izobraževanje na Japonskem] * [http://www.austlii.edu.au/au/journals/SydLRev/1999/9.pdf Petra Schmidt, "Invalidi kolonialnih veteranov cesarskih japonskih sil in pravica do prejemanja socialnih prejemkov z Japonske" ''Sydney Law Review'', vol. 21 (1999) str. 231-259] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Vojaško pravo]] [[Kategorija:Kompenzacije]] p3od24vsz1kyz4l9ai44jkqoyrqadqf 5724835 5724833 2022-07-28T15:50:04Z A09090091 188929 /* Viri */ pp ref wikitext text/x-wiki '''Vojne reparacije''' (tudi '''vojna odškodnina''') je [[Finančna kompenzacija|odškodnina,]] ki jo po [[Vojna|vojni]] plača ena stran drugi. Namenjeni so kritju škode ali poškodb, povzročenih med vojno. Izraz se splošno nanaša na [[denar]] ali blago, ki menja lastnika, ne pa tudi na [[Aneksija|priključitev]] ozemlja. == Zgodovina == Prisiljevanje ene strani k plačilu vojne odškodnine je običajna praksa z dolgo zgodovino. [[Rimsko cesarstvo|Rim]] je [[Kartagina (mesto)|Kartagini]] naložil velike odškodnine po [[Prva punska vojna|prvi]] (Lutacijeva pogodba) in [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]].<ref>Livy. Ab urbe condita (The Early History of Rome, books I–V, and The History of Rome from its Foundation, books XXI–XXX: The War with Hannibal), London; Penguin Classics, 2002 and 1976.</ref> Nekatere vojne odškodnine so povzročile spremembe v denarni politiki. Na primer, francosko plačilo po [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] je igralo pomembno vlogo pri odločitvi Nemčije, da sprejme [[zlati standard]].{{Cn}} Japonsko je do podobne odločitve pripeljala 230 milijonov srebrnih taelov kitajske odškodnine, naložene po [[Prva kitajsko-japonska vojna|prvi kitajsko-japonski vojni]].<ref>Metzler, M. 2006. Lever of Empire: The International Gold Standard and the Crisis of Liberalism in Prewar Japan. Berkeley and Los Angeles: University of California Press.</ref> Obstajajo poskusi kodifikacije odškodnin v statutu [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]] in osnovnih načelih ZN o pravici do pravnih sredstev in odškodnine za žrtve, nekateri učenjaki pa so trdili, da bi morali imeti posamezniki pravico zahtevati odškodnino prek odškodninskega prava za krivice, utrpljene med vojno.<ref>{{Navedi časopis|last=Abraham|first=Haim|date=2019-12-01|title=Tort Liability for Belligerent Wrongs|url=https://academic.oup.com/ojls/article/39/4/808/5536343|journal=Oxford Journal of Legal Studies|language=en|volume=39|issue=4|pages=808–833|doi=10.1093/ojls/gqz025|issn=0143-6503}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Crootof|first=Rebecca|date=2016-01-01|title=War Torts: Accountability for Autonomous Weapons|url=https://scholarship.law.upenn.edu/penn_law_review/vol164/iss6/1|journal=University of Pennsylvania Law Review|volume=164|issue=6|pages=1347}}</ref> === Evropa === ==== Napoleonske vojne ==== Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] dokončnem porazu v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] je bilo Franciji po [[Pariška pogodba (1815)|pariški mirovni pogodbi]] naloženo plačilo 700 milijonov frankov odškodnine. Francija naj bi plačala tudi dodaten denar za kritje stroškov zagotavljanja dodatnih obrambnih utrdb, ki naj bi jih zgradile sosednje države koalicije. V razmerju z njenim BDP je to najdražja plačana vojna odškodnina kadarkoli.<ref>{{Navedi časopis|last=E. N. White|year=2001|title=Making the French pay: the cost and consequences of the Napoleonic reparations|journal=European Review of Economic History|volume=5|pages=337–65|doi=10.1017/S1361491601000132|hdl-access=free}}.</ref> ==== Francosko-pruska vojna ==== Po francosko-pruski vojni je bila [[Francija]] v skladu s pogoji [[Frankfurtski mir (1871)|frankfurtskega miru]] (10. maja 1871) dolžna v 5 letih plačati vojno odškodnino v višini 5 milijard zlatih frankov. Odškodnina je bila sorazmerna glede na prebivalstvo, tako da je bila natanko enaka odškodnini, ki jo je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] naložil Prusiji leta 1807.<ref>A. J. P. Taylor, ''Bismarck: The Man and the Statesman'', without taking in account the Napoleonic War reparation (London: Hamish Hamilton, 1955), p. 133.</ref> Nemške čete so v delih Francije ostale do izplačila zadnjega obroka odškodnine septembra 1873.<ref>{{Navedi knjigo|title=For the Soul of France : culture wars in the age of Dreyfus|last=Brown|first=Frederick|date=2010|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307279217|edition=1st|location=New York|pages=88|oclc=419798763}}</ref> ==== Grško-turška vojna leta 1897 ==== Po [[grško-turška vojna (1897)|grško-turški vojni (1897)]] je bila poražena Grčija prisiljena Turčiji plačati visoko vojno odškodnino v višini 4 milijonov funtov. Grčija, ki je že bila v zamudi, je bila prisiljena dovoliti mednarodni finančni komisiji nadzor svojih javnih financ.<ref>Wynne William H., (1951), State insolvency and foreign bondholders, New Haven, Yale University Press, vol. 2.</ref> ==== Prva svetovna vojna ==== Rusi so se strinjali, da bodo z izstopom iz vojne po [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]] (ki jo je [[Boljševiki|boljševiška]] vlada osem mesecev pozneje zavrnila), [[Centralne sile|Centralnim silam]] plačali odškodnino. [[Bolgarija]] je [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|Antanti]] plačala odškodnino v višini 2,25 milijarde zlatih frankov (90 milijonov funtov) v skladu s [[Neulijska mirovna pogodba|Neulijsko mirovno pogodbo]]. [[Nemčija]] se je strinjala, da bo [[Antanta|Trojni antanti]] po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] plačala odškodnino v višini 132 milijard zlatih mark, ki je bila nato leta 1932 preklicana, Nemčija pa je plačala le del vsote. Zaradi tega je Nemčija še vedno imela dolgove, ti so bili leta 1953 revidirani s [[Londonski sporazum o nemških zunanjih dolgovih|sporazumom o nemških zunanjih dolgovih]]. Po ponovnem premoru v pričakovanju ponovne združitve Nemčije je bil zadnji obrok dolga plačan 3. oktobra 2010.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jpost.com/International/Article.aspx?id=189637|title=Germany makes final payment for WWI reparations|website=The Jerusalem Post - JPost.com|accessdate=3 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121024060913/http://www.jpost.com/International/Article.aspx?id=189637|archivedate=24 October 2012}}</ref> ==== Druga svetovna vojna v Nemčiji ==== Med drugo svetovno vojno je Nemčija od okupiranih držav izterjevala plačila, izsiljevala posojila ter kradla ali uničevala premoženje. Poleg tega so bile države dolžne zagotoviti vire in prisilne delavce. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] naj bi Nemčija v skladu s [[Potsdamska konferenca|Potsdamsko konferenco,]] ki je potekala med 17. julijem in 2. avgustom 1945, [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikom]] plačala 23 milijard ameriških dolarjev v obliki strojev in [[Tovarna|proizvodnih obratov]]. Demontaža na zahodu se je ustavila leta 1950. Reparacije [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] so se ustavile leta 1953. [[Združene države Amerike|Združene države]] so že pred nemško predajo in še nadaljnji dve leti po predaji izvajale močan program zbiranja vsega tehnološkega in znanstvenega znanja ter vseh patentov in številnih vodilnih znanstvenikov v Nemčiji (znan kot operacija Paperclip). Zgodovinar John Gimbel v svoji knjigi ''Science Technology and Reparations: Exploitation and Plunder in Postwar Germany'' navaja, da so "intelektualne odškodnine" (ki se nanašajo na nemške znanstvenike), ki so jih prejele zaveznice, znašale blizu 10 milijard dolarjev.<ref>Norman M. Naimark ''The Russians in Germany'' {{ISBN|0-674-78405-7}} pg. 206</ref> Nemška odškodnina naj bi bila delno v obliki [[Prisilno delo|prisilnega dela]]. Do leta 1947 je bilo približno 4.000.000 nemških [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]] in civilistov uporabljenih kot prisilni delavci (pod različnimi naslovi, kot je "reparacijsko delo" ali "prisilno delo") v Evropi, Kanadi in Združenih državah Amerike.<ref>Noam Chomsky, Edward S. Herman, "After the Cataclysm: Postwar Indochina and the Reconstruction of Imperial Ideology" (1979) pp.&nbsp;35–37</ref> ==== Druga svetovna vojna v Italiji ==== V skladu [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|z mirovno pogodbo z Italijo iz leta 1947]] se je [[Italija]] strinjala, da bo [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] plačala odškodnino v višini približno 125 milijonov USD, 105 milijonov USD [[Grčija|Grčiji]], 100 milijonov USD Sovjetski zvezi, 25 milijonov USD [[Etiopija|Etiopiji]] in 5 milijonov USD [[Albanija|Albaniji]]. ==== Druga svetovna na Madžarskem ==== Madžarska se je strinjala, da bo Sovjetski zvezi plačala odškodnino v višini 200 milijonov dolarjev, [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] in Jugoslaviji pa po 100 milijonov dolarjev. ==== Druga svetovna vojna v Romuniji ==== Romunija se je strinjala, da bo Sovjetski zvezi plačala odškodnino v višini 300 milijonov ameriških dolarjev. Romunski ekonomisti so ocenili, da je do februarja 1947 romunsko gospodarstvo utrpelo dodatne izgube zaradi vračanja zaseženega blaga (320 milijonov USD), vračanja premoženja [[Organizacija združenih narodov|Združenim narodom]] in njihovim državljanom (200 milijonov USD), opustitve nemških dolgov (200 milijonov USD), nepravilne rekvizicije (150 milijonov USD) in vzdrževanja enot Sovjetske vojske na njenem ozemlju (75 milijonov USD).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/spolierea-rom-niei-tratatul-pace-paris|title=Spolierea României la Tratatul de Pace de la Paris|website=Historia|accessdate=3 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160203171612/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/spolierea-rom-niei-tratatul-pace-paris|archivedate=3 February 2016}}</ref> Romunija je leta 1945 plačala 5,6 milijona dolarjev<ref>{{Navedi splet|url=http://www.digi24.ro/Stiri/Digi24/Special/23+august/Romania+saracita+Jaful+politica+de+stat+a+URSS+fata+de+cei+invin|title=România sărăcită. Jaful, politică de stat a URSS faţă de cei învinşi|accessdate=3 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150923223521/http://www.digi24.ro/Stiri/Digi24/Special/23+august/Romania+saracita+Jaful+politica+de+stat+a+URSS+fata+de+cei+invin|archivedate=23 September 2015}}</ref> in po oceni Digi24 je bila preko SovRom prisiljena plačati 2 milijardi dolarjev.<ref>Stephen D. Roper, Romania: The Unfinished Revolution, Routledge, London, 2000, p. 18</ref> ==== Druga svetovna vojna na Finskem ==== [[Finska]] se je lahko pogajala o začasnem mirovnem sporazumu s Sovjetsko zvezo le tako, da je pristala na obsežne odškodnine, in je bila na koncu edina država, ki je v celoti plačala dogovorjeno vojno odškodnino. Skupni znesek odškodnin je po vrednosti dolarja leta 1953 narasel na 500 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://valtioneuvosto.fi/-/60-years-after-the-war-reparations?_101_INSTANCE_LZ3RQQ4vvWXR_languageId=en_US|title=60 years after the war reparations|website=valtioneuvosto.fi}}</ref> === Japonska === ==== Kitajsko-japonska vojna leta 1895 ==== Pogodba iz Šimonosekija, podpisana 17. aprila 1895, je Kitajsko zavezala k plačilu odškodnine v višini 200 milijonov srebrnih taelov (3,61 milijarde jenov) Japonski; in pristanišča Šaši, [[Čongčing]], Šužou in Hangžou odpreti japonski trgovini. ==== Druga svetovna vojna na Japonskem ==== V skladu s 14. členom mirovne pogodbe z Japonsko (1951): "Japonska mora zavezniškim silam plačati odškodnino za škodo in trpljenje, ki ju je povzročila med vojno. Japonska bo nemudoma začela pogajanja z zavezniškimi silami." Vojne odškodnine, plačane v skladu z mirovno pogodbo iz San Francisca vključujejo: odškodnine v višini 550 milijonov ameriških dolarjev (198 milijard jenov leta 1956) so bile plačane [[Filipini|Filipinom]] in 39 milijonov ameriških dolarjev (14,04 milijard jenov 1959) Južnemu Vietnamu; Mednarodnemu odboru Rdečega križa je plačala odškodnino za vojne ujetnike v višini 4,5 milijona funtov sterlingov (4,54 milijarde jenov); in odpovedala se je vsem čezmorskim premoženjem v vrednosti približno 23,681 milijarde USD (379,499 milijarde jenov). Združene države so leta 1952 podpisale mirovno pogodbo z 49 državami in sklenile 54 dvostranskih sporazumov, med drugim z [[Mjanmar|Burmo]] (20 milijonov dolarjev leta 1954 in 1963), [[Južna Koreja|Južno Korejo]] (300 milijonov dolarjev leta 1965), [[Indonezija|Indonezijo]] (223,08 milijonov dolarjev leta 1958), Filipini (525 milijonov USD/52,94 milijarde jenov leta 1967), [[Malezija|Malezijo]] (25 milijonov malezijskih dolarjev/2,94 milijarde jenov leta 1967), [[Tajska|Tajsko]] (5,4 milijarde jenov leta 1955), [[Federativne države Mikronezije|Mikronezijo]] (1969), Laosom (1958), Kambodžo (1959), Mongolijo (1977), [[Španija|Španijo]] (5,5 milijona dolarjev l. 1957), [[Švica|Švico]], [[Nizozemska|Nizozemsko]] (10 milijonov dolarjev 1956), [[Švedska|Švedsko]] in [[Danska|Dansko]]. Plačila odškodnin so se začela leta 1955, trajala so 23 let in se končala leta 1977. Za države, ki so se odpovedale kakršnim koli japonskim odškodninam, je Japonska privolila v plačilo odškodnine in/ali donacij v skladu z bilateralnimi sporazumi. V skupnem sporočilu vlade Japonske in vlade Ljudske republike Kitajske (1972) se je Ljudska republika Kitajska odpovedala zahtevi po vojni odškodnini od Japonske. V sovjetsko-japonski skupni izjavi iz leta 1956 se je Sovjetska zveza odpovedala svojim pravicam do odškodnin Japonske, tako Japonska kot Sovjetska zveza sta se odpovedali vsem odškodninskim zahtevkom, ki bi izhajali iz vojne. Poleg tega je [[Šrilanka|Cejlon]] (zdaj Šrilanka) pod predsednikom JR Jayewardenom zavrnil vojno odškodnino od Japonske.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.straitstimes.com/asia/south-asia/japan-pm-abe-ends-sri-lanka-trip-with-visit-to-temple|title=Japan PM Abe ends Sri Lanka trip with visit to temple|last=migration|date=8 September 2014|website=straitstimes.com|accessdate=30 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180323105543/http://www.straitstimes.com/asia/south-asia/japan-pm-abe-ends-sri-lanka-trip-with-visit-to-temple|archivedate=23 March 2018}}</ref> === Irak === ==== Invazija Kuvajta ==== Po [[Zalivska vojna|zalivski vojni]] je [[Irak]] sprejel Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 687, ki je razglasila finančno odgovornost Iraka za škodo, povzročeno v iraški invaziji na [[Kuvajt]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.treasury.gov/resource-center/sanctions/Documents/687.pdf|title=RESOLUTION 687 (1991)|date=9 April 1991|website=[[U.S. Department of the Treasury]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170505144929/https://www.treasury.gov/resource-center/sanctions/Documents/687.pdf|archivedate=2017-05-05|accessdate=23 August 2017}}</ref> Ustanovljena je bila Odškodninska komisija Združenih narodov (UNCC) in vlade, korporacije in posamezniki so vložili za 350 milijard ameriških dolarjev zahtevkov. UNCC je sprejel in dodelil odškodninske zahtevke za skupaj 52,4 milijarde dolarjev odškodnine približno 1,5 milijona uspešnim tožnikom; do julija 2019 je bilo plačanih 48,7 milijarde dolarjev, ostalo je le še 3,7 milijarde dolarjev za plačilo Kuvajtu v imenu Kuwait Petroleum Corporation.<ref>{{Navedi splet|url=https://uncc.ch/sites/default/files/attachments/documents/Press%20release%20-%20Payment%20of%2023%20July%202019.pdf|title=PRESS RELEASE UNITED NATIONS COMPENSATION COMMISSION PAYS OUT US$270 MILLION|publisher=[[United Nations Compensation Commission]]|date=23 July 2019|accessdate=6 August 2019}}</ref> UNCC pravi, da je prednostna razvrstitev zahtevkov fizičnih oseb pred zahtevki vlad in subjektov ali korporacij (pravnih oseb) "označila pomemben korak v razvoju mednarodne prakse zahtevkov". Sredstva za ta plačila naj bi izhajala iz 30-odstotnega deleža iraških prihodkov od nafte iz programa nafta za hrano. ==== Invazija ZDA ==== Skupine za človekove pravice v Iraku in Združenih državah so se zavzemale za odškodnino s strani ZDA za opustošenje in zdravstvene posledice, ki so jih utrpeli iraški državljani med vojno v [[Iraška vojna|Iraku]].<ref>{{Navedi novice|title=US reparations for Iraq are long overdue|url=http://america.aljazeera.com/articles/2013/11/1/us-reparations-iraqwarveteransmaliki.html|accessdate=2021-11-12|work=america.aljazeera.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Hawa|first=Kaleem|date=2021-09-01|title=Reparations for Iraq|url=https://nymag.com/intelligencer/2021/09/iraq-war-reparations.html|accessdate=2021-11-12|website=nymag.com|language=en-us}}</ref>   == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== * Wheeler-Bennett, Sir John "The Wreck of Reparations, being the political background of the Lausanne Agreement, 1932", New York, H. Fertig, 1972. * Ilaria Bottigliero "Redress for Victims of Crimes under International Law", Martinus Nijhoff Publishers, The Hague (2004). * Livy. Ab urbe condita (The Early History of Rome, books I–V, and The History of Rome from its Foundation, books XXI–XXX: The War with Hannibal), London; Penguin Classics, 2002 and 1976. * Mantoux, E. 1946. The Carthaginian Peace or The Economic Consequences of Mr. Keynes. London: Oxford University Press. * Morrison, R. J. 1992. Gulf war reparations: Iraq, OPEC, and the transfer problem. American Journal of Economics and Sociology 51, 385–99. * Occhino, F., Oosterlinck, K. and White, E. 2008. How much can a victor force the vanquished to pay? Journal of Economic History 68, 1–45. * Ohlin, B. 1929. The reparation problem: a discussion. Economic Journal 39, 172–82. * {{cite encyclopedia|first=Kim|last=Oosterlinck|year=2009|title=Reparations|url=http://www.dictionaryofeconomics.com/article?id=pde2009_R000279|encyclopedia=[[The New Palgrave Dictionary of Economics]]|pages=1–5|edition=Online|editor1-first=Steven N.|editor1-last=Durlauf|editor2-first=Lawrence E.|editor2-last=Blume|publisher=[[Palgrave Macmillan]]|doi=10.1057/9780230226203.1920|isbn=9780333786765}} * Schuker, S. A. 1988. ‘American reparations’ to Germany, 1919–33.: implications for the third-world debt crisis. Princeton Studies in International Finance no. 61. * White, E. N. 2001. Making the French pay: the cost and consequences of the Napoleonic reparations. European Review of Economic History 5, 337–65. == Zunanje povezave == * [https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%20136/volume-136-I-1832-English.pdf Mirovna pogodba z Japonsko, podpisana v San Franciscu 8. septembra 1951] * [http://www.unog.ch/uncc/start.htm Odškodninska komisija Združenih narodov] * [http://ecccreparations.blogspot.com/ Odškodnine za hude kršitve človekovih pravic med režimom Demokratične Kampučije (Rdeči Kmeri) v Kambodži] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/India.pdf Mirovna pogodba med Japonsko in Indijo (1952)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Burma.pdf Mirovna pogodba med Japonsko in Burmansko zvezo (1954)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Thailand.pdf Sporazum med Japonsko in Tajsko o rešitvi "posebnega problema jena" (1955)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Philippines.pdf Sporazum o odškodnini med Japonsko in Republiko Filipini (1956)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Indonesia.pdf Mirovna pogodba med Japonsko in Republiko Indonezijo (1958)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Vietnam.pdf Sporazum o odškodnini med Japonsko in Republiko Vietnam (1959)] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Singapore.pdf Sporazum z dne 21. septembra 1967 med Japonsko in Republiko Singapur] * [http://www.gwu.edu/~memory/data/treaties/Malaysia.pdf Sporazum z dne 21. septembra 1967 med Japonsko in Malezijo] * [http://www.mofa.go.jp/region/asia-paci/china/joint72.html Skupno sporočilo vlade Japonske in vlade Ljudske republike Kitajske (1972)] * [http://www.jiyuushikan.org/e/reparations.html Japonski zapisi o vojnih odškodninah, Združenje za napredek nepristranskega pogleda na zgodovino] * [http://www.usjp.org/towardpeace_en/tpResponsibility_en.html#mozTocId147489 Vojna odgovornost, povojna odškodnina ter mirovna gibanja in izobraževanje na Japonskem] * [http://www.austlii.edu.au/au/journals/SydLRev/1999/9.pdf Petra Schmidt, "Invalidi kolonialnih veteranov cesarskih japonskih sil in pravica do prejemanja socialnih prejemkov z Japonske" ''Sydney Law Review'', vol. 21 (1999) str. 231-259] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Vojaško pravo]] [[Kategorija:Kompenzacije]] ivszegfsf3hn0vt8jz9lcdzytk6pcga Eden Alene 0 521746 5724844 2022-07-28T16:18:14Z Nebotigatreba7 197086 Nova stran wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = solo_singer | image = Eden Alene, March 2020.jpg | caption = Alene leta 2020 | birth_date = {{Birth date and age|2000|5|7|df=yes}} | birth_place = [[Jeruzalem]], [[Izrael]] | genre = {{hlist|[[R&B]]|[[soul]]|[[pop]]}} | years_active = 2017–2022<ref>{{Cite news |last=Zaga |first=Bar |date=2022-07-21 |title=Israel's ex-Eurovision star Eden Alene caught working at Tel Aviv café |language=en |work=Ynetnews |url=https://www.ynetnews.com/culture/article/s1s7whl25 |access-date=2022-07-21}}</ref> | label = Aroma Music }} '''Eden Alene''' ({{Jezik-he|עדן אלנה}}; {{Efn|{{IPA-he|eˈden ʔaˈlene}}}} {{Jezik-am|ኤደን አለነ}}), [[Izraelci|izraelska]] [[pevka]] *[[7. maj]] [[2000]] == Zgodnje življenje == Alene se je rodila v soseski [[Katamon]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] [[Beta Izrael|etiopsko-judovskim]] staršem, ki so se ločeno priselili v [[Izrael]] med alijo iz Etiopije. <ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/participant/eden-alene|title=Eden Alene|date=4 February 2020|website=Eurovision.tv}}</ref> Ko je bila stara dve leti, sta se njena starša ločila. Od takrat ni več v stiku z očetom. <ref>{{Citat|title=הכירו את עדן אלנה - mako|date=23 November 2019|url=https://www.mako.co.il/tv-the-next-star/video?subChannelId=ed5206a00798e610VgnVCM200000650a10acRCRD&vcmid=2114e935c699e610VgnVCM100000700a10acRCRD|access-date=2020-02-05}}</ref> Alene je obiskovala [[Ortodoksni Judje|versko judovsko]] osnovno šolo in srednjo šolo, čeprav je nato obiskovala posvetno judovsko srednjo šolo srednje šole Hebrejske univerze in diplomirala iz [[Gledališče|gledališča]]. Oktobra 2018 je bila vpoklicana kot vojakinja v [[Izraelske obrambne sile]] in je služila v vojaški godbi Korpusa za izobraževanje in mladino. <ref>{{Navedi splet|last=Enghusen|first=Mareike|date=2020-02-29|title=Eine ganz neue Welt|trans-title=A Whole New World|url=https://www.juedische-allgemeine.de/israel/eine-ganz-neue-welt/|accessdate=2021-03-28|website=Jüdische Allgemeine|language=de|quote=Heute lebt die 17-Jährige mit ihrer Mutter in Kiryat Gat im Süden des Landes. Derzeit dient sie in den israelischen Streitkräften, der IDF. Dort singt sie im Armeechor.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200921060520/https://www.juedische-allgemeine.de/israel/eine-ganz-neue-welt/|archivedate=21 September 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pplus.ynet.co.il/articles/0,7340,L-5822592,00.html|title=משוחררת: עדן אלנה גוזרת את החוגר|date=14 October 2020}}</ref> Od leta 2021 je v zvezi s svojim fantom Yonatanom Gabayem. <ref>{{Navedi splet|url=https://pplus.ynet.co.il/articles/0,7340,L-5927347,00.html|title=הבלונד יביא את הניצחון? עדן אלנה טסה לאירוויזיון|date=8 May 2021}}</ref> Alene je bila oktobra 2017 tekmovalka v tretji sezoni pevskega tekmovanja ''[[Faktor X Izrael|The X Factor Israel]]''. Januarja 2018 je zmagala v finalu sezone. Decembra 2018 je izdala svoj prvenec »Better«. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.mako.co.il/music-news/local/Article-3aff6b1f1179761006.htm|title=עדן אלנה חוזרת עם סינגל הבכורה "Better", שנה אחרי הניצחון|date=2018-12-10|website=mako|accessdate=2020-02-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://tmi.maariv.co.il/celebs-news/Article-603227|title=עדן אלנה הזמרת הצעירה שכבשה את X פקטור|last=Tzur|first=Ben|date=18 October 2017|website=Ma'ariv|accessdate=4 February 2020}}</ref> == Pesem Evrovizije == Leta 2019 se je udeležila sedme sezone izraelskega pevskega tekmovanja ''[[Vzhajajoča zvezda (izraelska TV serija)|Rising Star]]'', kjer je 4. februarja 2020 dosegla prvo mesto. Kot zmagovalka si je pridobila pravico za zastopanje Izraela na [[Pesem Evrovizije 2020|tekmovanju za pesem Evrovizije 2020]], ki bi potekalo v [[Rotterdam|Rotterdamu]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Na tekmovanju bi nastopila s pesmijo »Feker Libi«, ki vsebuje štiri jezike angleščino, arabščino, hebrejščino in [[Amharščina|amharščino]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://jewishnews.timesofisrael.com/israels-eden-alene-storms-through-to-eurovision-song-contest-finals/|title=WATCH: Israel's Eden Alene storms through to Eurovision Song Contest finals}}</ref><ref name="Eurovision2020">{{Navedi splet|title=Israel chooses Eden Alene for Eurovision 2020|url=https://eurovision.tv/story/israel-chooses-eden-alene-for-eurovision-2020|publisher=Eurovision.tv|date=4 February 2020|accessdate=4 February 2020}}</ref> Vendar je bilo tekmovanje 18. marca 2020 dogodek odpovedano zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/israels-contestant-cries-on-tv-as-eurovision-nixed-over-pandemic/|title=Israel's contestant cries on TV as Eurovision nixed over pandemic|last=Steinberg|first=Jessica|website=www.timesofisrael.com|language=en-US|accessdate=2020-03-21}}</ref> Dne 22. marca 2020 je bilo objavljeno, da je bila interno izbrana za predstavnika Izraela [[Pesem Evrovizije 2021|na Pesmi Evrovizije 2021]]. Dne 25. januarja 2021 je bila za njo izbrana »Set Me Free«. <ref name="Eurovision2021">{{Navedi splet|date=2021-01-25|title=Eden Alene will perform Set Me Free for Israel|url=https://eurovision.tv/story/israel-national-final-2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210125204414/https://eurovision.tv/story/israel-national-final-2021|archivedate=2021-01-25|accessdate=2021-01-25|website=[[Eurovision.tv]]|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]}}</ref> Dne 18. maja 2021 je nastopila v prvem polfinalu. V polfinalu se je uvrstila na 4. mesto in se uvrstila v finale v katerem je končala na 17. mestu z 93 točkami. Poleg tega je podrla rekord vseh časov za najvišjo noto v zgodovini Evrovizije. <ref>[https://www.israelhayom.com/2021/05/19/eden-alene-qualifies-for-eurovision-final/ Israel's Eden Alene qualifies for Eurovision final].</ref> == Diskografija == === EP === * »''HaShir HaBa L'Eurovizion''« <small>(2020)</small> === Pesmi === * »Better« <small>(2018)</small> * »Save Your Kisses for Me« <small>(2019)</small> * »When It Comes to You« <small>(2019)</small> * »Feker Libi« <small>(2020)</small> * »Ma Ata Over« <small>(2020)</small> * »Set Me Free« <small>(2021)</small> * »Ue La La« <small>(2021)</small> * »La La Love« <small>(2021)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 2020]] [[Kategorija:Izraelski pevci]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] 075tk6s1otv8kqg7tit4e9yt8rknkoz Egmond aan den Hoef 0 521747 5724849 2022-07-28T16:32:34Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1090782749|Egmond aan den Hoef]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Egmond aan den Hoef|settlement_type=Vas|other_name=<!-- if different from name -->|native_name=<!-- if different from name -->|native_name_lang=nl|image_skyline=Kasteel Egmond7.JPG|image_alt=|image_caption=[[Lamoral, grof Egmontski]] pred ostanki Gradu na Hoef (Grad Egmond), in v ozadju grajska kapela iz 13. stoletja, ki je bila v celoti obnovljena v 17. stoletju|image_flag=|image_shield=Egmond-Binnen en Egmond aan den Hoef wapen.svg|nickname=|motto=|image_map=|image_map1=|map_caption1=|pushpin_map=Netherlands#Netherlands North Holland|pushpin_label_position=top|pushpin_mapsize=250|pushpin_map_caption=Lokacija na Nizozemskem##Lokacija v provinci Severni Holandiji na Nizozemskem|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=Provinca|subdivision_name1=[[Severna Holandija]]|subdivision_type2=Občina|subdivision_name2=[[Bergen, Severna Holandija|Bergen]]|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 1934AA |language = nl |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 28 April 2022 }}</ref>|elevation_m=3.6|elevation_min_m=|area_footnotes=<ref name="stat"/>|area_total_km2=13.89|established_title=|established_date=|population_footnotes=<ref name="stat">{{cite web |url=https://www.cbs.nl/-/media/_excel/2021/48/kwb-2021.xls |title=Kerncijfers wijken en buurten 2021 |website=Central Bureau of Statistics |access-date=28 April 2022 |quote=excl. Winnenum}}</ref>|population_total=3,315|population_as_of=2021|population_demonym=|population_note=|population_density_km2=auto|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=1934<ref name="stat"/>|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=072}} [[Category:Articles with short description]] [[Category:Short description is different from Wikidata]] <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles> '''Egmond aan den Hoef''' ({{IPA-nl|ˈɛxmɔnt aːn dən ˈɦuf}}) je vas v [[Nizozemska|Nizozemski]] provinci [[Severna Holandija]]. Spada pod občino Bergen, in leži okoli 7 km zahodno od [[Alkmaar|Alkmaarja]]. Do leta 2001 je bil Egmond aan den Hoef del občine Egmond. Naselje je bilo prvič omenjeno v zgodovinskih virih iz leta 1167 kot Ekmunde, in pomeni "parcela zemljišča, ki pripada Egmondu". Ime se je na začetku nanašalo le na grad, vendar je kasneje poimenovalo tudi za nasellje okoli gradu.<ref>{{Navedi splet|url=https://etymologiebank.nl/trefwoord/egmondaandenhoef|title=Egmond aan den Hoef - (geografische naam)|website=Etymologiebank|accessdate=28 April 2022|language=nl}}</ref> V Egmond aan den Hoef so ostanki [[Grad Egmond (Holandija)|Gradu Egmond]], rezidence Rodbine Egmond. Grad je bil najprej izgrajen v 11. stoletju, in je bil uničen okoli leta 1205. Potem je bil ponovno zgrajen in utrjen, ter ponovno uničen v 14. stoletju. Nato spet ponovno zgrajen. Leta 1573 so grad na ukaz [[Viljem I. Oranski|Viljema Tihega]] porušili Geuzeni, pod vodstvom Diederika Sonoya. Ostanki so bili porušeni ob koncu 18. stoletja. V 30-tih letih prejšnjega stoletja so bile izkopane ostaline gradu. Francoski filozof [[René Descartes]], avtor ''Meditations on First Philosophy'', je v letih 1643-44 živel v Egmond aan den Hoef, povsem blizu ostankov gradu, mnogo let potem pa je živel v sosednji vasi Egmond-Binnen. == Znameniti prebivalci == * Viljem II., gospod Egmondski (ok.1230-1304) * Jan I., gospod Egmondski] (1310 - 1369) * Arnold I., gospod Egmondski (1337 - 1409) * Jan II., gospod Egmondski] (1384 - 1451) * Vilijem IV., gospod Egmontski (1412 - 1483) * Jan III. Egmontski, prvi grof Egmondski (1438 - 1516) * Jan IV. Egmontski, drugi grof Egmondski (1499 - 1528) * Isaac le Maire (1558-1624), ustanovitelj [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] * [[René Descartes]] (1596-1650) * Nicolaes Witsen (1641-1717), župan [[Amsterdam|Amsterdama]] * Erwin Bowien (1899-1972), nemški slikar == Galerija == <nowiki><gallery></nowiki> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] bmn0iu94unx52g24pw3ary7cn1hpi0a 5724859 5724849 2022-07-28T16:45:06Z JozefD 5744 /* Galerija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Egmond aan den Hoef|settlement_type=Vas|other_name=<!-- if different from name -->|native_name=<!-- if different from name -->|native_name_lang=nl|image_skyline=Kasteel Egmond7.JPG|image_alt=|image_caption=[[Lamoral, grof Egmontski]] pred ostanki Gradu na Hoef (Grad Egmond), in v ozadju grajska kapela iz 13. stoletja, ki je bila v celoti obnovljena v 17. stoletju|image_flag=|image_shield=Egmond-Binnen en Egmond aan den Hoef wapen.svg|nickname=|motto=|image_map=|image_map1=|map_caption1=|pushpin_map=Netherlands#Netherlands North Holland|pushpin_label_position=top|pushpin_mapsize=250|pushpin_map_caption=Lokacija na Nizozemskem##Lokacija v provinci Severni Holandiji na Nizozemskem|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=Provinca|subdivision_name1=[[Severna Holandija]]|subdivision_type2=Občina|subdivision_name2=[[Bergen, Severna Holandija|Bergen]]|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 1934AA |language = nl |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 28 April 2022 }}</ref>|elevation_m=3.6|elevation_min_m=|area_footnotes=<ref name="stat"/>|area_total_km2=13.89|established_title=|established_date=|population_footnotes=<ref name="stat">{{cite web |url=https://www.cbs.nl/-/media/_excel/2021/48/kwb-2021.xls |title=Kerncijfers wijken en buurten 2021 |website=Central Bureau of Statistics |access-date=28 April 2022 |quote=excl. Winnenum}}</ref>|population_total=3,315|population_as_of=2021|population_demonym=|population_note=|population_density_km2=auto|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=1934<ref name="stat"/>|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=072}} [[Category:Articles with short description]] [[Category:Short description is different from Wikidata]] <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles> '''Egmond aan den Hoef''' ({{IPA-nl|ˈɛxmɔnt aːn dən ˈɦuf}}) je vas v [[Nizozemska|Nizozemski]] provinci [[Severna Holandija]]. Spada pod občino Bergen, in leži okoli 7 km zahodno od [[Alkmaar|Alkmaarja]]. Do leta 2001 je bil Egmond aan den Hoef del občine Egmond. Naselje je bilo prvič omenjeno v zgodovinskih virih iz leta 1167 kot Ekmunde, in pomeni "parcela zemljišča, ki pripada Egmondu". Ime se je na začetku nanašalo le na grad, vendar je kasneje poimenovalo tudi za nasellje okoli gradu.<ref>{{Navedi splet|url=https://etymologiebank.nl/trefwoord/egmondaandenhoef|title=Egmond aan den Hoef - (geografische naam)|website=Etymologiebank|accessdate=28 April 2022|language=nl}}</ref> V Egmond aan den Hoef so ostanki [[Grad Egmond (Holandija)|Gradu Egmond]], rezidence Rodbine Egmond. Grad je bil najprej izgrajen v 11. stoletju, in je bil uničen okoli leta 1205. Potem je bil ponovno zgrajen in utrjen, ter ponovno uničen v 14. stoletju. Nato spet ponovno zgrajen. Leta 1573 so grad na ukaz [[Viljem I. Oranski|Viljema Tihega]] porušili Geuzeni, pod vodstvom Diederika Sonoya. Ostanki so bili porušeni ob koncu 18. stoletja. V 30-tih letih prejšnjega stoletja so bile izkopane ostaline gradu. Francoski filozof [[René Descartes]], avtor ''Meditations on First Philosophy'', je v letih 1643-44 živel v Egmond aan den Hoef, povsem blizu ostankov gradu, mnogo let potem pa je živel v sosednji vasi Egmond-Binnen. == Znameniti prebivalci == * Viljem II., gospod Egmondski (ok.1230-1304) * Jan I., gospod Egmondski] (1310 - 1369) * Arnold I., gospod Egmondski (1337 - 1409) * Jan II., gospod Egmondski] (1384 - 1451) * Vilijem IV., gospod Egmontski (1412 - 1483) * Jan III. Egmontski, prvi grof Egmondski (1438 - 1516) * Jan IV. Egmontski, drugi grof Egmondski (1499 - 1528) * Isaac le Maire (1558-1624), ustanovitelj [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] * [[René Descartes]] (1596-1650) * Nicolaes Witsen (1641-1717), župan [[Amsterdam|Amsterdama]] * Erwin Bowien (1899-1972), nemški slikar == Galerija == <gallery widths=200> Image:Gezicht op het kasteel te Egmond aan den Hoef Rijksmuseum SK-A-990.jpeg|''Pogled na Grad Egmond'', avtor [[Claes Jacobsz van der Heck]] (1638), [[Rijksmuseum Amsterdam]] Image:Gezicht op de abdij te Egmond-Binnen Rijksmuseum SK-A-991.jpeg|''Pogled na Opatijo Egmond'', avtor [[Claes Jacobsz van der Heck]] (1638), [[Rijksmuseum Amsterdam]] Image:Slotkapel Egmond.JPG|Kapela ob gradu Egmond iz 13. – 17. stoletja Image:Egmond-aan-de-Hoef.JPG|Center vasi Egmond aan de Hoef Image:Schaap Veronica (Frank Rosen - Egmond aan den Hoef).JPG|''Het Schaap Veronica'' avtor [[Frank Rosen]]. Kip v počastitev [[Wim Bijmoer]], ilustratorja [[Annie M. G. Schmidt]]ove pesmi o "Het Schaap Veronica". Image:Egmond aan den Hoef - Wimmenumer Molen.JPG|Wimmenumski mlin na veter, zgrajen leta 1774 Image:Slotweg 15.JPG|Hiše iz 17. stoletja ob cesti na grad (Slotweg) Image:April colours in North Holland 2014-04-23-110.jpg|Polja tulipanov blizu Egmonda aan den Hoef Image:Herdenkingsmonument Egmond aan den Hoef.JPG|Spomenik lokalnim žrtvam Druge svetovne vojne Image:Egmond aan den Hoef. Landhuis Koningshoef.jpg|Koningshoef dvorec, zgrajen leta 1865, za katerega so uporabili ruševine cerkve </gallery> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] by7fpdyta87onvt1zvzqgz82sofotyh 5724860 5724859 2022-07-28T16:53:12Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Egmond aan den Hoef|settlement_type=Vas|other_name=<!-- if different from name -->|native_name=<!-- if different from name -->|native_name_lang=nl|image_skyline=Kasteel Egmond7.JPG|image_alt=|image_caption=[[Lamoral, grof Egmontski]] pred ostanki Gradu na Hoef (Grad Egmond), in v ozadju grajska kapela iz 13. stoletja, ki je bila v celoti obnovljena v 17. stoletju|image_flag=|image_shield=Egmond-Binnen en Egmond aan den Hoef wapen.svg|nickname=|motto=|image_map=|image_map1=|map_caption1=|pushpin_map=Nizozemska|pushpin_label_position=top|pushpin_mapsize=250|pushpin_map_caption=Lokacija na Nizozemskem##Lokacija v provinci Severni Holandiji na Nizozemskem|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=Provinca|subdivision_name1=[[Severna Holandija]]|subdivision_type2=Občina|subdivision_name2=[[Bergen, Severna Holandija|Bergen]]|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 1934AA |language = nl |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 28 April 2022 }}</ref>|elevation_m=3.6|elevation_min_m=|area_footnotes=<ref name="stat"/>|area_total_km2=13.89|established_title=|established_date=|population_footnotes=<ref name="stat">{{cite web |url=https://www.cbs.nl/-/media/_excel/2021/48/kwb-2021.xls |title=Kerncijfers wijken en buurten 2021 |website=Central Bureau of Statistics |access-date=28 April 2022 |quote=excl. Winnenum}}</ref>|population_total=3,315|population_as_of=2021|population_demonym=|population_note=|population_density_km2=auto|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=1934<ref name="stat"/>|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=072}} '''Egmond aan den Hoef''' ({{IPA-nl|ˈɛxmɔnt aːn dən ˈɦuf}}) je vas v [[Nizozemska|Nizozemski]] provinci [[Severna Holandija]]. Spada pod občino Bergen, in leži okoli 7 km zahodno od [[Alkmaar|Alkmaarja]]. Do leta 2001 je bil Egmond aan den Hoef del občine Egmond. Naselje je bilo prvič omenjeno v zgodovinskih virih iz leta 1167 kot Ekmunde, in pomeni "parcela zemljišča, ki pripada Egmondu". Ime se je na začetku nanašalo le na grad, vendar je kasneje poimenovalo tudi za nasellje okoli gradu.<ref>{{Navedi splet|url=https://etymologiebank.nl/trefwoord/egmondaandenhoef|title=Egmond aan den Hoef - (geografische naam)|website=Etymologiebank|accessdate=28 April 2022|language=nl}}</ref> V Egmond aan den Hoef so ostanki [[Grad Egmond (Holandija)|Gradu Egmond]], rezidence Rodbine Egmond. Grad je bil najprej izgrajen v 11. stoletju, in je bil uničen okoli leta 1205. Potem je bil ponovno zgrajen in utrjen, ter ponovno uničen v 14. stoletju. Nato spet ponovno zgrajen. Leta 1573 so grad na ukaz [[Viljem I. Oranski|Viljema Tihega]] porušili Geuzeni, pod vodstvom Diederika Sonoya. Ostanki so bili porušeni ob koncu 18. stoletja. V 30-tih letih prejšnjega stoletja so bile izkopane ostaline gradu. Francoski filozof [[René Descartes]], avtor ''Meditations on First Philosophy'', je v letih 1643-44 živel v Egmond aan den Hoef, povsem blizu ostankov gradu, mnogo let potem pa je živel v sosednji vasi Egmond-Binnen. == Znameniti prebivalci == * [[Viljem II. Egmondski|Viljem II., gospod Egmondski]] (ok.1230-1304) * [[Jan I. Egmondski|Jan I., gospod Egmondski]] (1310 - 1369) * [[Arnold I. Egmondski|Arnold I., gospod Egmondski]] (1337 - 1409) * [[Jan II. Egmondski|Jan II., gospod Egmondski]] (1384 - 1451) * [[Viljem IV. Egmontski|Viljem IV., gospod Egmontski]](1412 - 1483) * [[Jan III. Egmontski]], prvi grof Egmondski (1438 - 1516) * [[Jan IV. Egmontski]], drugi grof Egmondski (1499 - 1528) * Isaac le Maire (1558-1624), ustanovitelj [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] * [[René Descartes]] (1596-1650) * Nicolaes Witsen (1641-1717), župan [[Amsterdam|Amsterdama]] * Erwin Bowien (1899-1972), nemški slikar == Galerija == <gallery widths=200> Image:Gezicht op het kasteel te Egmond aan den Hoef Rijksmuseum SK-A-990.jpeg|''Pogled na Grad Egmond'', avtor [[Claes Jacobsz van der Heck]] (1638), [[Rijksmuseum Amsterdam]] Image:Gezicht op de abdij te Egmond-Binnen Rijksmuseum SK-A-991.jpeg|''Pogled na Opatijo Egmond'', avtor [[Claes Jacobsz van der Heck]] (1638), [[Rijksmuseum Amsterdam]] Image:Slotkapel Egmond.JPG|Kapela ob gradu Egmond iz 13. – 17. stoletja Image:Egmond-aan-de-Hoef.JPG|Center vasi Egmond aan de Hoef Image:Schaap Veronica (Frank Rosen - Egmond aan den Hoef).JPG|''Het Schaap Veronica'' avtor [[Frank Rosen]]. Kip v počastitev [[Wim Bijmoer]], ilustratorja [[Annie M. G. Schmidt]]ove pesmi o "Het Schaap Veronica". Image:Egmond aan den Hoef - Wimmenumer Molen.JPG|Wimmenumski mlin na veter, zgrajen leta 1774 Image:Slotweg 15.JPG|Hiše iz 17. stoletja ob cesti na grad (Slotweg) Image:April colours in North Holland 2014-04-23-110.jpg|Polja tulipanov blizu Egmonda aan den Hoef Image:Herdenkingsmonument Egmond aan den Hoef.JPG|Spomenik lokalnim žrtvam Druge svetovne vojne Image:Egmond aan den Hoef. Landhuis Koningshoef.jpg|Koningshoef dvorec, zgrajen leta 1865, za katerega so uporabili ruševine cerkve </gallery> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] cqp33rvyo0qepjd7eqkjs53zn2k473p Vojna odškodnina 0 521748 5724850 2022-07-28T16:32:49Z Romanm 13 preusmeritev na [[Vojne reparacije]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vojne reparacije]] a654sb13nmv35xc6czldua66qmgp3v2 Vojna reparacija 0 521749 5724852 2022-07-28T16:33:44Z Romanm 13 preusmeritev na [[Vojne reparacije]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vojne reparacije]] a654sb13nmv35xc6czldua66qmgp3v2 Lokalne volitve v Sloveniji 2022 0 521750 5724871 2022-07-28T17:30:05Z Pv21 142817 začetek wikitext text/x-wiki '''Lokalne volitve 2022''' bodo redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}</ref> Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 20. novembra 2022, drugi krog pa 4. decembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 časovnica {{!}} Javni sektor|url=https://www.seja.si/33/lokalne-volitve-2022-casovnica-uniqueiduchxzASYZNadUWko01ae5E0IMW4w-8nhjAfKtmfKBkk/?uri_view_type=4|website=www.seja.si|accessdate=2022-07-28}}</ref> == Volilne aktivnosti == [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Rok, s katerim začno teči volilna opravila, je določila za 22. avgust 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Prvi krog predsedniških volitev bo 23. oktobra|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic-po-razpisu-volitev/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-28|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič bo predsedniške in lokalne volitve razpisala v sredo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/urska-klakocar-zupancic-bo-jutri-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve/|website=N1|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-28|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Slovenija]] luvjsd8w1b4yl5p5lteps3pq3ga7wp9 5724872 5724871 2022-07-28T17:30:15Z Pv21 142817 wikitext text/x-wiki '''Lokalne volitve 2022''' bodo redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}</ref> Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 20. novembra 2022, drugi krog pa 4. decembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 časovnica {{!}} Javni sektor|url=https://www.seja.si/33/lokalne-volitve-2022-casovnica-uniqueiduchxzASYZNadUWko01ae5E0IMW4w-8nhjAfKtmfKBkk/?uri_view_type=4|website=www.seja.si|accessdate=2022-07-28}}</ref> == Volilne aktivnosti == [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Rok, s katerim začno teči volilna opravila, je določila za 22. avgust 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Prvi krog predsedniških volitev bo 23. oktobra|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic-po-razpisu-volitev/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-28|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič bo predsedniške in lokalne volitve razpisala v sredo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/urska-klakocar-zupancic-bo-jutri-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve/|website=N1|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-28|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] f3b5zsjybhsg20istmxi16oywz3an8r Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Sofja Vasiljevna Kovalevska 4 521751 5724929 2022-07-28T18:35:05Z Yerpo 8417 n wikitext text/x-wiki === [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Sofja Vasiljevna Kovalevska|Sofja Vasiljevna Kovalevska]] === {{PIČ2 | naslov = Sofja Vasiljevna Kovalevska | predlagal = {{u|Yerpo}} | utemeljitev = obširen, celovit, dobro podprt, pmm ustreza | avtor = {{u|XJaM}} | leto = 2022 | mesec = 7 | dan = 28 | leto2 = | mesec2 = | dan2 = | rezultat = }} mb5xi8j9vfuws1o4h0j8kpwga39px54 Arnold, vojvoda Gelderski 0 521752 5724950 2022-07-28T20:36:58Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1045838245|Arnold, Duke of Guelders]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič|name=Arnold, vojvoda Gelderski|image=Arnold van Egmond.png|caption=Arnold, vojvoda Gelderski|noble family=[[Egmontski]]|father=[[Jan II. Egmondski]]|mother=[[Marija Arkelska]]|spouse=[[Katarina Kleveška (1417–1479)|Katarina Kleveška]]|issue={{plainlist| * [[Marija Gelderska|Marija, kraljica Škotske]] * Viljem * [[Margareta Gelderska (1436–1486)|Margareta, palatinska grofica Simmerna]] * [[Adolf, vojvoda Gelderski]] * [[Katarina Gelderska|Katarina]] }}|birth_date={{birth_date|1410|7|10|df=yes}}|birth_place=[[Egmond-Binnen]]|death_date={{death date and age|1473|2|23|1410|7|10|df=yes}}|death_place=[[Grave, Nizozemska|Grave]]}} '''Arnold Egmondski''' (14. julij 1410 &#x2013; 23. februar 1473) je bil Vojvoda Gelderski, [[Grofje Zutphenski|grof Zutphenski]]. == Življenje == Arnold se je rodil v Egmond-Binnenu v [[Severna Holandija|Severni Holandiji]] kot sin Jana II. Egmondskega in Marije Arkelske . [[Slika:Wapen_van_Egmont.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Wapen_van_Egmont.svg/120px-Wapen_van_Egmont.svg.png|levo|sličica|132x132_pik| Grb Egmondskih]] 11. julija 1423 je Arnold, še deček, nasledil vojvodo Reinalda IV. Arnold je bil vnuk Reinaldove sestre Johane. Čeprav je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund podelil]] vojvodi Bergu vojvodino Gelders, je Arnold ohranil zaupanje stanov s povečanjem njihovih privilegijev in užival podporo vojvode [[Filip Dobri|Filipa Burgundskega]]. Arnold je bil zaročen in nato poročen s Katarino Kleveško, nečakinjo Filipa Burgundskega. Pozneje pa se je vojvoda Arnold sprl s svojim zaveznikom glede nasledstva knezo-škofije Utrechta, nakar se je Filip pridružil štirim glavnim mestom [[Vojvodina Gelders|Gelders]] {{Sfn|Vaughan|2004|p=292}} v uspešnem poskusu Arnoldovega sina Adolfa, da nadomesti oblast svojega očeta s svojo. Arnold se je odrekel svoji zahtevi po Jülich-u šele po njegovem porazu leta 1444 proti Gerhardu VII., vojvodi Jülich-Bergu . {{Sfn|Künker|2007|p=320}} Ko je [[Karel Drzni]] leta 1467 postal burgundski vojvoda, so po zavrnitvi kompromisa Adolfa vrgli v ječo. Arnold je proti volji mest in deželnemu pravu zastavil svojo vojvodino Karlu za 300.000 renskih florintov (1471). {{Sfn|Künker|2007|p=320}} Po Arnoldovi smrti dve leti kasneje v Graveu je Karel prevzel vojvodino, kar je sprožilo vrsto vojn, ki bodo trajale več kot 70 let. == Družina in otroci == Arnold se je poročil v Kleve-su 26. januarja 1430 s Katarino Kleveško (1417–1479),{{Sfn|Vaughan|2004|p=292}} hčerko Adolfa IV., vojvode Kleve-sa in Marije Burgundske. Njuni otroci so bili: * Marija {{Sfn|Jansen|2002|p=262}} (okoli 1431 &#x2013; 1463), poročena 3. julija 1449 s škotskim kraljem Jakobom II. * Viljem (rojen okoli 1434), umrl mlad * Margareta (okoli 1436 &#x2013; 1486, [[Simmern]]), poročena 16. avgusta 1454 s Friderikom I., palatinskim grofom Simmerna . * Adolf (1438 &#x2013; 1477) {{Sfn|Vaughan|2004|p=292}} * Katarina (1439–1496), regentka Gelderna v letih 1477–1481 &#x2013; Leta 1464 je bila morda na skrivaj poročena z Louisom Bourbonskim, škofom Liègea. == Predniki == {{Rodovnik|1. '''Arnold, vojvoda Gelderski'''|2. [[Jan II., grof Egmondski]]|3. [[Marija Arkelska]]|4. [[Arnold I., gospod Egmondski]]|5. Jolanta of Leiningenska|6. [[Janez V., gospod Arkelski]]|7. [[Joana Jüliška]]|8. [[Jan I., gospod Egmondski]]|9. Gvida IJsselsteinska|10. Friderik VII. Leningenski|11. Jolanta Jülich-Bergheimska|12. [[Oton, gospod Arkelski]]|13. Elizabeta Bar-Pierrepontska|14. [[Viljem II., vojvoda Jüliški]]|15. Marija Gelderska|16. [[Valter II., gospod Egmondski]]|17. Beatriks Doortogneška|18. [[Arnold, gospod IJsselsteinski]]|19. Marija Avesneška|20. Friderik VI. Leiningenski|21. Juta Isenburška|22. Gotfrid Jülich-Bergheimski|23. Elizabeta Kleveška|24. [[Jan IV., gospod Arkelski]]|25. Irmengarda Kleveška|26. Teobald Bar-Pierrepontski|27. Marija Flandrijska|28. [[Viljem V., vojvoda Jüliški]]|29. [[Joana Hainautska]]|30. [[Reginald II., vojvoda Gelderski]]|31. Sofija Berthout, gospa Mechelenska|boxstyle_1=background-color: #fcc;|boxstyle_2=background-color: #fb9;|boxstyle_3=background-color: #ffc;|boxstyle_4=background-color: #bfc;|boxstyle_5=background-color: #9fe;}} == Sklici == == Viri == * {{Navedi knjigo|first=S.|last=Jansen|title=The Monstrous Regiment of Women: Female Rulers in Early Modern Europe|url=https://books.google.com/books?id=fF6IDAAAQBAJ&pg=PA262|year=2002|publisher=Palgrave Macmillan US|isbn=978-0-230-60211-3|pages=262–}} * {{Navedi knjigo|first=Fritz Rudolf|last=Künker|title=Künker Auktion 121 - The De Wit Collection of Medieval Coins|url=https://books.google.com/books?id=ShOnykzju1QC&pg=PA320|publisher=GmbH & Co. KG Numismatischer Verlag Künker|year=2007|pages=320–|id=GGKEY:XA7PPK6ZHF7}} * {{Navedi knjigo|title=Philip the Good: The Apogee of Burgundy|volume=3|first=Richard|last=Vaughan|publisher=The Boydell Press|year=2004}} {{S-začetek}} {{S-hou|[[House of Egmont]]|14 July|1410|23 February|1473}} {{S-polje}} {{S-polje}} {{S-konec}} [[Kategorija:Umrli leta 1473]] [[Kategorija:Rojeni leta 1410]] [[Kategorija:Egmondski]] 07ulgrf5ydwld4umitisj4qyi1rwnfv 5724953 5724950 2022-07-28T20:38:41Z JozefD 5744 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič|name=Arnold, vojvoda Gelderski|image=Arnold van Egmond.png|caption=Arnold, vojvoda Gelderski|noble family=[[Egmontski]]|father=[[Jan II. Egmondski]]|mother=[[Marija Arkelska]]|spouse=[[Katarina Kleveška (1417–1479)|Katarina Kleveška]]|issue={{plainlist| * [[Marija Gelderska|Marija, kraljica Škotske]] * Viljem * [[Margareta Gelderska (1436–1486)|Margareta, palatinska grofica Simmerna]] * [[Adolf, vojvoda Gelderski]] * [[Katarina Gelderska|Katarina]] }}|birth_date={{birth_date|1410|7|10|df=yes}}|birth_place=[[Egmond-Binnen]]|death_date={{death date and age|1473|2|23|1410|7|10|df=yes}}|death_place=[[Grave, Nizozemska|Grave]]}} '''Arnold Egmondski''' (14. julij 1410 &#x2013; 23. februar 1473) je bil Vojvoda Gelderski, [[Grofje Zutphenski|grof Zutphenski]]. == Življenje == Arnold se je rodil v Egmond-Binnenu v [[Severna Holandija|Severni Holandiji]] kot sin Jana II. Egmondskega in Marije Arkelske . [[Slika:Wapen_van_Egmont.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Wapen_van_Egmont.svg/120px-Wapen_van_Egmont.svg.png|levo|sličica|132x132_pik| Grb Egmondskih]] 11. julija 1423 je Arnold, še deček, nasledil vojvodo Reinalda IV. Arnold je bil vnuk Reinaldove sestre Johane. Čeprav je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund podelil]] vojvodi Bergu vojvodino Gelders, je Arnold ohranil zaupanje stanov s povečanjem njihovih privilegijev in užival podporo vojvode [[Filip Dobri|Filipa Burgundskega]]. Arnold je bil zaročen in nato poročen s Katarino Kleveško, nečakinjo Filipa Burgundskega. Pozneje pa se je vojvoda Arnold sprl s svojim zaveznikom glede nasledstva knezo-škofije Utrechta, nakar se je Filip pridružil štirim glavnim mestom [[Vojvodina Gelders|Gelders]] {{Sfn|Vaughan|2004|p=292}} v uspešnem poskusu Arnoldovega sina Adolfa, da nadomesti oblast svojega očeta s svojo. Arnold se je odrekel svoji zahtevi po Jülich-u šele po njegovem porazu leta 1444 proti Gerhardu VII., vojvodi Jülich-Bergu . {{Sfn|Künker|2007|p=320}} Ko je [[Karel Drzni]] leta 1467 postal burgundski vojvoda, so po zavrnitvi kompromisa Adolfa vrgli v ječo. Arnold je proti volji mest in deželnemu pravu zastavil svojo vojvodino Karlu za 300.000 renskih florintov (1471). {{Sfn|Künker|2007|p=320}} Po Arnoldovi smrti dve leti kasneje v Graveu je Karel prevzel vojvodino, kar je sprožilo vrsto vojn, ki bodo trajale več kot 70 let. == Družina in otroci == Arnold se je poročil v Kleve-su 26. januarja 1430 s Katarino Kleveško (1417–1479),{{Sfn|Vaughan|2004|p=292}} hčerko Adolfa IV., vojvode Kleve-sa in Marije Burgundske. Njuni otroci so bili: * Marija {{Sfn|Jansen|2002|p=262}} (okoli 1431 &#x2013; 1463), poročena 3. julija 1449 s škotskim kraljem Jakobom II. * Viljem (rojen okoli 1434), umrl mlad * Margareta (okoli 1436 &#x2013; 1486, [[Simmern]]), poročena 16. avgusta 1454 s Friderikom I., palatinskim grofom Simmerna . * Adolf (1438 &#x2013; 1477) {{Sfn|Vaughan|2004|p=292}} * Katarina (1439–1496), regentka Gelderna v letih 1477–1481 &#x2013; Leta 1464 je bila morda na skrivaj poročena z Louisom Bourbonskim, škofom Liègea. == Predniki == {{Rodovnik|1. '''Arnold, vojvoda Gelderski'''|2. [[Jan II., grof Egmondski]]|3. [[Marija Arkelska]]|4. [[Arnold I., gospod Egmondski]]|5. Jolanta of Leiningenska|6. [[Janez V., gospod Arkelski]]|7. [[Joana Jüliška]]|8. [[Jan I., gospod Egmondski]]|9. Gvida IJsselsteinska|10. Friderik VII. Leningenski|11. Jolanta Jülich-Bergheimska|12. [[Oton, gospod Arkelski]]|13. Elizabeta Bar-Pierrepontska|14. [[Viljem II., vojvoda Jüliški]]|15. Marija Gelderska|16. [[Valter II., gospod Egmondski]]|17. Beatriks Doortogneška|18. [[Arnold, gospod IJsselsteinski]]|19. Marija Avesneška|20. Friderik VI. Leiningenski|21. Juta Isenburška|22. Gotfrid Jülich-Bergheimski|23. Elizabeta Kleveška|24. [[Jan IV., gospod Arkelski]]|25. Irmengarda Kleveška|26. Teobald Bar-Pierrepontski|27. Marija Flandrijska|28. [[Viljem V., vojvoda Jüliški]]|29. [[Joana Hainautska]]|30. [[Reginald II., vojvoda Gelderski]]|31. Sofija Berthout, gospa Mechelenska|boxstyle_1=background-color: #fcc;|boxstyle_2=background-color: #fb9;|boxstyle_3=background-color: #ffc;|boxstyle_4=background-color: #bfc;|boxstyle_5=background-color: #9fe;}} == Sklici == == Viri == * {{Navedi knjigo|first=S.|last=Jansen|title=The Monstrous Regiment of Women: Female Rulers in Early Modern Europe|url=https://books.google.com/books?id=fF6IDAAAQBAJ&pg=PA262|year=2002|publisher=Palgrave Macmillan US|isbn=978-0-230-60211-3|pages=262–}} * {{Navedi knjigo|first=Fritz Rudolf|last=Künker|title=Künker Auktion 121 - The De Wit Collection of Medieval Coins|url=https://books.google.com/books?id=ShOnykzju1QC&pg=PA320|publisher=GmbH & Co. KG Numismatischer Verlag Künker|year=2007|pages=320–|id=GGKEY:XA7PPK6ZHF7}} * {{Navedi knjigo|title=Philip the Good: The Apogee of Burgundy|volume=3|first=Richard|last=Vaughan|publisher=The Boydell Press|year=2004}} [[Kategorija:Umrli leta 1473]] [[Kategorija:Rojeni leta 1410]] [[Kategorija:Egmondski]] q54ngs0yyuq0i5dv81njlo93xpwleuy 5724955 5724953 2022-07-28T20:43:44Z JozefD 5744 /* Družina in otroci */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič|name=Arnold, vojvoda Gelderski|image=Arnold van Egmond.png|caption=Arnold, vojvoda Gelderski|noble family=[[Egmontski]]|father=[[Jan II. Egmondski]]|mother=[[Marija Arkelska]]|spouse=[[Katarina Kleveška (1417–1479)|Katarina Kleveška]]|issue={{plainlist| * [[Marija Gelderska|Marija, kraljica Škotske]] * Viljem * [[Margareta Gelderska (1436–1486)|Margareta, palatinska grofica Simmerna]] * [[Adolf, vojvoda Gelderski]] * [[Katarina Gelderska|Katarina]] }}|birth_date={{birth_date|1410|7|10|df=yes}}|birth_place=[[Egmond-Binnen]]|death_date={{death date and age|1473|2|23|1410|7|10|df=yes}}|death_place=[[Grave, Nizozemska|Grave]]}} '''Arnold Egmondski''' (14. julij 1410 &#x2013; 23. februar 1473) je bil Vojvoda Gelderski, [[Grofje Zutphenski|grof Zutphenski]]. == Življenje == Arnold se je rodil v Egmond-Binnenu v [[Severna Holandija|Severni Holandiji]] kot sin Jana II. Egmondskega in Marije Arkelske . [[Slika:Wapen_van_Egmont.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Wapen_van_Egmont.svg/120px-Wapen_van_Egmont.svg.png|levo|sličica|132x132_pik| Grb Egmondskih]] 11. julija 1423 je Arnold, še deček, nasledil vojvodo Reinalda IV. Arnold je bil vnuk Reinaldove sestre Johane. Čeprav je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund podelil]] vojvodi Bergu vojvodino Gelders, je Arnold ohranil zaupanje stanov s povečanjem njihovih privilegijev in užival podporo vojvode [[Filip Dobri|Filipa Burgundskega]]. Arnold je bil zaročen in nato poročen s Katarino Kleveško, nečakinjo Filipa Burgundskega. Pozneje pa se je vojvoda Arnold sprl s svojim zaveznikom glede nasledstva knezo-škofije Utrechta, nakar se je Filip pridružil štirim glavnim mestom [[Vojvodina Gelders|Gelders]] {{Sfn|Vaughan|2004|p=292}} v uspešnem poskusu Arnoldovega sina Adolfa, da nadomesti oblast svojega očeta s svojo. Arnold se je odrekel svoji zahtevi po Jülich-u šele po njegovem porazu leta 1444 proti Gerhardu VII., vojvodi Jülich-Bergu . {{Sfn|Künker|2007|p=320}} Ko je [[Karel Drzni]] leta 1467 postal burgundski vojvoda, so po zavrnitvi kompromisa Adolfa vrgli v ječo. Arnold je proti volji mest in deželnemu pravu zastavil svojo vojvodino Karlu za 300.000 renskih florintov (1471). {{Sfn|Künker|2007|p=320}} Po Arnoldovi smrti dve leti kasneje v Graveu je Karel prevzel vojvodino, kar je sprožilo vrsto vojn, ki bodo trajale več kot 70 let. == Družina in otroci == Arnold se je poročil v Kleve-su 26. januarja 1430 s Katarino Kleveško (1417–1479),{{Sfn|Vaughan|2004|p=292}} hčerko Adolfa IV., vojvode Kleve-sa in Marije Burgundske. Njuni otroci so bili: * Marija {{Sfn|Jansen|2002|p=262}} (okoli 1431 &#x2013; 1463), poročena 3. julija 1449 s škotskim kraljem Jakobom II. * Viljem (rojen okoli 1434), umrl mlad * Margareta (okoli 1436 &#x2013; 1486, [[Simmern]]), poročena 16. avgusta 1454 s Friderikom I., palatinskim grofom Simmerna . * [[Adolf, vojvoda Gelderski|Adolf]] (1438 &#x2013; 1477) {{Sfn|Vaughan|2004|p=292}} * [[Katarina Gelderska|Katarina]] (1439–1496), regentka Gelderna v letih 1477–1481 &#x2013; Leta 1464 je bila morda na skrivaj poročena z Louisom Bourbonskim, škofom Liègea. == Predniki == {{Rodovnik|1. '''Arnold, vojvoda Gelderski'''|2. [[Jan II., grof Egmondski]]|3. [[Marija Arkelska]]|4. [[Arnold I., gospod Egmondski]]|5. Jolanta of Leiningenska|6. [[Janez V., gospod Arkelski]]|7. [[Joana Jüliška]]|8. [[Jan I., gospod Egmondski]]|9. Gvida IJsselsteinska|10. Friderik VII. Leningenski|11. Jolanta Jülich-Bergheimska|12. [[Oton, gospod Arkelski]]|13. Elizabeta Bar-Pierrepontska|14. [[Viljem II., vojvoda Jüliški]]|15. Marija Gelderska|16. [[Valter II., gospod Egmondski]]|17. Beatriks Doortogneška|18. [[Arnold, gospod IJsselsteinski]]|19. Marija Avesneška|20. Friderik VI. Leiningenski|21. Juta Isenburška|22. Gotfrid Jülich-Bergheimski|23. Elizabeta Kleveška|24. [[Jan IV., gospod Arkelski]]|25. Irmengarda Kleveška|26. Teobald Bar-Pierrepontski|27. Marija Flandrijska|28. [[Viljem V., vojvoda Jüliški]]|29. [[Joana Hainautska]]|30. [[Reginald II., vojvoda Gelderski]]|31. Sofija Berthout, gospa Mechelenska|boxstyle_1=background-color: #fcc;|boxstyle_2=background-color: #fb9;|boxstyle_3=background-color: #ffc;|boxstyle_4=background-color: #bfc;|boxstyle_5=background-color: #9fe;}} == Sklici == == Viri == * {{Navedi knjigo|first=S.|last=Jansen|title=The Monstrous Regiment of Women: Female Rulers in Early Modern Europe|url=https://books.google.com/books?id=fF6IDAAAQBAJ&pg=PA262|year=2002|publisher=Palgrave Macmillan US|isbn=978-0-230-60211-3|pages=262–}} * {{Navedi knjigo|first=Fritz Rudolf|last=Künker|title=Künker Auktion 121 - The De Wit Collection of Medieval Coins|url=https://books.google.com/books?id=ShOnykzju1QC&pg=PA320|publisher=GmbH & Co. KG Numismatischer Verlag Künker|year=2007|pages=320–|id=GGKEY:XA7PPK6ZHF7}} * {{Navedi knjigo|title=Philip the Good: The Apogee of Burgundy|volume=3|first=Richard|last=Vaughan|publisher=The Boydell Press|year=2004}} [[Kategorija:Umrli leta 1473]] [[Kategorija:Rojeni leta 1410]] [[Kategorija:Egmondski]] npkw7euxs8l4hxd8x2d7l7y3kxmdcqf Kršitve človekovih pravic v Rusiji 0 521753 5724951 2022-07-28T20:38:12Z Zm05gamer 180058 n wikitext text/x-wiki [[Slika:Anti-Corruption Rally in Saint Petersburg (2017-06-12) 83.jpg|sličica|269x269_pik|Dogodki na protestih v [[Sankt Peterburg|Sankt Petersburgu]] leta 2017.]] Človekove pravice v [[Rusija|Rusiji]] so zelo kritizirali mednarodne organizacije in neodvisni domači mediji.<ref name="freebeacon.com">{{cite web|url=http://freebeacon.com/national-security/dozens-of-russian-prisoners-tortured-found-dead-in-jail/|title=Dozens of Russian Prisoners Tortured, Found Dead in Jail - Washington Free Beacon|date=14 January 2016|website=Freebeacon.com|access-date=16 December 2017}}</ref> Nekatere najpogosteje omenjene kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v Rusiji, vključujejo usmrtitve v priporu, razširjena in sistematična uporaba mučenja s strani varnostnih sil in zaporniških paznikov, vrste nadlegovanja v ruski vojski, razširjene kršitve otrokovih pravic, nasilje in diskriminacija etničnih manjšin ter usmrtitve novinarjev.<ref name="newsweek.com">{{cite web|url=http://www.newsweek.com/2016/04/08/russia-police-custody-torture-abuse-441489.html|title=Torture by police in Russia is an everyday occurrence—and it isn't going to stop|date=29 March 2016|website=Newsweek.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="hrw2017_torture">{{cite web|url=https://www.hrw.org/news/2017/02/27/russia-peaceful-protester-alleges-torture|title=Russia: Peaceful Protester Alleges Torture|date=27 February 2017|website=Hrw.org|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="amnesty_torture">{{cite web|url=https://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20021104221620/http://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-date=2002-11-04|title=Torture and ill-treatment|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2008-03-16}}</ref><ref name="hrw2006_chechnya_torture">{{cite web|url=http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|title=Chechnya: Research Shows Widespread and Systematic Use of Torture: UN Committee against Torture Must Get Commitments From Russia to Stop Torture|work=Human Rights Watch|date=12 November 2006|access-date=26 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20081111221054/http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|archive-date=11 November 2008|url-status=dead}}</ref><ref name="meduza.io">{{cite web|url=https://meduza.io/en/feature/2016/11/29/there-is-torture-in-penal-colony-number-7|title=There is torture at penal colony number 7: Prisoners and their relatives talk about the situation in the Segezha prison|website=Meduza.io|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="auto">{{cite web|url=http://www.dw.com/en/russian-prisons-are-essentially-torture-chambers/a-17246149|title=Russian prisons are essentially torture chambers|website=Dw.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="newsweek.com2">{{cite web|url=http://www.newsweek.com/2016/04/08/russia-police-custody-torture-abuse-441489.html|title=Torture by police in Russia is an everyday occurrence—and it isn't going to stop|date=29 March 2016|website=Newsweek.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="hrw2017_torture2">{{cite web|url=https://www.hrw.org/news/2017/02/27/russia-peaceful-protester-alleges-torture|title=Russia: Peaceful Protester Alleges Torture|date=27 February 2017|website=Hrw.org|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="amnesty_torture2">{{cite web|url=https://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20021104221620/http://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-date=2002-11-04|title=Torture and ill-treatment|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2008-03-16}}</ref><ref name="hrw2006_chechnya_torture2">{{cite web|url=http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|title=Chechnya: Research Shows Widespread and Systematic Use of Torture: UN Committee against Torture Must Get Commitments From Russia to Stop Torture|work=Human Rights Watch|date=12 November 2006|access-date=26 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20081111221054/http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|archive-date=11 November 2008|url-status=dead}}</ref><ref name="meduza.io2">{{cite web|url=https://meduza.io/en/feature/2016/11/29/there-is-torture-in-penal-colony-number-7|title=There is torture at penal colony number 7: Prisoners and their relatives talk about the situation in the Segezha prison|website=Meduza.io|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="auto2">{{cite web|url=http://www.dw.com/en/russian-prisons-are-essentially-torture-chambers/a-17246149|title=Russian prisons are essentially torture chambers|website=Dw.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="amnesty_children">{{cite web|url=https://www.amnesty.org/russia/children.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080605020519/http://www.amnesty.org/russia/children.html|archive-date=2008-06-05|title=Children's rights|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2009-07-09}}</ref><ref name="hrw2009_orphanages">{{cite web|url=https://www.hrw.org/reports/pdfs/c/crd/russ98d.pdf|title=ABANDONED TO THE STATE - CRUELTY AND NEGLECT IN RUSSIAN ORPHANAGES|publisher=[[Human Rights Watch]]|access-date=2009-07-12}}</ref> Kot državo naslednico [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ruska federacija|Rusko federacijo]] še vedno zavezujejo isti sporazumi o človekovih pravicah, ki jih je podpisala in sprejela njena predhodnica, kot so mednarodni pakti o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. V poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Rusija ratificirala tudi [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] (s pridržkom) in od leta 1998 dalje je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]] postalo zadnje pritožbeno sodišče za ruske državljane iz njihovega nacionalnega pravosodnega sistema. V skladu s 15. členom 1. poglavja ustave iz leta 1993 imajo te izvedbe mednarodnega prava prednost pred nacionalno zvezno zakonodajo.<ref>{{Cite web|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|website=www.russianembassy.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20040210192843/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/chapter1.htm|archive-date=10 February 2004|url-status=dead|access-date=2019-06-24|quote=Article 15. 4. The commonly recognized principles and norms of the international law and the international treaties of the Russian Federation shall be a component part of its legal system. If an international treaty of the Russian Federation stipulates other rules than those stipulated by the law, the rules of the international treaty shall apply.}}</ref><ref name="constitution">{{cite book|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=30 January 2004|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=16 March 2008|df=dmy-all}}</ref> Vendar pa se, od kar je [[Vladimir Putin]] znova postal ruski predsednik, poroča vedno več o raznih kršitvah človekovih pravic, vključno z namernimi zastrupitvami političnih nasprotnikov. Od državnih volitev leta 2011 in Putinovega ponovnega prevzema predsedniškega položaja spomladi 2012 je prišlo do zakonodajnega napada na številne mednarodne in ustanove za človekove pravice, npr. 20. člen (Svoboda zbiranja in združevanja) Splošne deklaracije človekovih pravic, ki je zapisana v 30. in 31. členu [[Ustava Rusije|Ustave Ruske federacije]] (1993). Decembra 2015 je bil sprejet zakon, ki daje ruskemu ustavnemu sodišču pravico, da odloči, ali lahko Rusija uveljavlja ali ignorira resolucije medvladnih organov, kot je Evropsko sodišče za človekove pravice.<ref name="constitution2">{{cite book|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=30 January 2004|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=16 March 2008|df=dmy-all}}</ref> Rusija je imela, kot nekdanja članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, mednarodne obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.<ref>{{cite web|url=https://www.whitecase.com/publications/alert/russian-law-priority-rf-constitution-over-resolutions-intergovernmental-human|title=Russian law on the priority of the RF Constitution over resolutions of intergovernmental human rights bodies|date=2 February 2016|access-date=13 July 2018}}</ref> V uvodu poročila o razmerah v Rusiji iz leta 2004 je komisar za človekove pravice Sveta Evrope opozoril na »nesporne obsežne spremembe od [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]]«.<ref name="Alvaro">{{cite web|url=https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?p=&id=846655&direct=true|title=Report by Mr. Alvaro Gil-Robles on his Visits to the Russian Federation|publisher=[[Council of Europe]], [[Commissioner for Human Rights]]|date=20 April 2005|access-date=16 March 2008}}</ref> == Glej tudi == * [[Kršitve človekovih pravic v Belorusiji]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://eng.ombudsmanrf.org/ Commissioner for Human Rights of the Russian Federation] - Office of Ombudswoman [[:en:Tatyana_Moskalkova|Tatyana Moskalkova]]. (English translations of some reports are in the [https://web.archive.org/web/20070505033941/http://ombudsman.gov.ru/doc/ezdoc/ index].) * [https://imrussia.org/en/analysis/3291-how-the-russian-government-uses-anti-extremism-laws-to-fight-opponents How the Russian government uses anti-extremism laws to fight opponents] [[Kategorija:Politika Rusija]] [[Kategorija:Kršitve človekovih pravic]] o6cdrpf7u8rmdfz1rvrsnspeyfvfwm0 5725014 5724951 2022-07-29T08:10:54Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Politika Rusija]]; dodal [[Kategorija:Politika Rusije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Anti-Corruption Rally in Saint Petersburg (2017-06-12) 83.jpg|sličica|269x269_pik|Dogodki na protestih v [[Sankt Peterburg|Sankt Petersburgu]] leta 2017.]] Človekove pravice v [[Rusija|Rusiji]] so zelo kritizirali mednarodne organizacije in neodvisni domači mediji.<ref name="freebeacon.com">{{cite web|url=http://freebeacon.com/national-security/dozens-of-russian-prisoners-tortured-found-dead-in-jail/|title=Dozens of Russian Prisoners Tortured, Found Dead in Jail - Washington Free Beacon|date=14 January 2016|website=Freebeacon.com|access-date=16 December 2017}}</ref> Nekatere najpogosteje omenjene kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v Rusiji, vključujejo usmrtitve v priporu, razširjena in sistematična uporaba mučenja s strani varnostnih sil in zaporniških paznikov, vrste nadlegovanja v ruski vojski, razširjene kršitve otrokovih pravic, nasilje in diskriminacija etničnih manjšin ter usmrtitve novinarjev.<ref name="newsweek.com">{{cite web|url=http://www.newsweek.com/2016/04/08/russia-police-custody-torture-abuse-441489.html|title=Torture by police in Russia is an everyday occurrence—and it isn't going to stop|date=29 March 2016|website=Newsweek.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="hrw2017_torture">{{cite web|url=https://www.hrw.org/news/2017/02/27/russia-peaceful-protester-alleges-torture|title=Russia: Peaceful Protester Alleges Torture|date=27 February 2017|website=Hrw.org|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="amnesty_torture">{{cite web|url=https://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20021104221620/http://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-date=2002-11-04|title=Torture and ill-treatment|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2008-03-16}}</ref><ref name="hrw2006_chechnya_torture">{{cite web|url=http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|title=Chechnya: Research Shows Widespread and Systematic Use of Torture: UN Committee against Torture Must Get Commitments From Russia to Stop Torture|work=Human Rights Watch|date=12 November 2006|access-date=26 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20081111221054/http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|archive-date=11 November 2008|url-status=dead}}</ref><ref name="meduza.io">{{cite web|url=https://meduza.io/en/feature/2016/11/29/there-is-torture-in-penal-colony-number-7|title=There is torture at penal colony number 7: Prisoners and their relatives talk about the situation in the Segezha prison|website=Meduza.io|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="auto">{{cite web|url=http://www.dw.com/en/russian-prisons-are-essentially-torture-chambers/a-17246149|title=Russian prisons are essentially torture chambers|website=Dw.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="newsweek.com2">{{cite web|url=http://www.newsweek.com/2016/04/08/russia-police-custody-torture-abuse-441489.html|title=Torture by police in Russia is an everyday occurrence—and it isn't going to stop|date=29 March 2016|website=Newsweek.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="hrw2017_torture2">{{cite web|url=https://www.hrw.org/news/2017/02/27/russia-peaceful-protester-alleges-torture|title=Russia: Peaceful Protester Alleges Torture|date=27 February 2017|website=Hrw.org|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="amnesty_torture2">{{cite web|url=https://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20021104221620/http://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-date=2002-11-04|title=Torture and ill-treatment|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2008-03-16}}</ref><ref name="hrw2006_chechnya_torture2">{{cite web|url=http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|title=Chechnya: Research Shows Widespread and Systematic Use of Torture: UN Committee against Torture Must Get Commitments From Russia to Stop Torture|work=Human Rights Watch|date=12 November 2006|access-date=26 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20081111221054/http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|archive-date=11 November 2008|url-status=dead}}</ref><ref name="meduza.io2">{{cite web|url=https://meduza.io/en/feature/2016/11/29/there-is-torture-in-penal-colony-number-7|title=There is torture at penal colony number 7: Prisoners and their relatives talk about the situation in the Segezha prison|website=Meduza.io|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="auto2">{{cite web|url=http://www.dw.com/en/russian-prisons-are-essentially-torture-chambers/a-17246149|title=Russian prisons are essentially torture chambers|website=Dw.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="amnesty_children">{{cite web|url=https://www.amnesty.org/russia/children.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080605020519/http://www.amnesty.org/russia/children.html|archive-date=2008-06-05|title=Children's rights|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2009-07-09}}</ref><ref name="hrw2009_orphanages">{{cite web|url=https://www.hrw.org/reports/pdfs/c/crd/russ98d.pdf|title=ABANDONED TO THE STATE - CRUELTY AND NEGLECT IN RUSSIAN ORPHANAGES|publisher=[[Human Rights Watch]]|access-date=2009-07-12}}</ref> Kot državo naslednico [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ruska federacija|Rusko federacijo]] še vedno zavezujejo isti sporazumi o človekovih pravicah, ki jih je podpisala in sprejela njena predhodnica, kot so mednarodni pakti o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. V poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Rusija ratificirala tudi [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] (s pridržkom) in od leta 1998 dalje je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]] postalo zadnje pritožbeno sodišče za ruske državljane iz njihovega nacionalnega pravosodnega sistema. V skladu s 15. členom 1. poglavja ustave iz leta 1993 imajo te izvedbe mednarodnega prava prednost pred nacionalno zvezno zakonodajo.<ref>{{Cite web|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|website=www.russianembassy.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20040210192843/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/chapter1.htm|archive-date=10 February 2004|url-status=dead|access-date=2019-06-24|quote=Article 15. 4. The commonly recognized principles and norms of the international law and the international treaties of the Russian Federation shall be a component part of its legal system. If an international treaty of the Russian Federation stipulates other rules than those stipulated by the law, the rules of the international treaty shall apply.}}</ref><ref name="constitution">{{cite book|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=30 January 2004|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=16 March 2008|df=dmy-all}}</ref> Vendar pa se, od kar je [[Vladimir Putin]] znova postal ruski predsednik, poroča vedno več o raznih kršitvah človekovih pravic, vključno z namernimi zastrupitvami političnih nasprotnikov. Od državnih volitev leta 2011 in Putinovega ponovnega prevzema predsedniškega položaja spomladi 2012 je prišlo do zakonodajnega napada na številne mednarodne in ustanove za človekove pravice, npr. 20. člen (Svoboda zbiranja in združevanja) Splošne deklaracije človekovih pravic, ki je zapisana v 30. in 31. členu [[Ustava Rusije|Ustave Ruske federacije]] (1993). Decembra 2015 je bil sprejet zakon, ki daje ruskemu ustavnemu sodišču pravico, da odloči, ali lahko Rusija uveljavlja ali ignorira resolucije medvladnih organov, kot je Evropsko sodišče za človekove pravice.<ref name="constitution2">{{cite book|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=30 January 2004|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=16 March 2008|df=dmy-all}}</ref> Rusija je imela, kot nekdanja članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, mednarodne obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.<ref>{{cite web|url=https://www.whitecase.com/publications/alert/russian-law-priority-rf-constitution-over-resolutions-intergovernmental-human|title=Russian law on the priority of the RF Constitution over resolutions of intergovernmental human rights bodies|date=2 February 2016|access-date=13 July 2018}}</ref> V uvodu poročila o razmerah v Rusiji iz leta 2004 je komisar za človekove pravice Sveta Evrope opozoril na »nesporne obsežne spremembe od [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]]«.<ref name="Alvaro">{{cite web|url=https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?p=&id=846655&direct=true|title=Report by Mr. Alvaro Gil-Robles on his Visits to the Russian Federation|publisher=[[Council of Europe]], [[Commissioner for Human Rights]]|date=20 April 2005|access-date=16 March 2008}}</ref> == Glej tudi == * [[Kršitve človekovih pravic v Belorusiji]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://eng.ombudsmanrf.org/ Commissioner for Human Rights of the Russian Federation] - Office of Ombudswoman [[:en:Tatyana_Moskalkova|Tatyana Moskalkova]]. (English translations of some reports are in the [https://web.archive.org/web/20070505033941/http://ombudsman.gov.ru/doc/ezdoc/ index].) * [https://imrussia.org/en/analysis/3291-how-the-russian-government-uses-anti-extremism-laws-to-fight-opponents How the Russian government uses anti-extremism laws to fight opponents] [[Kategorija:Politika Rusije]] [[Kategorija:Kršitve človekovih pravic]] 4d5j6wk8wh7nec23atsx277322x8cm5 5725015 5725014 2022-07-29T08:11:09Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Politika Rusije]]; dodal [[Kategorija:Človekove pravice v Rusiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Anti-Corruption Rally in Saint Petersburg (2017-06-12) 83.jpg|sličica|269x269_pik|Dogodki na protestih v [[Sankt Peterburg|Sankt Petersburgu]] leta 2017.]] Človekove pravice v [[Rusija|Rusiji]] so zelo kritizirali mednarodne organizacije in neodvisni domači mediji.<ref name="freebeacon.com">{{cite web|url=http://freebeacon.com/national-security/dozens-of-russian-prisoners-tortured-found-dead-in-jail/|title=Dozens of Russian Prisoners Tortured, Found Dead in Jail - Washington Free Beacon|date=14 January 2016|website=Freebeacon.com|access-date=16 December 2017}}</ref> Nekatere najpogosteje omenjene kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v Rusiji, vključujejo usmrtitve v priporu, razširjena in sistematična uporaba mučenja s strani varnostnih sil in zaporniških paznikov, vrste nadlegovanja v ruski vojski, razširjene kršitve otrokovih pravic, nasilje in diskriminacija etničnih manjšin ter usmrtitve novinarjev.<ref name="newsweek.com">{{cite web|url=http://www.newsweek.com/2016/04/08/russia-police-custody-torture-abuse-441489.html|title=Torture by police in Russia is an everyday occurrence—and it isn't going to stop|date=29 March 2016|website=Newsweek.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="hrw2017_torture">{{cite web|url=https://www.hrw.org/news/2017/02/27/russia-peaceful-protester-alleges-torture|title=Russia: Peaceful Protester Alleges Torture|date=27 February 2017|website=Hrw.org|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="amnesty_torture">{{cite web|url=https://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20021104221620/http://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-date=2002-11-04|title=Torture and ill-treatment|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2008-03-16}}</ref><ref name="hrw2006_chechnya_torture">{{cite web|url=http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|title=Chechnya: Research Shows Widespread and Systematic Use of Torture: UN Committee against Torture Must Get Commitments From Russia to Stop Torture|work=Human Rights Watch|date=12 November 2006|access-date=26 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20081111221054/http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|archive-date=11 November 2008|url-status=dead}}</ref><ref name="meduza.io">{{cite web|url=https://meduza.io/en/feature/2016/11/29/there-is-torture-in-penal-colony-number-7|title=There is torture at penal colony number 7: Prisoners and their relatives talk about the situation in the Segezha prison|website=Meduza.io|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="auto">{{cite web|url=http://www.dw.com/en/russian-prisons-are-essentially-torture-chambers/a-17246149|title=Russian prisons are essentially torture chambers|website=Dw.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="newsweek.com2">{{cite web|url=http://www.newsweek.com/2016/04/08/russia-police-custody-torture-abuse-441489.html|title=Torture by police in Russia is an everyday occurrence—and it isn't going to stop|date=29 March 2016|website=Newsweek.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="hrw2017_torture2">{{cite web|url=https://www.hrw.org/news/2017/02/27/russia-peaceful-protester-alleges-torture|title=Russia: Peaceful Protester Alleges Torture|date=27 February 2017|website=Hrw.org|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="amnesty_torture2">{{cite web|url=https://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20021104221620/http://www.amnesty.org/russia/torture.html|archive-date=2002-11-04|title=Torture and ill-treatment|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2008-03-16}}</ref><ref name="hrw2006_chechnya_torture2">{{cite web|url=http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|title=Chechnya: Research Shows Widespread and Systematic Use of Torture: UN Committee against Torture Must Get Commitments From Russia to Stop Torture|work=Human Rights Watch|date=12 November 2006|access-date=26 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20081111221054/http://hrw.org/english/docs/2006/11/13/russia14557.htm|archive-date=11 November 2008|url-status=dead}}</ref><ref name="meduza.io2">{{cite web|url=https://meduza.io/en/feature/2016/11/29/there-is-torture-in-penal-colony-number-7|title=There is torture at penal colony number 7: Prisoners and their relatives talk about the situation in the Segezha prison|website=Meduza.io|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="auto2">{{cite web|url=http://www.dw.com/en/russian-prisons-are-essentially-torture-chambers/a-17246149|title=Russian prisons are essentially torture chambers|website=Dw.com|access-date=16 December 2017}}</ref><ref name="amnesty_children">{{cite web|url=https://www.amnesty.org/russia/children.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080605020519/http://www.amnesty.org/russia/children.html|archive-date=2008-06-05|title=Children's rights|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2009-07-09}}</ref><ref name="hrw2009_orphanages">{{cite web|url=https://www.hrw.org/reports/pdfs/c/crd/russ98d.pdf|title=ABANDONED TO THE STATE - CRUELTY AND NEGLECT IN RUSSIAN ORPHANAGES|publisher=[[Human Rights Watch]]|access-date=2009-07-12}}</ref> Kot državo naslednico [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ruska federacija|Rusko federacijo]] še vedno zavezujejo isti sporazumi o človekovih pravicah, ki jih je podpisala in sprejela njena predhodnica, kot so mednarodni pakti o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. V poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Rusija ratificirala tudi [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] (s pridržkom) in od leta 1998 dalje je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] v [[Strasbourg|Strasbourgu]] postalo zadnje pritožbeno sodišče za ruske državljane iz njihovega nacionalnega pravosodnega sistema. V skladu s 15. členom 1. poglavja ustave iz leta 1993 imajo te izvedbe mednarodnega prava prednost pred nacionalno zvezno zakonodajo.<ref>{{Cite web|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|website=www.russianembassy.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20040210192843/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/chapter1.htm|archive-date=10 February 2004|url-status=dead|access-date=2019-06-24|quote=Article 15. 4. The commonly recognized principles and norms of the international law and the international treaties of the Russian Federation shall be a component part of its legal system. If an international treaty of the Russian Federation stipulates other rules than those stipulated by the law, the rules of the international treaty shall apply.}}</ref><ref name="constitution">{{cite book|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=30 January 2004|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=16 March 2008|df=dmy-all}}</ref> Vendar pa se, od kar je [[Vladimir Putin]] znova postal ruski predsednik, poroča vedno več o raznih kršitvah človekovih pravic, vključno z namernimi zastrupitvami političnih nasprotnikov. Od državnih volitev leta 2011 in Putinovega ponovnega prevzema predsedniškega položaja spomladi 2012 je prišlo do zakonodajnega napada na številne mednarodne in ustanove za človekove pravice, npr. 20. člen (Svoboda zbiranja in združevanja) Splošne deklaracije človekovih pravic, ki je zapisana v 30. in 31. členu [[Ustava Rusije|Ustave Ruske federacije]] (1993). Decembra 2015 je bil sprejet zakon, ki daje ruskemu ustavnemu sodišču pravico, da odloči, ali lahko Rusija uveljavlja ali ignorira resolucije medvladnih organov, kot je Evropsko sodišče za človekove pravice.<ref name="constitution2">{{cite book|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=30 January 2004|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=16 March 2008|df=dmy-all}}</ref> Rusija je imela, kot nekdanja članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, mednarodne obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.<ref>{{cite web|url=https://www.whitecase.com/publications/alert/russian-law-priority-rf-constitution-over-resolutions-intergovernmental-human|title=Russian law on the priority of the RF Constitution over resolutions of intergovernmental human rights bodies|date=2 February 2016|access-date=13 July 2018}}</ref> V uvodu poročila o razmerah v Rusiji iz leta 2004 je komisar za človekove pravice Sveta Evrope opozoril na »nesporne obsežne spremembe od [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]]«.<ref name="Alvaro">{{cite web|url=https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?p=&id=846655&direct=true|title=Report by Mr. Alvaro Gil-Robles on his Visits to the Russian Federation|publisher=[[Council of Europe]], [[Commissioner for Human Rights]]|date=20 April 2005|access-date=16 March 2008}}</ref> == Glej tudi == * [[Kršitve človekovih pravic v Belorusiji]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://eng.ombudsmanrf.org/ Commissioner for Human Rights of the Russian Federation] - Office of Ombudswoman [[:en:Tatyana_Moskalkova|Tatyana Moskalkova]]. (English translations of some reports are in the [https://web.archive.org/web/20070505033941/http://ombudsman.gov.ru/doc/ezdoc/ index].) * [https://imrussia.org/en/analysis/3291-how-the-russian-government-uses-anti-extremism-laws-to-fight-opponents How the Russian government uses anti-extremism laws to fight opponents] [[Kategorija:Človekove pravice v Rusiji]] [[Kategorija:Kršitve človekovih pravic]] 3rw3qtf2p6p9u3p5n2i7sdkqfr83q84 Kršitve človekovih pravic v Belorusiji 0 521754 5724952 2022-07-28T20:38:14Z Zm05gamer 180058 n wikitext text/x-wiki [[Slika:Solidarity with Belarus concert.jpg|sličica|271x271_pik|Nekdanja beloruska zastava je postala simbol nasprotovanja režimu Aleksandra Lukašenka.]] Belorusko vlado zelo kritizirajo zaradi kršitev človekovih pravic in preganjanja nevladnih organizacij, neodvisnih novinarjev, narodnih manjšin in opozicijskih politikov.<ref name="HRW">{{cite web|url=http://hrw.org/english/docs/2005/01/13/belaru9878.htm|title=Essential Background&nbsp;– Belarus|access-date=26 March 2006|year=2005|publisher=Human Rights Watch}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.amnesty.org/en/region/europe-and-central-asia/eurasia/belarus|title=Human rights by country&nbsp;– Belarus|access-date=22 December 2007|year=2007|work=Amnesty International Report 2007|publisher=[[Amnesty International]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20071212011715/http://www.amnesty.org/en/region/europe-and-central-asia/eurasia/belarus|archive-date=12 December 2007}}</ref> Nekdanja ameriška državna sekretarka [[Condoleezza Rice]] je v pričanju odboru ameriškega senata za zunanje odnose označila [[Belorusija|Belorusijo]] za eno od šestih svetovnih »postojanj tiranije«.<ref>{{cite web|url=http://foreign.senate.gov/testimony/2005/RiceTestimony050118.pdf|title=Opening Statement by Dr. Condoleezza Rice, Senate Foreign Relations Committee|date=18 January 2005|access-date=26 March 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060325002023/http://foreign.senate.gov/testimony/2005/RiceTestimony050118.pdf|archive-date=25 March 2006}}</ref> V odgovor je beloruska vlada oceno označila za "precej daleč od realnosti".<ref>{{cite web|url=http://foreign.senate.gov/testimony/2005/RiceTestimony050118.pdf|title=Opening Statement by Dr. Condoleezza Rice, Senate Foreign Relations Committee|date=18 January 2005|access-date=26 March 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060325002023/http://foreign.senate.gov/testimony/2005/RiceTestimony050118.pdf|archive-date=25 March 2006}}</ref> Med beloruskimi predsedniškimi volitvami in protesti leta 2020 se je število političnih zapornikov, ki jih priznava Center za človekove pravice Viasna, dramatično povečalo na 1062 vse do 16. februarja 2022.<ref name="prisoners">[https://prisoners.spring96.org/en Political prisoners in Belarus]</ref> Več ljudi je umrlo, potem ko so uradniki organov pregona med protesti leta 2020 uporabili nezakonite zlorabe sile (vključno s strelnim orožjem).<ref name="ai2021Bel">[https://www.amnesty.org/download/Documents/EUR4935672021ENGLISH.PDF BELARUS: “YOU ARE NOT HUMAN BEINGS”]</ref> Po mnenju [[Amnesty International]] beloruske oblasti niso preiskovale kršitev med protesti, temveč so nadlegovale tiste, ki so izpodbijali njihovo različico dogodkov. Julija 2021 so oblasti sprožile kampanjo proti preostalim nevladnim organizacijam in jih do oktobra odstranile vsaj 270, vključno z vsemi prej registriranimi organizacijami za človekove pravice v državi.<ref name="no.more.h.r">[https://www.hrw.org/news/2021/10/07/belarus-authorities-purge-human-rights-defenders Belarus Authorities ‘Purge’ Human Rights Defenders]</ref>  Vlada [[Aleksander Lukašenko|Aleksandra Lukašenka]] je [[Avtoritarnost|avtoritarna]], zaradi česar Belorusijo pogosto označujejo za »zadnjo evropsko diktaturo«.<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|date=20 March 2006|title=Profile: Alexander Lukashenko|publisher=BBC News|access-date=26 March 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060427193138/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|archive-date=27 April 2006|url-status=live}}</ref> Volitve v državi so nesvobodne in nepoštene, politične nasprotnike se preganja in mediji niso neodvisni, zaradi česar so bile proti Belorusiji in Lukašenku pogosto uvedene različne sankcije.<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|date=20 March 2006|title=Profile: Alexander Lukashenko|publisher=BBC News|access-date=26 March 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060427193138/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|archive-date=27 April 2006|url-status=live}}</ref><ref name=":16">{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|title=Profile: Alexander Lukashenko|date=9. 1. 2007|accessdate=17. 7. 2018|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Belarus President Lukashenko in his own words|date=27. 11. 2012|url=https://www.reuters.com/article/us-belarus-lukashenko-extracts-idUSBRE8AQ0V520121127|newspaper=Reuters|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Kdo je Svetlana Tihanovska, politična analfabetka, ki izziva Lukašenka?|date=7. 8. 2020|url=https://www.rtvslo.si/svet/kdo-je-svetlana-tihanovska-politicna-analfabetka-ki-izziva-lukasenka/532872|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{cite news|first=Stephen|last=Mulvey|title=Profile: Europe's last dictator?|date=10 September 2001|publisher=British Broadcasting Corporation|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/116265.stm|work=BBC News|access-date=21 December 2007}}</ref> [[Svet Evrope]] je Belorusijo leta 1997 izključil iz članstva zaradi nedemokratičnega glasovanja in volilnih nepravilnosti na ustavnem referendumu novembra 1996 ter parlamentarnih nadomestnih volitvah.<ref>{{cite news|first=Stephen|last=Mulvey|title=Profile: Europe's last dictator?|date=10 September 2001|publisher=British Broadcasting Corporation|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/116265.stm|work=BBC News|access-date=21 December 2007}}</ref> Proti številnim beloruskim vladnim uradnikom, odgovornih za politično zatiranje, prisilna izginotja, propagando in volilne goljufije, so [[Združene države Amerike]] in [[Evropska unija]] uvedle osebne sankcije. == Glej tudi == * [[Kršitve človekovih pravic v Rusiji]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.ohchr.org/en/hrbodies/sp/countriesmandates/by/pages/srbelarus.aspx UN Special Rapporteur on the situation of human rights in Belarus] * [https://web.archive.org/web/20160406191435/http://freeales.fidh.net/ FIDH website to inform about political prisoners in Belarus] * [http://belarusdigest.com/2010/12/16/amnesty-internationals-key-human-rights-concerns-in-belarus Amnesty International's Key Human Rights Concerns In Belarus] [[Kategorija:Politika Belorusije]] [[Kategorija:Kršitve človekovih pravic]] f8ca1nwlxnyf42jcu6nl85bvmz51ocw Reparacije Rusije po rusko-ukrajinski vojni 0 521755 5724954 2022-07-28T20:43:20Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1098162000|Reparations from Russia after the Russo-Ukrainian War]]« wikitext text/x-wiki '''Reparacije Rusije po rusko-ukrajinski vojni''' so popolne ali delne odškodnine (v skladu z mirovno pogodbo ali drugimi mednarodnimi akti) s strani Rusije za škodo, povzročeno Ukrajini zaradi [[Priključitev Krima Ruski federaciji|priključitve Krima]], [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v vzhodni Ukrajini]] in [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazijo na Ukrajino]]. Predsednik Ukrajine [[Volodimir Zelenski]] je takšno odškodnino zahteval 3. marca v obliki [[Vojne reparacije|vojne odškodnine]]. Rusija o pristopu k tovrstnemu dejanju ni dajala izjav. == Zgodovina == O vprašanju odškodnine s strani Rusije za izgube, povzročene Ukrajini zaradi [[Priključitev Krima Ruski federaciji|aneksije Krima]] in [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]], ki se je začela leta 2014, se razpravlja že od vsega začetka. Debate so porasle z novembrom 2019, ko je minister za infrastrukturo Vladislav Krikli opozoril Rusijo o odplačilu [[Vojne reparacije|vojne odškodnine]] Ukrajini za vojaško agresijo v Donbasu.<ref>{{Navedi splet|title=Криклій пояснив, як Україна змусить Росію виплатити репарації|url=https://prm.ua/krikliy-poyasniv-yak-ukrayina-zmusit-rosiyu-viplatiti-reparatsiyi/|website=prm.ua|date=2019-11-04|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303123157/https://prm.ua/krikliy-poyasniv-yak-ukrayina-zmusit-rosiyu-viplatiti-reparatsiyi/}}</ref> Rusija dosledno izključuje razpravo o tem vprašanju. Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]], je Kriklijevo izjavo označil za "napako" in predlagal, da naj ne pozabimo, "kje je Donbas" in "kdo je začel vojno v Donbasu".<ref name="Operation «Reparation»">{{Navedi splet|title=Операція "Репарація"|url=https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html|website=radiosvoboda.org|date=2019-11-21|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=Yevhen|last=Solonyna|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303124658/https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html}}</ref> Vprašanje na državni ravni je bilo v Ukrajini prvič zapisano junija 2021 v Strategiji ukrajinske zunanje politike, ki jo je sprejel kabinet ministrov Ukrajine. Dokument določa, da si bo Ukrajina v svoji zunanji politiki v ruski smeri prizadevala za končanje oboroženega spopada in vrnitev začasno zasedenih ozemelj.<ref>{{Navedi splet|title=Україна має намір вимагати репарації від Росії|url=https://www.rbc.ua/ukr/news/ukraina-namerena-potrebovat-reparatsii-rossii-1623242578.html|website=rbc.ua|date=2021-06-09|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303122513/https://www.rbc.ua/ukr/news/ukraina-namerena-potrebovat-reparatsii-rossii-1623242578.html}}</ref>{{quote frame|The obvious conditions for reviewing relations with the Russian Federation and moving from confrontation to “peaceful coexistence” should be the cessation of Russia's aggression against Ukraine and the return of the temporarily occupied territories, compensation and other forms of reparation for damage caused to Ukraine by the temporary occupation practices of interference in the internal affairs of Ukraine|author=Excerpt from the Strategy of Foreign Policy of Ukraine}}{{quote frame|The obvious conditions for reviewing relations with the Russian Federation and moving from confrontation to “peaceful coexistence” should be the cessation of Russia's aggression against Ukraine and the return of the temporarily occupied territories, compensation and other forms of reparation for damage caused to Ukraine by the temporary occupation practices of interference in the internal affairs of Ukraine|author=Excerpt from the Strategy of Foreign Policy of Ukraine}} 3. marca 2022 je ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] zahteval, da Rusija med sovražnostmi in izplačilom [[Vojne reparacije|odškodnin]] in prispevkov obnovi vso poškodovano infrastrukturo Ukrajine. {{Citatni blok|We will restore every house, every street, every city. And we say to Russia: teach us the words “reparations” and “contributions”. You will repay everything you did against Ukraine. In full. And we will not forget those who died, — said the President of Ukraine Volodymyr Zelenskyy.<ref>{{Cite web|title=Зеленський закликав росіян вчити слово "репарація"|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/3/7327730/|website=pravda.com.ua|date=2022-03-03|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=Alyona|last=Mazurenko|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303093704/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/3/7327730/|url-status=live}}</ref>}} == Znesek izgub == Po mnenju predsednika Odbora ekonomistov Ukrajine [[:uk:Новак Андрій Яремович|Andrija Novaka]] je Ukrajina z začetkom ruske agresije sočasno izgubila do 20% BDP. Tako je BDP leta 2013 znašal 183 milijard dolarjev. Skladno s tem je od takrat država vsako leto prejela manj kot 4 milijarde dolarjev neposrednih tujih naložb.<ref name="Operation «Reparation»">{{Navedi splet|title=Операція "Репарація"|url=https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html|website=radiosvoboda.org|date=2019-11-21|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=Yevhen|last=Solonyna|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303124658/https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true" id="CITEREFSolonyna2019">Solonyna, Yevhen (2019-11-21). [https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html "Операція "Репарація""]. ''radiosvoboda.org'' (in Ukrainian). [https://web.archive.org/web/20220303124658/https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html Archived] from the original on 2022-03-03<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2022-03-02</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Ukrainian-language sources (uk)]]</ref> Skupni znesek izgub veliko višji. Ta vključuje tudi izgube zaradi uničenja infrastrukture in jih je mogoče šteti šele po osvoboditvi celotnega ozemlja Ukrajine. [[Mednarodni denarni sklad|IMF]] meni, da so poleg človeških žrtev, gospodarske izgube za Ukrajino že znatne. Država se bo soočila s precejšnjimi stroški obnove in obnove infrastrukture, uničene med vojno: pristanišča in letališča so zaprta in poškodovana, številne ceste in mostovi so uničeni. Potrebo po financiranju je sedaj zelo težko oceniti.<ref name="МВФ: Важко оцінити">{{Navedi splet|title=МВФ: Важко оцінити, скільки коштів знадобиться Україні на відновлення|url=https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/5/683345/|website=epravda.com.ua|date=2022-03-03|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220305172043/https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/5/683345/}}</ref> Po podatkih KSE, prejetih od prostovoljcev, je bilo do 10. marca 2022 poškodovanih ali uničenih najmanj 200 izobraževalnih ustanov, 30 zdravstvenih ustanov, 8 cerkva, 1600 stanovanjskih zgradb, 19 poslovnih stavb, 23 tovarn in njihovih skladišč ter 12 letališč, 5 termoelektrarn oz. hidroelektrarn. Poleg tega je bilo onesposobljenih ali uničenih več kot 15.000&nbsp;km cest, 5.000&nbsp;km železniških prog in 350 mostov. Rusija je začela projekt “Rusija bo plačala”, ki zbira podatke o objektih, ki so jih uničili okupatorji. Podatki se uporabljajo na mednarodnih sodiščih proti Rusiji za odškodnino. Vrednost poškodovanih ali uničenih predmetov po predhodnih ocenah CSE v primeru njihovega popolnega uničenja lahko znaša do 1,5 bilijona UAH ali 54,3 milijarde ameriških dolarjev.<ref name="Шкода на 1,5 трильйона">{{Navedi splet|title=Шкода на 1,5 трильйона: в Україні запустили сайт для збору даних про збитки від росіян|url=https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/10/683713/|website=epravda.com.ua|date=2022-03-10|accessdate=2022-03-10|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220310141321/https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/10/683713/}}</ref> == Glej tudi == * [[Vojne reparacije|Vojne odškodnine]] == Sklici == {{Sklici}}{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Overview}} [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku ukrajinščina (uk)]] 8a825if8bygt2x8o6vfugbwxu3cf29z 5724956 5724954 2022-07-28T20:47:10Z A09090091 188929 pp #1 wikitext text/x-wiki '''Reparacije Rusije po rusko-ukrajinski vojni''' so popolne ali delne odškodnine (v skladu z mirovno pogodbo ali drugimi mednarodnimi akti) s strani Rusije za škodo, povzročeno Ukrajini zaradi [[Priključitev Krima Ruski federaciji|priključitve Krima]], [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v vzhodni Ukrajini]] in [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazijo na Ukrajino]]. Predsednik Ukrajine [[Volodimir Zelenski]] je takšno odškodnino zahteval 3. marca v obliki [[Vojne reparacije|vojne odškodnine]]. Rusija o pristopu k tovrstnemu dejanju ni dajala izjav. == Zgodovina == O vprašanju odškodnine s strani Rusije za izgube, povzročene Ukrajini zaradi [[Priključitev Krima Ruski federaciji|aneksije Krima]] in [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]], ki se je začela leta 2014, se razpravlja že od vsega začetka. Debate so porasle z novembrom 2019, ko je minister za infrastrukturo Vladislav Krikli opozoril Rusijo o odplačilu [[Vojne reparacije|vojne odškodnine]] Ukrajini za vojaško agresijo v Donbasu.<ref>{{Navedi splet|title=Криклій пояснив, як Україна змусить Росію виплатити репарації|url=https://prm.ua/krikliy-poyasniv-yak-ukrayina-zmusit-rosiyu-viplatiti-reparatsiyi/|website=prm.ua|date=2019-11-04|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303123157/https://prm.ua/krikliy-poyasniv-yak-ukrayina-zmusit-rosiyu-viplatiti-reparatsiyi/}}</ref> Rusija dosledno izključuje razpravo o tem vprašanju. Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]], je Kriklijevo izjavo označil za "napako" in predlagal, da naj ne pozabimo, "kje je Donbas" in "kdo je začel vojno v Donbasu".<ref name="Operation «Reparation»">{{Navedi splet|title=Операція "Репарація"|url=https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html|website=radiosvoboda.org|date=2019-11-21|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=Yevhen|last=Solonyna|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303124658/https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html}}</ref> Vprašanje na državni ravni je bilo v Ukrajini prvič zapisano junija 2021 v Strategiji ukrajinske zunanje politike, ki jo je sprejel kabinet ministrov Ukrajine. Dokument določa, da si bo Ukrajina v svoji zunanji politiki v ruski smeri prizadevala za končanje oboroženega spopada in vrnitev začasno zasedenih ozemelj.<ref>{{Navedi splet|title=Україна має намір вимагати репарації від Росії|url=https://www.rbc.ua/ukr/news/ukraina-namerena-potrebovat-reparatsii-rossii-1623242578.html|website=rbc.ua|date=2021-06-09|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303122513/https://www.rbc.ua/ukr/news/ukraina-namerena-potrebovat-reparatsii-rossii-1623242578.html}}</ref>{{quote frame|The obvious conditions for reviewing relations with the Russian Federation and moving from confrontation to “peaceful coexistence” should be the cessation of Russia's aggression against Ukraine and the return of the temporarily occupied territories, compensation and other forms of reparation for damage caused to Ukraine by the temporary occupation practices of interference in the internal affairs of Ukraine|author=Excerpt from the Strategy of Foreign Policy of Ukraine}}{{quote frame|The obvious conditions for reviewing relations with the Russian Federation and moving from confrontation to “peaceful coexistence” should be the cessation of Russia's aggression against Ukraine and the return of the temporarily occupied territories, compensation and other forms of reparation for damage caused to Ukraine by the temporary occupation practices of interference in the internal affairs of Ukraine|author=Excerpt from the Strategy of Foreign Policy of Ukraine}} 3. marca 2022 je ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] zahteval, da Rusija med sovražnostmi in izplačilom [[Vojne reparacije|odškodnin]] in prispevkov obnovi vso poškodovano infrastrukturo Ukrajine. {{Citatni blok|Obnovili bomo vsako hišo, ulico, in mesto. In Rusiji pravimo: nauili te bomo besed "reparacija" in "prispevanje”. Popravili boste vse, kar ste storili proti Ukrajini. V celoti. In ne bomo pozabili tistih, ki so umrli.|author=Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski|source={{Cite web|title=Зеленський закликав росіян вчити слово "репарація"|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/3/7327730/|website=pravda.com.ua|date=2022-03-03|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=Alyona|last=Mazurenko|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303093704/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/3/7327730/|url-status=live}}}} == Znesek izgub == Po mnenju predsednika Odbora ekonomistov Ukrajine [[:uk:Новак Андрій Яремович|Andrija Novaka]] je Ukrajina z začetkom ruske agresije sočasno izgubila do 20% BDP. Tako je BDP leta 2013 znašal 183 milijard dolarjev. Skladno s tem je od takrat država vsako leto prejela manj kot 4 milijarde dolarjev neposrednih tujih naložb.<ref name="Operation «Reparation»">{{Navedi splet|title=Операція "Репарація"|url=https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html|website=radiosvoboda.org|date=2019-11-21|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=Yevhen|last=Solonyna|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303124658/https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true" id="CITEREFSolonyna2019">Solonyna, Yevhen (2019-11-21). [https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html "Операція "Репарація""]. ''radiosvoboda.org'' (in Ukrainian). [https://web.archive.org/web/20220303124658/https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html Archived] from the original on 2022-03-03<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2022-03-02</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Ukrainian-language sources (uk)]]</ref> Skupni znesek izgub veliko višji. Ta vključuje tudi izgube zaradi uničenja infrastrukture in jih je mogoče šteti šele po osvoboditvi celotnega ozemlja Ukrajine. [[Mednarodni denarni sklad|IMF]] meni, da so poleg človeških žrtev, gospodarske izgube za Ukrajino že znatne. Država se bo soočila s precejšnjimi stroški obnove in obnove infrastrukture, uničene med vojno: pristanišča in letališča so zaprta in poškodovana, številne ceste in mostovi so uničeni. Potrebo po financiranju je sedaj zelo težko oceniti.<ref name="МВФ: Важко оцінити">{{Navedi splet|title=МВФ: Важко оцінити, скільки коштів знадобиться Україні на відновлення|url=https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/5/683345/|website=epravda.com.ua|date=2022-03-03|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220305172043/https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/5/683345/}}</ref> Po podatkih KSE, prejetih od prostovoljcev, je bilo do 10. marca 2022 poškodovanih ali uničenih najmanj 200 izobraževalnih ustanov, 30 zdravstvenih ustanov, 8 cerkva, 1600 stanovanjskih zgradb, 19 poslovnih stavb, 23 tovarn in njihovih skladišč ter 12 letališč, 5 termoelektrarn oz. hidroelektrarn. Poleg tega je bilo onesposobljenih ali uničenih več kot 15.000&nbsp;km cest, 5.000&nbsp;km železniških prog in 350 mostov. Rusija je začela projekt “Rusija bo plačala”, ki zbira podatke o objektih, ki so jih uničili okupatorji. Podatki se uporabljajo na mednarodnih sodiščih proti Rusiji za odškodnino. Vrednost poškodovanih ali uničenih predmetov po predhodnih ocenah CSE v primeru njihovega popolnega uničenja lahko znaša do 1,5 bilijona UAH ali 54,3 milijarde ameriških dolarjev.<ref name="Шкода на 1,5 трильйона">{{Navedi splet|title=Шкода на 1,5 трильйона: в Україні запустили сайт для збору даних про збитки від росіян|url=https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/10/683713/|website=epravda.com.ua|date=2022-03-10|accessdate=2022-03-10|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220310141321/https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/10/683713/}}</ref> == Glej tudi == * [[Vojne reparacije|Vojne odškodnine]] == Sklici == {{Sklici}}{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Overview}} [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku ukrajinščina (uk)]] 79f97iz9e6x9yjo5sajmdlx025y98ds 5724958 5724956 2022-07-28T20:51:28Z A09090091 188929 pp #2 wikitext text/x-wiki '''Reparacije Rusije po rusko-ukrajinski vojni''' so popolne ali delne odškodnine (v skladu z mirovno pogodbo ali drugimi mednarodnimi akti) s strani Rusije za škodo, povzročeno Ukrajini zaradi [[Priključitev Krima Ruski federaciji|priključitve Krima]], [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v vzhodni Ukrajini]] in [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazijo na Ukrajino]]. Predsednik Ukrajine [[Volodimir Zelenski]] je takšno odškodnino zahteval 3. marca v obliki [[Vojne reparacije|vojne odškodnine]]. Rusija o pristopu k tovrstnemu dejanju ni dajala izjav. == Zgodovina == O vprašanju odškodnine s strani Rusije za izgube, povzročene Ukrajini zaradi [[Priključitev Krima Ruski federaciji|aneksije Krima]] in [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]], ki se je začela leta 2014, se razpravlja že od vsega začetka. Debate so porasle z novembrom 2019, ko je minister za infrastrukturo Vladislav Krikli opozoril Rusijo o odplačilu [[Vojne reparacije|vojne odškodnine]] Ukrajini za vojaško agresijo v Donbasu.<ref>{{Navedi splet|title=Криклій пояснив, як Україна змусить Росію виплатити репарації|url=https://prm.ua/krikliy-poyasniv-yak-ukrayina-zmusit-rosiyu-viplatiti-reparatsiyi/|website=prm.ua|date=2019-11-04|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303123157/https://prm.ua/krikliy-poyasniv-yak-ukrayina-zmusit-rosiyu-viplatiti-reparatsiyi/}}</ref> Rusija dosledno izključuje razpravo o tem vprašanju. Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]], je Kriklijevo izjavo označil za "napako" in predlagal, da naj ne pozabimo, "kje je Donbas" in "kdo je začel vojno v Donbasu".<ref name="Operation «Reparation»">{{Navedi splet|title=Операція "Репарація"|url=https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html|website=radiosvoboda.org|date=2019-11-21|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=Yevhen|last=Solonyna|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303124658/https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html}}</ref> Vprašanje na državni ravni je bilo v Ukrajini prvič zapisano junija 2021 v Strategiji ukrajinske zunanje politike, ki jo je sprejel kabinet ministrov Ukrajine. Dokument določa, da si bo Ukrajina v svoji zunanji politiki v ruski smeri prizadevala za končanje oboroženega spopada in vrnitev začasno zasedenih ozemelj.<ref>{{Navedi splet|title=Україна має намір вимагати репарації від Росії|url=https://www.rbc.ua/ukr/news/ukraina-namerena-potrebovat-reparatsii-rossii-1623242578.html|website=rbc.ua|date=2021-06-09|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303122513/https://www.rbc.ua/ukr/news/ukraina-namerena-potrebovat-reparatsii-rossii-1623242578.html}}</ref> {{citatni blok|Očitni pogoji za revizijo odnosov z Rusko federacijo in prehod od konfrontacije k »miroljubnemu sožitju«, bi morali biti prenehanje ruske agresije na Ukrajino in vrnitev začasno okupiranih ozemelj, odškodnina in druge oblike povrnitve škode, ki jo je Ukrajini povzročila začasna okupacijska praksa vmešavanja v notranje zadeve Ukrajine|author=Odlomek iz Strategije zunanje politike Republike Ukrajine}} 3. marca 2022 je ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] zahteval, da Rusija med sovražnostmi in izplačilom [[Vojne reparacije|odškodnin]] in prispevkov obnovi vso poškodovano infrastrukturo Ukrajine. {{Citatni blok|Obnovili bomo vsako hišo, ulico, in mesto. In Rusiji pravimo: nauili te bomo besed "reparacija" in "prispevanje”. Popravili boste vse, kar ste storili proti Ukrajini. V celoti. In ne bomo pozabili tistih, ki so umrli.|author=Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski|source={{Cite web|title=Зеленський закликав росіян вчити слово "репарація"|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/3/7327730/|website=pravda.com.ua|date=2022-03-03|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=Alyona|last=Mazurenko|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303093704/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/3/7327730/|url-status=live}}}} == Znesek izgub == Po mnenju predsednika Odbora ekonomistov Ukrajine [[:uk:Новак Андрій Яремович|Andrija Novaka]] je Ukrajina z začetkom ruske agresije sočasno izgubila do 20% BDP. Tako je BDP leta 2013 znašal 183 milijard dolarjev. Skladno s tem je od takrat država vsako leto prejela manj kot 4 milijarde dolarjev neposrednih tujih naložb.<ref name="Operation «Reparation»">{{Navedi splet|title=Операція "Репарація"|url=https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html|website=radiosvoboda.org|date=2019-11-21|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=Yevhen|last=Solonyna|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303124658/https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true" id="CITEREFSolonyna2019">Solonyna, Yevhen (2019-11-21). [https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html "Операція "Репарація""]. ''radiosvoboda.org'' (in Ukrainian). [https://web.archive.org/web/20220303124658/https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html Archived] from the original on 2022-03-03<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2022-03-02</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Ukrainian-language sources (uk)]]</ref> Skupni znesek izgub veliko višji. Ta vključuje tudi izgube zaradi uničenja infrastrukture in jih je mogoče šteti šele po osvoboditvi celotnega ozemlja Ukrajine. [[Mednarodni denarni sklad|IMF]] meni, da so poleg človeških žrtev, gospodarske izgube za Ukrajino že znatne. Država se bo soočila s precejšnjimi stroški obnove in obnove infrastrukture, uničene med vojno: pristanišča in letališča so zaprta in poškodovana, številne ceste in mostovi so uničeni. Potrebo po financiranju je sedaj zelo težko oceniti.<ref name="МВФ: Важко оцінити">{{Navedi splet|title=МВФ: Важко оцінити, скільки коштів знадобиться Україні на відновлення|url=https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/5/683345/|website=epravda.com.ua|date=2022-03-03|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220305172043/https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/5/683345/}}</ref> Po podatkih KSE, prejetih od prostovoljcev, je bilo do 10. marca 2022 poškodovanih ali uničenih najmanj 200 izobraževalnih ustanov, 30 zdravstvenih ustanov, 8 cerkva, 1600 stanovanjskih zgradb, 19 poslovnih stavb, 23 tovarn in njihovih skladišč ter 12 letališč, 5 termoelektrarn oz. hidroelektrarn. Poleg tega je bilo onesposobljenih ali uničenih več kot 15.000&nbsp;km cest, 5.000&nbsp;km železniških prog in 350 mostov. Rusija je začela projekt “Rusija bo plačala”, ki zbira podatke o objektih, ki so jih uničili okupatorji. Podatki se uporabljajo na mednarodnih sodiščih proti Rusiji za odškodnino. Vrednost poškodovanih ali uničenih predmetov po predhodnih ocenah CSE v primeru njihovega popolnega uničenja lahko znaša do 1,5 bilijona UAH ali 54,3 milijarde ameriških dolarjev.<ref name="Шкода на 1,5 трильйона">{{Navedi splet|title=Шкода на 1,5 трильйона: в Україні запустили сайт для збору даних про збитки від росіян|url=https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/10/683713/|website=epravda.com.ua|date=2022-03-10|accessdate=2022-03-10|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220310141321/https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/10/683713/}}</ref> == Glej tudi == * [[Vojne reparacije|Vojne odškodnine]] == Sklici == {{Sklici}}{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Overview}} [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku ukrajinščina (uk)]] mcdfp127ow3mtgo1umxkdhg7nfpmg25 5724959 5724958 2022-07-28T20:51:52Z A09090091 188929 pp ref wikitext text/x-wiki '''Reparacije Rusije po rusko-ukrajinski vojni''' so popolne ali delne odškodnine (v skladu z mirovno pogodbo ali drugimi mednarodnimi akti) s strani Rusije za škodo, povzročeno Ukrajini zaradi [[Priključitev Krima Ruski federaciji|priključitve Krima]], [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v vzhodni Ukrajini]] in [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazijo na Ukrajino]]. Predsednik Ukrajine [[Volodimir Zelenski]] je takšno odškodnino zahteval 3. marca v obliki [[Vojne reparacije|vojne odškodnine]]. Rusija o pristopu k tovrstnemu dejanju ni dajala izjav. == Zgodovina == O vprašanju odškodnine s strani Rusije za izgube, povzročene Ukrajini zaradi [[Priključitev Krima Ruski federaciji|aneksije Krima]] in [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]], ki se je začela leta 2014, se razpravlja že od vsega začetka. Debate so porasle z novembrom 2019, ko je minister za infrastrukturo Vladislav Krikli opozoril Rusijo o odplačilu [[Vojne reparacije|vojne odškodnine]] Ukrajini za vojaško agresijo v Donbasu.<ref>{{Navedi splet|title=Криклій пояснив, як Україна змусить Росію виплатити репарації|url=https://prm.ua/krikliy-poyasniv-yak-ukrayina-zmusit-rosiyu-viplatiti-reparatsiyi/|website=prm.ua|date=2019-11-04|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303123157/https://prm.ua/krikliy-poyasniv-yak-ukrayina-zmusit-rosiyu-viplatiti-reparatsiyi/}}</ref> Rusija dosledno izključuje razpravo o tem vprašanju. Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]], je Kriklijevo izjavo označil za "napako" in predlagal, da naj ne pozabimo, "kje je Donbas" in "kdo je začel vojno v Donbasu".<ref name="Operation «Reparation»">{{Navedi splet|title=Операція "Репарація"|url=https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html|website=radiosvoboda.org|date=2019-11-21|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=Yevhen|last=Solonyna|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303124658/https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html}}</ref> Vprašanje na državni ravni je bilo v Ukrajini prvič zapisano junija 2021 v Strategiji ukrajinske zunanje politike, ki jo je sprejel kabinet ministrov Ukrajine. Dokument določa, da si bo Ukrajina v svoji zunanji politiki v ruski smeri prizadevala za končanje oboroženega spopada in vrnitev začasno zasedenih ozemelj.<ref>{{Navedi splet|title=Україна має намір вимагати репарації від Росії|url=https://www.rbc.ua/ukr/news/ukraina-namerena-potrebovat-reparatsii-rossii-1623242578.html|website=rbc.ua|date=2021-06-09|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303122513/https://www.rbc.ua/ukr/news/ukraina-namerena-potrebovat-reparatsii-rossii-1623242578.html}}</ref> {{citatni blok|Očitni pogoji za revizijo odnosov z Rusko federacijo in prehod od konfrontacije k »miroljubnemu sožitju«, bi morali biti prenehanje ruske agresije na Ukrajino in vrnitev začasno okupiranih ozemelj, odškodnina in druge oblike povrnitve škode, ki jo je Ukrajini povzročila začasna okupacijska praksa vmešavanja v notranje zadeve Ukrajine|author=Odlomek iz Strategije zunanje politike Republike Ukrajine}} 3. marca 2022 je ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] zahteval, da Rusija med sovražnostmi in izplačilom [[Vojne reparacije|odškodnin]] in prispevkov obnovi vso poškodovano infrastrukturo Ukrajine. {{Citatni blok|Obnovili bomo vsako hišo, ulico, in mesto. In Rusiji pravimo: nauili te bomo besed "reparacija" in "prispevanje”. Popravili boste vse, kar ste storili proti Ukrajini. V celoti. In ne bomo pozabili tistih, ki so umrli.|author=Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski|source={{Cite web|title=Зеленський закликав росіян вчити слово "репарація"|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/3/7327730/|website=pravda.com.ua|date=2022-03-03|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=Alyona|last=Mazurenko|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303093704/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/3/7327730/|url-status=live}}}} == Znesek izgub == Po mnenju predsednika Odbora ekonomistov Ukrajine [[:uk:Новак Андрій Яремович|Andrija Novaka]] je Ukrajina z začetkom ruske agresije sočasno izgubila do 20% BDP. Tako je BDP leta 2013 znašal 183 milijard dolarjev. Skladno s tem je od takrat država vsako leto prejela manj kot 4 milijarde dolarjev neposrednih tujih naložb.<ref name="Operation «Reparation»" /> Skupni znesek izgub veliko višji. Ta vključuje tudi izgube zaradi uničenja infrastrukture in jih je mogoče šteti šele po osvoboditvi celotnega ozemlja Ukrajine. [[Mednarodni denarni sklad|IMF]] meni, da so poleg človeških žrtev, gospodarske izgube za Ukrajino že znatne. Država se bo soočila s precejšnjimi stroški obnove in obnove infrastrukture, uničene med vojno: pristanišča in letališča so zaprta in poškodovana, številne ceste in mostovi so uničeni. Potrebo po financiranju je sedaj zelo težko oceniti.<ref name="МВФ: Важко оцінити">{{Navedi splet|title=МВФ: Важко оцінити, скільки коштів знадобиться Україні на відновлення|url=https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/5/683345/|website=epravda.com.ua|date=2022-03-03|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220305172043/https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/5/683345/}}</ref> Po podatkih KSE, prejetih od prostovoljcev, je bilo do 10. marca 2022 poškodovanih ali uničenih najmanj 200 izobraževalnih ustanov, 30 zdravstvenih ustanov, 8 cerkva, 1600 stanovanjskih zgradb, 19 poslovnih stavb, 23 tovarn in njihovih skladišč ter 12 letališč, 5 termoelektrarn oz. hidroelektrarn. Poleg tega je bilo onesposobljenih ali uničenih več kot 15.000&nbsp;km cest, 5.000&nbsp;km železniških prog in 350 mostov. Rusija je začela projekt “Rusija bo plačala”, ki zbira podatke o objektih, ki so jih uničili okupatorji. Podatki se uporabljajo na mednarodnih sodiščih proti Rusiji za odškodnino. Vrednost poškodovanih ali uničenih predmetov po predhodnih ocenah CSE v primeru njihovega popolnega uničenja lahko znaša do 1,5 bilijona UAH ali 54,3 milijarde ameriških dolarjev.<ref name="Шкода на 1,5 трильйона">{{Navedi splet|title=Шкода на 1,5 трильйона: в Україні запустили сайт для збору даних про збитки від росіян|url=https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/10/683713/|website=epravda.com.ua|date=2022-03-10|accessdate=2022-03-10|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220310141321/https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/10/683713/}}</ref> == Glej tudi == * [[Vojne reparacije|Vojne odškodnine]] == Sklici == {{Sklici}}{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Overview}} [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku ukrajinščina (uk)]] o41l69f8g9eaj76j3yu2di4vuzwnmfr 5724960 5724959 2022-07-28T20:53:29Z A09090091 188929 tp wikitext text/x-wiki '''Reparacije Rusije po rusko-ukrajinski vojni''' so popolne ali delne odškodnine (v skladu z mirovno pogodbo ali drugimi mednarodnimi akti) s strani Rusije za škodo, povzročeno Ukrajini zaradi [[Priključitev Krima Ruski federaciji|priključitve Krima]], [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v vzhodni Ukrajini]] in [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazijo na Ukrajino]]. Predsednik Ukrajine [[Volodimir Zelenski]] je takšno odškodnino zahteval 3. marca v obliki [[Vojne reparacije|vojne odškodnine]]. Rusija o pristopu k tovrstnemu dejanju ni dajala izjav. == Zgodovina == O vprašanju odškodnine s strani Rusije za izgube, povzročene Ukrajini zaradi [[Priključitev Krima Ruski federaciji|aneksije Krima]] in [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]], ki se je začela leta 2014, se razpravlja že od vsega začetka. Debate so porasle z novembrom 2019, ko je minister za infrastrukturo Vladislav Krikli opozoril Rusijo o odplačilu [[Vojne reparacije|vojne odškodnine]] Ukrajini za vojaško agresijo v Donbasu.<ref>{{Navedi splet|title=Криклій пояснив, як Україна змусить Росію виплатити репарації|url=https://prm.ua/krikliy-poyasniv-yak-ukrayina-zmusit-rosiyu-viplatiti-reparatsiyi/|website=prm.ua|date=2019-11-04|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303123157/https://prm.ua/krikliy-poyasniv-yak-ukrayina-zmusit-rosiyu-viplatiti-reparatsiyi/}}</ref> Rusija dosledno izključuje razpravo o tem vprašanju. Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]], je Kriklijevo izjavo označil za »napako« in predlagal, da naj ne pozabimo, »kje leži Donbas« in »kdo je začel vojno v Donbasu«.<ref name="Operation «Reparation»">{{Navedi splet|title=Операція "Репарація"|url=https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html|website=radiosvoboda.org|date=2019-11-21|accessdate=2022-03-02|language=uk|first=Yevhen|last=Solonyna|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303124658/https://www.radiosvoboda.org/a/30283284.html}}</ref> Vprašanje na državni ravni je bilo v Ukrajini prvič zapisano junija 2021 v Strategiji ukrajinske zunanje politike, ki jo je sprejel kabinet ministrov Ukrajine. Dokument določa, da si bo Ukrajina v svoji zunanji politiki v ruski smeri prizadevala za končanje oboroženega spopada in vrnitev začasno zasedenih ozemelj.<ref>{{Navedi splet|title=Україна має намір вимагати репарації від Росії|url=https://www.rbc.ua/ukr/news/ukraina-namerena-potrebovat-reparatsii-rossii-1623242578.html|website=rbc.ua|date=2021-06-09|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303122513/https://www.rbc.ua/ukr/news/ukraina-namerena-potrebovat-reparatsii-rossii-1623242578.html}}</ref> {{citatni blok|Očitni pogoji za revizijo odnosov z Rusko federacijo in prehod od konfrontacije k »miroljubnemu sožitju«, bi morali biti prenehanje ruske agresije na Ukrajino in vrnitev začasno okupiranih ozemelj, odškodnina in druge oblike povrnitve škode, ki jo je Ukrajini povzročila začasna okupacijska praksa vmešavanja v notranje zadeve Ukrajine|author=Odlomek iz Strategije zunanje politike Republike Ukrajine}} 3. marca 2022 je ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] zahteval, da Rusija med sovražnostmi in izplačilom [[Vojne reparacije|odškodnin]] in prispevkov obnovi vso poškodovano infrastrukturo Ukrajine. {{Citatni blok|Obnovili bomo vsako hišo, ulico, in mesto. In Rusiji pravimo: naučili te bomo besed "reparacija" in "prispevanje”. Popravili boste vse, kar ste storili proti Ukrajini. V celoti. In ne bomo pozabili tistih, ki so umrli.|author=Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski|source={{Cite web|title=Зеленський закликав росіян вчити слово "репарація"|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/3/7327730/|website=pravda.com.ua|date=2022-03-03|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=Alyona|last=Mazurenko|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303093704/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/3/7327730/|url-status=live}}}} == Znesek izgub == Po mnenju predsednika Odbora ekonomistov Ukrajine [[:uk:Новак Андрій Яремович|Andrija Novaka]] je Ukrajina z začetkom ruske agresije sočasno izgubila do 20% BDP. Tako je BDP leta 2013 znašal 183 milijard dolarjev. Skladno s tem je od takrat država vsako leto prejela manj kot 4 milijarde dolarjev neposrednih tujih naložb.<ref name="Operation «Reparation»" /> Skupni znesek izgub veliko višji. Ta vključuje tudi izgube zaradi uničenja infrastrukture in jih je mogoče šteti šele po osvoboditvi celotnega ozemlja Ukrajine. [[Mednarodni denarni sklad|IMF]] meni, da so poleg človeških žrtev, gospodarske izgube za Ukrajino že znatne. Država se bo soočila s precejšnjimi stroški obnove in obnove infrastrukture, uničene med vojno: pristanišča in letališča so zaprta in poškodovana, številne ceste in mostovi so uničeni. Potrebo po financiranju je sedaj zelo težko oceniti.<ref name="МВФ: Важко оцінити">{{Navedi splet|title=МВФ: Важко оцінити, скільки коштів знадобиться Україні на відновлення|url=https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/5/683345/|website=epravda.com.ua|date=2022-03-03|accessdate=2022-03-03|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220305172043/https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/5/683345/}}</ref> Po podatkih KSE, prejetih od prostovoljcev, je bilo do 10. marca 2022 poškodovanih ali uničenih najmanj 200 izobraževalnih ustanov, 30 zdravstvenih ustanov, 8 cerkva, 1600 stanovanjskih zgradb, 19 poslovnih stavb, 23 tovarn in njihovih skladišč ter 12 letališč, 5 termoelektrarn oz. hidroelektrarn. Poleg tega je bilo onesposobljenih ali uničenih več kot 15.000&nbsp;km cest, 5.000&nbsp;km železniških prog in 350 mostov. Rusija je začela projekt »Rusija bo plačala«, ki zbira podatke o objektih, ki so jih uničili okupatorji. Podatki se uporabljajo na mednarodnih sodiščih proti Rusiji za odškodnino. Vrednost poškodovanih ali uničenih predmetov po predhodnih ocenah CSE v primeru njihovega popolnega uničenja lahko znaša do 1,5 bilijona UAH ali 54,3 milijarde ameriških dolarjev.<ref name="Шкода на 1,5 трильйона">{{Navedi splet|title=Шкода на 1,5 трильйона: в Україні запустили сайт для збору даних про збитки від росіян|url=https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/10/683713/|website=epravda.com.ua|date=2022-03-10|accessdate=2022-03-10|language=uk|first=|last=|archivedate=2022-03-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220310141321/https://www.epravda.com.ua/news/2022/03/10/683713/}}</ref> == Glej tudi == * [[Vojne reparacije|Vojne odškodnine]] == Sklici == {{Sklici}}{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)|Overview}} [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku ukrajinščina (uk)]] rm3p8887dcieo5u1illkd3pnd6zc9tz Smrt zaradi GPS 0 521756 5724966 2022-07-28T21:24:15Z A09090091 188929 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1089306835|Death by GPS]]« wikitext text/x-wiki '''Smrt zaradi GPS''' se nanaša na smrt ljudi, ki jo je deloma mogoče pripisati sledenju navodilom [[GPS]] ali zemljevidom, ki uporabljajo GPS.<ref name="McKenzie1">{{Navedi novice|last=McKenzie|first=Matthew|title='Death by GPS' a Growing Problem for Careless Drivers|url=https://www.allbusiness.com/death-by-gps-a-growing-problem-for-careless-drivers-15479446-1.html|accessdate=5 May 2016|work=[[AllBusiness.com]]}}</ref><ref name="Milner1">{{Navedi novice|last=Milner|first=Greg|title=Death by GPS: Why do we follow digital maps into dodgy places?|url=https://arstechnica.com/cars/2016/05/death-by-gps/|accessdate=5 May 2016|work=[[Ars Technica]]|date=3 May 2016}}</ref><ref name="Milner2">{{Navedi knjigo|last=Milner, Greg|title=Pinpoint: How GPS Is Changing Technology, Culture, and Our Minds|edition=First, hardcover|publisher=W. W. Norton & Company|date=3 May 2016|language=English|isbn=978-0393089127}}</ref> Smrt zaradi GPS-a je bila opažena pri več smrtih v [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolini smrti]] v Kaliforniji,<ref name="Fox1">{{Navedi novice|title=Experts Warn of 'Death by GPS' as More People Visit Remote Wildernesses|url=http://www.foxnews.com/tech/2011/02/04/death-gps-rise.html|accessdate=5 May 2016|work=[[Fox News]]|date=4 February 2011}}</ref><ref name="SacBee1">{{Navedi novice|last=Knudson|first=Tom|title='Death by GPS' in desert|url=http://www.sacbee.com/entertainment/living/travel/article2573180.html|accessdate=5 May 2016|work=[[The Sacramento Bee]]|date=30 January 2011}}</ref> izgubljenem pohodniku v nacionalnem parku Joshua Tree v jugovzhodni [[Kalifornija|Kaliforniji]]<ref>{{Navedi novice|url=http://www.mcclatchydc.com/news/nation-world/national/article24609403.html|title='Death by GPS' in California desert|work=mcclatchydc|accessdate=2018-01-21|language=en}}</ref> in incidentih v [[Washington (zvezna država)|zvezni državi Washington]], [[Avstralija|Avstraliji]], [[Anglija|Angliji]], [[Italija|Italiji]] in [[Brazilija|Braziliji]]. == Vzroki == Obstaja več razlogov, zakaj so se ljudje, ki sledijo navodilom GPS, izgubili, poškodovali ali umrli. Spodaj navedeni razlogi lahko vključujejo tudi pomanjkanje delujočih komunikacijskih sistemov za klice v sili. Posledično so vozniki ali pohodniki zašli s ceste ali prišli na oddaljena, neprehodna ali nevarna območja; vozili, dokler njihovim vozilom ni zmanjkalo goriva, so bila zamazana ali onesposobljena; podlegli nevarnim podnebnim ali vremenskim razmeram ali se izgubili.<ref name="McKenzie1">{{Navedi novice|last=McKenzie|first=Matthew|title='Death by GPS' a Growing Problem for Careless Drivers|url=https://www.allbusiness.com/death-by-gps-a-growing-problem-for-careless-drivers-15479446-1.html|accessdate=5 May 2016|work=[[AllBusiness.com]]}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMcKenzie">McKenzie, Matthew. [https://www.allbusiness.com/death-by-gps-a-growing-problem-for-careless-drivers-15479446-1.html "'Death by GPS' a Growing Problem for Careless Drivers"]. ''[[AllBusiness.com]]''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">5 May</span> 2016</span>.</cite></ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/312936003|title=Understanding " Death by GPS " : A Systematic Analysis of Catastrophic Incidents Associated with Personal Navigation Technologies|website=ResearchGate|language=en|accessdate=2017-11-27}}</ref> * Nekritično sprejemanje ukazov za zavijanje; posvečanje več pozornosti navigacijskemu sistemu kot okolici, kot so prometni znaki in signali, ovire in teren<ref name="Milner1">{{Navedi novice|last=Milner|first=Greg|title=Death by GPS: Why do we follow digital maps into dodgy places?|url=https://arstechnica.com/cars/2016/05/death-by-gps/|accessdate=5 May 2016|work=[[Ars Technica]]|date=3 May 2016}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMilner2016">Milner, Greg (3 May 2016). [https://arstechnica.com/cars/2016/05/death-by-gps/ "Death by GPS: Why do we follow digital maps into dodgy places?"]. ''[[Ars Technica]]''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">5 May</span> 2016</span>.</cite></ref><ref name="Milner2">{{Navedi knjigo|last=Milner, Greg|title=Pinpoint: How GPS Is Changing Technology, Culture, and Our Minds|edition=First, hardcover|publisher=W. W. Norton & Company|date=3 May 2016|language=English|isbn=978-0393089127}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMilner,_Greg2016">Milner, Greg (3 May 2016). ''Pinpoint: How GPS Is Changing Technology, Culture, and Our Minds'' (First, hardcover&nbsp;ed.). W. W. Norton & Company. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Posebno: BookSources/978-0393089127|<bdi>978-0393089127</bdi>]].</cite></ref> * Nepoznavanje ali nezavedanje nevarnosti, ki jih GPS ne zazna (npr. lokalno podnebje ali vremenske razmere, gradnja ali zaprte, neprehodne ali nevarne ceste) * * Pomanjkanje trenutnega, natančnega zemljevida ali pisnih navodil za uporabo skupaj z ali namesto navodil, ki jih zagotavlja GPS * Zastareli ali nepravilni zemljevidi GPS * Navodila GPS lahko odražajo najkrajšo razdaljo med lokacijami, ne glede na to, ali je pot plovna ali ne Allen Lin je v raziskavi, objavljeni leta 2017, podala sistematično analizo ključnih tem in vlog navigacijske tehnologije v tovrstnih incidentih. <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/312936003|title=Understanding " Death by GPS " : A Systematic Analysis of Catastrophic Incidents Associated with Personal Navigation Technologies|website=ResearchGate|language=en|accessdate=2017-11-27}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.researchgate.net/publication/312936003 "Understanding " Death by GPS " : A Systematic Analysis of Catastrophic Incidents Associated with Personal Navigation Technologies"]. ''ResearchGate''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">27 November</span> 2017</span>.</cite></ref> == Predlagane rešitve == Matthew McKenzie ponuja nekaj previdnostnih ukrepov proti smrti zaradi GPS: »GPS in druge mobilne naprave uporabljajte tako, kot bi jih morali uporabljati: kot preproste ugodnosti. Imejte s seboj pravi zemljevid, razumite lokalno podnebje in ne oklevajte, da se obrnete in vrnete nazaj po isti poti, če se vaša navodila 'ne zdijo' prava.«<ref name="McKenzie1">{{Navedi novice|last=McKenzie|first=Matthew|title='Death by GPS' a Growing Problem for Careless Drivers|url=https://www.allbusiness.com/death-by-gps-a-growing-problem-for-careless-drivers-15479446-1.html|accessdate=5 May 2016|work=[[AllBusiness.com]]}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMcKenzie">McKenzie, Matthew. [https://www.allbusiness.com/death-by-gps-a-growing-problem-for-careless-drivers-15479446-1.html "'Death by GPS' a Growing Problem for Careless Drivers"]. ''[[AllBusiness.com]]''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">5 May</span> 2016</span>.</cite></ref> Služba narodnih parkov je na strani uradne spletne strani parka Dolina smrti objavila naslednje sporočilo:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nps.gov/deva/planyourvisit/directions.htm|title=Death Valley National Park, CA, NV: Plan Your Visit: Directions & Transportation|accessdate=21 January 2018|website=National Park Service}}</ref> {{Citatni blok|text='''Using GPS Navigation''' GPS Navigation to sites to remote locations like Death Valley are notoriously unreliable. Numerous travelers have been directed to the wrong location or even dead-end or closed roads. Travelers should always carry up-to-date road maps to check the accuracy of GPS directions. DO NOT DEPEND ONLY ON YOUR VEHICLE GPS NAVIGATION SYSTEM.}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Globalni sistem pozicioniranja]] [[Kategorija:Vzroki smrti]] 7fv202fd6wkr3j5l5zhz4wt527cfurt 5724967 5724966 2022-07-28T21:26:33Z A09090091 188929 pp ref wikitext text/x-wiki '''Smrt zaradi GPS''' se nanaša na smrt ljudi, ki jo je deloma mogoče pripisati sledenju navodilom [[GPS]] ali zemljevidom, ki uporabljajo GPS.<ref name="McKenzie1">{{Navedi novice|last=McKenzie|first=Matthew|title='Death by GPS' a Growing Problem for Careless Drivers|url=https://www.allbusiness.com/death-by-gps-a-growing-problem-for-careless-drivers-15479446-1.html|accessdate=5 May 2016|work=[[AllBusiness.com]]}}</ref><ref name="Milner1">{{Navedi novice|last=Milner|first=Greg|title=Death by GPS: Why do we follow digital maps into dodgy places?|url=https://arstechnica.com/cars/2016/05/death-by-gps/|accessdate=5 May 2016|work=[[Ars Technica]]|date=3 May 2016}}</ref><ref name="Milner2">{{Navedi knjigo|last=Milner, Greg|title=Pinpoint: How GPS Is Changing Technology, Culture, and Our Minds|edition=First, hardcover|publisher=W. W. Norton & Company|date=3 May 2016|language=English|isbn=978-0393089127}}</ref> Smrt zaradi GPS-a je bila opažena pri več smrtih v [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolini smrti]] v Kaliforniji,<ref name="Fox1">{{Navedi novice|title=Experts Warn of 'Death by GPS' as More People Visit Remote Wildernesses|url=http://www.foxnews.com/tech/2011/02/04/death-gps-rise.html|accessdate=5 May 2016|work=[[Fox News]]|date=4 February 2011}}</ref><ref name="SacBee1">{{Navedi novice|last=Knudson|first=Tom|title='Death by GPS' in desert|url=http://www.sacbee.com/entertainment/living/travel/article2573180.html|accessdate=5 May 2016|work=[[The Sacramento Bee]]|date=30 January 2011}}</ref> izgubljenem pohodniku v nacionalnem parku Joshua Tree v jugovzhodni [[Kalifornija|Kaliforniji]]<ref>{{Navedi novice|url=http://www.mcclatchydc.com/news/nation-world/national/article24609403.html|title='Death by GPS' in California desert|work=mcclatchydc|accessdate=2018-01-21|language=en}}</ref> in incidentih v [[Washington (zvezna država)|zvezni državi Washington]], [[Avstralija|Avstraliji]], [[Anglija|Angliji]], [[Italija|Italiji]] in [[Brazilija|Braziliji]]. == Vzroki == Obstaja več razlogov, zakaj so se ljudje, ki sledijo navodilom GPS, izgubili, poškodovali ali umrli. Spodaj navedeni razlogi lahko vključujejo tudi pomanjkanje delujočih komunikacijskih sistemov za klice v sili. Posledično so vozniki ali pohodniki zašli s ceste ali prišli na oddaljena, neprehodna ali nevarna območja; vozili, dokler njihovim vozilom ni zmanjkalo goriva, so bila zamazana ali onesposobljena; podlegli nevarnim podnebnim ali vremenskim razmeram ali se izgubili.<ref name="McKenzie1" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/312936003|title=Understanding " Death by GPS " : A Systematic Analysis of Catastrophic Incidents Associated with Personal Navigation Technologies|website=ResearchGate|language=en|accessdate=2017-11-27}}</ref> * Nekritično sprejemanje ukazov za zavijanje; posvečanje več pozornosti navigacijskemu sistemu kot okolici, kot so prometni znaki in signali, ovire in teren<ref name="Milner1" /><ref name="Milner2" /> * Nepoznavanje ali nezavedanje nevarnosti, ki jih GPS ne zazna (npr. lokalno podnebje ali vremenske razmere, gradnja ali zaprte, neprehodne ali nevarne ceste) *Pomanjkanje trenutnega, natančnega zemljevida ali pisnih navodil za uporabo skupaj z ali namesto navodil, ki jih zagotavlja GPS * Zastareli ali nepravilni zemljevidi GPS * Navodila GPS lahko odražajo najkrajšo razdaljo med lokacijami, ne glede na to, ali je pot plovna ali ne Allen Lin je v raziskavi, objavljeni leta 2017, podala sistematično analizo ključnih tem in vlog navigacijske tehnologije v tovrstnih incidentih.<ref name=":0" /> == Predlagane rešitve == Matthew McKenzie ponuja nekaj previdnostnih ukrepov proti smrti zaradi GPS: »GPS in druge mobilne naprave uporabljajte tako, kot bi jih morali uporabljati: kot preproste ugodnosti. Imejte s seboj pravi zemljevid, razumite lokalno podnebje in ne oklevajte, da se obrnete in vrnete nazaj po isti poti, če se vaša navodila 'ne zdijo' prava.«<ref name="McKenzie1" /> Služba narodnih parkov je na strani uradne spletne strani parka Dolina smrti objavila naslednje sporočilo:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nps.gov/deva/planyourvisit/directions.htm|title=Death Valley National Park, CA, NV: Plan Your Visit: Directions & Transportation|accessdate=21 January 2018|website=National Park Service}}</ref> {{Citatni blok|text='''Using GPS Navigation''' GPS Navigation to sites to remote locations like Death Valley are notoriously unreliable. Numerous travelers have been directed to the wrong location or even dead-end or closed roads. Travelers should always carry up-to-date road maps to check the accuracy of GPS directions. DO NOT DEPEND ONLY ON YOUR VEHICLE GPS NAVIGATION SYSTEM.}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Globalni sistem pozicioniranja]] [[Kategorija:Vzroki smrti]] 6wo4fwb20c0epfepvr71umlghfnt8rk 5724968 5724967 2022-07-28T21:29:44Z A09090091 188929 /* Predlagane rešitve */ slo. wikitext text/x-wiki '''Smrt zaradi GPS''' se nanaša na smrt ljudi, ki jo je deloma mogoče pripisati sledenju navodilom [[GPS]] ali zemljevidom, ki uporabljajo GPS.<ref name="McKenzie1">{{Navedi novice|last=McKenzie|first=Matthew|title='Death by GPS' a Growing Problem for Careless Drivers|url=https://www.allbusiness.com/death-by-gps-a-growing-problem-for-careless-drivers-15479446-1.html|accessdate=5 May 2016|work=[[AllBusiness.com]]}}</ref><ref name="Milner1">{{Navedi novice|last=Milner|first=Greg|title=Death by GPS: Why do we follow digital maps into dodgy places?|url=https://arstechnica.com/cars/2016/05/death-by-gps/|accessdate=5 May 2016|work=[[Ars Technica]]|date=3 May 2016}}</ref><ref name="Milner2">{{Navedi knjigo|last=Milner, Greg|title=Pinpoint: How GPS Is Changing Technology, Culture, and Our Minds|edition=First, hardcover|publisher=W. W. Norton & Company|date=3 May 2016|language=English|isbn=978-0393089127}}</ref> Smrt zaradi GPS-a je bila opažena pri več smrtih v [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolini smrti]] v Kaliforniji,<ref name="Fox1">{{Navedi novice|title=Experts Warn of 'Death by GPS' as More People Visit Remote Wildernesses|url=http://www.foxnews.com/tech/2011/02/04/death-gps-rise.html|accessdate=5 May 2016|work=[[Fox News]]|date=4 February 2011}}</ref><ref name="SacBee1">{{Navedi novice|last=Knudson|first=Tom|title='Death by GPS' in desert|url=http://www.sacbee.com/entertainment/living/travel/article2573180.html|accessdate=5 May 2016|work=[[The Sacramento Bee]]|date=30 January 2011}}</ref> izgubljenem pohodniku v nacionalnem parku Joshua Tree v jugovzhodni [[Kalifornija|Kaliforniji]]<ref>{{Navedi novice|url=http://www.mcclatchydc.com/news/nation-world/national/article24609403.html|title='Death by GPS' in California desert|work=mcclatchydc|accessdate=2018-01-21|language=en}}</ref> in incidentih v [[Washington (zvezna država)|zvezni državi Washington]], [[Avstralija|Avstraliji]], [[Anglija|Angliji]], [[Italija|Italiji]] in [[Brazilija|Braziliji]]. == Vzroki == Obstaja več razlogov, zakaj so se ljudje, ki sledijo navodilom GPS, izgubili, poškodovali ali umrli. Spodaj navedeni razlogi lahko vključujejo tudi pomanjkanje delujočih komunikacijskih sistemov za klice v sili. Posledično so vozniki ali pohodniki zašli s ceste ali prišli na oddaljena, neprehodna ali nevarna območja; vozili, dokler njihovim vozilom ni zmanjkalo goriva, so bila zamazana ali onesposobljena; podlegli nevarnim podnebnim ali vremenskim razmeram ali se izgubili.<ref name="McKenzie1" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/312936003|title=Understanding " Death by GPS " : A Systematic Analysis of Catastrophic Incidents Associated with Personal Navigation Technologies|website=ResearchGate|language=en|accessdate=2017-11-27}}</ref> * Nekritično sprejemanje ukazov za zavijanje; posvečanje več pozornosti navigacijskemu sistemu kot okolici, kot so prometni znaki in signali, ovire in teren<ref name="Milner1" /><ref name="Milner2" /> * Nepoznavanje ali nezavedanje nevarnosti, ki jih GPS ne zazna (npr. lokalno podnebje ali vremenske razmere, gradnja ali zaprte, neprehodne ali nevarne ceste) *Pomanjkanje trenutnega, natančnega zemljevida ali pisnih navodil za uporabo skupaj z ali namesto navodil, ki jih zagotavlja GPS * Zastareli ali nepravilni zemljevidi GPS * Navodila GPS lahko odražajo najkrajšo razdaljo med lokacijami, ne glede na to, ali je pot plovna ali ne Allen Lin je v raziskavi, objavljeni leta 2017, podala sistematično analizo ključnih tem in vlog navigacijske tehnologije v tovrstnih incidentih.<ref name=":0" /> == Predlagane rešitve == Matthew McKenzie ponuja nekaj previdnostnih ukrepov proti smrti zaradi GPS: »GPS in druge mobilne naprave uporabljajte tako, kot bi jih morali uporabljati: kot preproste ugodnosti. Imejte s seboj pravi zemljevid, razumite lokalno podnebje in ne oklevajte, da se obrnete in vrnete nazaj po isti poti, če se vaša navodila 'ne zdijo' prava.«<ref name="McKenzie1" /> Služba narodnih parkov je na strani uradne spletne strani parka Dolina smrti objavila naslednje sporočilo:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nps.gov/deva/planyourvisit/directions.htm|title=Death Valley National Park, CA, NV: Plan Your Visit: Directions & Transportation|accessdate=21 January 2018|website=National Park Service}}</ref> {{Citatni blok|text='''Uporaba GPS navigacije''' GPS Navigacija v odročnih krajih, kot je Dolina smrti, je izredno nezanesljiva. Številni popotniki so bili usmerjeni na napačne kraje ali na zaprte ceste. Popotniki morajo s seboj nositi aktualen zemljevid območja, da lahko preverijo resničnost GPS navodil. NE ZANAŠAJTE SE SAMO NA GPS NAVIGACIJO V VAŠEM VOZILU.}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Globalni sistem pozicioniranja]] [[Kategorija:Vzroki smrti]] el87s8czlwy78jyif0ih9pezduvhezf 5724988 5724968 2022-07-29T04:41:34Z Yerpo 8417 /* Vzroki */ najbrž ni mišljeno plutje... wikitext text/x-wiki '''Smrt zaradi GPS''' se nanaša na smrt ljudi, ki jo je deloma mogoče pripisati sledenju navodilom [[GPS]] ali zemljevidom, ki uporabljajo GPS.<ref name="McKenzie1">{{Navedi novice|last=McKenzie|first=Matthew|title='Death by GPS' a Growing Problem for Careless Drivers|url=https://www.allbusiness.com/death-by-gps-a-growing-problem-for-careless-drivers-15479446-1.html|accessdate=5 May 2016|work=[[AllBusiness.com]]}}</ref><ref name="Milner1">{{Navedi novice|last=Milner|first=Greg|title=Death by GPS: Why do we follow digital maps into dodgy places?|url=https://arstechnica.com/cars/2016/05/death-by-gps/|accessdate=5 May 2016|work=[[Ars Technica]]|date=3 May 2016}}</ref><ref name="Milner2">{{Navedi knjigo|last=Milner, Greg|title=Pinpoint: How GPS Is Changing Technology, Culture, and Our Minds|edition=First, hardcover|publisher=W. W. Norton & Company|date=3 May 2016|language=English|isbn=978-0393089127}}</ref> Smrt zaradi GPS-a je bila opažena pri več smrtih v [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolini smrti]] v Kaliforniji,<ref name="Fox1">{{Navedi novice|title=Experts Warn of 'Death by GPS' as More People Visit Remote Wildernesses|url=http://www.foxnews.com/tech/2011/02/04/death-gps-rise.html|accessdate=5 May 2016|work=[[Fox News]]|date=4 February 2011}}</ref><ref name="SacBee1">{{Navedi novice|last=Knudson|first=Tom|title='Death by GPS' in desert|url=http://www.sacbee.com/entertainment/living/travel/article2573180.html|accessdate=5 May 2016|work=[[The Sacramento Bee]]|date=30 January 2011}}</ref> izgubljenem pohodniku v nacionalnem parku Joshua Tree v jugovzhodni [[Kalifornija|Kaliforniji]]<ref>{{Navedi novice|url=http://www.mcclatchydc.com/news/nation-world/national/article24609403.html|title='Death by GPS' in California desert|work=mcclatchydc|accessdate=2018-01-21|language=en}}</ref> in incidentih v [[Washington (zvezna država)|zvezni državi Washington]], [[Avstralija|Avstraliji]], [[Anglija|Angliji]], [[Italija|Italiji]] in [[Brazilija|Braziliji]]. == Vzroki == Obstaja več razlogov, zakaj so se ljudje, ki sledijo navodilom GPS, izgubili, poškodovali ali umrli. Spodaj navedeni razlogi lahko vključujejo tudi pomanjkanje delujočih komunikacijskih sistemov za klice v sili. Posledično so vozniki ali pohodniki zašli s ceste ali prišli na oddaljena, neprehodna ali nevarna območja; vozili, dokler njihovim vozilom ni zmanjkalo goriva, so bila zamazana ali onesposobljena; podlegli nevarnim podnebnim ali vremenskim razmeram ali se izgubili.<ref name="McKenzie1" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/312936003|title=Understanding " Death by GPS " : A Systematic Analysis of Catastrophic Incidents Associated with Personal Navigation Technologies|website=ResearchGate|language=en|accessdate=2017-11-27}}</ref> * Nekritično sprejemanje ukazov za zavijanje; posvečanje več pozornosti navigacijskemu sistemu kot okolici, kot so prometni znaki in signali, ovire in teren<ref name="Milner1" /><ref name="Milner2" /> * Nepoznavanje ali nezavedanje nevarnosti, ki jih GPS ne zazna (npr. lokalno podnebje ali vremenske razmere, gradnja ali zaprte, neprehodne ali nevarne ceste) *Pomanjkanje trenutnega, natančnega zemljevida ali pisnih navodil za uporabo skupaj z ali namesto navodil, ki jih zagotavlja GPS * Zastareli ali nepravilni zemljevidi GPS * Navodila GPS lahko odražajo najkrajšo razdaljo med lokacijami, ne glede na to, ali je pot prehodna ali ne Allen Lin je v raziskavi, objavljeni leta 2017, podala sistematično analizo ključnih tem in vlog navigacijske tehnologije v tovrstnih incidentih.<ref name=":0" /> == Predlagane rešitve == Matthew McKenzie ponuja nekaj previdnostnih ukrepov proti smrti zaradi GPS: »GPS in druge mobilne naprave uporabljajte tako, kot bi jih morali uporabljati: kot preproste ugodnosti. Imejte s seboj pravi zemljevid, razumite lokalno podnebje in ne oklevajte, da se obrnete in vrnete nazaj po isti poti, če se vaša navodila 'ne zdijo' prava.«<ref name="McKenzie1" /> Služba narodnih parkov je na strani uradne spletne strani parka Dolina smrti objavila naslednje sporočilo:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nps.gov/deva/planyourvisit/directions.htm|title=Death Valley National Park, CA, NV: Plan Your Visit: Directions & Transportation|accessdate=21 January 2018|website=National Park Service}}</ref> {{Citatni blok|text='''Uporaba GPS navigacije''' GPS Navigacija v odročnih krajih, kot je Dolina smrti, je izredno nezanesljiva. Številni popotniki so bili usmerjeni na napačne kraje ali na zaprte ceste. Popotniki morajo s seboj nositi aktualen zemljevid območja, da lahko preverijo resničnost GPS navodil. NE ZANAŠAJTE SE SAMO NA GPS NAVIGACIJO V VAŠEM VOZILU.}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Globalni sistem pozicioniranja]] [[Kategorija:Vzroki smrti]] ai1dfk1c2u0422yg0ilimyxjb9nf5tl Grofje in vojvode Gelderski 0 521757 5724969 2022-07-28T21:32:04Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1084376540|Counts and dukes of Guelders]]« wikitext text/x-wiki [[Slika:Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_(Doubs).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg/125px-Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg.png|sličica|138x138_pik| Originalni [[grb]] grofije in vojvodine Gelders]] [[Slika:Guelders-Jülich_Arms.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg/125px-Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg.png|sličica|138x138_pik| Grb po letu 1379]] Vladarji zgodovinske grofije in vojvodine [[Vojvodina Gelders|Gelders]] so bili: == Grofje == === Rodbina Wassenberških === * pred 1096–okoli 1129: Gerhard I. * okoli 1129–okoli 1131: Gerhard II., sin Gerharda I. * okoli 1131–1182: Henrik I., sin Gerharda II. * 1182–1207: Oton I., sin Henrika I. * 1207–1229: Gerhard III., sin Otona I. * 1229–1271: Oton II., sin Gerarda III. * 1271–1318: Rainald I., sin Otona II. * 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II]]., sin Reginalda I. == Vojvode == === Rodbina Wassenberških === Med vladavino Rainalda II. je bila grofija Gelders povzdignjena v vojvodino z Wessenberg-Maccan. * 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II.]] ** 1343–1344: Eleonora, žena Rainalda II., regentka Rainalda III. * 1343–1361: Rainald III., sin Rainalda II. in Eleanore * 1361–1371: Edvard, sin Rainalda II. * 1371: Rainald III., drugič Po smrti Rainalda III. brez potomstva sta dve njegovi polsestri oporekali nasledstvu vojvodstva Guelders: * 1371–1379 Matilda († 1384) in njen mož Janez II., grof Blois († 1381) * 1371–1379 Marija (um. 1397) in njen mož Viljem II., vojvoda Jülišski (um. 1393) === Rodbina Jülich-Hengebach === * 1379–1402: Viljem I., sin Marije in Viljema II. ** 1371–1377: Viljem II., sin Viljema I. * 1402–1423: Rainald IV., sin Viljema II. === Rodbine Egmondskih === * 1423–1436: Jan II., nečak Rainalda IV., regent Arnolda * 1423–1465: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], sin Jana II. * 1465–1471: Adolf, sin Arnolda * 1471–1473: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], drugič Arnold je vojvodino Gelders prodal [[Karel Drzni|Karlu I.]], vojvodi [[Vojvodina Burgundija|Burgundije]], ki ga je cesar Svetega rimskega cesarstva priznal za vojvodo Geldersa. === Rodbina Burgundskih === * 1473–1477: [[Karel Drzni|Karel I]] * 1477–1482: [[Marija Burgundska|Marija]], hči Karla I., [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanova]] žena === Habsburžani === * 1477–1482: [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], vladar ''jure uxoris'' * 1482–1492: [[Filip I. Kastiljski|Filip I.]], sin Marije in Maksimilijana I. === Rodbina Egmondskih === Družina Egmond ni opustila svojih zahtev po Geldersu in Karel Egmondski je leta 1492 osvojil vojvodino. Ostal je na oblasti s podporo francoskega kralja. * 1492–1538: Karel II ., sin Adolfa === Rodbina La Marck === * 1538–1543: Viljem II ., daljni sorodnik in naslednik družine Egmond === Habsburžani === * 1543–1555: [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], sin Filipa I * 1555–1598: [[Filip II. Španski|Filip II]]., sin Karla V. == Glej tudi == * [[vojvodina Gelders]] == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/holland/geldern.html#O2|title=Geldern-Heinsberg|publisher=Genealogy EU}} * {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/egmond/egmond2.html#R|title=House of Egmont|publisher=Genealogy EU}} * [http://www.hoeckmann.de/germany/cleves.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Northern Part] * [http://www.hoeckmann.de/germany/limburg-map.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Southern Part] kkdo4j7rnzvg7de0qzu3mgh9ctn8kog 5724970 5724969 2022-07-28T21:37:07Z JozefD 5744 /* Grofje */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_(Doubs).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg/125px-Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg.png|sličica|138x138_pik| Originalni [[grb]] grofije in vojvodine Gelders]] [[Slika:Guelders-Jülich_Arms.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg/125px-Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg.png|sličica|138x138_pik| Grb po letu 1379]] Vladarji zgodovinske grofije in vojvodine [[Vojvodina Gelders|Gelders]] so bili: == Grofje == === Rodbina Wassenberških === * pred 1096–okoli 1129: Gerhard I. * okoli 1129–okoli 1131: Gerhard II., sin Gerharda I. * okoli 1131–1182: Henrik I., sin Gerharda II. * 1182–1207: Oton I., sin Henrika I. * 1207–1229: Gerhard III., sin Otona I. * 1229–1271: [[Oton II. grof Gelderski|Oton II.]], sin Gerharda III. * 1271–1318: [[Rainald I., grof Gelderski|Rainald I.]], sin Otona II. * 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II]]., sin Reginalda I. == Vojvode == === Rodbina Wassenberških === Med vladavino Rainalda II. je bila grofija Gelders povzdignjena v vojvodino z Wessenberg-Maccan. * 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II.]] ** 1343–1344: Eleonora, žena Rainalda II., regentka Rainalda III. * 1343–1361: Rainald III., sin Rainalda II. in Eleanore * 1361–1371: Edvard, sin Rainalda II. * 1371: Rainald III., drugič Po smrti Rainalda III. brez potomstva sta dve njegovi polsestri oporekali nasledstvu vojvodstva Guelders: * 1371–1379 Matilda († 1384) in njen mož Janez II., grof Blois († 1381) * 1371–1379 Marija (um. 1397) in njen mož Viljem II., vojvoda Jülišski (um. 1393) === Rodbina Jülich-Hengebach === * 1379–1402: Viljem I., sin Marije in Viljema II. ** 1371–1377: Viljem II., sin Viljema I. * 1402–1423: Rainald IV., sin Viljema II. === Rodbine Egmondskih === * 1423–1436: Jan II., nečak Rainalda IV., regent Arnolda * 1423–1465: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], sin Jana II. * 1465–1471: Adolf, sin Arnolda * 1471–1473: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], drugič Arnold je vojvodino Gelders prodal [[Karel Drzni|Karlu I.]], vojvodi [[Vojvodina Burgundija|Burgundije]], ki ga je cesar Svetega rimskega cesarstva priznal za vojvodo Geldersa. === Rodbina Burgundskih === * 1473–1477: [[Karel Drzni|Karel I]] * 1477–1482: [[Marija Burgundska|Marija]], hči Karla I., [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanova]] žena === Habsburžani === * 1477–1482: [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], vladar ''jure uxoris'' * 1482–1492: [[Filip I. Kastiljski|Filip I.]], sin Marije in Maksimilijana I. === Rodbina Egmondskih === Družina Egmond ni opustila svojih zahtev po Geldersu in Karel Egmondski je leta 1492 osvojil vojvodino. Ostal je na oblasti s podporo francoskega kralja. * 1492–1538: Karel II ., sin Adolfa === Rodbina La Marck === * 1538–1543: Viljem II ., daljni sorodnik in naslednik družine Egmond === Habsburžani === * 1543–1555: [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], sin Filipa I * 1555–1598: [[Filip II. Španski|Filip II]]., sin Karla V. == Glej tudi == * [[vojvodina Gelders]] == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/holland/geldern.html#O2|title=Geldern-Heinsberg|publisher=Genealogy EU}} * {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/egmond/egmond2.html#R|title=House of Egmont|publisher=Genealogy EU}} * [http://www.hoeckmann.de/germany/cleves.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Northern Part] * [http://www.hoeckmann.de/germany/limburg-map.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Southern Part] eroi4728wo6b1fn57xuwh87107q0meu 5724971 5724970 2022-07-28T21:46:15Z JozefD 5744 /* Rodbine Egmondskih */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_(Doubs).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg/125px-Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg.png|sličica|138x138_pik| Originalni [[grb]] grofije in vojvodine Gelders]] [[Slika:Guelders-Jülich_Arms.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg/125px-Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg.png|sličica|138x138_pik| Grb po letu 1379]] Vladarji zgodovinske grofije in vojvodine [[Vojvodina Gelders|Gelders]] so bili: == Grofje == === Rodbina Wassenberških === * pred 1096–okoli 1129: Gerhard I. * okoli 1129–okoli 1131: Gerhard II., sin Gerharda I. * okoli 1131–1182: Henrik I., sin Gerharda II. * 1182–1207: Oton I., sin Henrika I. * 1207–1229: Gerhard III., sin Otona I. * 1229–1271: [[Oton II. grof Gelderski|Oton II.]], sin Gerharda III. * 1271–1318: [[Rainald I., grof Gelderski|Rainald I.]], sin Otona II. * 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II]]., sin Reginalda I. == Vojvode == === Rodbina Wassenberških === Med vladavino Rainalda II. je bila grofija Gelders povzdignjena v vojvodino z Wessenberg-Maccan. * 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II.]] ** 1343–1344: Eleonora, žena Rainalda II., regentka Rainalda III. * 1343–1361: Rainald III., sin Rainalda II. in Eleanore * 1361–1371: Edvard, sin Rainalda II. * 1371: Rainald III., drugič Po smrti Rainalda III. brez potomstva sta dve njegovi polsestri oporekali nasledstvu vojvodstva Guelders: * 1371–1379 Matilda († 1384) in njen mož Janez II., grof Blois († 1381) * 1371–1379 Marija (um. 1397) in njen mož Viljem II., vojvoda Jülišski (um. 1393) === Rodbina Jülich-Hengebach === * 1379–1402: Viljem I., sin Marije in Viljema II. ** 1371–1377: Viljem II., sin Viljema I. * 1402–1423: Rainald IV., sin Viljema II. === Rodbine Egmondskih === * 1423–1436: [[Jan II., vojvoda Gelderski |Jan II.]], nečak Rainalda IV., regent Arnolda * 1423–1465: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], sin Jana II. * 1465–1471: [[Adolf, vojvoda Gelderski|Adolf]], sin Arnolda * 1471–1473: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], drugič Arnold je vojvodino Gelders prodal [[Karel Drzni|Karlu I.]], vojvodi [[Vojvodina Burgundija|Burgundije]], ki ga je cesar Svetega rimskega cesarstva priznal za vojvodo Geldersa. === Rodbina Burgundskih === * 1473–1477: [[Karel Drzni|Karel I]] * 1477–1482: [[Marija Burgundska|Marija]], hči Karla I., [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanova]] žena === Habsburžani === * 1477–1482: [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], vladar ''jure uxoris'' * 1482–1492: [[Filip I. Kastiljski|Filip I.]], sin Marije in Maksimilijana I. === Rodbina Egmondskih === Družina Egmond ni opustila svojih zahtev po Geldersu in Karel Egmondski je leta 1492 osvojil vojvodino. Ostal je na oblasti s podporo francoskega kralja. * 1492–1538: Karel II ., sin Adolfa === Rodbina La Marck === * 1538–1543: Viljem II ., daljni sorodnik in naslednik družine Egmond === Habsburžani === * 1543–1555: [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], sin Filipa I * 1555–1598: [[Filip II. Španski|Filip II]]., sin Karla V. == Glej tudi == * [[vojvodina Gelders]] == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/holland/geldern.html#O2|title=Geldern-Heinsberg|publisher=Genealogy EU}} * {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/egmond/egmond2.html#R|title=House of Egmont|publisher=Genealogy EU}} * [http://www.hoeckmann.de/germany/cleves.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Northern Part] * [http://www.hoeckmann.de/germany/limburg-map.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Southern Part] 2wiittyw44vc2ke074c1om40xz6pqqd 5724972 5724971 2022-07-28T21:47:45Z JozefD 5744 /* Rodbine Egmondskih */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_(Doubs).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg/125px-Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg.png|sličica|138x138_pik| Originalni [[grb]] grofije in vojvodine Gelders]] [[Slika:Guelders-Jülich_Arms.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg/125px-Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg.png|sličica|138x138_pik| Grb po letu 1379]] Vladarji zgodovinske grofije in vojvodine [[Vojvodina Gelders|Gelders]] so bili: == Grofje == === Rodbina Wassenberških === * pred 1096–okoli 1129: Gerhard I. * okoli 1129–okoli 1131: Gerhard II., sin Gerharda I. * okoli 1131–1182: Henrik I., sin Gerharda II. * 1182–1207: Oton I., sin Henrika I. * 1207–1229: Gerhard III., sin Otona I. * 1229–1271: [[Oton II. grof Gelderski|Oton II.]], sin Gerharda III. * 1271–1318: [[Rainald I., grof Gelderski|Rainald I.]], sin Otona II. * 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II]]., sin Reginalda I. == Vojvode == === Rodbina Wassenberških === Med vladavino Rainalda II. je bila grofija Gelders povzdignjena v vojvodino z Wessenberg-Maccan. * 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II.]] ** 1343–1344: Eleonora, žena Rainalda II., regentka Rainalda III. * 1343–1361: Rainald III., sin Rainalda II. in Eleanore * 1361–1371: Edvard, sin Rainalda II. * 1371: Rainald III., drugič Po smrti Rainalda III. brez potomstva sta dve njegovi polsestri oporekali nasledstvu vojvodstva Guelders: * 1371–1379 Matilda († 1384) in njen mož Janez II., grof Blois († 1381) * 1371–1379 Marija (um. 1397) in njen mož Viljem II., vojvoda Jülišski (um. 1393) === Rodbina Jülich-Hengebach === * 1379–1402: Viljem I., sin Marije in Viljema II. ** 1371–1377: Viljem II., sin Viljema I. * 1402–1423: Rainald IV., sin Viljema II. === Rodbine Egmondskih === * 1423–1436: [[Jan II. Egmontski, vojvoda Gelderski |Jan II.]], nečak Rainalda IV., regent Arnolda * 1423–1465: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], sin Jana II. * 1465–1471: [[Adolf, vojvoda Gelderski|Adolf]], sin Arnolda * 1471–1473: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], drugič Arnold je vojvodino Gelders prodal [[Karel Drzni|Karlu I.]], vojvodi [[Vojvodina Burgundija|Burgundije]], ki ga je cesar Svetega rimskega cesarstva priznal za vojvodo Geldersa. === Rodbina Burgundskih === * 1473–1477: [[Karel Drzni|Karel I]] * 1477–1482: [[Marija Burgundska|Marija]], hči Karla I., [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanova]] žena === Habsburžani === * 1477–1482: [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], vladar ''jure uxoris'' * 1482–1492: [[Filip I. Kastiljski|Filip I.]], sin Marije in Maksimilijana I. === Rodbina Egmondskih === Družina Egmond ni opustila svojih zahtev po Geldersu in Karel Egmondski je leta 1492 osvojil vojvodino. Ostal je na oblasti s podporo francoskega kralja. * 1492–1538: Karel II ., sin Adolfa === Rodbina La Marck === * 1538–1543: Viljem II ., daljni sorodnik in naslednik družine Egmond === Habsburžani === * 1543–1555: [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], sin Filipa I * 1555–1598: [[Filip II. Španski|Filip II]]., sin Karla V. == Glej tudi == * [[vojvodina Gelders]] == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/holland/geldern.html#O2|title=Geldern-Heinsberg|publisher=Genealogy EU}} * {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/egmond/egmond2.html#R|title=House of Egmont|publisher=Genealogy EU}} * [http://www.hoeckmann.de/germany/cleves.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Northern Part] * [http://www.hoeckmann.de/germany/limburg-map.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Southern Part] l6yemlipq3xut2onkxblndw1aypov7u Potsdamski sporazum 0 521758 5724995 2022-07-29T05:56:24Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki [[Slika:Potsdam big three.jpg|thumb|320px| "Velika trojica": [[Clement Attlee|Attlee]], [[Harry S. Truman|Truman]] in [[Josif Stalin|Stalin]]]] '''Potsdamski sporazum''' ([[angleško]] Potsdam Agreement, [[rusko]] Потсдамское соглашение, Potsdamskoe soglašenje) je bil sporazum, sklenjen avgusta 1945 med tremi velikimi zavezniki med drugo svetovno vojno: [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]]. Sporazum je bil plod [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] in se nanašal na vojaško okupacijo in obnovo [[Nemčija|Nemčije]], njenih mejah in celotnem evropskem vojnem prizorišču. Obravnaval je tudi demilitarizacijo Nemčije, odškodnine, pregon vojnih zločincev in množični izgon etničnih [[Nemci|Nemcev]] iz različnih delov Evrope. Sporazum je bil napisan kot sporočilo in po mednarodnem pravu ni bil mirovni sporazum, čeprav je vseboval izpolnjena dejstva. Potsdamski sporazum je nadomestil Sporazum o končni rešitvi zadev v zvezi z Nemčijo, podpisan 12. septembra 1990. Ker [[Charles de Gaulle|De Gaulle]] ni bil povabljen na Potsdamsko konferenco, so se Francozi uprli izvajanju Potsdamskega sporazuma na svojem okupacijskem območju Nemčije. Zlasti Francozi so zavračali naselitev vseh izgnanih Nemcev z vzhoda v Zahodno Nemčijo. Poleg tega Francozi niso sprejeli nobene obveznosti spoštovanja Potsdamskega sporazuma v postopkih zavezniškega nadzornega sveta. Zlasti upirali so se vsem predlogom za vzpostavitev skupnih politik in institucij po vsej Nemčiji kot celoti in vsemu, kar bi lahko privedlo do ustanovitve enotne nemške vlade.<ref name="Ziemke 1990 114">{{cite book|last= Ziemke| first = Earl Frederick| title = The US Army and the Occupation of Germany 1944–1946| publisher = Center of Military History, United States Army| date = 1990| pages = 345}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] hepmv1vbsi7x8od2tm6s0zf717p0ehu 5725001 5724995 2022-07-29T07:18:32Z Octopus 13285 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Potsdam big three.jpg|thumb|320px| "Velika trojica": [[Clement Attlee|Attlee]], [[Harry S. Truman|Truman]] in [[Josif Stalin|Stalin]]]] '''Potsdamski sporazum''' ([[angleško]] Potsdam Agreement, [[rusko]] Потсдамское соглашение, Potsdamskoe soglašenje) je bil sporazum, sklenjen avgusta 1945 med tremi velikimi zavezniki med drugo svetovno vojno: [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]]. Sporazum je bil plod [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] in se nanašal na vojaško okupacijo in obnovo [[Nemčija|Nemčije]], njenih mejah in celotnem evropskem vojnem prizorišču. Obravnaval je tudi demilitarizacijo Nemčije, odškodnine, pregon vojnih zločincev in množični izgon etničnih [[Nemci|Nemcev]] iz različnih delov Evrope. Sporazum je bil napisan kot sporočilo in po mednarodnem pravu ni bil mirovni sporazum, čeprav je vseboval izpolnjena dejstva. Potsdamski sporazum je nadomestil Sporazum o končni rešitvi zadev v zvezi z Nemčijo, podpisan 12. septembra 1990. Ker [[Charles de Gaulle|De Gaulle]] ni bil povabljen na Potsdamsko konferenco, so se Francozi uprli izvajanju Potsdamskega sporazuma na svojem okupacijskem območju Nemčije. Zlasti Francozi so zavračali naselitev vseh izgnanih Nemcev z vzhoda v Zahodno Nemčijo. Poleg tega Francozi niso sprejeli nobene obveznosti spoštovanja Potsdamskega sporazuma v postopkih zavezniškega nadzornega sveta. Zlasti upirali so se vsem predlogom za vzpostavitev skupnih politik in institucij po vsej Nemčiji kot celoti in vsemu, kar bi lahko privedlo do ustanovitve enotne nemške vlade.<ref name="Ziemke 1990 114">{{cite book|last= Ziemke| first = Earl Frederick| title = The US Army and the Occupation of Germany 1944–1946| publisher = Center of Military History, United States Army| date = 1990| pages = 345}}</ref> ==Pregled== Po koncu druge svetovne vojne v [[Evropa|Evropi]] (1939–1945) in odločitvah prejšnjih konferenc v [[Teheranska konferenca|Teheranu]], [[Casablanška konferenca|Casablanki]] in [[Jaltska konferenca|Jalti]] so zavezniki z [[Berlinska deklaracija|Berlinsko deklaracijo]] 5. junija 1945 prevzeli vrhovno oblast nad Nemčijo. Na Potsdamski konferenci so zahodnim zaveznikom predstavili Stalinovo ''fait accompli'', ki je sovjetski okupirani Poljski kot njeno zahodno mejo dodelil reko [[Odra|Odro]],<ref> James F. Byrnes. ''Speaking Frankly''. New York & London, 1947. str. 79-81.</ref><ref> Charles L. Mee. ''Meeting at Potsdam''. New York, 1975.</ref> kar je hkrati pomenilo, da sovjetska okupacijska cona zajema celotno ozemlje vzhodno od nje, z izjemo enklave [[Kaliningrad]], [[Pomorjansko]] in večino [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]] z [[Gdansk|Danzigom]]. Nemško prebivalstvo, ki ni pobegnilo s tega ozemlja, je bilo izgnano, njihovo premoženje pa je zasegla Poljska država.<ref> Theodor Schnieder in drugi. ''The Expulsion of the German Population from the Territories East of the Oder-Neisse-Line''. FDR Ministry for Expellees, Refugees and War Victims, Bonn, West Germany, 1954.</ref><ref>Christian von Krokow. ''Hour of the Women''. Germany 1988, USA 1991, London 1992, ISBN 0-571-14320-2.</ref><ref> R.J. Douglas. ''Orderly and Humane''. Yale University Press, 2012. ISBN 9-780300-198201.</ref><ref>Alfred Maurice de Zayas. ''A Terrible Revenge''. Palgrave-Macmillan, New York, 1993/4, reprint 2006, ISBN 978-1-4039-7308-5.</ref><ref> Gunter Nitsch. ''Weeds Like Us''. Author House, Bloomington, IN., USA, ISBN 978-3-4389-3312-2.</ref> Predsednik Truman in britanski delegati so protestirali proti tem dejanjem. Potsdamska konferenca treh zmagovitih sil je potekala od 17. julija do 2. avgusta 1945. Na njej so sprejeli protokol o zborovanju, podpisan 1. avgusta 1945 v palači Cecilienhof v Potsdamu. Podpisniki so bili sovjetski generalni sekretar [[Josif Stalin]], predsednik ZDA [[Harry S. Truman]] in predsednik britanske vlade [[Clement Attlee]], ki je po britanskih splošnih volitvah leta 1945 zamenjal [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] kot predstavnika Združenega kraljestva. Tri sile so se dogovorile, da povabijo k sodelovanju [[Francija|Francijo]] in [[Kitajska|Kitajsko]] kot članici Sveta zunanjih ministrov, ustanovljenega za nadzor sporazuma. Začasna vlada Francoske republike je povabilo sprejela 7. avgusta s ključnim pridržkom, da a priori ne bo sprejela nobene zaveze za morebitno rekonstitucijo centralne vlade v Nemčiji. Ameriški državni sekretar James F. Byrnes je zapisal: ''"Izrecno smo se vzdržali obljub, da bomo na nemški mirovni konferenci podprli katero koli posebno črto kot zahodno mejo Poljske"''. Berlinski protokol je izjavil: ''"Trije voditelji vlad ponovno potrjujejo svoje mnenje, da mora končna razmejitev zahodne meje Poljske počakati na [končno] mirovno rešitev"''. Byrnes je nadaljeval: ''"V luči zgodovine je težko verjeti kateri koli osebi, ki trdi, da je bila zahodna meja Poljske določena na konferencah ali da je obstajala obljuba, da bo vzpostavljena na določenem mestu"''.<ref>Byrnes, 1947, str. 81.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] 4mxlq2bwzh2nyymjdwhsj8jmx139gbh 5725009 5725001 2022-07-29T07:59:34Z Octopus 13285 /* Sklici */ protokol wikitext text/x-wiki [[Slika:Potsdam big three.jpg|thumb|320px| "Velika trojica": [[Clement Attlee|Attlee]], [[Harry S. Truman|Truman]] in [[Josif Stalin|Stalin]]]] '''Potsdamski sporazum''' ([[angleško]] Potsdam Agreement, [[rusko]] Потсдамское соглашение, Potsdamskoe soglašenje) je bil sporazum, sklenjen avgusta 1945 med tremi velikimi zavezniki med drugo svetovno vojno: [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]]. Sporazum je bil plod [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] in se nanašal na vojaško okupacijo in obnovo [[Nemčija|Nemčije]], njenih mejah in celotnem evropskem vojnem prizorišču. Obravnaval je tudi demilitarizacijo Nemčije, odškodnine, pregon vojnih zločincev in množični izgon etničnih [[Nemci|Nemcev]] iz različnih delov Evrope. Sporazum je bil napisan kot sporočilo in po mednarodnem pravu ni bil mirovni sporazum, čeprav je vseboval izpolnjena dejstva. Potsdamski sporazum je nadomestil Sporazum o končni rešitvi zadev v zvezi z Nemčijo, podpisan 12. septembra 1990. Ker [[Charles de Gaulle|De Gaulle]] ni bil povabljen na Potsdamsko konferenco, so se Francozi uprli izvajanju Potsdamskega sporazuma na svojem okupacijskem območju Nemčije. Zlasti Francozi so zavračali naselitev vseh izgnanih Nemcev z vzhoda v Zahodno Nemčijo. Poleg tega Francozi niso sprejeli nobene obveznosti spoštovanja Potsdamskega sporazuma v postopkih zavezniškega nadzornega sveta. Zlasti upirali so se vsem predlogom za vzpostavitev skupnih politik in institucij po vsej Nemčiji kot celoti in vsemu, kar bi lahko privedlo do ustanovitve enotne nemške vlade.<ref name="Ziemke 1990 114">{{cite book|last= Ziemke| first = Earl Frederick| title = The US Army and the Occupation of Germany 1944–1946| publisher = Center of Military History, United States Army| date = 1990| pages = 345}}</ref> ==Pregled== Po koncu druge svetovne vojne v [[Evropa|Evropi]] (1939–1945) in odločitvah prejšnjih konferenc v [[Teheranska konferenca|Teheranu]], [[Casablanška konferenca|Casablanki]] in [[Jaltska konferenca|Jalti]] so zavezniki z [[Berlinska deklaracija|Berlinsko deklaracijo]] 5. junija 1945 prevzeli vrhovno oblast nad Nemčijo. Na Potsdamski konferenci so zahodnim zaveznikom predstavili Stalinovo ''fait accompli'', ki je sovjetski okupirani Poljski kot njeno zahodno mejo dodelil reko [[Odra|Odro]],<ref> James F. Byrnes. ''Speaking Frankly''. New York & London, 1947. str. 79-81.</ref><ref> Charles L. Mee. ''Meeting at Potsdam''. New York, 1975.</ref> kar je hkrati pomenilo, da sovjetska okupacijska cona zajema celotno ozemlje vzhodno od nje, z izjemo enklave [[Kaliningrad]], [[Pomorjansko]] in večino [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]] z [[Gdansk|Danzigom]]. Nemško prebivalstvo, ki ni pobegnilo s tega ozemlja, je bilo izgnano, njihovo premoženje pa je zasegla Poljska država.<ref> Theodor Schnieder in drugi. ''The Expulsion of the German Population from the Territories East of the Oder-Neisse-Line''. FDR Ministry for Expellees, Refugees and War Victims, Bonn, West Germany, 1954.</ref><ref>Christian von Krokow. ''Hour of the Women''. Germany 1988, USA 1991, London 1992, ISBN 0-571-14320-2.</ref><ref> R.J. Douglas. ''Orderly and Humane''. Yale University Press, 2012. ISBN 9-780300-198201.</ref><ref>Alfred Maurice de Zayas. ''A Terrible Revenge''. Palgrave-Macmillan, New York, 1993/4, reprint 2006, ISBN 978-1-4039-7308-5.</ref><ref> Gunter Nitsch. ''Weeds Like Us''. Author House, Bloomington, IN., USA, ISBN 978-3-4389-3312-2.</ref> Predsednik Truman in britanski delegati so protestirali proti tem dejanjem. Potsdamska konferenca treh zmagovitih sil je potekala od 17. julija do 2. avgusta 1945. Na njej so sprejeli protokol o zborovanju, podpisan 1. avgusta 1945 v palači Cecilienhof v Potsdamu. Podpisniki so bili sovjetski generalni sekretar [[Josif Stalin]], predsednik ZDA [[Harry S. Truman]] in predsednik britanske vlade [[Clement Attlee]], ki je po britanskih splošnih volitvah leta 1945 zamenjal [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] kot predstavnika Združenega kraljestva. Tri sile so se dogovorile, da povabijo k sodelovanju [[Francija|Francijo]] in [[Kitajska|Kitajsko]] kot članici Sveta zunanjih ministrov, ustanovljenega za nadzor sporazuma. Začasna vlada Francoske republike je povabilo sprejela 7. avgusta s ključnim pridržkom, da a priori ne bo sprejela nobene zaveze za morebitno rekonstitucijo centralne vlade v Nemčiji. Ameriški državni sekretar James F. Byrnes je zapisal: ''"Izrecno smo se vzdržali obljub, da bomo na nemški mirovni konferenci podprli katero koli posebno črto kot zahodno mejo Poljske"''. Berlinski protokol je izjavil: ''"Trije voditelji vlad ponovno potrjujejo svoje mnenje, da mora končna razmejitev zahodne meje Poljske počakati na [končno] mirovno rešitev"''. Byrnes je nadaljeval: ''"V luči zgodovine je težko verjeti kateri koli osebi, ki trdi, da je bila zahodna meja Poljske določena na konferencah ali da je obstajala obljuba, da bo vzpostavljena na določenem mestu"''.<ref>Byrnes, 1947, str. 81.</ref> ==Protokol== V Potsdamskem sporazumu (Berlinska konferenca) so se zaveznice (Združeno kraljestvo, Sovjetska zveza, Združene države Amerike) dogovorile o naslednjih zadevah:<ref>{{cite book|author1=Senate Committee on Foreign Relations|title=A Decade of American Foreign Policy: Basic Documents, 1941–49|date=1950|publisher=U.S. Government Printing Office|location=Washington, DC|url=https://www.nato.int/ebookshop/video/declassified/doc_files/Potsdam%20Agreement.pdf}}</ref> # Ustanovitev Sveta zunanjih ministrov, ki vključuje tudi Francijo in Kitajsko, zadolženega za pripravo mirovne poravnave za Nemčijo, ki naj bi jo sprejela nemška vlada, ko bo vzpostavljena in primerna za ta namen. # Načela za obravnavo Nemčije v začetnem nadzornem obdobju. #*A. Politična načela #: Povojna Nemčija bo razdeljena na štiri okupacijske cone pod nadzorom Velike Britanije, Sovjetske zveze, Združenih držav in Francije z vrhovnimi poveljniki sil vsake države, ki bodo izvajali suvereno oblast nad zadevami v svojih conah, medtem ko se bo oblast za 'Nemčijo kot celoto' izvajala preko Zavezniškega nadzornega sveta. #: Demortatizacija. Obravnava Nemčije kot celote. Razorožitev in demilitarizacija. Odprava vsega nacističnega vpliva. #*A. Gospodarska načela. #: Zmanjšanje ali uničenje vse civilne težke industrije z vojnim potencialom, kot so ladjedelništvo, proizvodnja strojev in kemične tovarne. Prestrukturiranje nemškega gospodarstva v smeri kmetijstva in lahke industrije. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] kl8wgkhrebkcwfavpcvb64rrgl2rdu6 5725031 5725009 2022-07-29T09:27:04Z Octopus 13285 nadaljevanje wikitext text/x-wiki [[Slika:Potsdam big three.jpg|thumb|320px| "Velika trojica": [[Clement Attlee|Attlee]], [[Harry S. Truman|Truman]] in [[Josif Stalin|Stalin]]]] '''Potsdamski sporazum''' ([[angleško]] Potsdam Agreement, [[rusko]] Потсдамское соглашение, Potsdamskoe soglašenje) je bil sporazum, sklenjen avgusta 1945 med tremi velikimi zavezniki med drugo svetovno vojno: [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]]. Sporazum je bil plod [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] in se nanašal na vojaško okupacijo in obnovo [[Nemčija|Nemčije]], njenih mejah in celotnem evropskem vojnem prizorišču. Obravnaval je tudi demilitarizacijo Nemčije, odškodnine, pregon vojnih zločincev in množični izgon etničnih [[Nemci|Nemcev]] iz različnih delov Evrope. Sporazum je bil napisan kot sporočilo in po mednarodnem pravu ni bil mirovni sporazum, čeprav je vseboval izpolnjena dejstva. Potsdamski sporazum je nadomestil Sporazum o končni rešitvi zadev v zvezi z Nemčijo, podpisan 12. septembra 1990. Ker [[Charles de Gaulle|De Gaulle]] ni bil povabljen na Potsdamsko konferenco, so se Francozi uprli izvajanju Potsdamskega sporazuma na svojem okupacijskem območju Nemčije. Zlasti Francozi so zavračali naselitev vseh izgnanih Nemcev z vzhoda v Zahodno Nemčijo. Poleg tega Francozi niso sprejeli nobene obveznosti spoštovanja Potsdamskega sporazuma v postopkih zavezniškega nadzornega sveta. Zlasti upirali so se vsem predlogom za vzpostavitev skupnih politik in institucij po vsej Nemčiji kot celoti in vsemu, kar bi lahko privedlo do ustanovitve enotne nemške vlade.<ref name="Ziemke 1990 114">{{cite book|last= Ziemke| first = Earl Frederick| title = The US Army and the Occupation of Germany 1944–1946| publisher = Center of Military History, United States Army| date = 1990| pages = 345}}</ref> ==Pregled== Po koncu druge svetovne vojne v [[Evropa|Evropi]] (1939–1945) in odločitvah prejšnjih konferenc v [[Teheranska konferenca|Teheranu]], [[Casablanška konferenca|Casablanki]] in [[Jaltska konferenca|Jalti]] so zavezniki z [[Berlinska deklaracija|Berlinsko deklaracijo]] 5. junija 1945 prevzeli vrhovno oblast nad Nemčijo. Na Potsdamski konferenci so zahodnim zaveznikom predstavili Stalinovo ''fait accompli'', ki je sovjetski okupirani Poljski kot njeno zahodno mejo dodelil reko [[Odra|Odro]],<ref> James F. Byrnes. ''Speaking Frankly''. New York & London, 1947. str. 79-81.</ref><ref> Charles L. Mee. ''Meeting at Potsdam''. New York, 1975.</ref> kar je hkrati pomenilo, da sovjetska okupacijska cona zajema celotno ozemlje vzhodno od nje, z izjemo enklave [[Kaliningrad]], [[Pomorjansko]] in večino [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]] z [[Gdansk|Danzigom]]. Nemško prebivalstvo, ki ni pobegnilo s tega ozemlja, je bilo izgnano, njihovo premoženje pa je zasegla Poljska država.<ref> Theodor Schnieder in drugi. ''The Expulsion of the German Population from the Territories East of the Oder-Neisse-Line''. FDR Ministry for Expellees, Refugees and War Victims, Bonn, West Germany, 1954.</ref><ref>Christian von Krokow. ''Hour of the Women''. Germany 1988, USA 1991, London 1992, ISBN 0-571-14320-2.</ref><ref> R.J. Douglas. ''Orderly and Humane''. Yale University Press, 2012. ISBN 9-780300-198201.</ref><ref>Alfred Maurice de Zayas. ''A Terrible Revenge''. Palgrave-Macmillan, New York, 1993/4, reprint 2006, ISBN 978-1-4039-7308-5.</ref><ref> Gunter Nitsch. ''Weeds Like Us''. Author House, Bloomington, IN., USA, ISBN 978-3-4389-3312-2.</ref> Predsednik Truman in britanski delegati so protestirali proti tem dejanjem. Potsdamska konferenca treh zmagovitih sil je potekala od 17. julija do 2. avgusta 1945. Na njej so sprejeli protokol o zborovanju, podpisan 1. avgusta 1945 v palači Cecilienhof v Potsdamu. Podpisniki so bili sovjetski generalni sekretar [[Josif Stalin]], predsednik ZDA [[Harry S. Truman]] in predsednik britanske vlade [[Clement Attlee]], ki je po britanskih splošnih volitvah leta 1945 zamenjal [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] kot predstavnika Združenega kraljestva. Tri sile so se dogovorile, da povabijo k sodelovanju [[Francija|Francijo]] in [[Kitajska|Kitajsko]] kot članici Sveta zunanjih ministrov, ustanovljenega za nadzor sporazuma. Začasna vlada Francoske republike je povabilo sprejela 7. avgusta s ključnim pridržkom, da a priori ne bo sprejela nobene zaveze za morebitno rekonstitucijo centralne vlade v Nemčiji. Ameriški državni sekretar James F. Byrnes je zapisal: ''"Izrecno smo se vzdržali obljub, da bomo na nemški mirovni konferenci podprli katero koli posebno črto kot zahodno mejo Poljske"''. Berlinski protokol je izjavil: ''"Trije voditelji vlad ponovno potrjujejo svoje mnenje, da mora končna razmejitev zahodne meje Poljske počakati na [končno] mirovno rešitev"''. Byrnes je nadaljeval: ''"V luči zgodovine je težko verjeti kateri koli osebi, ki trdi, da je bila zahodna meja Poljske določena na konferencah ali da je obstajala obljuba, da bo vzpostavljena na določenem mestu"''.<ref>Byrnes, 1947, str. 81.</ref> ==Protokol== V Potsdamskem sporazumu (Berlinska konferenca) so se zaveznice (Združeno kraljestvo, Sovjetska zveza, Združene države Amerike) dogovorile o naslednjih zadevah:<ref>{{cite book|author1=Senate Committee on Foreign Relations|title=A Decade of American Foreign Policy: Basic Documents, 1941–49|date=1950|publisher=U.S. Government Printing Office|location=Washington, DC|url=https://www.nato.int/ebookshop/video/declassified/doc_files/Potsdam%20Agreement.pdf}}</ref> # Ustanovitev Sveta zunanjih ministrov, ki vključuje tudi Francijo in Kitajsko, zadolženega za pripravo mirovne poravnave za Nemčijo, ki naj bi jo sprejela nemška vlada, ko bo vzpostavljena in primerna za ta namen. # Načela za obravnavo Nemčije v začetnem nadzornem obdobju. #*A. Politična načela #: Povojna Nemčija bo razdeljena na štiri okupacijske cone pod nadzorom Velike Britanije, Sovjetske zveze, Združenih držav in Francije z vrhovnimi poveljniki sil vsake države, ki bodo izvajali suvereno oblast nad zadevami v svojih conah, medtem ko se bo oblast za 'Nemčijo kot celoto' izvajala preko Zavezniškega nadzornega sveta. #: Demortatizacija. Obravnava Nemčije kot celote. Razorožitev in demilitarizacija. Odprava vsega nacističnega vpliva. #*A. Gospodarska načela. #: Zmanjšanje ali uničenje vse civilne težke industrije z vojnim potencialom, kot so ladjedelništvo, proizvodnja strojev in kemične tovarne. Prestrukturiranje nemškega gospodarstva v smeri kmetijstva in lahke industrije. # Reparacije #: Ta del je zajemal odškodninske zahtevke ZSSR iz sovjetskega okupacijskega območja v Nemčiji. Dogovorne strani so se strinjale, da se mora 10% industrijskih zmogljivosti zahodnih con, nepotrebnih za nemško mirovno gospodarstvo, v dveh letih prenesti v Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza je umaknila svoje prejšnje ugovore proti francoskemu članstvu v Zavezniški reparacijski komisiji, ki je bila ustanovljena v Moskvi po Jaltski konferenci. # Uničenje nemške vojne in trgovske mornarice. #: Potopile naj bi se vse podmornice, razen tridesetih, preostanek nemškega ladjevja pa bi se enakomerno razdelil med tri sile. #: Nemške trgovske ladje naj bi se enakomerno razdelile med tri sile; nekaj ladij naj bi dobili tudi drugi zavezniki. Do konca vojne z [[Japonska|Japonskim cesarstvom]] naj bi vse ladje ostale pod oblastjo združenih pomorskih oblasti. # Mesto [[Königsberg]] in sosednja ozemlja (takrat [[Vzhodna Prusija]], zdaj [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajska oblastast]]). #:Združene države in Velika Britanija sta razglasili, da bosta na mirovni konferenci podprli prenos Königsberga in sosednjega ozemlja Sovjetski Rusiji. # Vojni zločini #: Kratek člen je predvidel stvaritev [[Londonska listina|Londonske listine]] in kasneje Nüremberških sodišč: ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sporazumi]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna]] d6623cbmu1pyulz0rlg2j9f86cyq51s Predloga:Zadnji urejal/dok 10 521759 5725029 2022-07-29T09:24:59Z Pinky sl 2932 Nova stran z vsebino: {{Documentation subpage}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --> This template generates a line containing the page type, the last editor of the page, a link to the [[Help:Diff|diff]] for the edit, and the approximate amount of time since the edit (provided by {{tl|Time ago}}). === Usage === * <code><nowiki>{{zadnji urejal}}</nowiki></code> renders as * {{zadnji urejal}} while * <code><nowiki>{{zadnji urejal|brief=yes}}</nowiki></code... wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --> This template generates a line containing the page type, the last editor of the page, a link to the [[Help:Diff|diff]] for the edit, and the approximate amount of time since the edit (provided by {{tl|Time ago}}). === Usage === * <code><nowiki>{{zadnji urejal}}</nowiki></code> renders as * {{zadnji urejal}} while * <code><nowiki>{{zadnji urejal|brief=yes}}</nowiki></code> renders as * {{zadnji urejal|brief=yes}} === See also === *[[:en:Help:Magic words]] *{{tl|Last user}} *{{tl|REVISIONUSER}} *{{tl|REVISIONUSER2}} *{{tl|REVISIONTIMESTAMP}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --> [[Kategorija:Predloge pripomočki]] }}</includeonly> 2fr9yggdsoqgt7ai8ereglqkscclgc7 5725030 5725029 2022-07-29T09:25:39Z Pinky sl 2932 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS AT THE BOTTOM OF THIS PAGE --> This template generates a line containing the page type, the last editor of the page, a link to the [[:en:Help:Diff|diff]] for the edit, and the approximate amount of time since the edit (provided by {{tl|Time ago}}). === Usage === * <code><nowiki>{{zadnji urejal}}</nowiki></code> renders as * {{zadnji urejal}} while * <code><nowiki>{{zadnji urejal|brief=yes}}</nowiki></code> renders as * {{zadnji urejal|brief=yes}} === See also === *[[:en:Help:Magic words]] *{{tl|Last user}} *{{tl|REVISIONUSER}} *{{tl|REVISIONUSER2}} *{{tl|REVISIONTIMESTAMP}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- CATEGORIES AND INTERWIKIS HERE, THANKS --> [[Kategorija:Predloge pripomočki]] }}</includeonly> 12crdenmdxfcm6565wlfwpv7ac7nxcg Glazerjeva nagrada 0 521760 5725111 2022-07-29T11:23:18Z Kaupertz 213785 Navedena knjiga je delo objavitelja wikitext text/x-wiki '''1987''' Sergej Vrišer, za življenjsko delo Emil Baronik, listina Tone Partljič, listina Anica (Ana) Veble, listina '''1988''' Oton Polak, za življenjsko delo Nada Gaborovič, listina Anton Lešnik, listina Jože Mlinarič, listina '''1989''' Bruno Hartman, za življenjsko delo France Forstnerič, listina Stane Jurgec, listina Minu Kjuder, listina '''1990''' Gabrijel Kolbič, za življenjsko delo Vlasta Hegedušič, listina Zmago Jeraj, listina Žarko Petan in Jože Pogačnik, listina '''1991''' Rudolf Kotnik, za življenjsko delo Andrej Brvar, listina Tomaž Pandur, listina KUD Kobanci – lutkovno gledališče, Kamnica, listina '''1992''' Janko Šetinc, za življenjsko delo Viktor Gojkovič, listina Jože Šubic, listina Mariborski oktet, listina '''1993''' Milena Muhič, za življenjsko delo Dušan Krnjak, listina Vili Ravnjak, listina Likovna skupina Mi, listina '''1994''' Zlata Vokač, za življenjsko delo Breda in Tine Varl, listina Drama SNG Maribor, listina Ženski pevski zbor Rotovž, listina '''1995''' Fran Žižek, za življenjsko delo Slavko Kočevar Jug, listina Jože Kovačič, listina Minka Veselič Kološa, listina '''1996''' Slavko Kores, za življenjsko delo Ksenija Mišič Branko Šturbej Zorko Simčič in Viktor Šest '''1997''' Iko Otrin, za življenjsko delo Bogo Čerin, listina Erika Vouk, listina '''1998''' Ondina Otta Klasinc, za življenjsko delo Dragica Kovačič, listina Simon Robinson, listina '''1999''' France Forstnerič, za življenjsko delo Alojz Svete, listina '''2000''' France Filipič, za življenjsko delo Mitja Čander, listina Vlado Novak, listina '''2001''' Manica Špendal, za življenjsko delo Andrej Brvar, listina Alenka Laufer, listina '''2002''' Drago Jančar, za življenjsko delo Primož Premzl, listina Tomaž Svete, listina Peter Ternovšek, listina '''2003''' Jože Mlinarič, za življenjsko delo Bogdan Čobal, listina Igor Štromajer, listina Revija Otrok in knjiga, listina '''2004''' Rado Pavalec, za življenjsko delo Anka Krašna, listina Brigita Pavlič, listina Petra Vidali, listina '''2005''' Karolina (Karla) Godič, za življenjsko delo Tanja Baronik, listina Samuel Grajfoner, listina Zdenko Kodrič, listina '''2006''' Tone Partljič, za življenjsko delo Anton Bogov, listina Borut Gombač, listina Bojan Labovič, listina '''2007''' Žarko Petan, za življenjsko delo Peter Boštjančič, listina Sergiu Moga, listina Janja Vidmar, listina '''2008''' Zmago Jeraj, za življenjsko delo Edward Clug, listina Dragan Potočnik, listina Irena Varga, listina '''2009''' Meta Gabršek Prosenc, za življenjsko delo Jerneja Ferlež, listina Karmina Šilec, listina Godalni kvartet Feguš, listina '''2010''' Emil Baronik, za življenjsko delo Milada Kalezić, listina Danica Križanič Müller, listina Marko Naberšnik, listina '''2011''' Stane Jurgec, za življenjsko delo Darko Friš, listina Luka Šulić, listina Matjaž Wenzel, listina '''2012''' Peter Ternovšek, za življenjsko delo Melita Forstnerič Hajnšek, listina Nataša Matjašec Rošker, listina Primož Premzl in Branimir Ritonja<ref>{{Navedi knjigo|title=Petindvajset let Glazerjevih nagrad|last=Premzl|first=Primož|publisher=Umetniški kabinet Primož Premzl|year=2011|isbn=978-961-6055-31-4|location=Maribor|editor-last=Primož Premzl|last2=Ritonja|first2=Branimir}}</ref>, listina nk3mx9o402le3op1qwz1on0nwvqq1vc Glazerjeva listina 0 521761 5725122 2022-07-29T11:58:27Z Romanm 13 preusmeritev na [[Glazerjeva nagrada]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Glazerjeva nagrada]] gkw2lfbttl7krfsmov8y40d1y96wbtw